URN_NBN_SI_DOC-MFOQT6QM

ORGANIZACIJA — ORGANIZATION KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O KNJIŽNIČARSTVU? Pred dobrim letom dni smo dobili v naši republiki nov zakon o knjižničarstvu. Lahko rečemo, da je zakon ne samo nov, temveč tudi sodobno zasnovan, da določa okvire dejavnosti knjižničarstva, notranjo stru k tu ro te r položaj in mesto v slovenski družbi. To je tretji zakon o knjižničarstvu v povojni Sloveniji. Prvega smo dobili leta 1961, njem u je takoj sledil drugi leta 1965, sedaji pa smo po dolgem prem oru uzakonili nove norme za delovanje knjižničarstva v slovenskem družbenem in kulturnem prostoru. Razprava ob novem zakonu je bila živahna, kresala so se raz­ lična m nenja in pogledi, biistrile so se koncepcije, tako da so se v novem zakonskem besedilu izkristalizirale napredne zamisli o tem, kakšna naj bo knjižnica in knjižničarska dejavnost v sedanji pa tudi v bodoči slovenski družbeni stvarnosti. Celotno razpravljanje je bilo demokratično, v njem so sodelo­ vali vsi zainteresirani strokovni in družbeni dejavniki, m anjkale niso sicer tudi ostrejše polemike, vendar je le v posameznih p ri­ merih debata prekipela prek taktnih m eja strpnega dialoga. Re­ zultat je ponekod kompromis, zvečine pa so le prevladale napredne koncepcije, za katere se je zavzemala strokovna knjižničarska jav­ nost. Našteti na hitro vse značilnosti in prednosti novega zakona bržčas ni mogoče, p rav pa je, da v tem zapisu opozorim vsaj v skopih obrisih na nekatere poglavitne novosti. Ze v drugem členu zakon sodobneje opredeljuje knjižničarsko dejavnost, zlasti pa poudarja odprtost do uporabnika, do javnosti. Knjižničarsko gradivo je doslej najpopolneje opredeljeno, še natančneje in popolneje, kot je to že storil zakon o založništvu (3. člen). Zakon posebej opredeljuje, na koga se pravzaprav nanaša. Tako loči knjižnice, ki so (samostojne) organizacije združenega dela in je knjižničarska dejavnost njihova poglavitna dejavnost.