Tečaj XJLY1II. List ljudstvu v pouk in zabavo. 6 K. ki Kdor hodi tro&ra" dototage s» pSabfr Ml ta ▼ teto ■ pofiHasJern na Aom za cek> lds 4 K, po! leta 2 K hi za četrt tata 1 C K. Itaotoma sa poSIJu aa: Upnramre ^.Slovensfeega Gospodarja" v Maribora. — List a — Poannesal ttati stanejo - : ^dmatvo: Koro&a testa «ter. & — Rokopisi cena šteT. 5, »sprejeme narsfcBS&a, iaserate ia reklamacije. >t «k, aa dvakrat 25 vin., za trikrat 33 via. Za večkretne oglas* prtatarea popust • pcšteta« prosta. t IfeasfiBo 9 K, za dfttge dopoáüja de odpovedi. — üí«í JM » ne watója. — Upra^aSf*»; Bfewál» m da sveti, večer fía sveti Krosno. z veder in celo sveto noč Rusi hudo napadali naše čete. — Rusi zasedli Jaslo in - Naši se umaknili ob Dukla-prelazu. — Uszoški prelaz v Karpatih naši osvojili. — Srbi razstrelili most med Belgradom in Zemunom. — Boji na Jadranskem morju. — Francozi izgubili v osemdnevnem napadanju 20 gorskih utrdb in do 200.000 mož. — Turki poročajo o uspehih nasproti Rusom|in Angležem. — Sv. Oče se nadalje poteguje za mir. — Črno- vojniki letnikov 1887,1888, 1889,1890 vpoklicani. „Vedno naprej !j Vedno naprej in za to tudi vedno kvišku! Z velikim blagoslovom se izpolnjuje to geslo nad našim listom. Prihodnje leto bo 49. leto, odkar kažemo slovenskemu narodu pot do Boga, do poštenosti, do sreče in do zadovoljnosti. V veselih in žalostnih dneh smo stali ob strani našega ljudstva, ž njim smo se veselili, a ž njim tudi trpeli. Marsikatero vojsko smo vojevali, a obhajali tudi marsikatero zmago. Težke čase imamo sedaj, a ravno sedaj nam izkazuje slovensko ljudstvo svoje zaupanje bolj kakor, kedtij poprej. Nikdar še nismo- imeli' -ieKke---ootpa4ni kov iz vrst slovenskega ljudstva, nikdar še toliko naročnikov, a gotovo tudi nikdar toliko čitateljev kakor sedaj. Slovensko ljudstvo si samo piše svoj list, lahko rečemo s ponosom, ako pregledamo vrste naših sotrudnikov. Celo na bojišču ne pozabljajo slovenski mladeniči in možje na nas. Kadar jim dopušča Čas, vzamejo svinčnik ter nam poročajo iz taborov, strelskih jarkov ter iz bolnišnic svoje vojne dogodke. Tako stoji vse slovensko ljudstvo s svojim hrabrim vojaštvom na bojišču v zvezi ter se ž njim pogovarja in ž njim razpravlja o tem, kar sedaj vsakega najbolj zanima. Ker gremo vedno z ljudstvom naprej, zato tudi dobri Bog blagoslavlja naše delo. Naš list neprestano napreduje. Sedaj hitimo s številom svojih naročnikov proti 20.000. In s tem postajamo ne samo na •Slovenskem, ampak v Avstriji sploh eden izmed najbolj razširjenih listov. M/ gremo z ljudstvom in z Bogom naprej, in za to tudi vedno kvišku. Hvaležno se klanjamo za tako velik blagoslov ljubemu Bogu ter :ga prosimo, da še nadalje podpira in blagoslavlja to naše podjetje, ki ima edin namen, služiti njemu v čast iin ljudstvu v korist. Hvaležno pa, se spominjamo ob tej priliki, tudi vseh naših naročnikov, dopisnikov, prijateljev, agitatorjev in somišljenikov, ki so nam bili vedno naklonjeni, magari da je ta naklonjenost zahtevala tudi žrtev od njih. Napredek lista, njegova višina, na kateri stoji sedaj ne samo glede vsebine, ampak tudi glede števila naročnikov, naj jim bo zadoščenje in dokaz, da se niso trudili zaman. Toda čas ne stoji, mi moramo v drugo leto, in zopet naprej. Prijatelji se ne ziapuščajo, za to stojmo dalje sKupaj in se podpirajmo! Skrbimo, da bo z novim letom naš list res zahajal v sleherno slovensko hišo. Agitirajmo za nove naročnike! Vedno naprej! Dobrotno nebo pa naj blagoslovi naše delo. Vsem, ki so z nami, želimo blagoslovljeno, srečno novo leto! ___. Slike iz vojne. Angelj smrti jih je zanesel v deželo ... tujo Jožef Hazenmali, sedaj topničar, doma iz Sv. Lovrenca na Drav. polju, piše z dne 5. dec. iz mesta Homonna na Gornjem Ogrskem svojim starišem: „Predragi! Ker se mi je ravnokar ponudilo nekoliko časa, 'Vam p:Sem par vrstic ter hočem popisati nekoliko čr- iic iz dosedanjega svojega življenja. Zahvalo iskreno sem dolžen Bogu, da me je dosedaj obvaroval straš-;ih nesfeč, katere sem videl, da so se godde tu v vojski. Prestavljen sem od infanterijske kolone k topni-čarskemu polku, zapustil in poslovil sem se od mesta Krakov ter se peljal 3 dni in noči ter dospel na Ogrsko v mesto Homonna, Kako žalostne posledice se kažejo povsod, po vsej deželi, sem videl na potovanju iz železnice. Na železniških postajah in restavracijah, kjer je prej ra-alo, vrelo in pelo vse polno ljudstva, je zdaj vse mir-ro, povsod vlada globoka tihota e tu in tam sem vi-Ifil k a k era. civilne:".), eo,suo-.la<*? v> — >o. a žalostnega obraza in nekako potrtega sre-t. m* tri cumiu, ko s« odigravajo tako strašni dogodki po svetu. Ko sem v pondeljek 30. nov. dospel v to mesto, sem šel proti solnčnemu zatonu s svojim tovarišem (ki je od Sv. Jurija na Sčavnici1) na hrib blizu mesta ter si ogledal naše in ruske postojanke. Ravnokar se je dovršil hud boj, napodili smo nazaj sovražnika Rusa, ki si je celo predrznil priti čez Galicijo že na Ogrsko. Ko sva stala s tovarišem na hribu ter se ozirala v dolino na mesto, se še je dvigal dim iz več pogorišč, ker so ravnokar Rusi mesto oropali, potem pa večinoma še požgali. Prebivalci so pa zbežali v tuje kraje ter si pri kakih sorodnikih poiskali1 zavetje, da obra-nijo svoje življenje. Ko dospeva s prijateljem na vrh tega hribčka, ostrmiva. Pred seboj vidiva strašen prizor, ne vem, ali so to sanje ali je žalibog resnica. Pa oh, gotova resnica je! Veliki kupi mrličev ležijo tam, s krvjo ob-liti, kazoč zobe in s razprostrtimi rokami, mrtvaška ;e njih barva, vse kaže, da jih je objel smrtni sen, angelj smrti jih je zanesel v tujo, t sto deželo, kjer ni več trpljenja, prelivanja krvi in preganjanja nobenega! Bilo jih je na stotine in stotine, veliko med njimi tudi sovražnikov. Solnce je zašlo in v duhu sem klical k njemu: Oh, solnčice zlato, kaj jemlješ že slovo, ne pojdi ti od; nas, ne pojdi še za goro! A nič ni hotelo slišati, zatonilo je za gore :n tudi jaz sem zapustil s tovarišem to žalostno gomilo! Zdelo se mi je. kakor da bi slišal njega odmev: Dovolj, dovolj krvi je že prelite, ne more je popiti zemlja več . . .! Končno Vas vse iz srca pozdravljam ter želim vsem iz daljne tujine vesele božične praznike, da bi jih obhajali v vsej sreči i'n tistem miru, ki ga je božje Dete ta sveti večer prineslo na zemljo! Slovenski pionirji rešili 440 vojakov nemške Hindenburgove armade. Slovenski pionir nam piše s severnega bojišča, dne 19. decembra: Naznanim vam, da sem po 'dolgem hrepenenju vendar enkrat dobil našega „Slovenskega Gospodarja" v roke od doma, daleč sem na rusko mejo blizu Krakova. Z velikim zanimanjem sem čital o junaštvu naših slovenskih ¡ olkov, posebno od našega 87. peš-polka, kako se hrabro bojuje za domovino. Tudi mi pionirji od 3. stotnije 3. pionirskega bataljona smo že dostikrat pokazali svojo hrabrost. Bilo je dne 4. septembra pri Jožefovem na Ruskem. Naša stotnija je bila prideljena nemškemu koru. Bilo je levo krilo tega kora, ki se je bojeval pred Lublinom pri naši ar- madi. Par dni poprej smo napravili most čez Vislo, kí je malo večja kakor Drava. Kar dobimo dne 4. septembra povelje, da moramo most podreti, ker se sovražnik približuje. Ko smo bili s podiranjem mostu gotovi, prikoraka naenkrat na nasprotni breg še 400 nemških vojakov. K sreči smo še imeli 4 ruske lesene ladje, in hitro smo jadrali na ono stran. Ker so bile lad„e s¡abe, smo morali Nemce dvakrat čez Visi» voziti. Seveda so hoteli prvikrat vsi v čolne, ker s bile kroglje iz ruskih topov vedno bližje. Ko smo pa drugokrat čez reko peljali, so že padale kroglje blizus nas v vodo. Jaz sem bil na krmilu. Nekaj metrov od. mene je/.uadla aranata. i . Pozdrave in veselo Novo leto želi pionir Andr. Vineek, 3. stotnija, 3. pionirski bataljon. Kako smo se vozili v bolnišnico. Anton Bezjak, služil pri 97. pešpolku v Trstu, doma pri Sv. Marjeti v Samušanih piše: Ljubi starši! Že deset dni sem bil neprenehoma v ognju. In na dan 28. oktobra so se vsipale na nas krogle, granate in šrapneli, kakor toča, ki prihrumi v najhujši nevihti. Tudi mi smo odgovorili s tako silnim ognjem, da ni bilo videti nič drugega, kakor goreče nebo, ki se je žarilo nad nami. Velikanski ognjeni bliski so šumeli po zraku. Mene in tudi več prijateljev je zadelo. Težko, zelo težko, smo zapustili svoje prijatelje v bojni črti Klicali smo jim: „Bratje, držite našo ljubo domovino, da bo stala tako močna, kakor skala katoliške cerkve! Imejte zaupanje, da hočete zmagati. Z znamenjem sv. križa pojdite še nadalje proti sovragu!" Težko smo pričakovali vozičkov, ki so nas odpeljali. Tri ure smo se vozili na vozovih.Tist, ki nismo bili ranjeni na nogah, smo šli zraven vozičkov, da smo prepustili večji prostor tistim, ki so grozno vzdihovali od prevelikih bolečin. Popoldne ob treh smo se pripeljali na kolodvor, potem čakali vlaka do drugega jutra. Ko smo se naložili v vlak, smo oddrdrali vedno dalje in dalje po ogrski zemlji. Še le peti dan smo se pripeljali v bolnišnico. Med vožnjo je eden izmed ranjencev izdihnil svojo dušo. Bil je slabo obvezan in mu i^^niu IVI A. i\(i, 11CK1 jj-uoictjl l/J . ka. Obraz mu je bil tako srčkan, kakor bi nam še hotel reči: „Srečno! Fantje, držite se, jaz umiram!" Zima je bila na bojišču tako huda, da vam ne morem popisati, kako nas je zeblo. Na dan 5, novembra smo se pripeljali v bolnišnico Mezokovesd na Ogrsko. Iz srca me veseli, da imam še tukaj svojega znanega prijatelja J. Hudžarja iz Formina. Težko nama je, da si ne moremo nič dogovoriti med ogrskimi strežniki. Le pozdravčki iz naše slovenske zemlje nas razveselijo. Tisoč iskrenih pozdravov pošiljam vsem domačim, botri in tetici Ožinger, častitemu g. katehetu in časti temu g. župniku ter želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Na svidenje! Iz dnevnika slovenskega vojaka. Kot star prijatelj „Slovenskega Gospodarja" si ne morem kaj, da ne bi bralcem cenjenega lista napisal par vrstic iz svojega dnevnika v vojski. Bilo je dne 28. avgusta ob 8. uri zvečer, ko je izstopil naš prvi maršbataljon 47. pešpolka po štiridnevni vožnji na postaji Vanki okoli 15 km severno od Lvova. Našli smo tam prve ranjence, ki so napolnili postajo. Bili so ranjenci prvega spopada od 26. avgusta. Njih krvava obleka in rane ter okrvavljeno orožje nas je nekako neprijetno dirnilo, tako, da se je nekterim izvil vzdih: „Bog nam pomagaj!" Korakali smo potem celo noč in še celi drugi dan ter tako ob 4. uri popoldne dospeli v bližino naše bojne črte. Ko smo kuhali svoje konzerve, so nas že pozdravljale ruske kavke — šrapneli in granate, ki so udarjale nekaj metrov nižje pod našimi tovariši v hrib tako silno, da se je tresla zemlja kot ob močnem potresu. Na-ša artilerija — 2. baterija — jim je odgovarjala, a je silno trpela od ruskih krogel. Noč se približa, precej se je že stemnilo, ko zaukaže naš podpolkovnik, da se naj vsaka stotnija zase spusti v teku po strmem gozdu navzdol in potem na prednji hrib, našim polkom na pomoč, da se tam zarijemo v okope. Med tem potom hitimo skozi že gorečo vas, kjer nas ob ognjenem svitu zapazijo Rusi ter začno streljati, kot bi si-pal orehe na boben. Kroglje so brenčale, kakor bi1 se roiile čebele in že so se slišali posamezni vzdihi zadetih, ko zagledamo nekaj belega v črni temi; bilo je pokopališče z belimi kamnitimi križi, za katere se hitro poskrijemo. Nisem še čepel dobro minuto za križem, in „čap", že se razbije kroglja ravno v sredi križa pred menoj, da se je kar razdrobil, Hvala Bogu, si mislim, dobro me je obvaroval. Nismo dolgo čepeli tam, ko dobimo povelje :• „Naprej, na grič!" Sopihajoč smo ga kmalu dosegli. Grozen prizor se nam je nudil od tam. Pred gričem se je razprostirala proti, severu in zahodu obširna ravnina, SLOVENSKI «OS P ODA R. posuta z dolgimi vasmi, ki so bile vse v ognju, da je bila videti cela ravan kakor skupno goreče morje. Ž:-vina je strahovito tulila v gorečih hlevih, ljudje so bežeč kričali, otroci1 jokali. Ruska artilerija pa je streljala pri gorečih va-sen venomer. Kar po 10 topov se je naenkrat sprožilo, da je treskalo in se treslo hujše, kakor v najhujši gromoviti nevihti. V grozni sliki se nam je kazala vsa grozovitost vojske in Rusov, ki niso prizanašali nobeni koči, da bi je ne požgali. Tega strahovitega prizora v oni noči ne pozabim, če bi živel tudi še sto let. Med tem pa smo mi pridno kopali in rili po zemlji, delali smo dolge rove celo noč, da je v nedeljo, dne 30. avgusta izgledal ves grič kakor trdnjava. Mislili smo: Tukaj nas pa Rusi ne bodo pregnali, če nočejo počepati s krvavimi glavami pred nami v ravnini; ali prišlo je drugače! Na vse zgodaj so začeli bruhati ruski topovi ogenj na nas s tako silo, da je pritulilo zaporedoma kar naenkrat po 6—18 granat in šrapnelov, ki so sejali svinčeni fižol po naših vrstah. Tako smo prebili vso nedeljo, ne da bi imeli posebno velikih izgub, ker nam šrapneli v strelskih jarkih niso mogli do živega, le če je zadela kaka granata naravnost v jarek, je bilo ubitih navadno do pet mož. Noč od 30. do 31. avgusta je bila precej mirna. Napočil je 31. avgust. Začudeni se oziramo na postojanke, kjer je bila prejšni dan naša artilerija, — bile so prazne. Artilerija je dobila po noči povelje, da se mora umakniti nazaj. Bilo se je namreč bati, da nas ne zajamejo Rusi; ker na levi in desni strani ravnine se je razprostiral v južni smeri proti Lvovu obširni gozd in pas, v katerem so Rusi prodirali z vso silo z velikansko premočjo, hoteč našo divizijo na onem griču ob obeh krilih obkoliti in zajeti. Naša naloga je toraj bila, zadržati sovražnika tako dolgo, da se more naša artilerija Še o pravem času umakniti. V jutranjem mraku že vidita na obeh straneh zaporedne vrste Rusov v toliki množini, kot bi razdrl velik mravljinjec. Začnemo streljati ali izdalo ni nič; če smo Avstrijci sprožili 10 pušk, priletelo je nazaj 100 ruskih- krogel. Rusi se približajo na 100 korakov, ko nam zmanjka streliva. Rusi so to takoj zapazili ter se pripravili na splošen naskok. Kaj sedaj storiti? Tudi mi nasadimo bajonete ter se pripravimo prodati svoje živbenje kolikor mogoče drago za milo narn domovino. Že stojimo le še kakih 80—100 korakov drug drugemu nasproti, kažoč si brušena bodala, ¿o pride povelje: „Iz j :i*kov ven in nazaj!" Nespametno bi nilo, .--e u-stavbati več kot 20-kratni ruski premoč'. Lo bi po-nenja^o toliko, kot samoumor. A .->.riaj se je začel za nas še le pravi pekel. Frčale so ruske sviučenke kot gosta toča za nami. T" ||ni smo imeli poprej v jarkih •r. „vi n ¡Toiiha, jSJt ia B 2 j, 5vU smo (So mOi-nli pokazati 18 prostem, , jpadala'/?ovn-u tretjina. Marsikateri moj nrijatelj-tovariš je, zadet od kroglje, klical: „Jezus! Marija! Pomagajte prijatelji!" Ali kdo bi mu mogel pomagati v tem divjem teku, ko je moral vsak sam biti zadovoljen, da je odnesel še živ svoje pete. Hiteli smo dobro uro nazaj; kjer smo se zopet zbrali ter položili ranjence v neki hlev, kjer smo je morali, se zopet umikajoč, zapustiti nemili usodi. Nismo še bili do 700 korakov od onega hleva, ko so že udarjali vanj šrapneli. Nedolgo in že je bil hlev s ranjenci v ognju. Kaj se je zgodilo z ubogltai našimi ranjenci, si lahko predstavljaš, dragi bralec, sam. Opravičeno so se mi vzbujale ob takih prizorih misli na besede v litanijah: Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!" Vsem prijateljem in tovarišem veselo ncvo leta! Ivan Serbinek, Rusi se dajo mirno ujeti. Vojak A. J. od Sv. Križa na. Murskem polju, ki je bil od časa mobilizacije pri trdnjavskem topni-čarskem polku v Poli, je pisal dne 10. decembra svojim starišem sledeče pismo: Predragi mi domači! Gotovo ste v skrbeh za me, ker vam že več časa nisem pisal. Tukaj, odkoder Vam pišem, smo že pet dni in kakor je razvidno, o-stanemo še delj časa tukaj. Naš kraj je blizu božje poti Marija Censtohovska. Tukaj že slišimo, kako da > streljajo s topovi na Ruse. Po dnevu se pokanje še manj sliši, po noči pa streljajo tako, da je sam strel in blisk. Strojne puške pojejo smrt, daj je strašno slišati- Od Rusov nismo daleč proč, kakih 6 km. K nam sem še hvala Bogu ni več kakor en šrapnel priletel, k) pa se je kakih 150 m pred našo baterijo razpočil in tako nam ni nobene škode naredil. Zemlja je tukaj sestavljena iz samega peska, ceste, kot si sami lahko predstavljate, so skrajno slabe, vozi se z največjo težavo. Posebno naše težke havbice (zdaj sem prTdjan H težkim havbicam) le težko spravimo naprej, Hiše so tuSaj večinoma lesene. Mrzlo še tukaj po mojam mnenju ni bolj, kaktor pri nas na domu. Tudi snega M« ni. Solne« nas čudno vara. Zfii nam se, da tam, Kjer pri nas zahaja, tam tukaj izhaja. Spimo tukaj na prostem. V zemljo se sioplje jama, pokrij® se s smrekovimi vejami, ker imamo blizu lep gozd in Koč» je gotova. Seveda ni tako toplo, kakor ob zimskem času pri nas doma za pečjo, Po noči kurimo, da se povsod žari. Setve so precej lepe, ali le škoda, da so večinoma uničene. Vinogradov tukaj ni Kupiti tukaj ne moremo nič, za jesti ni dobiti nič. Na Poljskem je za prebivalstvo kruh nekaj zelo dragega, ker ga nimajo nikjer. Izjemoma se dobi le kuhan čaj. Nekaj od naših si je hodilo predvčeraj od ruskih vojakov krompirja „izposoditi", imajo ga namreč od nas mnogo zakopanega. Pri tem so ujeli naši pci Rusov. Kakor se mi zdi, se namreč Rusi radi da'0 31. dei-embrn 1914. ujeti. Kakor pravijo infanieristi, to vs»ki žetrti dan gjedo na stražo, pridejo avstrijske in ruske patrulie zelo blizu skupaj in pri tem se čisto mirno pogovarjajo. Naš vojak Rusu postreže s cigaretami, oni pa mu da rozeto raz kapo, ali pa gre kar z našimi v naš tabor. Kakor sem že prej omenil, je tukaj zelo slabo, ker se nič ne more kupiti, Še voido težko dobimo tu, Da bi se vojaki umivali in prali, to Še pa misliti ni, torej ni čuda, da vojaki, ki so že več tednov pred nami tukaj, polni mrčesov, — Na vse sem pripravljen, kakor je božja volja. Prisrčno Vas vse morebiti zadnjikrat pozdravlja Vaš Alojz. Boj za peč. Bilo je pri Kakalarszewem v Galiciji. Zakopni jarki sovražnih prednjih straž so bili oddaljeni med seboj samo kakih 300 m. Sredi med temi, zakopnimi jarki je stala hišica, v tej hiši pa velika železna peč,. Vreme je bilo mrzlo in vojaki v zakopnih jarkih so se tresli mraza. Med njimi pa niša in v hiši velika železna peč. Toda to peč dobiti iz hiše ni bdlo lahko. Tudi Rusi so imeli poželenje po njej. Ko so naši vojaki poskusili, poslati patruljo v hišo, ki naj bi vzela peč iz nje,, so začeli Rusi strašno streljati. Rusom je bilo prav tako mraz kot našim vojakom in tudi oni so si želeli, dobiti peč v roke, — Naši so vseeno poskusili še enkrat boj za peč. Od obeh strani se je začelo streljanje, med tem pa so naši prišli do hiše, vzeli železno peč iz nje in jo odnesli v zakopni jarek. Vsa stvar bi bila pravzaprav smešna, da ni pri tem padlo 6 Rusov, na naši strani pa sta bila 2 ranjena. Sest mrtvih in dva ranjenca — zaradi železne peči. To je boj v mrazu. Dva Avstrijca streljala za stavo. List „Berliner Post" piše o naših avstrijskih vojakih: Avstrijski vojak je v resnici cel junak, kar se tiče poguma, odločnosti in neustrašenosti. Kdor ima priliko — tako nam piše nemški častnik, ki se udeležuje vojske na avstrijski strani — opazovati dan za dnevom vrline avstrijskih vojakov, ta se mora naravnost čuditi, kaj avstrijski junaki s svojim živahnim nastopom vse dosežejo. Svest si svojih dolžnosti, ne gleda avstrijski vojak ne na levo, ne na desno, ampak s krepko voljo premaga vse vojskine težave, če so tudi še tako hude. Avstrijec na vojski ohrani svojo veselo razpoloženje in tudi v bližini smrti ne postane žalosten. O avstrijskem vojaku bi se lahko reklo z velikim nemškim državnikom izza 1, 1870: „Naš vojak je vreden, da se ga poljubi!" O bitki pri Lvovu se pripoveduje sledeči zanimivi dogodek: Vojaki so ležali v strelskih jarkih. Avstrijci so bili Rusom zelo blizu. Tedaj je opazil nek avstrijski častnik, kako sta dva avstrijska vojaka v najhujšem Šrapnelskem ognju stopila iz okopov ter sta za stavo streljala na Ruse. Po vsakem strelu sta dajala drue drugemu denar — krone. Častnik je vprašal, kaj to pomeni. Zvedel je, da sta streljala Avstrijca za stavo. Drug drugemu sta, predno je kateri oddal kak strel, pokazala Rusa, katerega naj podere s kroglo na tla. Vsak Rus je stal eno krono. In to se je godilo v najhujšem ognju. Ce se je kak Rus le malo pokazal izza okopa, že ga je Avstrijec pokazal svojemu tovarišu, češ: „Tega le vzemi na muho!" In strelec je moral zadeti. Kdor je izgubil stavo, je moral plačati globo. In tako je šlo naprej. Strelca sta zadevala vedno bolje. Dasiravno se je stava vršila v najhujšem ognju, vendar nobena sovražna krogla ni zadela katerega naših vrlih strelcev. Častnik je na zadnje naša junaka, dasiravno ga ie njuna korajža izredno veselila, poklical in jima velel, naj se vrneta v okop. Otrok avstrijskega regimenta. Neki častnik z Dunaja je prišel na svojih poizvedovanjih v zapuščeno vas na Rusko-Poljskem. Med gramozom podrte hiše je našel do tri leta starega dečka, ki je začel, ko je zagledal častnika, na vso moč kričati: „Rus! Rus!" Mahal je z ročicami, kot da bi se hotel ubraniti častnika. Otroku se je poznalo, da je mnogo prestal. Častnik je poiskušal dečka potolažiti in poizvedeti, kako mu je ime. Ko se je deček pomiril, ga je vzel častnik v naročje in ga nesel do postaje, kjer se je nahajal tren. Bil je to ljubeznjiv deček, toda zelo zanemarjen. V laseh je imel polno golazni, Umili so ga in očedili. Med tem se je raznesla med častniki novica, da je poročnik B. „ujel Rusa". Vsi častniki so ga prišli gledat in se srčno smejali, ko so zagledali dečka, ki je veljal za „ujetega Rusa". Prinesli so mu kruha, čokolade in drugo. „Ujeti Rus" je postal kmalu ljubljenec vseh. Napravili so mu posteljo s iem, da so v velik zaboj, v katerem so bile prej konzerve, dali slami in odej. Ta postelja je mlademu „Rusu" dopadla. Ker pa je bilo treba dati malemu tudi ime, so častniki sklenili, da naj bo krščen. Gospod kurat ga je krstil, častnik, ki ga je v vasi našel, pa je bil njegov boter. Dali so mu krstno ime Franc Jožef Viljem, priimek pa Vojska. Za krstno darilo so mu častniki kupili obleke, tako da izgleda mali deček sedaj prav dobro. Za igračo pa so mu vojaki preskrbeli kozo. Tako je postal mali deček ljubljenec regimenta, Ce se regiment seli, posade dečka v zaboju na voz, da se pelje z njimi. Častniški, zbor je sklenil, da bo pustil na stroške častnikov dečka vzgojiti. 31. decembra 1914, Avstrijsko rusko bojišče. Maribor, dne 30, decembra. Na severnem bojišču trajajo boji z Rusi z nezmanjšano silo naprej. Celo na sveti večer in na sveto noö so vznemirjali naše čete s hudimi napadi. Naše čete so to Rusom posebno zamerile in odbijale so napade s tako silovitostjo,, da so imeli Rusi velikanske izgube. Ker je v zahodni Galiciji nastala nevarnost, da naši obkolijo Ruse, je ruski vojskovodja veliki knez Nikolaj Nikolajevič zelo pomnožil rusko až-mado v Galiciji, Vsled ruske premoči so se morali naši nekoliko umakniti in sicer v zahodni smeri proti Gorlicam (ki ležijo izhodno od KrakovaD, in v južni smeri na grebene karpatskih prelazov. Vsled tega je še naša junaška posadka v P r -z e m y s 1 u vedno obkoljena. Po zrakoplovih prihajajo poročila iz, trdnjave, ki pravijo, da se našimi v trdnjavi prav dobro godi. Ruski napadi so slabotni, da jih naši prav lahko odbijajo. Posebno dobro služijo našim 30'5, cm topovi. Na južno-izhodni strani Kra-kova smo se umaknili. Dunaj, 29. decembra. Avstrijski generalni šjtabi uradno razglaša:. Ruska osma armada, ki je pred kakimi osmimi dnevi začela napadalno nastopati proti našim četam, ki so prodrle čez Karpate, je 'dobila svežih moči in se je ojaöila po novih divizijah ,tako močno, da je bilo potrebno, da so se naša krdela umaknila na višine ob karpatsldh prelazih in v prostor pri G o r -lici (južno-izhodno 0(j, Krakjova). Položaj ria„ ostali naši bojni črti na severu radi teh dogodkov nič ne trpi. * Rusi tudi na božični večer niso mirovali. Dunaj, 29. decembra. Časnikar Roda-Roda poroča iz bojišča: Iz neuradnega vlira sem dobil podrobne podatke o splošnem ruskem napadu, ki se je izvršil na sveti večer na alvstrijsBe postojanke v srednji Galiciji. Naše Čfe-te so bile radi motenja boži čne noči tako razjarjene,, d'à so s srditimi protinapadi porazile velike sovražne" oddelke Sn so mnogo Rusov ujele. Rusi so bili «vsledV avstrijskega nenavadno silnega protinapada prese-' nečeni ter so navadno vrgli orožje proč in vzdigovali roke v, znamenje, da se udajo. Ob 11. uri po nočT je bil ruski napad popolnoma odbit. D v ai d o tri tisoč mrtfviih s o ¡v r a ž n iltáp v. je pokrivalo b o j i š č e ; ostali pa so se v divjem begu umaknili, Drugi ivečer (na Božič) so Rusi napad že zopet obnovili. Tudi takrat je trajala borba pozno v, noč. V Petrosradu si želijo miru. Rimski „Giornale d'Iitalia" jaivdja iz Petrogra-da: Neuspeh zadnje mogočne ruske ofenzive proti Avstrijcem in Nemcem, ki naj bi bila prinesla odločitev, je najširše ruske kroge zelo razočaral. Pogajanja z ¡Japonsko, tikajoča se udeležbe japonske armade na ruskih bojišči h, so ostala brezuspešna). Tudi na car-sEem dvoru samem se je pojavila mirovna struja, kateri načeljujeta carevna in grof Witte. Veliki knez Nikolaj pa je še vedno za brezpogojnd nadaljevanje vojne.___ Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 30. decembra. Odkar je izšla božična številka našega lista, so se izvršile na našem balkanskem bojišču velike spremembe. Vsled našega zadnjega umikanja Ite Srbije je cesar takoj poslal zaupno vojaško osebo na bojišče, da preišče vzroke našega umikanja. Dognalo se je, da je vrhcKvgo vodstvo sicer imelo pred očmi glavni cilj vojskovanja, premagati sovražnika, da pa se ni oziralo na razne neizpremenljive težkoče v srbskem ozemlju. Armada vslfcd slabega vremena in slabih cest ni dobivala živila in streliva, za seboj. Cesar je nato upokojil poveljnika balka ske armade, g e n e r a 1 a P o t i o r e k a. Na njegovo mesto je bil imenovan za poveljnika nadvojvoda Ev-gen. O njem gre glas, da je nadarjen častnik ter zelo blag in ljudomil človek. Kot načelnik) Evge. novega generalnega štaba je imenovani feldmaršal-lajtnant Kr au s. Ker je bil Pofliorek tudi upravitelj Bosne in Hercegovine, je imenovan, njegovim naslednikom general pl. S ar kot i5, v rodom Hrvat. Obenem se je uradno razglasilo, da so C r n o -g o r c i že ob začetku vojske zasedli ozek pas Dalmacije južno od Kotora med Budvo i,n Spico ter ga še niso zapustili; da se Črnogorci nahajajo tudi na obmejnem ozemlju H e r o e gto V| i. n e , izhodno od Trebinja; in da se nahajajo Srbi na bosanskem ozemlju, jugoizhodno od Sarajeva, med Fočo in Višegradom, in da tudi takrat niso zapustili tega ozemlja, ko so naše čete začele zadnjič prodirati v Srbijo. Črnogorci so se zadnji čas začeli živahno gibati nahercegovinsklem in dalmatinskem ozemlju. O spopadih s Srbi ni. nobenega poročila. Bržkone ima tudi Srbija polne roke dela, da na novo uredi svoje čete. Rusi, Francozi in Angleži pošiljajo Srbom neprestano strelivo, živila in obleko. Tudi Grki podpirajo Srbe na vse mogoče načine. Črnogorci napadajo. Dunaj, 29. decembra. Avstrijski generalni štab uraidno poroča: Na balkanskem bojSšču so se začeli Črnogorci živahno gibati, njih gibanje pa je ostalo — brezuspešno. Pri mestecu T r e b i n j e (v Hercegovini) so naši brez posebnega napora) odbili črnogorski napad na predozemlje trdnjave.* Sovražna artile-rija je morala obmolkni,ti, Črnogorska artilerija je obstreljevala tudi močno avstrijsko obmejno utrdbo v pokrajirl K r i v o š i j ¡e (v Dalmaciji nad Kotorom). Ves trud in napad Črnogorcev je samo ob sebi umevno ostal brez uspeha. Laži o Sarajevu. Nekateri širijo okoli laži, da je Sarajevo obkoljeno. Da so te govorice lažnjive, priča najbolj dejstvo, da časopise iz Sarajeva vedno redno dobivamo. Srbija proti Bolgariji. Bolgarija si je kupila podonavske parnike, da bi spravila že pred vojsko V Avstro-Ogrski naročeno municijo domov. Srbija pa je sedaj prepovedala Bolgariji, da bi peljali njeni parniki municijo po Donavi, češ, da je vi Donavi preveliko min. Na Bolgarskem je vsled tega nastaip velikansko razburjenje. Vsi listi brez razlike strank zahtevajo, naj Bolgarija prevoz izsili. Srbija potrebuje pomoči. Petrogradski list „Rječ" piše: Srbski uspehi' v sedanji vojski niso tako izrazit', da. se Rusiji ne bi bilo treba več brigat za svojega srbskega zaveznika. Tako so se izrazili merodajni vojaški strokovnjaki, ki jim je sedanji položaj v Srbiji dobro znan. Ko se bo napadal: o prodiranje v Srbijo (po avstrijskih četah) zopet obnovilo, Srbija ne bo več v stanu, se upirati napadu, ker ji bo zmanjkalo najpotrebnejšega vojnega gradiva in ker je srbska armada že močno rz uničen a in so njene moči že skoro popolnoma izčrpane. Srbija potrebuje nujne pomoči od zunaj, a se v tem oziru ne more zajesti ne na Grčijo, ne na Rumu. nijo, še manj pa na Bolgarijo. Rusija pa radi vojske z Avstrijo in Nemčijo nima robenih sil na razpolago, da bi šla ž njimi Srbiji na pomoč. Nemško=francosko bojišče Maribor, dne 30. decembra. Francozi ig Angleži so svoje veliko upapolno prodiranje proti nemškim postojankam prav drago plačali, kajti izgubili so okrog 200.000 mož, a uspehov niso dosegli prav noblenih. Nemci so povsod odbili njihove napade, na mnogih točkah pa celo napredovali. Glavni sunek proti Nemcem se je izvršil pri mestu Chalons sur Marne, torej na središču nemške armade. Ce bi se bilo Francozom posrečilo, tu prodreti nemške vrste, bi bila nemška armada ločena v dve skupini, kar bi povzroč lo, da bi se morala cela nemška armada umakniti iz sedanjih postojank. Francija si želi miru. Bruselj, 29, decembra. Iz Pariza se poroča* da; so se razni francoski poslanci v svojih razgovorih na hodnikih francoske poslanske zbornice izrazil)', da si prebivalstvo onih francoskih pokrajin, katere so zasedle nemške čete, močno želi miru. Poslanci so javno povedali vladi, da se trajno ne bodo mogli ustavljati nevarnemu razpoloženju volilcev, katere zastopajo. Tur či j a-Ruslj a-A nglij a-Francija. Maribor, dne 30, decembra. Kakor na evropskih bojiščih, tako tudi na ru-sko-turškem bojišču v Kavkazu slabo vreme zadržuje vo,evanje, Turška uradna poročila vedno poročajo o uspehih turškega orožja. Posebno na desnem ruskem krilu (ob Črnem morju) soTurki glasom uradnih poročil že dokaj daleč udrli na ruskD ozemlje. Batum bo baje kmalu v turških rokah. - Na Črnem m o r ji u se je vršil dne 17, decembra spopad med 17 ruskimi in 1 turško lmn« t ,. »anjši ,n znamenje, da mora biti rusko črnomorsko brodovje alo slabo _ Pred Dazidanelami straži sedaj 40 angleških in francoskih ladij. Pričakuje se, da bo brodovje prihodnje dni zopet zi vso silo začelo obstreljevati oba bregova Dardanel. Rusi, Angleži in Francozi se že med seboj prepirajo, čegave bodo Dardane-le in Carigrad, ko bo enkrat Tiir&ja poražena, — Na bojišču v E g i p t u se ni zgodlo kaj posebnega. Dva angleška čolna sta zopet poskusila izkrcati v Akabi čete za boje ob Sueškem prekopu, pa so jim Turki preprečili izkrcanje. — „Sveta vojska" se posebno v Maroku zelo širi. Stalija. Italija v Albaniji. Italija je zasedla ivažna albansko mesto Valo-no. Ali za stalno aili samo mimogrede,, ni razvideti iz albanskih uradnih poročil. Po zvezni pogodbi, ki obstoji med Avstriio in Italijo, bi se to ne smelo zgoditi, kajti v pogodbi stoji, da moraita na Balkanu obe državi postopati v vsaki zadevi sporazumno. Mi ne u-vidimo razloga, zakaj ne smemo o Italiji pisati in govoriti popolne resnice. V Italiji smejo Časniki celo z lažmi hujskati proti Avstriji, a oni moramo molčati in ne smemo ljudstva pripravljati, da se, kadar bo treba, brani proti vsem sovragom naše Avstrije. Z zar vzetjem Valone obvladuje Italija Oltrantskio ožino in ž njo celo Jadransko morje. Nove čete v Italiji. „Tagespost" javlja iz Berna: Preko Pariza poročajo, da je postavila Italija nove artilerijske in in-fanterijske polke. Tudi bo pomnožila število svojih ;orskili čet (alpincev). Ponanjkanje žita v Italiji. Vsa italijanska javnost se bavj z vprašanjem o pretečem pomanjkanju žita V „Corrispondenzi" izražajo razni poslanci svoie mnenje. Poslanec Agnesi se boji, da bo Italija že aprila, maja in junija 1915 brez žita, ako se vladi ne posreči zagotoviti trgovini z žitom svobode. To se naj zgodi v sporazumu z angleško vlado, ki sedaj uvoz žita v Italijo nadzoruje in ovira, ker se boji, da gre mnogo žita, namenjenega za Ita-I jo, na Nemško. Tudi poslanec Benaglio toži, da je uvoz pšenice čedalje težavnejši, vsled česar rastejo cene neprestano. Poslanec Cassin priporoča, naj nakupi vlada večje množine žita v Ameriki ter poskrbi sama za prevoz. Poslanec Fumarola pravi, da se cene žitu v Apuliji neverjetno dvigajo; priporoča nakup v Ameriki in na Rumunskem po državi, ki naj odda potem žito občinam in gospodarskim zadrugam, katere naj posredujejo pri prodaji žita zasebnikom. Poslanec Legnani trdi, da Švica v Genovi preklada znatne množ ine žita v prehodnem prometu; to ž to da gre na Nemško, Tako postopanje da, le škoduje nepristra-osti Italije. Uspeh avstrijskega brodovja v Adriji. Francoski podmorski čoln „Curie" se je — dneva nam uradno poročilo ne pove — približal našemu obrežju pri Poli. Vozil je zu, neko jadrnico, ki je dobro pozinala morje ter se tako ognil voem minam. Pred Polo se je še enkrat vzdignil, da sefpripravi na napad. Toda to je bila njegova poguba. Naše skrbne' obrežne baterije so ga zapazile in začele obstreljevati. Čoln ;e kmaju izginil na dno morja. Drug uspeh je priboril avstrijskemu brodovju naš podmorski čoln XII, kateremu poveljuje poročnik linijske ladje, Egon Pesch. Dne 21. t. m. dopoldne je zapazil v otrantski ožini (kjer prehaja Adrija v Sredozemsko morje) francosko brodovje, obstoječe iz 16 velikih ladij. Pogumno se je zagnal proti sovražniku, ga napadel in dvakrat zadel ladjo, na kateri se je nahajal poveljnik francoskega brodovja, viceadmiral Boue de Lepeyrer. Ladja je močno poškodovana. Vsa avstrijska javnost je vsled junaškega čina naših mornarjev polna zanosa in navdušenja. Pogodba med Bolgarijo in Rumunijo. Carigrad, dne 29, decembra, Carigrajski „Ošmanischer Lloyd" poroča iz zanesljivega vira, da je prišlo do sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo. Glede podrobnosli sporazuma poroča omenjeni list sledeče: Riumunija je priznala Bolgariji, da naj Bolgarija v času, ki ga bo smatrala za primernega, udejstvi1 svoje namene glede Macedonije. Obe državi sta se nadalje v tem zedinili, da se mora vsak predlog gotovih velesil naznaniti drugi državi, da sc onemogoči vsaka diplDnmiična dvoigra. V gospodarskem oziru sta so dogovorili, da morata obe državi skrbeti, da varstvo plovbe po Donavi ne bo trpelo nobene škode. Tudi glede neoviranega železni- Stran ï. SI. decembra I914t Škega prometa je prišlo do sporazuma. Trgovske na-godbe bi naj gospodarske vezi med obema državama izboljšale. Glede zunanje politike sta se obe državi odločili, vstrajati' pri dosedanji nepristranosti. V slučaju pa, če bi katera teh dveh držav smatrala,, da je napočil čas, da more udejstviti svoja narodna stremljenja, se ji ne sme zabraniti, da po posvetovanju z drugo državo postopa tako, kakor smatra za prav. (To potrjuje, da si Rumunija in Bolgarija druga drugi ne bosta padli v hrbet, če bi bila katera teh dveh držav zapletena v vojsko. Trosporazum smatra z o-zirom na prizadevanja, izvabiti Rumunijo na svojo stran, to kot svoj uspeh.) Glede Turčije sta se sporazumeli, da bosta tudi v bodočnosti napram nji zavzemali prijazno stališče,__ Razne novice. Naročajte „Slovenskega Gospodarja". »Slovenski Gospodar« je zdaj najbolj razširjen slovenski list na Štajerskem. Tiska se ga vsak teden 18000 izvodov. V zadnjih treh mesecih je pridobil nad 4000 naročnikov. To je najboljši dokaz, kako priljubljen je »Slovenski Gospodar«. Zato pa, somišljeniki na delo, da se ob novem lt tu zviša število na 20000! Priporočajte povsod naš list. »Slovenski Gospodar« stane Celo leto 4 K, pol leta 2 K četrt leta 1 K; za Nemčijo stane celo leto 6 K; za Ameriko pa 8 K. Položnice in nakaznice naj se natančno tako izpolnijo, kakor je opisano na koledarju, ki smo ga svoj čas priložili »Slovenskemu Gospodarju«. Ne pozabite napisati, ali ste nOV, ali star naročnik!! Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica nai Po-lenšaku Angela Lebar je imenofvana za stalno učiteljico istotam. — Stalna učiteljica v Majšpergu Regi-na Gobec je imenovana za stalno- učiteljico pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Službi sta menjgJlaiKa-rol Drofenik pri Sv, Marjeti nad Rimskimi toplicami in Eleonora Vodušek v Trbovljah. — V začasni po koj je stopila stalna učiteljica na vitanjski okoliški šoli, Marija Lindtner. Avstrijski škofje so izdali skupno pastirsko pismo, ki se bi naj čitalo po vseh cerkvah na novega leta dan, V njem priporočajo škofje,, naj bi avstrijski narodi po vzgledu svojega cesarja, ki je dne 8, decembra, sebe in svojo hišo posvetil Srcu Jezusovemu, posvetili tudi sebe temu naj krepke j šernu božjemu varstvu. * K Sv. Očetu silijo. Sedaj v resnih vojskinih časih polagajo vse države veliko važnost na to, da dobijo pri Sv. Očetu svoje zastopnike (poslanike). Najprej je prišla Angleška ter si izposlovala svojega zastopnika na papežkem dvoru. Opomniti je treba, da ima Angleška celo postavo, s katero se prepoveduje, da bi vlada pošdjala v Vat/kan svojega zastopnika. Toda sila kola lomi. Tudi razmere med turškim dvorom in Vat kanom se uredijo. Že v bližnjem času pride turški poslanik na papežki dvor. Med Vatikanom in francosko vlado se vršijo pogajanja, ki pa ne tečejo gladko. Papež zahteva, da francoska vlada poprej umakne postavo o ločitvi cerkve od države, predno sprejme francoskega poslanika. Končno prihajajo tudi glasovi, da hoče Srbija naravnost s papežem urediti cerkvene razmere svojih katolikov in ustanoviti pri Vatikanu zastopnika. Rusija pa ima že od prejšnjih časov na papežkem dvoru svojega poslanika. Vojaške božičnice. Našim ranjenim in bolnim vojščakom, ki jih je po mariborskih bolnišnicah blizu do 1000, so zlata in biserna i srca dobrotnikov priredila kaj lepe božičnice. V novem poslopju cesar Franc Jožefovega jubilejnega učiteljišča šolskih sester so darove oskrbele blage gojenke imenovanega učnega zavoda, in sicer vsaki lejtnik, za svojo prejšnjo učno sobo. Tu je bila razdelitev darov v pondel-jek, dne 21. decembra, ob S. uri popoldne. V rezervni ali nadomestni bolnišnici I, obstoječi iz vojaške bolnišnice, dveh hiš infanterijske vojašnice in iz deške šole v magdalenskem predmestju, so se pa božičnice vršile v sredo, dne 23. decembra, od 5. do 7. ure na zvečer. Za tukfaj so bogatfe, darila oskrbele milosrčne gospe, članice Rudečega križa, s pomočjo darežljivih dobrotnikov v mariborskem mestu. Po vseh bolniških sobah so bila postavljena ozalfjšana in razsvetljena božična drevesca, na njih in okrog njih pa je bilo videti bogato zalogo raznih koristnih in dragocenih darov, odločenih za vse posamezne voj-fečake. Tem božičnicam je dala poseben sijaj ter jim vtisnila pravi, namreč verski zn'ačaj navzočnost premostljivega gospoda knezoškofa, ki so navzlic svoji bolehnosti z veseljem prihiteli) med ljube vojake, da jih razveselijo s prijazno, podučno, tolažljivo besedo. Tako so Njili Ecscelenca dne 21. decembra pri šolskih sestrah z angelji v božični noči „oznanjevali veliko veselje", veselje v v(\]ski, hrabrim vojščakom, ki so zvesto storili svojo dolžnost; blagim učenkam, ki so s skrbjo za bolnike izvršile izredno dobro delo; skrbnim zdravnikom, ki, posnemajoč božjega Zdravnika, zdravijo bolnike; strežnicam bolnikov, to je: šolskim sestram,, ki so zdaj zares duhovne Ihčere sv. Frainčiška, apostola ljubezni do Boga in do bližnjega; dušnemu pastirju bolnišnice kot služabniku Kristusovemu, in vsem, Ki so s svojo darežljivostjo in navzočnostjo razveselili ljube, vojščake. — ,V rezervni bolnišnici so prevzvišeni Nadpasiir dne 23. ,t. m. v prvem poslopju pohvajlili z ozirom na pričujoči praznik ljubezni požrtvovalno ljubezen vojščakov samih, potem vseh, ki zdaj za nje skrbijo, namreč blagih gospej, zl'asti grofice Schônborn (bližnje sorodnice rajne prestolonaslednikove soproge), gospodov zdrav' nikov, bolniških strežnikov in strežnic, vojaškega ku-rata in vseh navzočih ¡gostov).. V drugem poslopju so izrekli iskreno zahvalo vojščakom njih hrabrost, vsem drugim pa za njihove trude in skrbi, ki jih X-majo z ranjenci in bolniki. V tretjem poslopju so z božičnega drevesca posneli duhovne darove ter izročili vojščakom tudi še za prihodnost pogum, udom Rdečega križa dejansko ljubezen, gospodom zdravnikom velikodušno požrtvovalnost, postrežnikom potrpežljivost, vsem pa prijsrčno nadpastirsko ajahvalo. V četrti hiši so povdarjaHii, kako so vojščalci, kot zvesti čuvaji domovine podobni bedečim pastircem betle-hemstim, čeprav daleč od svojih domačih, vendar se nahajajo sredi med ljudmi, ki so dobre volje in blagega srca, to so blagovoljni zdravniki, dobrotljive gospe, Skrbni postrežniki in ljubeznive strežnice in darežljivi dobrotniki, katerim torej velja pesem an-geljska: Mir ljudem na zemlji, II' so dobre volje. Ta božični mir ¡in blagoslovljeno novo leto so Ekscelen-ca vsem iz srca želeli. Videti si mogel, kako so te svetega navdušenja polne besede ganila srca vojaWpv in vseh pričujočih, kako so vsi pobožno sprejeli podeljeni jim nadpastirski blagoslov, kako so obdaro-vancem od veselja žarela lica, kako so z besedo in s pogledom izražali svojo hvaležnost za izkazano jim ljubezen, kakor sta, se tudi poveljujoči zdravnik in vojaški kurat mil, knezu posebej z ah mM a za navzočnost pri teh domoljubnih prireditvah. Vse to se ne da kratko popisati, pa eno misel nam vzbuja: Vojska je res nekaj groznega, je pai tudi izreden pripomoček božje previdnosti, da vzklijejo iz človeških src cvetke raznih čednosti, zlasti čiste ljubezni: do Boga in do bližnjega,, tako nežne in lepe, kakršnih drugače ni najti nasvetu! S temi božičnicami so si naš premil. Nadpastir in vsi drugi dobrotniki v srcih naših občudovanja' vrednih brani,teijev domoyine gotovo postavili spomenik, ki ga viharji č'asafne bodo porušili. Avstrijski duhovniki ujeti na Francoskem, med katerimi se nahaja tudi slovenski lacarist dr. Zdešar, se ne smatrajo več kot ujeti1 vojni kurati, ampak kot navadni avstrijski državljani. Po posredovanju nekega rimskega kardinala pri francoski vladi ravnajo sedaj Francozi bolj človeško z našimi ujetniki. * Sveti večer in naš cesar. Četudi ima naš cesar v sedanjih resnih čas'h zelo veliko skrbi,, vendar si je prktržal božični večer; čisto za-se> in svojo obi-telj. Božično drevo se je nahajalo tudi letos, kakor prejšnja k ta, v prostorih cesarjeve hčere nadvojvo-dinje Valerije v gradu Senbrun pri Dunaju. Toda letos je obhajal naš césar-božični večer v večjem krogu, kakor v prejšnjih letih, ko so bili navadno navzoči le njegova hčerka nadvojvodinja Marija Valerija, njen soprog nadvojvoda Frane Salvator in otroci visoke dvojice, letos so pa bili še tudi navzoči soproga prestolonaslednika, nadvojvodinja Cita, in njeni otroci. Mogo5no božično drevo, katero so skrbno okrasili pod nadzorstvom nadvojvodinje Valerije, se je dvigalo do stropa ig je lesketalo v številnih električnih lu' čicah. V ozadju pa so bile napravljene jaslice z mnogimi izrezanimi podobami. Na vrhu božičnega drevesa je plaval-angelj, ki je nosi na traku nap s: „Gloria in excelsis". Ob obeh straneh drevesa sta pa bili dve dolgi, belo pogrnjeni mizi, na katerih so se nahajala cesarjeva darila. Po končani obiteljski večerji se je pričelo razdeljevanje božičnih daril. * Prestolonaslednik pripenja vojakom odlikovanja. V nedeljo, dne 27. decembra, je došel nadvojvoda Kari Franc Jožef v mesto Marmaros-Sziget (na Ogrskem), da nadzra tamošnje vojaške čete. Ljudstvo je sprejelo nadvojvodo z velikim navdušenjem. Zvečer se je na čast nadvojvodu vršila bakljada. Nadvojvoda je v nekem govoru rekel: Hvala za prisrčen sprejem. Poročal lom cesarju, o domoljubnem m'Sljenju prebivalstva, kar mu bo napravilo zopet veliko veselje: Prestolonaslednik, je nadzorovali čete, ki fim poveljuje general pl. Pflanzer, kateremu je izroča nadvojvoda veliki križ Leopcldovega redai. Nadvojvoda je ostal cel dan na bojni črti in je osebno pripenjal častnikom in moštvu, ki je bilo predlagano v odlikovanje, hrabrostne kolajne in druge redove na prsa. Nadvojvoda se je padal tudi v' cerkev, kjer je prisostvoval sv. maši. Prestolonaslednik, se je na ulici v Marmaros-Szigietu zelo prijavno pogovarjal s prebivalstvom. Spremljal ga je med drugimi tudi brat njegove soproge, princ Parma, Prenočeval je visoki gost v hiši marmaroškega nadžupana. Nemški prestolonaslednik je vsakemu svojih vojakov poklonil za božično darilo pipo s svojo sliko. Italijanska kraljica Jelena je povila princezi-njo, kateri je bilo pri krstu dar.o ime Marija. * Nad kurat Jakob Tajek. Poročali smo, da je vlč. g. nadkurat Jakob Ta j e k prejel poleg direk-torijev tudi odtise bojni.h govorov našega prevzviše-ne G o 11 cl ci a in S k o-f i č a. Nato je pisal posredujočemu mariborskemu du-hovniku na dopisnici z dne 22. decembra 1914 to-le: Eno izmed najveselejših ur v celi dobi vojske mi je pripravilo Vaše prijazno pismo in solze veselja so me polile, ko sem C tal premilostne besede in želje Njih Prevzvišenosti našega preljubi i ene gaj Nadpastirja. Kako se že veselim na govore Njih Ekscelence! Ka- ío V a gl' tovariša iz lavantinske škofije Ze- šenosli "JT*" in ÍSkreno hvalil Njih P^vzvl - StožeVnv^ PrmeSne§a PaPirK niti črnila vse je že šlo v izgubo. Pa prosim Vas prav leno SnTubfh Tn f ífn° tülma^ W Ekscelenci S hvalo za i n^ i7 "?JP.fornejšo in najsrčnejšo za. nvaio za govore, direktor^ in tako tolažilne in mile želje in dobrotne molitve. Bog povrni preZlno vS s svojim blagoslovom! Z novim, veseljemfn še novo močjo bomo izvrševali svojo težavno' službo, katera je tudi nevarna. Pod Golecom sta bila že dva konja ustreljena, kapa prestreljena, Skofič je bil že parkrat napo zasut od granat - o sebi ne-morem govoriti' bi bulo neumestno - pa hvala Bogu,, dozdaj - če se' v zadnjih dnevih kaj ni zgodilo obema - vsi smo zdravi, menda bolj ko v miru. Žalibog, da imamo do. zdaj veliko izgub n ašiiu pridnih štaj er-s ki h fantov in moževi, ki se odlikujejo po prav p o s e b n ii hi r a b r o s t i. Pa to ni drugače mogoče, ko smo vedno v boju s premočjo sovražnika,. V zadnjih dnevih, sem bil prav srečen, da sem mogel štirikrat maševati, Ce bo to le mogoče tudi o Božiču! Celo polnočnico sem namenjen imeti., Pa nikdar se danes ne ve, kaj bo jutri. Se enkrat najsrčnejša zahvala in ponižen poklon Njih Prevzvi-šenosfi, srečno novo leto Jn najsrčnejše pozdrave vsem čč. gospodom in preblagim prijateljem... Jakob Tajek, 28. I. T. D., vojnopoštni urad 73. * Vojni kurat prof. Eruest Terstenjak je še zdrav na bojišču. Prevzv. knezoškofu je poslal pretekle dni božične in novoletne čest tke. Njegov naslov: Vojna bolnišnica 8-14, vojnopoštni urad 64. * Trije bratje v ruskem ujetništvu. Cetovodja posestnik Matija Babič iz Krapja pri Ljutomeru je z dvema svojima bratoma, s katerima je bil pri 87. peš-polku na severnem bojišču, v ruskem ujetništvh, * ' * Elabuga, okraj Kazan. V Elabugi, okraj Kazan; se nahaja, posebno mnogo'naših ujetnikov iz peš_ polka št. 87. 0 mestu Elabuga ne moremo najti nobenih podrobnejših podatkov. Pač pa o okraju Kazan. Okraj Kazan je izhodnoruska pokrajina ob obeh straneh ladjenosne reke Volge. Pokrajina je deloma hribovita, deloma proti jugoizhodu planjava, zelo bogata na gozdovih in pašnikih. Prebivalstva je nad 2 milijona, polovica od njih so Mongoli (sorodno pleme z Madžari), in s'cer Tatari, Cuvaši in Ceresrisi. Pečajo se s poljedelstvom, vrtnarstvom, živinorejo (posebno z ovčjerejo) in z žitno, lesno trgovino ter trgovino z usnjem. Glavno mesto pokrajine Kazan je mesto istega imena.j Kazan. Šteje 131,000 prebivalcev. * Kako se piše vojnim ujetnikom. Tisti, ki hočejo dati svojcem, ki so v vojnem ujetništvu, poročila, naj se ozirajo na sledeče, deloma nove določbe, ki veljajo samo za vojne ujetnike v Rusiji in Srbiji. — 1. P i s m a se naj oddajajo odprta in brez; znamk (ne-frankirana), in sicer v poFuben poštni nabiralnik. Za naslov velja ta-le oblika: (Ime in naslov Franca Breznika sta seveda le za primer.) Prieonier de Guerre Franc Breznik 7. Pešpolk Mjskva - v ? . r» Kuverta se razdeli, s črto v dva dela, ker izpoL ni Rudeči Križ, ki mu pošilja pošta vsa pisma, prazno desno stran z naslovom v ruskem ali srbskem jeziku. Brezpogojno potreben je francoski napis „Pri-sonnier de Guorre", to se pravi' „vojni ujetnik". Sicer pa zadostuje ime, polk in ime kraja, kjer se nahaja dotični po došlem poročilu. Torej je mogoče stopiti z ujetnikom v zvezo še-le potem,, če se je oglasil. 2. Zavoji (paketi) za vojne ujetnike v Rusiji (v Srbiji ne) so do 5 kg teže dovoljeni in tudi poštnine prosti. Oddati se pa morajo na glavni pošti na Dunaju I. Drugi1 poštni uradi jih ne sprejemajo. 3. Di © n a r se na vojne ujetnike lahko pošilja po poštni nakaznici pri vsakem poštnem uradu. Dobro pa je, če se tam prej povpraša, na kakšen način da se sme poslati in ravno tako se mora zaračunati v „frankih". * Mrtvi vstajajo! Ne verjemite vsakle govorice o padlih vojakih. Ocl Sv. Lenarta p. Vel. Nedelji se nam poroča: Tukaj so bile razširjene novice kot gotovo resnične, da jih je od naših čez 120 vpoklicanih vojakov že 7 padlo. Dosedaj je gotovo resnična vest, da je v Galiciji padel Lenart Poplatnik iz Oslušovec, ki je, od ruske puške zadet v d rob, od svojega tovariša Blaža Erhatiča, tudi iz ORlušoveo, v zavetje od-nešen v njegovem naročju izdihnil. Bil je ud Mlade-niške Zveze. Med padle se je že štelo tudi 1. Janeza Marina, želarja v Podgorcih, 2, Franca Munda, mli-narjeviega, sina v Bratonečicihi in 3, Alojza Stuhec, zidarskega pomočnika iz Ritmerka, Vsi trije so v ruskem ujetiištvu. in sicer: Marin in Munda sta v Jela-bugi v guberiii;i Wjetka blizu Urala. Kakor kaže zemljevid, je to v zračni črti kakih ?500 km sevierno-iz-hodno od nns. Oba pišeta, da sta živa ifa zdrava. Zima pač da je taka, da so vse reke zamrznjene. Alojzi Stuhec pa je p;snl iz južne (Sibirije iz mesta, Kansk v guberniji Jenisseisk, ki leži čez 5000 km v severno-izhodni smeri, Ta je tudi ud Mladeniške Zveze. 31. decembra 1914. SLOVENSKI GOSPODAH. Stran 5. * Vpoklicanje črnovojnikov letnikov 1887 d« 1890. Kakor znano, se je vršil od 16. novembra do 31. decembra 1914 nabor v 1. 1878. do vštetega leta 1890, rojenih črnovojnih obvezancev. Sedaj se bo pritegnil del teh črnovojniškiii obvezancev v službovat nje, v kol.kor so bili spoznani za zmožne za službovanje z orožjem, in sicer se razteza ta vpoklic na letnike 1887, 1888, 1889 in 1890, V omenjenih let h rojeni bodo morali nastopiti dne 10. januarja 1915 pri c. kr. nadomestnih okrajnih poveljništvih, oziroma domobranskih nadomestnih okrajnih poveljništvih, ozn a, čenih v njih črnovojniškiii legitimacijah. Za one črno vo j niške obvezance omenjenih letnikov, ki morajo nastopiti še-le v poznejšem času, velja čas, ki ga je razvideti iz te legitimacije. Pri naknadnem naboru po 10. .januarja za sposobne spoznani črnovojniki teh letnikov, morajo nastopiti tekom 48 ur po naboru. V korist vsakega teh črnovojniških obvezancev je, da pri-neso s seboj: par močnih čevljev, gorko perilo, odeje, vsekakor pa žlico, vilice, nož in posodo za jedila. Ce so ti predmeti, uporabni, dobe črnovojniški obve-zanci za-nje povrnjeno njih vrednost. * Cenjena županstva opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru tiskana dovoljenja za klanje telet in stane 1 pola, t. j. 8 komadov, 4 vinarje brez poštnine. * Slovenski ranjenci v Kladnem na CeSliom nam pišejo: Srčna hvala vam za „Slovenskega Gospodarja", ki nam ga pošiljatei Mi ga z veseljem prebiramo, ker nam donaša vedno ka.j zanimivega. U-ljudno se priporočamo še za nadaljno pošilja,tev, Voščimo vam srečen začetek novega leta, da bi imel tudi ob novem letu vaš list lep uspeh. To vam želimo^a-njeni1 Slovenci iz bcflnišnice v Kladnem. — ~ * St. Ilj v Slov. gor. Na sveto noč, dne 24. decembra ob 11. je tukaj umrl znani gostilniCarjh-i veleposestnik Konrad Želzer, star 35. 14- Uročila gale dolgotrajna bolezen jetika. Rajni je bil last lik enega najlepših in največjih šentiljskih veleposestev. Pri vseh volitvah je umrl1 volil zvesto z našo stramko.Tu-dl pri bodočih volitvah bi bil Zelzer kot dvakratni volilec I. razreda, odločil usixlo našega Št. Ilj a,. Zel-zerjeva. hiša je bila vedno odprta za naše vesel'ce in shode. Pogreb g. Zelzer j a se je vršil v ponedeljek, 28. decembra dopoldne ob veliki udeležbi. Rajni zapušča mlado vdovo. Svetila, umrlemu obmejnemu Slove .cu večna lu'č! * Sv.. Trojica v Slov, gor. V ruskem ujet nštvu se nahaja Franc Kurnik, posest ;ik in fotograf v našem trgu. " Kurnik, ki je vnet naš pristaš,v je pisal svoji ženi; da. ga je smrt že delj čre-n) šegavo gledala, a da je še zmiraj zdrav kakor je šel od doma in da se nahaja v ruskem ujetništvu, * Negova. V ne de l:o, dne 20. decembra,; 'smo spremili k zadnjemu počitku blago mater in ženo Ge-ro Breznik, doma v Gornjih Ivanjcih. Bila- je zelo priljubljena in spoštovana, kar je pričal njen vel k sprevod. Noben' siromak ni odšel od nje praznili:,,rok. Bodi jd žemljica lahka! ; * Mala Nedelja. Dne 27. decembra je umrl po kratki, a mučni bolezni v RadoslavcVi, previden s sv. zakramenti, g. Anton Božič star. v 78. letu svoje starosti. Pokojnik je bil blaga slovenska narodna duša. Kot bivši 191etni župan občine Radoslavc'i je pomagal rade volje vsakemu bodisi z dobrim svetom, hod'si dejansko in pri zloglasni „rožnodolski aferi" obrisal marsikatero solzo. Bil je 1, 1875 ustanovitelj Bralnega društva nri Mali Nedelji, svoječasno mnogoletni načelnik krajnega šolskega, sveta, načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora ter čez 40 let nepretrgoma okrajni odbornik in zastopnik. Okrajno cesto, ki se vije po m alone delj ski dolini, nam je s težkim trudom priboril. Ker je bil tudi član okrajnega šolskega sveta, kjer se je mnogo trudil za razvoj šolstva, je dobil od c. kr. deželnega, šolskega sveta v Gradcu za njegovo delovanje laskavo priznanje. Omenjamo še, da je bil rajni od početka postanka „Slov. Gospodarja" nepretrgoma njegov naročnik, kar se razvidi v njegovi časniški zbirki. Kličemo mu. torej: Bodi mu lahka zemlja domača! * Leskovec. Cerkveni ključar Andraž Smigoc ima v vojski dva sina: Jakoba in Andraža, O Jakobu se je govorilo, da je mrtev. Dolgo ni bilo glasu ocl nje^a. Sedaj se je oglasil iz Rusije. Nahaja se v bolnišnici v Rostovu, Dal Bog, cla se tudi mlajši kmalu oglasi s kakim msmoni! * Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Sveti večer je, ko mi misli vedno plavajo na jug, na srbsko zemljo, kjer je pred enim mesecem našel prerani grob 23-letni mladenič Alojzij Peršuh iz G, Pleter. Ko je bil letos v Litiji, ko je bil v službi, potrjen k vojakom, je pisal starišem: Tudi jaz nisem izjema in ne bom vam delal sramote. Trije starejši bratje so bili namreč tudi vojaki, edev je na severnem, drugi pa na, južnem bojišču. Slednji je pred par dnevi naznanil domačim žalosten glas, da je izgubil brata (bila sta skupaj na bojišču), dne 20. novembra mu je srbska bomba, naglo pretrgala nit življenja, raznesla mu je glavo. Bil je priden mladenič, ki se je povsod prikupil s svojo skromnostjo in vestgostjo. 'Žalosti se nam srce nad tvojo izgubo, toda udati se hočemo tudi mi in reči kakor si ti rekel očetu, ko si odhajal na, bojišče: Zgodi se naj, kakor je Bog odločil! Bog ti je odloči junaško in častno smrt za domovino in cesarja, B",ig ti bodi tudi plačnik in ti podeli večni mir v deželi, kjer ni več krvavih vojsk. Daleč od nas spa.vaš smrtno spanje, toda vedno nam ostaneš v blagem spominu! * A^urherg. V tukajšnjem, gradu stanuje, okrog 250 beguncev iz Galicije, večinoma Poljakov in nekaj Rusi no v. Na sveti večer po poliočnici so Poljaki zar peli v cerkvi 5 krasnih poljskih božičnih pesmi. Tako so bili ganjeni, da so vsi iti tek. Ubogi ljudje! Bog daj, da bi se mogli kmalu vrniti v domovino!* Spodnji Dravograd. Dne 28. t. m. je umrl v Dravogradu mil. g. prošt Florijan Isop, star 70 let. Tudi našemu ljudstvu, ki zahaja na božjo pot k Sv. Križu, je bil dobro znan. Pogreb je bil v sredo, dne 30, t. m. Naj v miru počiva! Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: dr. Jerovšek 20 kron; neimenovan 100 kron; hranilnica v Šmarju 50 kron; dr,Werst,ovšek 20 kron; profesor Vreže 10 kron; Medved, župnik, 10 kron; Sagaj, kapelan, 10 kron; Janžekovič Vid, župnik, 10 kron; Veternik, župnik, 10 "Kron; Cede, župnik, 4 krone; okraj ni odbor Šmarje 60 'krön; Marzidovšek, c. kr. vojni kurat v p, 15 kron; Cižek, dekan, 12 kron; Ogrizek, župnik, 4 krone; Cerjak, župnik, 10 kron; dr. Somrek 4krone; dr. Meu-tek 20 kron; dr Lukman 5kron; Skof,kaplan,6kron; 'dr. Jan Klasinc 10 kron; Janžekovič iz Sv. Marjete pod Ptujem 2 vreči krompirja, 4 kg zabelje, 10 kg če-bulja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog jPlati! * Pogrešajo se: Po vseh krajih sem že Vprašala po mojem !niu možu Tomažu M u n d a, ki je bil prideljen c. kr. pešpolku "štev. 87, 8. stotniji, poljska pošta štev. 73, pa nikdo mi ne zna povedati, kje da je. Zadnjikrat mi je p|isal dne 1. oktobra iz Ga-'licije. Mogoče^ da zna kateri njegov tovariš, kaj se je ž njim izgodilo|. Prosim uljudno, naj mi poroča. Marija Munda, Brato-■nečice, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. Vse stroške jnu dragevo-¡Jje vrnem. — S severnega bojišča se pogreša od p niče tka septembra Mihael R o t h w e i n, rezervni infanjteriist 87 pešpolka. Tovariši, ki morda vedo kaj o njem, se prosijo, da to blagovolijo ijaviti njegovi ženi Amaliji Rothwein, Eggenberg pri Gradcu, tEisengasse 7. X Pogreša se rezervni korporal Rek Franc od pešpolka štev. 87, 11. stotnija. Imenovani se že pogreša od dne 26. avgusta. Podatki n a naslov: Jakob Rek, posestnik, ibina št. 33, pri Sv. Andražu v Slovi. gor,. — Ce bi kdo vedel za vojaka Jožefa M e ž a, korporala od poljskega topničarskega polka štev. 9, naj javi Janezu Meža v Žaberdu št. 3, pošta Velenje.' — Pogreša se rezervist Jernej M i k 1 a u c, pešpolk štev. 87, 11. stotnija, doma iz Arlice pri Vuhredu. Imenovani se pogreša že od dne 25. avgusta. Bil je že v Galiciji. Prosim njegove tovariše in sobojevnike, če je kateremu kaj znano o njegovi usodi, naj blagovoli to sporočiti bratu Arjtonu Miklauc, posestniku v Ar lici, pošta Vuhred, Spodnje Štajersko. — Pogreša se od- dne 22. oktobra Janez Pernat, c. i. kr. 2-3. gorski trenski eška-dron od 15. armadnega zbora, vojna pošta 310. Odgovor na fíe-no: Gera Pernat, pošta Cirkovce nri Pragarskem. i— Kdo ve za vojaka Pavla G o 11 n i k, pešpolk §t. 87, 1. stotnija., Dasi je bil v uradner , izkazu izgub imenovan kot ranjen, vendar se od nikoder ne oglasi in se sploh ne ve, je ,li živ ali mrtev. Ako je pa morda komu znano, kje se nahaja in kako je ž njim, se prosi, da to naznani na naslov očeta Luka Gottn'ik, posestnik, Smihel, pošta Mozirje. — 2e od dne 15. oktobra; se pogreša poddesetnik Ivan D o g š a iz Obriža pri Središču. Služil je pri domobranskem pešpolku štev. 26, 2. stotnija, iter se bojeval na severnem bojišču. Kdor bi kaj natančnega , vedel o njem, je prošen, da naznani to njegovi materi Tereziji Dogša v Obrižu št. 18, pošta Središče. — Pogreša se Jakob PfrediMaka, infanterist pri 87. pešpolku, 4. stotnija. Od dne 26. avgusta ni o njem nobenega glasu več. Če kdo kaj ve o njem, se prosi, da naznani očetu Tomažu Predikaka, kmetu v Sv„ Lovrencu na Drav. polju. — Pogreša se R o t w| e i n Stefan, 7. bataljon poljskih lovcev (Feldjäger), 4. stotnija, vojna pošta štev. 73. Se ni več oglasil od dne 27,. avgusta; komur bi bilo kaj znano o njem, blagovoli naznaniti ženi Neži Rotwein, Apače, pošta Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Z>\ vojaško božičnieo so še darovali: Pomožni odsek avstrijskega Rudečega križa v Središču 1 .zaboj tople obleke; Fr. Repolusk, župnik, Št. Vid nad Valdekom 5 K; občina Grušovje po županu Pučniku 15 K. — Skupni znesek 21.184 K 99 v, * Sv. Križ .T".a Murskem polju. Naša Dekliška Zveza priredi na. praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1915, takoj popoldne po večernicah božičnioo v prid avstrijskemu Rudečemu križu. Na sporedu so klavirske točke gdč. Zacherlove, petje, de-klamacije in božična igra v treh dejanjih „Blagor usmiljenim." Ker je čisti dobiiček namenjen ,tako blageirm namenu, se vabi k obilni udeležbi. * Ljutomer. Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru vabi uljudno na šolsko tombolo, ki se vrši na praznik Sv. Treh kraljev, to je dne 6. januarja 1915, v prid ubogi šoL ski mladini te šole, v restavraciji gospe Kukovec. Začetek ob 5. uri zvečer. * Cadram. V Cadramu bo katoliško politično društvo Sloga dne 3. januarja 1915, popoldne po litanijah v društveni sobi imelo svoj občni zbor in volitev novega odbora. Vabijo se društ-veniki in nedruštveniki da pristopijo.. — Odbor. * Kletarski tedaj se vrši od dne 18. do dne 23. januarja 1915 na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Natančneje, v inseratn. Zadala ecimBla, d?š!a v cetrltlt 31. dac. Boji v Karpatih. Dnina,j, dne 30. decembra. Avstrijski generalni štab uradno razglaša,: V Karpati h so naše čete na severni strani Uszoškega prelaza napadle sovražnika in z a v z. e 1 e več višin. Naši oddelki so severno od prelaza Lupkov naoadli Ruse in so s tem u slavil i njih prodiranje. Dalje proti zahodni strani prodira sov r a, ž n i k z manjšimi četami proti posameznim gorskim prehodom. Severno od mesta G o r 1 i c e , severoizhodno od Zakliczyna, in ob spodnjem toku reke Ni da so bili ruski napadi pod velikimi izgubami odbiti. V prostoru :zhodno in jugoizhodno od Tc m a š o v e g a so združeni Avstrijci in Nemci dosegli uspehe. Božič v Przemyslu. Po poročilih, ki so jih prinesli zrakoplovi iz trdnjave Przemysl, so bili Riusi čez. božične praznike čez trdnjavo mirni. Dva dni pred svetim večerom so Rusi pritrdili na neko drevo pred trdnjavo list č, pisa,n v ruskem jeziku, na katerem so bili označeni sledeči božični pozdravil: „Vsemi hrabrim, branitel.jem trdnjave želftno iz, celega srca mirne in vesele bož'č-ne praznike. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Bog naj izpolni vse vaše želje ! To vam želimo iz, sr ca. X Častniki in moštvo ... baterije ... art leriiske brigade," In v resnici ni padel na sveti večer in čez praznike ne eden strel. Radi tega je sklenila posadka v trdnjavi, da bo poslala Rusom, ko bodo obhajali svoj Božič (Rusi obhajajo božične praznike 14 dni pozneje kot mi), na isti način pozdrave in ne bo motila z napadi njih božičnega slavlja. Tako se sicer uradno ni sklenilo premirje, pač pa dejanski res obstojalo v Pr-zemyslu premirje, med tem, ko se je na celi ostali bojni črti bojevalo dalje. Življenje v Przemyslu se popolnoma redno razvija, Mesto napravi; utis, kakor bi ne blilo oblegano. V vojašnicah je zelo živahno, ulice so polne ljudi, v delavnicah se pridno dela, povsod se opaža naravna slika najlepšega miru,. Nihče se ne razburja, ker so vsi prepričani, da bodo naše čete dosegle končno zmago. D,a je razpoloženje v Przemyslu res izborno, sve-doči dejstvo, da se bo v bližnjih dneh priredila veselica!, koje čisti dobiček je namenjen dobrodelnim namenom,, Trdnjavaje z živežem do dobra p r e s k r b Kj e n a. Vojaki st rekli zrakoplovcem: tMi lahko v z d r ž i m o celo leto!" Na, Štefanovo so se zrakoplovci vrnili v Krakov in so vzeli s Seboj več t:soč pisem. Polet čez sovražnikove postojanke je bil zelo nevaren. Plovba je, trajala. 3 ure. V Krakov«, kjo? so se zrakoplovci srečno spustili na tla, so oddali pisma, pošti. Pisma za Krakov so se takoj oddala ntfslovljencem. v Črnogorci napadajo. Diunaj, dne 30. decembra. Avstrijski generalni štab uradno poroča: Na balkanskem bojišču vlada ob srbski meji mir. Črnogorci so uprizorili po loonejiapa,de na utrdbi Ga.t pri Avtovcu in Lastvo pri Trebinju (Hercegovina). Napadi so bili odbiti. Nemci na: izhodnem bojišču. Berolin, dne 30. decembra. Iz velikega'vojnega stana se z dne 30. decembra predpoldne poroča: V izhodni Prusiji so bile rn sle e kavalerijske čete porinjene proti mestu Piilkallen. Na Poljskem desno ocl reke Visle je položaj nespremenjen,. Na zahodnem bregu reke Visle se je nadaljevalo napadalno prodiranje v ozemlju izhodno od reke Bizure. V ozemlju izhodno od reke Ravke, kakor tudi j)ri Inovlodzu in južno-zahodno trajajo boji dalje. Po zunanjih nazna* ilili se zid1, kakor da bi se Lovi c/. in Skiernevice ne nahajala v oblasti Nemcev. Ta dva kraja so zavzele nemške čete pred več kakor šest mi dnevi. Mesto Skiernvmce leži daleč zadaj za nemško bojno črto. t V vojnem ujetništvu se nahajajo: Pešpolk štev. 87: Babšek Valentin, 3. stot., iz Cirkovcev, ujet v Elabugi, o-kraj Kazan, Rusija; Bekuš Ivan, 9. stot., iz Ponkve, v Elabugi; Berglez Ivan, 6, v Elabugli; Bezjak Miha, 6, v Elabugi; Bohlgemut Ivan,' 3, od Sv. Urbana, v Elabugi; Brodej Filip, 8, iz Spodnjega Doliča pri Konjicah, v 'Elabugi; Bučar Ivan, 8, ujet; Bukovec Franc, o, ujet; Dajnko Lovrenc, 9, iz Dobrine, v Glazovu, okraj Viatka, Rusija; Dornik Martin, 10, izj Leg na, v Elabugi; Drgan Jurij, 6, v Elabugi; Drolc Pavel, 9, v Elabugi; Fajs Anton, 7, v Elabugli; Filipič Ivan, 10, v Moskvi,, Rusija; Galun Franc, iz Stoperc, v Elabugi; Datolin Franc, 7, v Elabugi; Gole Jožef, 9, v Elabugi; G'orenak Boštjan, 9, v Elabugi;- Gregi Ivan, tO, v Elabugi; Greifoner Jožef, 12, v E-labugi; Hrastnik Ivan, 5, iz Teharjev, v Elabugi; Hriberšek Jožef, 5, iz Pišec, v Elabugi; Jančič Alojz, 2, iz Jurkloštra, v Glazovu; Jančič Leopold, 9, iz Rogoznice, v Elabugi; Jug M',., 7, v Elabugi; Kajsovar Karol, 5. v Elabugi; Kelhar Franc, 5, v Elabugi; Kolan Franc, 6, v Elabugi; Kolar Alojz, 10, v E-labugi; Korenjak Franc, 2, ujet v Nišu, Srbija; Korec Štefan, 11, v Elabugi; Košar Valentin, 6, V Elabugi; ^Kostanjovec Ivan, 5, v Elabugi; Kotnik Valentin, 4, v Elabugi; Kranjc Jakob, 5, v Elabugi; Križanec Franc, 10, v Elabugi; Vednik Ivan, 9, v Elabugi; Maček Franc, 6, v Elabugi; Malus Miroslav, 9, v E-labugi; Mastnak Martin, 9, v Elabugli; Močovnik! Anton, 6, v Elabugi; Mošet Anton, 6, v Elabugi; Munda Franc, 6, v Elabugi; Murko Jožef, 6, v Elabugi; Naglič Ivan, 9, M Elabugi; Novak Franc, 5, v Elabugi; Novak Janez, 12, v Elabugi; Novak Jožef, 6, v Elabugi; Plaznik Blaž, 4, V Elabugi; ¡Petaučič Jožef, 5, v Elabugi; Povše Pavel, 15, iz Dola, ujet v Nišu, Srbija; Radi Franc, 3, v Glazovu; Rebernak Franc, v Elabugi; Verovnik Mihael, 12, v Elabugi; Vesenjak Franc, 9|, v Elar Ruzzier Dominik, 9, iz Pirana v Istri, v Vjatki, okraj Slobodsk, Rusija; Safošnik Anton,, 8, iz Cirkovcev, v Elabugi; Škrinjar Ivan, 6, v Elabugi; Springer Franc, 11; Šuler Mihael, 8, v Elabugi; Tanšek Karol, 9, v Elabugi; Toplak Jakob, v Elabugi; Verovnik Mihae, 12, v Elabugi; Vesenjak Franc, 9, v Elabugi; Videnšek Rudolf, 12, v Elabugi; Volčanšek Filip, 6, v E-labugi; Vuk Ivan, 2, v Elabugi; Zadravec Jakob, 5, v Elabugi; Žiibert Matija, 12, v Elabugi; Zorzenon Franc, 9, ujeti v Slobodskem, okraj Vjatka; Žuran Ignacij, 3, v Elabugi; Zuvic Rudolf, 15, ujet v Nišu, Srbija. Popravki uradnega sezna'mka izgub: Je-žovnik Pavel, 8, ujet v Glazovu, je bil svoječasno označen kot ranjen; Kirbiš Alojzij, 8, ujet v Elabugi, v seznamu izgub št. 27 označen kot ranjen; Kresnik Jožef, 5 nam. 6, ujet v Elabugi, v seznamu izgub št. 27 označen kot ranjen; Kuzman Jožef, 5, ujet v Elabugi, v seznamu izgub št. ,27 označen kot mrtev; Povalej Štefan, 6, ujet v Glazovu, v seznamu izgub št. 27 označen kot mrtev; Hribernik Franc, 9, ujet v Elabugi, v sezna-ctvi izgub št. 78 označen kot ranjen. Listnica uredništva. Pošiljateljem raznih pe^smi: Žal ne moremo prinašati pesmi, ker nam ¡primanjkuje prostora. — Sv. Križ na Murskem polju: Kar je bilo porabno, je v današnji številki. Pozdrave. — R al j h ejn b ut g: Dopis je brez podpisa, radi tega „vandra" za novo leto v koš! — Sv. Miklavž p]ri Ormožu: Pišite raje kaj drugega. Pozdrave. Veselo blagoslovljeno ovo leto Želim vsem svojim odjemalcem, posebno čč. duhov ščini t r se priporoča za obila naročila posebno za Svečnioo. Franjo Dnchek, svečar in medičar, Maribor, Viktringholul. V^em svojim odjemalcem žel m m srečno Novo leto^i ter se Vam priporo'am v n daljno naklonjenost. — Tiste pa, ki dosedaj niso po ečali moje jrodajalne pa vabim, da v prihodnje to store v njih lastnem interesa. Marija Kocuvan, trgovka, Ljutomer. Glava nliea. Naznanilo. Na deželni sadjarsU in vinarski soli v Mariboru se co v času od 18. do 23. jan. 1915 vršil tečaj za kletarstvo, pri katerem se bo razpravljalo o vseh varnejših in praktičnih vprašanjih kletarstva. Naznanila o u-deležbi pri tečaju se no raj o vposlati do dne 12. januarja 1915 na podpisazo mesto in mora vsak udeleženec tečaja vplačati pri Vftopu 10 K za stroške. Predavanja in p< -jasnila se vršijo v nemščini. Ravnateljstvo dež. sadjarske in vinorejske šole v Mariboru. KALODONT najboljša krema za zobe stane od 21. decembra 1914 70 vinarjev. Ptkovski učenec se takoj sprejme pri Janeza Tar-čiču, pekovski mojster, Gčsting pri Gradcu. Kava 1 kg K 2 20 najboljša, mešane vrste, okusna, najdražja bobova kava. se po 10 kg pošilja frarko: Handels Biiro XIV. 8v. Andraž v Lavantinski dol. Koroško 994 Izšel je 1. zvezek „Domače knjižice". Krasen vojni roman „Železno leto." Naročite takoj, dobite popolnoma zastonj. Poverjeniki dobe 10 odstotkov po-pusta. Naznanijo naj takoj, koliko izvodov žele zastonj ia reki t mo. Velik zaslnžek, lahko d«lo ! Letno 12 zvezkov, vsak obsega 128 strani in stane samo 30 vin Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptujn. Sprejmejo se 3 osebe v službo k malemu posestvu Fant 15 do 16 let star in mala dekla za vsak domač posel in poštena nienka od 14 let naprej v malo trgovino. Vsi prostega stanu Pre dnost imajo tisti, ki so brez sta-rišev. Kaind rf pri Lipnici št 48 v trgovini; 689 2 fanta za usnjarsko nčit vzamem na triletno dobo. Starost od 16 do 18 let Plača na leto 80—100 kron, Spre;meta »e takoj pri g. Antonu Marčič, Slov. Bistrica. G-aiantirano i ristni čebelni med 1 kg K 2,. pločevinasta posoda 4 in pol kg netto K 10 franko s posodo vred Ivan Jurančič, čebelarski potovalni učitelj, Sv. Andraž v Slov. gor. i 61 Slovenci pozor Dvonadstropna hiša z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 4S2. Krasno stanovanje za kakega penzijouista, obrtnika ali zasebnika se po ceni odda v Št. Iljn v Slov. gor Posebno pripravno za kakega č. g. duhovnika, ker je do cerkve samo dve minuti hoda. Do železni ke postaje po državni certi 13 min Odda se lshko takoj Več pove Hranilnica ia posojilnica v Se t. Ilju v Slov. gor. 976 Zahvala. Rcdbina Zelzer— Cvilak izreka* vsem, ki so nam ob dolgotrajni, mnčni bolezni ter ob prerani smrti našega nepozabnega ina, brats, svaka, s ric» itd. gotpoda Konrada Zelzerja, gostilničarja, mesarskega mojstra, velepos, podnačelnika gost.lničar-ske zadruge, Člana načelstva Šentilj ske posojilnice itd. itd, stali ob stri ni in nas tclažili, izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. distriktnemn zdravnika dr. Venigerbolzu, kateri je z veliko skrbjo s^u-al rešti tako dragoceno življenje prezgodaj premino-lega Konrada. Iste tako bodi udana z» hvala č g kaplann šentiljskeuu, ki je našemn Ijubenu in dragema pcdelil večkrat v bolezni in pred ločitvijo s tega svita svetotajstva za umiraječe. Vsem pa. ki so te v pondeljek dne 28. deo. v tako ogromnem ševilu udeležili p greta: tč. duhovščini v Št. Il^u in Jarenimi, učiteljstvu, tovarišem gostilničarjem in mesarjem v Št. Iljn in okolici, gospodom orožnikom, lovcem, načelstvu Kmdjske podružnice in drrgih korporacij, g župsnu Thalerju, sorodnikom, znancem in prijateljem, pevcem ttr sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo ra; nega na njegovi zadnji poti izrekamo najprisrčneji o zahvalo. — Bog povrni vsem! Hvala tudi darovalcem krasnih vencev Ohranite nepozabnega nam Konrada v spomina ter se ga spominjajte v svojih molitvah! Svet h blagemu pokojnika večna luč! — Na svidenje nad zvezdami! Rodbina Zelzer-Cvilak. S v. Ilj v SI. gor — Jarenina, 28. deo. 1914. >m>y »/i "V; » ki'. • m: mM r- Sprejmem takoj trg. pomočnika in 2 učenca. Jos. Druškovič, Slov. Gradec. Sarovo ovčjo volno oprano in neoprano kupi vsako množino in po najvišji ceni Rud. Stermecki v Celju. 25 K lahko zazlu-iite na teden tudi po Vašem opravilu brez denarja in posebn h znanosti. Pišite takoj tvrdki J. Brož, Kardaš v Rečici, (Češko.) 966 Cepljeno trsje! Naznanja se vinogradnikom, da so na prodaj sledeče vrste trsja: I. vrste silvanec, beli burgundec, žlahtnina (Gutedel), traminec, po-Sip fljlozler), Laški rilček (Wa!sch-riesling), Trunta, beli ranfol, Iza-bela ia mešane vrste ter več tisoč divjakov. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis, jako lepo vkorenin-ene in dobro zaraščene, za kar je jamči. Cena trt m je po dogo-soru. Franc Slodnjak, trtnar, p. vuršinci pri Ptuju. 970 ki so v stanu pošiljati suro o maslo, 8T, jtjca, peru nif o in druga ž vili kakor tudi žito, krompir in stročnice, se iščejo po trgovski posredovalnici S. Gntsieiii Dunaj, X, Senefeldergasse 15. — Prevzame v komisijo na lasten ra^un. Jščcm enega fatta ol 15—lfi let itarega, iz kršranske in p< štene h še, kateri bi imel vea< lje do vrtnarskega dela. Plača po dogovoru O. Kua-felc, vrtnar, Graiec, Kalvarienberg št. 43. 973 Ože ¡jt-n konj. hUpec za poljed lstvo se takoj sprejme. Vež pove oskrbnišrvo Noviklošter, Sv. Peter v Sav. dol. L p "vinogradv Pramn na prodaj! Ker imam preveč vinogradov, prodam vinograd v Črešnjevcu Logo-vajnsko). N vi na*ad v najboljšem sta u k meri 1 in pol orala, lep sad nnsnik, zemlja za vrt in njivo, h ša z opeko krita, v njej prostor za stiskalnico in dvojna klet. Lega je ena najboljš h v Framu, vino izborno. Kupec se naj oglesi pis meno ali < sebno pri Fr. Muršič, župniku v Framu. Graščina n>Hrvaškem blizu Štajetske meje išče dva pridna zanesljiva šaferja (špana) katera že čez večletna dobra izpričevala raz položita, sta oženjena, stara od 35—45 let in trezna. V ozir se b(do le takšni prosilci jemali, kateri so že na večj h po-bestvih, kjer so se tudi stroji rabili, služili. Zahteva se strogost, treznost, moralnost in znanje ka kega slovanskega jezika točno in nemščino vsaj za silo. Pcnudbe se naj pošljejo na upravništvo do konca t. m. pod „Špan 971". Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I llutrov oonlkl zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 8 50 Pristna srebrna ur» K 7-— Original ornega ur* K 24 — Kuhinjska ura K 10"— Budilka, niklasta K 8 — Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K T— Večletna jamstva, Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach urar in Očal ar Maribor, 6««o«k* nUoa M Oklic in prošnja. Tista dva gospoda, katera sta se dne 27. junija 1914 (na dan sv. Petra in Pavla) peljala z popoldanskim vlakom ob pol 2. uri na progi od Ruš proti Maribori, katerih eden kmečkega stanu je na Bistrici pri Lembahu izstopil in katera sta celi pogovor zastran atentata v Sarajevu slišala med med nekim delavcem in gospo Dotična se prosita, da svoje naslove dobrohotno na občinski urad v Rušah naznanita. Pozor! Čitajte! Shranite V sedanjih časih ko je splošno velika draginja in to tudi pri zgradbah noyih stavb, se priporočam vsem j osestnikom na Spodnjem Štajerskem, naj se \ oslužijo novega načina zidanja „Sistem Catona," katero zidanje pride najmanj za 30 odstotkov ce-oeje. - Za ta način zidanje se porabi skoro polovico manj gradiva, opeke, apna in peska. To zidanje velja za kmečka, gospodarska in hišna poslop'a in za bolj majhne stasbe po mestih. Priporočam se tudi za betonske stroper, katt rim požar nič ne škoduje ter v slučaju požara ostanejo sobe nepoškodovane. Za nov način zidanja se potrebujejo načrti, katere izdelam po najnižji ceni, načrti po „Sistem Catona." Kateri posestniki želijo enake stavbe že drugo leto, naj se že do 1. februarja 1915 obrnejo pismeni ali ust-meno do mene, da se njim izdelajo načrti. Ker je torej zidanje „Sistem Catona" za 30 odstotkov ceneje, se bo vsak pameten gospodar poprijel v sedanjih dragih časih te zidave. Nadalje se priporočam č. duhovščini, občinskim uradom, okrajnim šolskim svetom ter slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v zidarsko obrt spadajoča dela in izdelovanje načrtov po najnižji ceni. Delo točno in solidno. — Naročila ustmeno ali pismeno na naslov: Korošec Karol, oblastveno preizkušen in kon-cesijoniran zidarski mojster in stavbeni podjetnik 31. decembra 1914, SWL SM i ÖQgPOB'Ää. Pri danai^i dragittii ^v -InSiSSS••' iSa&c •• • je zelo varčno gospodarstvo, da 'ma zanegijivo, dobro trgovsko zvezo pri mrs*čbi blaga za obleke in drugo rob». To Vam da povod, da takoj uročite tOflik S Sll-Nsmi« kateri se Vara zastonj in poštnine prosto dopošlje. Naslov je: 55 Prta kraijska ra«]Miil8ka iFg#viaa • Miklauc, LJubljana 2®5. — Obstoj tvrdke blizu 5® let. e S2SM1SSSi aiposy iiiwa Init Maribor Stolni trg itev. 6. Peaebso ugoden Raka p pekištva za spalmee s mehkega lesa, lakirane od SO K; ia trdega lesa, poiiiirsae, ©d 160 K; spalnice s* gtarenem&kem slogu, moderne, ©d 240 K. %mfiaiee (rložki) K 9'50, mise K 10'—, -stoli K 2'50, močne pe-stelje 14 K, Sifenirane M K, knkinjskfe kredenca 42 K, spalni di-vaiii (otomMd) SI K. Posebni oddelek za pohiStva iz želesa in medeni ae: otroške oiiurežne postelje od 16 K, postelje iz žel^a 12 K, Želeaae omarnate postelje 24 K, umi-■alne mi&e 5 K, eaaajlirane postelje 40 K, postelje is mfedenine in polmedsnine ©d 60 K. >aa in Izfeer brci koakur©n@e, prost )gl d, ilsstroTasi «eaiki brezplačno i poštnin^ prosto. Tisočim je že bilo pomagane! „ Zamorce y" oljliž za odpravo kmrjik edpravi kree beležiš, hitre in rttd&siie Ms kožo is kar}» očesa. satJjiea 40 vin. ^&bqop6«v" pretirala ia Famatišni obliž zeper betežiat v ledja, kelku in križa (hrbtenici) Cena 66 t „ZamoiSm*' psttilj« »pr goliš© .,Jta.M>4»v4feMF ¿»J" pi»ti želodčnim bolehala in krču, d®}oje twičilffenej80 razkužilo sedanjosti je nesporno ki se brez vonja, nestrupen in cene dobi v vsaki lekarni ta dro-geriji po 80 vin. TJdtnak Lysof»rma je točen in zanesljiv, aatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, otektin, za antiseptične obveze in za iriga^ijo. Lvsefoimovo milo je voljno toaletno milo, ki obseg« 1% Ly«ofornsa in «iinkuje antiseptično in se lahke rabi sa najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljne. Rabiti boste zato sanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa Jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 kron«. Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, M takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli ia konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga pe zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na keaareu vede. Orlgfembta steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in dezinfekcija" poS-lje na željo »ratte in feanke komik BTOBMANN, Dttaaj, XX., Pefcraschgasse 4. Lekarniški praktikant (sekstaner) se sprejme. Mestna lekarna pri »c. kr. Orlu«, Friderik Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg zraven rotovža. 955 Lepa eimv&zidms KISa s trem! msM POS^Stiia ®b državni cesti, 10 minut od cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za obrtnike ali upokojence, se proda. — Polovica kupnine lahko ostane vknjižene Pojasnila daje Fr. Thaler, iupan v Št. Hju v Slov. gor. Zahtewajta velik centti brezplačni ^ poAtain« proata z več te«ft !990 slik fea k» v i®Js< i m s» pr«ti»id, — X - t s -mmwIeiH »II drnnr ntzi»j. —--- Št. iT. Udraj za urMcnja la«, fin« poulklan, . dvema ah utrii^ij«, a dva roba, {«saikiito irini. Kcie bie* BMtnrka 5 mm i van ki m 7 mm, z dobeUm lom», c«ia dal£iBa lfi S« pel 17 z i*»e«VBiiB - Komad SM. — UM itr«j z» suijenj« trad« oajfcoUÄ« kakovosti, ksioad K S-Sfi 8t. TI. Joflž x rok ari l« »ive viir»BT>6 44 IS K. Iz Bcikalf-E 15-5«. Peli^v!}* in hiiae &t. 76. MafarbtuUt i« doferf^fn latene^a brez ebroi.ka, iK«a iepor, i MinjaNtn j«ri»etioia, 36 r.m girek, 57 «nt fifK*. K S 20, iWi z «fero&tun ia «ja- pomorskioffa platna S S'S«. — ItS z vaim zniMi^im iopoai. U ijHrttni l«Tsk«ca platna K 4 29. — UtJ Iz >«-lcsacra p9mo7ato«ga platna, z drema aouanM-na lopama nataaiuo p« zraTrnai rizbi t najiioV« ia DajiepjH izor^avi pe 6 kron. TmriMovska arajca sa i orrat- nikoei^olotaab^affo v Wp*oi trikotu. navad«* do!p«i, brez ¿«psv z sva. vrvico, z elcntalM-m, a« da prati, vratsa mora 88-1». fci-M.Vazhn- Maga od ZM-tt^Moe*« izkujeaa t Pi 4 troac 4t- »7. Moškt aoflaviee iz debelih .olneaiih nitij, na a*r ind>ol>uo| ^ ¡Rotovška ulica 2 1 i Serravallo-vo Kina-Yino z železom najboljše darilo za ranjene vojake in prebolele od zdravnikov priporočano izborno okrepčilno sredstvo. Se dobi v lekarnah J. Serravallo» C. kr. dvorni dobavitelj, Trst—Barkovlje Cerd» ¿itsp^aicš. Nfifpodii» trgoiilna lojz Brenčič, PM E?di eeig. oböinetvij Veletrgovina s špecerijskiai biagara ¡n iti prW. Ivan Ravnikar: Celje Greika ulica Ste*?. 21. Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi lino čokolado in kak&o. f. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv. Solidna in toina postrežba. za jesensko in siriske sesano najnovejšo b«rb«ite za blnie in obleke, veliko iabiro mo-demega lodua za žeaske, kakor tudi za raeike, gžof od n»j-niije do najfinejše kvalitete, ledec» za obteke, pelerine in trpežno blačerino. Riwn®vr8wi>g.i belega in pisanega platna perilo, nsjnovojše s*ileac, volnene in St)&a»e robee. Prav tople štrikane aratjce, spol nje hlače, nogavfce, moške in ženske kakor tadi za otroke. Vsakovrstnega «zgotcvljeuega blaga n. pr. hla&j, bele in psane srajce, p edpasolke, ovratnike, lavrateioe, manšete, dežaike ter sploh vie, kar v to sfcoko spada. Za mnogoštevilni obUk se priporola no^i in dom^i trjovec ASoiz Breniii v Ptulu Sivo bi&gA! Nizks oo. ? S Poit»^iia m hitra Disstrašba! OEi m hi, Izdajatelj in zalo&nik: Katollfilro tiskovno drufttvo. OSgovorai urednik: Franjo Zebot. dragLaja je vedns večja, Mileidk pa majhen Ako hočete z mafem trudom, doma v svolem kraju gatavo 10 K aa 4aa «atlsžifi mi pošljde v piamu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. Jos. BATIC, Ilirska Bistrica 26 Kranisko. Tisk tiskarne av. Cirila