Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica - Slovenija KOMUNALNO PODJETJE " LOG "do» Oobia vas 187, 2390 Ravne na Koroškem N C. 02 82 23 963. fax: 02 82 20 912 ^ («teme # 0 R A V 0 G R Koroška c. 2 2370 Dravograd Tel.: 02 87 21 Fax: 02 87 84 SGPKOGRADK. IGEMd.d. BETON d.o.o Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grade« INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd h *Xm i sit 2 A « - j -, . riM > ^ « ^ W T / ^ S 4^ lesna Les živ JdgM ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ prepih ____________________PRE PIH O VAS AVTO NENADOMA... Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav vam v primeru težav z vozilom zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu. V Sloveniji in v Evropi bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, za prevoz vas in vaših sopotnikov, za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč - pokličite 080 2864, za klic iz tujine pa +386 2222 2864! PRIPRAVLJENI NA VSE. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. NERODNA REČ Koroška bo popek svetovnega turizma Predvolilni boj za predsednika države in lokalno samoupravo se je pričel že v marcu, da programi kandidatov slučajno ne bi dišali po prvoaprilskih obljubah. Stranke in strančice že šolajo svoje kandidate za predvolilne nastope. Ob vajah iz retorike pa trenirajo še borilne športe, kajti konkurenca bo močna. Najuspešnejši župan bo v prihodnje tudi poglavar Koroške pokrajine. Sedež ne bo več določen po abecednem redu, bo namreč premičen. Odvisen bo od trenutne uspešnosti župana oziroma njegovih občanov. Ni pa še dogovorjeno, ali bodo pomembnejši športno-kulturni ali gospodarski uspehi. Smučarji se nadejajo, da bodo z olimpijskimi udeleženci še naprej med prvimi kandidati za sedež okraja. Kulturniki bodo predlagali za osnovni kriterij gostovanja v tujini. Nogometaši bodo s prostovoljnimi akcijami združili prvo in drugo ligo. Dravograjsko tribuno bodo menda prestavili nad prevaljsko jamo ob igrišču, kjer so temelji že zabetonirani. Za ostale športe je predvideno regijsko zbiranje sredstev za večnamensko dvorano v Slovenj Gradcu, kjer bodo tudi zborovanja za mirovne akcije po dokončanju prevaljske plinske vojne. Njen izid pa bo odločilno vplival na razcvet demokracije in ogrevanja. Za slednje je močna konkurenca v predvidenem skupnem odlagališču odpadkov, kjer bi s sortiranjem ločili gorljive snovi od surovin za kompostiranje. Začasno vsaka občina ustoličuje svojo komunalo, dolgoročno pa bodo združili moči in pamet za ustanovitev svetovne atrakcije turističnega značaja... Iz zanesljivih virov so pricurljale informacije o velikih naročilih Američanov za specialno jeklo, ki ima lastnosti afrodiziaka. Zagovorniki nacionalnih interesov se trudijo obdržati skrivnost tega pojava in iščejo primerno lokacijo, kjer bo izdelava predmetov iz tega jekla najcenejša. Bo pa to zagotovo ob farmi buč, ki uspevajo na kompostiranih bioodpadkih. Bučno olje je namreč zastarel avstroogrski afrodiziak, ki pa v kombinaciji s specialnim jeklom deluje dolgoročno in nima negativnih učinkov, kot vse moderne kemikalije. Tega kupci z one strani luže še ne vedo, zato moramo pohiteti s skupnimi dogovarjanji, da nam ne bodo poleg jekla odkupili še vsega smetja. Brezposelnih imajo menda sami dovolj, zato nam ne preostane drugega kot preusmeritev naših v turizem. Inovator Nesreča je prva spremljevalka sreče. NIKO -- KOROŠKlCsJčASOPIS __ • Ravenski zlati jubilej 4 • Koroška v sliki 6 • Metal ostaja na ameriškem trgu 10 • Zbor veteranov Mežiške doline 13 V Ribnici na Pohorju predstavili znamke 14 Oktet Lesna v ZDA 16 Čveke: ravenska nagajanja 20 Ženeva 2002 22 • Dravograd: proračun investicij 25 • Težko slovo od Tonija Apohala 27 • 9. Koroški ples v Ljubljani 29 • Anketa: še radi pomagamo 30 • Ravenski plavalci zavzeli Celje 31 • Sporočila Civilne iniciative Ravne na Koroškem 35 • Varnost na Koroškem 37 NA NASLOVNICI: Velika noč Posnetek: Stanko Mravljak PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: EPT, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. April 2002. Tiskano 4000 izvodov. http://prepih.czp-voranc.si Ravenski zlati jubilej Izšlo bo tudi jubilejno glasilo ob 50. obletnici mesta Ravne na Koroškem Občina Ravne na Koroškem praznuje 12. aprila svoj občinski praznik. Letos bo še posebej slovesno, saj mesto Ravne dvakratno praznuje: 50 let proglasitve mesta in 50 let poimenovanja kraja. Zadosten razlog, da smo za pogovor poprosili gospo Ivano Klančnik, županjo občine Ravne na Koroškem. Gospa županja, dolga leta ste bili uspešna gospodarstvenica, ki je znala prisluhniti potrebam kraja in doline. Potem ste prijeli za delo v občini, prešli ste v “politiko". Kakšne so glede na Vaše izkušnje bistvene razlike med delom v gospodarstvu in v politiki? Predvsem mislim, da funkcija župana ni politika, temveč prednostno izvrševanje številnih nalog, ki jih mu nalaga zakon in potrebe občanov. Te naloge so zelo obširne, saj pokrivajo področja komunalno cestnega gospodarstva, otroškega varstva, šolstva, kulture, športa, sociale, urejanja prostora, okolja, ekologije, pravno-premoženj-skih zadev i.t.d. Seveda so osnovne naloge opredeljene v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet, vendar mora občina pomagati in sodelovati tudi s številnimi podjetji, institucijami in ne nazadnje z državnimi organi, od državnega zbora do ministrstev ter njihovih služb. Ocenjujem, da na lokalnem nivoju ni kaj dosti prostora za politiko, gre bolj za usklajevanje različnih stališč in prioritet pri reševanju posameznih problemov, pri čemer se posamezniki svetniki občinskega sveta različno aktivno vključujejo, ne glede na stranko. Pa delo v gospodarstvu? Delo v gospodarstvu, natančneje v industriji, iz katere izhajam, je po svoji funkciji bolj definirano, še posebno, ko gre za tržno gospodarstvo. Verjamem, da so za uspešnost podjetja najpomembnejši sposobni in motivirani zaposleni, od direktorja navzdol. Vedno se rada spominjam svojega dela v železarni, še posebno pri Nožih. Z veliko truda in dela smo uspeli zastaviti uspešno podjetje in me zelo veseli, da se tudi po mojem odhodu skokovito izboljšujejo rezultati. Ne smemo dopustiti, da bi podjetje, ki mu odličnost potrjujejo po vsem svetu, zapravila z neprimerno privatizacijo država, zato da bi zapolnila državni proračun z nekaj milijonov eurov. No, ne glede na različnost področja dela, sem prepričana, da trdo delo mora dati tudi rezultate. V času Vašega mandata so se pričele kazati tudi pomanjkljivosti zaradi prevelike drobitve občin. Skoraj na vseh področjih, kjer je treba uskladiti interese posameznih občin, nastajajo težave. Tako je tudi z dejavnostjo Komunalnega podjetja Log. Kako komentirate ta razhajanja interesov? V bistvu ni problem v drobitvi občin, temveč v nalogah in načinu zagotavljanja sredstev za izpolnjevanje teh nalog. Občine so bile razdeljene, pri čemer pa niso bile jasno zakonsko opredeljene vse naloge, predvsem skupne za več občin, način financiranja teh nalog. Ker pokrajine oz. regije niso niti z ustavo definirane, so medobčinske ali regijske naloge ostale v zraku. Občine se morajo torej znajti po svoje in enotnono začrtati skupne naloge, na področju komunale na primer? Prepustiti to dogovarjanju občinam, je mukotrpno delo, saj ni določenih niti kriterijev niti jasnih obveznosti. Interesi in potrebe pa so po prioriteti za občine zelo različne in normalno je, da tako župani kot občinski svetniki želijo, da se financirajo iz proračuna prioritetno njihove lokalne potrebe, Skupno komunalno podjetje občin Mežiške doline ima dejavnosti organizirane nespremenjeno že desetletje. Razmere se tako kot drugje spreminjajo in tem se mora prilagoditi tudi Komunalno podjetje, s ciljem racionalnosti in ne nazadnje tudi zahtev naše zakonodaje zaradi vključevanja Slovenije v Evropsko skupnost. Pri tem ne mislim, da bi bilo potrebno naše Komunalno podjetje ukiniti, nasprotno, posamezne dejavnosti se morajo dolgoročno specializirati in povezati vsaj v regiji. Kot primer navajam regijsko obvladovanje odpadkov, vodooskr-be, čiščenje odpadnih voda, razvoj cestne infrastrukture, i.t.d. Komu nalno podjetje Log se mora aktivno vključiti v te projekte, če že ni nosilec. Glede ogrevanja so v pripravi analize variant, da bo končna odločitev predvsem v prid občanov. Ravne imajo kar nekaj zavodov medobčinskega pomena. Tako kot njihova dejavnost tudi financiranje presega zmožnosti in meje občine. Kako vidite rešitev zagotavljanja sredstev za njihovo normalno delo v prihodnje? Bivša železarna je v obdobju svojega velikega razvoja ogromno vlagala tudi v razvoj kraja. Gradnja stanovanj je bila nujna, saj je število zaposlenih hitro naraščalo, obenem je bila zgrajena infrastruktura ter objekti družbenega standarda. Stroški vzdrževanja tega so po začetku sanacije železarne zgrmeli na občino, najprej na skupno, potem pa tudi na sedanjo sedežno, to je našo. Vsaj za redno delovanje knjižnice in muzeja smo občine Mežiške doline sklenile dogovor o pokrivanju stroškov, kar pa ne velja za investicijsko vzdrževanje ali celo obnovo objektov. Počasi se ureja na kulturnem področju zakonodaja, tako da bodo, upam, ustrezna izhodišča za končne dogovore, tako za regijske, medobčinske in občinske zavode. Je ustanovitev pokrajine rešitev za bistvene probleme na področju delovanja regijskih zavodov? Kje vidite temeljne prednosti povezave koroških občin v Koroško pokrajino? Prav gotovo je ustanavljanje regijskih zavodov možna in smiselna rešitev. Pred ta preiskus smo koroške občine v tem času postavljene pri ustanavljanju kulturnih zavodov. Če dojemamo prostor koroške pokrajine kot kulturno zgodovinski, tradicionalni in narečno povezan prostor, katerega kulturno dediščino smo dolžni varovati in jo razvijati, potem smo se že približali vsaj enemu od elementov za ustanovitev Koroške pokrajine. Prednosti Koroške pokrajine z 12 občinami izhajajo iz sprejetega Regionalnega razvojnega programa, ki smo ga izdelali prvi v Sloveniji, z dogovorjenimi razvojnimi projekti, ki sem jih že naštela. Interesi in potrebe posameznih občin so povezane v regijski projekt in s tem naj bi zagotavljale kakovostne storitve za občane in skladen regionalni razvoj. Kako vidite v teh okvirih odnos pokrajina - država? Se proces regionalizaci- je že pričenja? Seveda ne moremo mimo dejstva, da smo povezane koroške občine v pokrajini močnejše v nedopustno centralizirani državi, ki bi sicer regionalizacijo do določene meje sprejela, tudi prenos določenih pristojnosti, bo pa predvsem problem prenosa ustreznega financiranja. Že sedaj smo namreč soočeni z dejstvom, da država prenaša na občine naloge, ne pa tudi potrebnega financiranja za izvajanje leteti. V Občini s številnimi nerešenimi problemi, kot je občina Ravne na Koroškem, gotovo ni lahko opravljati funkcije župana - županje. Kje se Vam zdi, da ste naleteli na največje težave? Kje ste morda pričakovali, da bo delo lažje steklo? Po dobrih treh letih lahko potrdim, da je funkcija župana v naši občini zahtevno delo. Kljub dragoceni pomoči obeh podžupanov, Jožefa Logarja za področje komunalno, cestnega področja ter podeželja ter Staneta Osojnika za družbeno področje, občinske uprave in svetov krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti, imamo nerešene probleme praktično na vseh področjih. In ko se poglabljamo vanje, odkrivamo vedno nove. Morda jih drugje ne odkrivajo, pa jih imajo zato manj? Rešitev večine pa je pogojena z finančnimi sredstvi in teh nam primanjkuje za vse, kar bi želeli narediti. Kje so torej temeljni problemi občine v sedanjih razmerah? Osnovni problem vidim predvsem v tem, da je naša občina padla iz prvih mest po prihodku pred osamosvojitvijo čisto na rep v državi. Iz gospodarsko močne občine smo z mukotrpno, skorajda že 12 letno "sanacijo" železarne postali občina z nerešenimi problemi. Česarkoli se že lotimo in za to namenimo finančna sredstva, se bodo na drugih področjih problemi poglobili. Uspešno gospodarstvo je pogoj za uspešno občino. Ko smo štiri leta prebirali “zgodbo o uspehu" sanacije družb na Ravnah in upali, da so največji problemi za nami, seveda nismo pričakovali razpleta, da bo družba STO s 720 zaposlenimi podvržena ponovnemu ugotavljanju viškov zaposlenih in da je potrebna dodatna izločitev več kot 200 invalidov!? Sanacija torej ni bila končana. Koga zanima, kaj bo z delavci? Bo tokrat vsaj prvi poklican na odgovornost, ali pa bo, kot je običaj v naši državi, dobil primerno, novo delovno mesto. Kljub temu je bilo v treh letih Vašega mandata na Ravnah kar nekaj narejeno. Kaj Vi ocenjujete za največje pridobitve kraja in občine v tem času? Mislim, da je ob ocenjevanju opravljenega dela nedvomno potrjen v začetku mojega mandata postavljen koncept, da je potrebno najnujnejše probleme reševati na celotnem območju občine in v vseh dejavnostih. Tako so pridobile vse krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Za ČS Javornik in Trg imamo v načrtu še poseben poudarek ureditve v letošnjem letu. Vsako leto smo Imeli preko 30 projektov, ki smo jih realizirali, prioritetno izvajali, kjer smo pridobili državna sredstva in sofinanciranje občanov. Pridobili smo tudi nekaj investitorjev, tako, mislim, da se v obsegu finančnih možnosti ureja podoba našega mesta. Ni bil cilj, da si kdorkoli postavi spomenik, zato nobenega realiziranega projekta ne bi izpostavljala kot pomembnejšega. Zavedam se, da je za vsakega občana najpomembnejši njegov problem, njegov prostor v občini, ne glede na vsebino, in upam, da smo se temu približali. Pred nami je velik zalogaj - obnova študijske knjižnice oziroma ravenskega gradu. Kako potekajo priprave in s kakšnim tempom predvidevate, da bodo dela končana? Kljub temu, daje pripravljen projekt za nov kulturni dom, za prizidek zimskemu bazenu in še drugi, je občinski svet s sprejemom letošnjega proračuna potrdil začetek obnove knjižnice oz. ravenskega gradu. Priprave potekajo doslej zelo aktivno po zelo napetem terminskem planu. Arhitekturni natečaj je bil objavljen konec meseca decembra, z vso potrebno dokumentacijo. Predvidena investicija je okoli 800 mio SIT. pri čemer je v državnem proračunu 2002/2003 predvidena polovica. Rok za oddajo predlogov je potekel 15. 3. 2002. Strokovna žirija je ugotovila, da je prispelo 13 arhitekturnih predlogov. V enem mesecu bo predložila predlog za realizacijo. Vsi predlogi bodo okoli 15. aprila razstavljeni v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. Verjamem, da si bodo občani razstavo z zanimanjem ogledali in izrazili svoja mnenja. Postopek se bo po izboru nadaljeval tako, da bo lahko začetek del konec poletja. To je v vseh pogledih zelo zahteven projekt in je v tem trenutku težko napovedati, kdaj bo končan. Katere pa so bistvene naloge, ki čakajo občino v prihodnjem obdobju? Kaj na področju družbenih dejavnosti, urejanja okolja, komunalno cestne infrastrukture, zagotavljanja pogojev za razmah gospodarstva, stanovanj- ska gradnja...? V prihodnjem obdobju bo poleg končanja investicije obnove knjižnice na razpolago več pomembnih projektov v idejnih ali izvedbenih dokumentacijah. Med regijskimi ali medobčinskimi projekti naj omenim cestno infrastrukturo, vodooskrbo, širitve obrtnih con, obvladovanje odpadkov, odpadnih voda s čistilno napravo. V naši občini pa nadaljevanje urejanja okolja, stanovanjske gradnje, individualne gradnje, obnova toplovodnega omrežja, širitev plinovoda. Na družbenem področju je zelo nujna sanacija OŠ Koroški jeklarji, s katero bomo pričeli letos, nato pa novi prostori OŠ v Kotljah. Tudi Vrtcu Ravne bo potrebno nameniti sredstva za obnovo. Na športnem področju urejanje obstoječih in morda novih športnih objektov. Iščemo investitorja za prizidek zimskega bazena ali celo letnega, 50 m letnega bazena. Priprav-ljen je projekt kulturnega doma. Odločitev glede prioritet ne bo lahka in bo realizacija odvisna, kot doslej, tudi od možnosti pridobivanja sofinancerjev. Mesto Ravne na Koroškem bo v teh dneh praznovalo 50 let svoje proglasitve. Kako ste se pripravili na to obletnico, s čim jo boste obeležili? Ob letošnjem občinskem prazniku 12. aprila bomo praznovali zlati jubilej. Pred 50 leti je trg Guštanj postal mesto Ravne na Koroškem. S tem so bili uradno potrjeni osnovni pogoji za to imenovanje ter izredne razvojne možnosti, ki so se od leta 1952 tudi udejanile. Izdali bomo posebno jubilejno številko Ravenskih razgledov, ki bo prikazala razvoj mesta z okolico v 50 letih. Obletnico bomo dostojno prosla-vili. Osrednje prireditve bodo organizirali mladi v tednu praznovanja, s številnimi zanimivimi prireditvami, razstavo v Koroškem muzeju, katerim se bodo prav gotovo pridružili naši zavodi, klubi, društva, ki jih občina financira ali sofinancira. Prireditev bo veliko, tako, da bo lahko vsak občan našel primerno zase. Že sedaj vabim občane, da se prireditev udeležijo in s tem sodelujejo pri praznovanju. Seveda pa bo 11. aprila tudi slavnostna seja Občinskega sveta, s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad najzaslužnejšim ustanovam in posameznikom. Kaj bi ob jubileju sporočili krajanom Raven in občanom občine Ravne na Koroškem? "Korošci 'smo trdi ljudje. Okorni v besedi in urni pri delu, mrki v bolesti, veseli pri raju. Ponosni. In vztrajni", je zapisano v uvodu knjige Koroška pokrajina, ki so jo izdale vse koroške občine. In ker smo takšni, se ne bomo vdali ob problemih, temveč jih reševali in zagotovili razvoj mesta in občine tudi v prihodnje. Rabimo pa ob tem dobro mero sreče in zadovoljstva, kar ob jubileju želim vsem krajanom Raven in občanom Občine Ravne na Koroškem. V. Močnik PRIREDITVE ob 50.letnici imenovanja 2. festival Kufr v letu 2002 odpira svoj ’kufr’ v Ravnah na Koroškem. Posebnost letošnjega festivala je praznovanje 50. letnice imenovanja mesta Ravne in pridruženi festival Štunf, ki že tako polno vsebino festivala še začini. Kultura, zabava in šport so najpomembnejše besede, kijih organizatorji izpostavljajo, številki 50 05 pa naj Vas Vabita na ogled prireditev, ki Vam jih ponujamo tudi brez vstopnin. Vabljeni prav VSI. Dnevni spored 9.4. 20h: Modni 'performance’ in otvoritev razstave eksperimentalnih tekstilij in abstrakcij. Dela Sabine Nabernik - Likovni salon Ravne 11.4. 20.30h: Otvoritev 2.festivala Kufr in razstave z naslovom Prostor. Svoja dela predstavljajo udeleženci mednarodnega natečaja Kufr - najstarejša ulica na Ravnah 12.4. 10h: Okrogla miza Kufr-a na temo študentske problematike - sejna soba Občine Ravne 9h - 12h: Delavnice koroških osnovnih šol v likovni umetnosti Delavnice koroških osnovnošolcev spadajo v kategorijo tekmovalnega programa Kufr-a. Dela mladih ustvarjalcev bodo predstavljena v soboto zvečer v restavraciji Ravne (v Nami Ravne) s pričetkom ob 20h, kjer bomo najboljše tudi nagradili; in v nedeljo na tržnici koroških dobrot v 'amfiteatru’ pred Namo med lOh in 18h. lih. 16h: Gledališka predstava - kulturni dom Ravne 18h: Otvoritev razstave - v železarni Ravne z deli udeležencev festivala Štunf (vstop pri spodnjem vratarju - leva hala) 19h: Literarni večer Kufr-a z mladimi literati z vseh koncev Slovenije (izbranci natečaja Kufr) - osrednja koroška knjižnica dr.Franca Sušnika 20.30h: Modna revija Ujeti v materijo v preoblikovanem prostoru, ki posrka razsežnost zvoka... Modna revija izbranih modnih oblikovalcev, prijavljenih na mednarodni natečaj Kufr - Restavracija Ravne (v Nami Ravne) 13.4. 9h-21h: Škisova finalna malonogometna liga - telovadnica Prežihov Voranc in Prevalje 18h: Literarno popoldne z Branko Fišer - o slovenskih literatih in njihovih nagradah- osrednja koroška knjižnica dr.Franca Sušnika 18h: Predstavitev manj znanih glasbenih skupin s cele Slovenije -šotor pred osn.šolo Prežihov Voranc 20h: Svečana podelitev nagrad najboljšim ustvarjalcem 2.mednarodnega natečaja Kufr - Restavracija Ravne 23h: Koncert Jazzoo Supersonica in PRESENEČENJE (jazz, rock, supersonics hits) - šotor pred osn. šolo Prežihov Voranc - simbolična vstopnina 14.4. 10h-18h: Tržnica koroških dobrot z nagradnimi igrami, domačo glasbo in seveda obilo sladkih dobrot in žlahtne kapljice. Predstavljajo se vsi o katerih se daleč čuje sladek glas hvale - 'Amfiteater' pred Namo Ravne KOROŠKA V SLIKI Koroške knjižnice so v zadnjih letih močno povečale svojo ponudbo. Poleg klasične izposoje knjig so njihovi prostori pogosto kraj pestrega dogajanja, od predstavitev publikacij do predavanj z izbranimi vsebinami. Tako je bil med drugim v marcu v Knjižnici Dravograd odmeven večer poezije Fedwerica Garcie Lorca, v knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu predavanje dr. Janka Rodeta o zeliščnem vrtu - domači lekarni in potopisno predavanje Izrael - z otrokom po sveti deželi (na sliki). Posnetek Stanko Hovnik Proti pomladi se izteka tudi čas kolin, še posebej na planinskih kmetijah, kjer je tudi velika večina našega kmetijstva. Še vedno se navadno zberejo družine, si pomagajo ob tem delu, predvsem pa je to doživetje za otroke. Tudi pridno poprijeti, pomagati je treba. Ja, zgodaj se mora Janezek učiti, pa tudi vsako Micko ali Franco bi lahko prišteli, saj danes gospodinje še bolj kot kdaj podpirajo vogale na planinskih kmetijah. Pa tudi v dolinah ni veliko drugače. Posnetek Kristl Vaiti Lovci Vuzenice in iz Orlice so na Muti skupaj pripravili prav zanimivo lovsko razstavo. Posnetek Kristl Vaiti Za poznavalce, za lovce, gozdarje in lovske inšpektorje je to tudi priložnost, da strokovno in kritično ocenijo delo lovcev v obdobju enega leta. Takšna razstava in podatki o vseh odstrelih, poginih in drugih izgubah dajejo dokaj objektiven vpogled v dogajanja v naravi, predvsem v smislu sonaravnega življenja in gospodarjenja. To je hkrati priložnost, da spregovorijo tudi o škodljivih ravnanjih in vplivih na živalski svet našega okolja. O tem in o sprejemljivem ravnotežju med človekom, naravo in divjadjo je posebej spregovoril inšpektor ing. Drago Križan in nanizal nekaj tehtnih vprašanj lovcem in nekaj pobud za ljudi. Turistično društvo Slovenj Gradec je v domu upokojencev izvedlo predavanje z diapozitivi o kulturnih in zgodovinskih znamenitostih mesta ob Mislinji. Ob tej priložnosti je prof. Jože Potočnik predstavil tudi številne publikacije, almanahe in monografije, ki so jih v zadnjem desetletju izdali Mestna občina Slovenj Gradec, podjetja in drugi izdajatelji v mestu in občini. Posnetek Stanko Flovnik Končno so cestarji pri križišču na Spodnji Muti le pričeli širiti tisto črno točko, ki ji pravimo odcep proti tovarni. Na novo urejeno križišče, ki že nakazuje svojo podobo, bo imelo poseben pas za nemoteno prehitevanje vozil, ki zavijajo, širše bo in bolj pregledno. Vozniki, ki so tu preklinjali ob prometnih konicah, ne bodo več odhajali k spovedi, upajmo tudi manj k sodnikom za prekrške, predvsem pa upajmo, da bo manj trkov in pokanja. Posnetek Kristl Vaiti Koroški policisti se večkrat odločijo za preventivna akcije, s katerimi želijo predvsem mladim predstaviti svoje delo in jim dati koristne napotke za varno življenje. Ena takih akcij je pred dnevi potekala tudi na Prevaljah, kjer so se osnovnošolci lahko seznanili s pestrim delom policije na več področjih njenega dela. Posebno zanimanje mladeži je bilo seveda ob predstavitvi znanja policijskih službenih psov. Posnetek: -dj Tudi v vrtcu v Šmartnem vzgojiteljice in otroci dobro sodelujejo s krajem in krajevnimi organizacijami. Pred kratkim so v goste povabili člana lovskega društva, ki je otrokom pomagal postaviti ptičjo hišico. Otroci zdaj z veseljem skrbijo za ptice in jim prinašajo hrano. Pa tudi marsikaj zanimivega so izvedeli. Posnetek: -dj V Osnovni šoli Brezno so se zbrali izgnanci s tega območja, združeni v Krajevnem odboru izgnancev, prisilnih delavcev in ukradenih otrok. Opozorili so na čuden pojav naše družbe sedanjega časa, ko bi nekako radi izenačili rablje in žrtve, ko mnogi poskušajo izdajalce in ovaduhe zaviti v papir domoljubja in upora proti komunizmu. So pa prav ti prinašali največ nesreč in gorja našim ljudem, smo slišali na zboru. Posnetek Kristl Vaiti Koroška podružnica društva za preprečevanje bolezni srca in ožilja je opravila letni zbor. Bil je združen s predavanjem o bolnikovih pravicah v restavraciji Merx v Vuzenici. Koroška podružnica aktivno uresničuje letni načrt predavanj, ki so že bila na Prevaljah, v Slovenj Gradcu in Vuzenici. Tu so še pohodi, organizirani in primerni za srčne bolnike in ljudi z nekaj manj kondicije. Ta oblika druženja in pohodov ima vse več privržencev. Na Naravske ledine jih je prišlo že šestdeset, pa še kaj lepega in koristnega so izvedeli o zdravju, krajih, znamenitostih. Posnetek Kristl Vaiti V mežiški galeriji Štiblc je bila na ogled zanimiva razstava o veliki noči nekoč in danes. Predstavljene so bile ekološke zanimivosti praznika in njegove sodobne obeležitve. V prvem prostoru so bile s pogledom v preteklost razstavljena stara pisna gradiva, možnarji in drugi starinski predmeti, v drugem pa današnje doživljanje velike noči. Razstavo je pripravila župnijska Karitas v Mežici. Posnetek: -mp Na letošnjem šestem Festivalu polk in valčkov s šaljivo vsebino na Prevaljah je strokovna žirija, ki ji je predsedoval Franc Šegovc, vodja ansambla Štirje kovači, podelila naslednje nagrade: srebrne nasmehe so dobili Podkrajški fantje, Najlepši cvet, Špica, Brežiški flosarji in Viharniki, Zlate nasmehe so si prislužili Vasovalci, Stil 4, Boštjan Konečnik s prijatelji in Okrogli muzikantje, ki jih je občinstvo okronalo za kralje smeha. MAXIMO tudi v mesno predelovalni industriji Kopa Računalniško podprto vzdrževanje omogoča Perutnini Ptuj sodobno zasnovano vzdrževanje In številne poslovne prednosti. erutnina Ptuj d.d. je največja slovenska mesno predelovalna delniška družba na področju vzreje ter predelave perutninskega mesa in izdelkov. V letu 2001 so imeli skoraj 16,5 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, skupna vrednost naložb pa je znašala 2,5 milijarde tolarjev. V podjetju je zaposlenih 1.139 ljudi. V okviru prenove poslovnih procesov je svetovalna hiša za prenovo poslovnih procesov uvedla analitično spremljanje posameznih faz procesov in njihovih aktivnosti. Zaradi ugotavljanja pravilnih procesnih stroškov je bilo potrebno zelo podrobno spremljati tudi stroške obratovanja strojev. Poleg stroškov, kot so amortizacija, porabljena energija, čas obratovanja in izkoriščenost zmogljivosti, je bil izredno velik in pomemben strošek, ki je bil vezan na vzdrževalne posege. Strošek vzdrževalnega posega je namreč sestavljen iz stroška dela vzdrževalcev in stroškov zamenjanih rezervnih delov, stroški, ki nastanejo posredno zato, ker stroji med vzdrževalnimi posegi ne proizvajajo pričakovanih izdelkov, pa so običajno največji. “Da bi dobili realno sliko o stroških vzdrževanja in stroških zastojev, je bilo potrebno organizacijo vzdrževanja zasnovati tako, da so se vzdrževalni delovni nalogi vodili za vsak stroj posebej. Ker je število strojev zelo veliko, si take spremljave brez računalniške podpore sploh ni bilo mogoče zamisliti,” je dejal Štefan Volovšek, direktor podjetja VMA d.o.o. Za izvedbo računalniško podprtega vzdrževanja so se v Perumini Ptuj odločili za sistem MAXIMO ameriškega podjetja MRO Software, ki ga prevedenega v slovenski jezik trži, uvaja in vzdržuje podjetje KOPA, računalniški inženiring d.d. “Program MAXIMO smo izbrali zato, ker nam je nudil vse funkcije, ki jih potrebujemo za učinkovito računalniško podporo vzdrževanju in celo več, kot smo sploh pričakovali. Poleg tega pa nam je KOPA, ki je tudi eden naših strateških parmerjev za informacijsko tehnologijo, znala sistem uspešno predstaviti,’'je povedal Branko Holc, direktor proizvodnega centra Vzdrževanje, Perutnina Ptuj d.d. S projektom uvajanja sistema MAXIMO so pričeli januarja lani, v projekt pa so bili vključeni strokovnjaki iz KOPE ter zaposleni iz službe za vzdrževanje, iz finančno-računovodskega sektorja in službe za informatiko Perumine Ptuj. Vnašanje podatkov v sistem je vzporedno potekalo praktično celo leto, sistem pa je zaživel že v sredi- ni leta 2001. V sistemu je bilo potrebno modelirati celomo produkcijsko okolje, kot so naprave, stroji, lokacije, ljudje in postopki. Določiti je bilo potrebno sistem šifriranja, zaradi česar so bila potrebna usklajevanja med strokovnimi službami ter prilagoditi in izdelati nove izpise. Uvedba sistema je zahtevala tudi izdelavo vmesnika za povezavo s poslovno informacijskim sistemom. Ob KOPINI pomoči sojo uspešno izvedli strokovnjaki iz službe za informatiko. V poslovno informacijskem sistemu se vodijo podatki, kot so šifranti materialov in rezervnih delov, njihova poraba, cene in zaloge, delavci, stroškovna mesta, poslovni partnerji in podatki o delovnih nalogih, vmesnik pa skrbi, da se osnovne šifre v obeh sistemih avtomatično usklajujejo in osvežu-jejo. Uvedba sistema za podporo vzdrževanju je podprla tudi organizacijske spremembe oziroma centralizacijo vzdrževalne službe, ki je sedaj organizirana v Oddelek za strojno vzdrževanje, Oddelek za elektro vzdrževanje in Oddelek za gradbeno splošna dela. Ti oddelki sedaj s svojimi ljudmi izvajajo vzdrževanja v posameznih enotah v celotni proizvodnji, tovarni krmil, gostinstvu in trgovini. “MAXIMO je sistem, ki poleg računalniške podpore vzdrževanju in s tem povezanih procesov omogoča tudi celovito obvladovanje in upravljanje strateškega premoženja podjetja,” pravi Vinko Jelenko, vodja programa MAXIMO v podjetju KOPA, računalniški inženiring d.d. Perutnini Ptuj omogoča računalniška podpora vzdrževanju spremljanje ogromnega števila koristnih podatkov in izdelavo poljubnih analiz o delovanju strojev. “Največja uporabniška prednost je pregled in analiza podatkov o tem, koliko preventivnega in kurativnega vzdrževanja je bilo izvedenega ter stroški po posameznem stroju,” je dejal Holc. Sistem jim med drugim omogoča izdelavo mesečnih nalogov za preventivno vzdrževanje v vsaki enoti, odpiranje investicijskih nalog in nalogov za redne preglede ter vodenje evidence rezervnih delov. Za vodstvo podjetja je zelo pomembna analiza, kdaj dosežejo stroški vzdrževanja tako visoke vrednosti, da postane obratovanje takega stroja ekonomsko neupravičeno, saj procesni stroški v naspromem primeru preveč narastejo. Taka analiza je v nadaljevanju tudi dovolj dober argument za nabavo novega stroja. Vodstvu omogoča tudi sledenje stroškov po procesih, tako da lahko hitro ugotovi upravičenost posameznega procesa. S pomočjo računalniško podprtega vzdrževanja želijo v Perumini Ptuj znižanje vzdrževalnih stroškov ter boljšo razpoložljivost in zanesljivost delovanja strojev, kar pomeni tudi pomembne prihranke zaradi manjšega števila izpadov. V prihodnosti želijo v sistem vključiti enoto za predelavo živalskih odpadkov in MAXIMO še tesneje povezati s skladiščnim poslovanjem. V letu 2002 bodo v Perumini Ptuj skupaj s KOPO pričeli s prenovo poslovno informacijskega sistema ter z razvojem procesno orientiranega proizvodnega informacijskega sistema, ki ga bodo prav tako povezali s sistemom MAXIMO. Uspešna uvedba računalniške podpore vzdrževanju v proizvodnem podjetju, kot je Perutnina Ptuj, je dokazala, da učinkovito vzdrževanje, ki ga takšna podpora omogoča, proizvodnim podjetjem prinaša znatne prihranke in boljše poslovne rezultate. Na drugi strani pa lahko s pomočjo računalniško podprtega vzdrževanja skujejo lastno zgodbo o uspehu tudi v podjetjih iz drugih gospodarskih panog. MA VODILNA SVETOVNA REŠI NA PODROČJU RAČUNALNIŠM INFORMACIJSKIH SIS MAXI MAXIMO je izdelek | in podpira sisteme za računalniško podporo upravljanju vzdrževanja in skrbi o premični in nepremični lastnini poeterà, softver je popolnomf^Kafabilen in je narejen rativne in upravljavske ivam, podjetij in nosti, ki jih ponuja ša MAXIMO izredno Irževalno okolje, ojega predstavnika enije zaradi našega strokovnega izkušenj pri razvoju in implementaciji informacijskih sistemov ter pomembne vloge na slovenskem trgu informatike. KOPA ne trži samo izdelka, temveč nudi rešitve problemov svojim uporabnikom. Pri tem zagotavlja celovito tehnično podporo, skrbi za implementacijo, šolanje, svetovanje in nadgradnjo z novimi verzijami. MM _ ili KOPk računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14 ■ 2380 Slovenj Gradec Metal ostaja na ameriškem trgu Protekcionistični ukrepi ameriškega predsednika Gorga Busha so vznemirjali tudi ravenske železarje Odločitev Busheve administracije so nestrpno pričakovali tudi na Ravnah. Železarska družba Metal Ravne je lani prodala na trgu ZDA 11 odstotkov celotne proizvodnje, v letu 2002 pa načrtujejo, da bodo prek luže prodali kar 17 odstotkov, za kar bi iztržili več kot deset milijonov dolarjev. Zaenkrat s kakovostnimi jekli brez dodatnih carin ostajajo na ameriškem trgu. Do 21. marca leta 2005 bodo veljale dodatne carine za uvoz jekla na trge ZDA. Busheva administracija se v začetku letošnjega marca namreč odločila za protekcionistični ukrep dodatnih carin v višini 8 do 30 odstotkov, ki se nanaša na posamezne kategorije jekla in ne na posamezne države. Slovenija in Koroška sta jo zaenkrat razmeroma dobro odnesli, saj orodna in brzorezna jekla, po katerih slovi ravenski Metal, niso dodatno ocarinjena. Toda višje carine veljajo za nerjavne palice, ki zajemajo petino vsega izvoza Metala na trge ZDA. Ravenski Metal je med največjimi slovenskimi izvozniki na trg Združenih držav Amerike, poleg tega sodi med sedem največjih proizvajalcev orodnih jekel na svetu. Pri ameriških klasifikacijah jekla je potrebna previdnost, kljub temu pa so v Metalu zadovoljni, da so iz dodatnih carin izvzeta orodna in brzorezna jekla,in upajo, da ne bodo na tej listi našli še kakšen svoj izdelek. Po besedah glavnega direktorja Metala Petra Prikeržnika pa za pravo slavje še ni čas, saj ameriški proizvajalci jekla zahtevajo višje carine tudi za orodna jekla. Na svetovnem srečanju proizvajalcev orodnih in brzoreznih jekel na Floridi je bilo pred dnevi namreč slišati zelo ostre proteste nezadovoljstva ameriških proizvajalcev, ker so bila iz ukrepa izvzeta orodna jekla. Predsednik George Bush pa si je še pustil odprta vrata in lahko v prihodnjih treh mesecih doda na to listo še kakšno vrsto jekla. Na Ravnah upajo, da si Bush ne bo premislil, in računajo na to, da na ameriškem trgu kljub vsemu ni dovolj domačih proizvajalcev orodnega jekla. “Dejstvo pa je, da za orodna in brzozrezna jekla ni dodatnih carin. To ne velja le za Slovenijo, ampak za vse proizvajalce teh jekel na svetu. V našem programu bodo po sedanjih ugotovitvah dodatno ocarinjene le nerjavne valjane palice, kar obsega do 20 odstotkov našega izvoza v ZDA. Vrednostno to predstavlja okoli dva milijona dolarjev letnega izvoza, za nerjavne palice pa bo po novem veljala 15-odstotna carina. V ZDA letno izvozimo za 10,7 milijona dolarjev jekla, celotna realizacija Metala pa se vrti okoli 80 milijonov dolarjev," pravi Peter Prikeržnik. Za nerjavne valjane palice se Metal že dogovarja, da bi strošek višjih carin prevzeli njihovi kupci. Ta čas je del naročila že na ji, ki pluje proti ZDA.Z te količine nerjavnih valjanih palic so se dogovorili, da bo tretjino dodatnih stroškov, ki bodo nastali s carinami, kril Metal, tretjino ameriška družba v lasti Metala Kopo International, tretjino pa končni kupec. Mesečno Metal izvozi v ZDA 700 do 800 ton jekla, v prvih mesecih tega leta je bila realizacija okoli poldrugi milijon dolarjev mesečno. Prav te dni je Metal našel na trgu ZDA še enega večjega kupca in lahko se zgodi, da bo ob koncu leta realizacija na tem trgu še večja. Od leta 1997 do konca lanskega leta se je v ZDA v stečaju znašlo kar 29 jeklarn, v zadnjih treh desetletjih so na tem področju izgubili dve tretjini delovnih mest. Največji ameriški proizvajalec jekla, United States Steel Corporation, je v zadnjem četrtletju lanskega leta zaradi nizkih cen jekla, konkurence iz uvoza in neizkoriščenih zmogljivosti že posloval z izgubo. Lani so bile cene jekla v ZDA na najnižjih ravni v zadnjih desetih letih, izkoriščenost zmogljivosti pa na ravni zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja. V U. S. Steel so tudi napovedovali, da bodo, če ne bi predsednik Bush ustrezno ukrepal, vzeli stvari v svoje roke in bi se proti poceni jeklu iz tujine zavarovali sami: vlagali bi tožbe proti vsakemu posameznemu jeklarju. Dejansko seje to že dogajalo, saj je na področju jeklarstva v ZDA sproženih kar okoli 500 protidumpinških postopkov. Lani je bila kaplja čez rob še stečaj ugledne jeklarne Bethlehem Steel, ki so jo med drugim pokopala tudi bremena preteklosti, saj so imeli nepokrito proračunsko luknjo v višini desetih milijard dolarjev, predvsem na račun 70 tisoč upokojencev in 130 tisoč upokojencev in delavcev, ki jim je bilo treba plačati zdravstveno zavarovanje. Šele po tragediji v Svetovnem trgovinskem centru na Manhattnu 11. septembra lani je tudi širša ameriška javnost spoznala, da na njihovem trgu prevladuje uvoženo jeklo. Jeklo, ki je bilo okostje dvojčkov, ni bilo izdelano v Pennsylvaniji, ampak na Japonskem in v Veliki Britaniji. Zato se je ameriška javnost takrat še posebno solidarizirala z domačimi jeklarji. Empire State Building in Golden Gate Bridge, dve ikoni Združenih držav Amerike, imata sicer konstrukcije iz domačega jekla iz jeklarne Bethlehem, ki je bila tretja največja jeklarna na tleh ZDA. Ameriško jeklarstvo čaka prestrukturiranje, in da bi vzeli sapo, želijo najprej doseči zaščito jeklarstva s carinami, hkrati pa so že začeli pogovore o odpravi presežkov. Obstajajo namreč ocene, da je bila lanska svetovna proizvodnja jekla okoli 835 milijonov ton, poraba pa 720 milijonov ton, ta presežek pa je pritiskal na zniževanje cen, kar so najbolj občutili v jeklarski industriji v ZDA. Tudi Evropska unija se ubada s presežki, vendar je Evropa dosegla že kar precejšnjo konsolidacijo in zato tudi očitajo ZDA, da namesto prestrukturiranja raje segajo po tako imenovanem členu 201 iz Zakona o pošteni trgovini. Ta člen predvideva, da se kot začasni omejevalni ukrepi za hirajočo industrijo lahko uvedejo dodatne carine. Evropsko regulacijo je spoznala tudi Slovenija, saj Evropa diktira količino proizvedenega jekla, od začetka tega leta pa v Sloveniji tudi niso več možne državne pomoči jeklarnam. Evropska unija - predhodnica unije je bila prav skupnost za premog in jeklo - je proti ameriškemu protekcionizmu že protestirala in se bo na potezo Busheve administracije gotovo odzvala, Ameriki pa so dali dva meseca za razmislek. Po nekaterih ocenah naj bi jeklarji v Evropski uniji zaradi ukrepov ZDA izgubili okoli dve milijardi dolarjev letno. Na Ravnah z zaskrbljenostjo spremljajo, kakšne bodo dokončne reakcije Evropske unije, kajti Metal Ravne izvozi skoraj 80 odstotkov svoje proizvodnje, od tega kar 47 odstotkov na trg unije, na tem trgu pa je z 19 odstotki največji kupec Nemčija. Zapiranje trga Evropske unije bi za slovenske jeklarje pomenilo precej večje probleme kot dodatne carine v ZDA. Slovenski jeklarji s tem že imajo izkušnje, saj sta pred leti Evropska unija oziroma Eurofer skušala s pro-tidumpinškim postopkom s tega trga zriniti jeseniški Acroni. Prevent ostaja eno najuspešnejših slovenskih podjetij KLJUB RECESIJI LETO 2001 ZA PREVENT USPEŠNO Slovenske podjetja Skupine Prevent, ki se ukvarjajo s proizvodnjo avtodelov, so v letu 2001 proizvedla 2.953.000 garnitur sedežnih prevlek, kar predstavlja 16 odstotni evropski tržni delež. Ustvarili so za 330 milijonov EUR prihodkov, od tega z izvozom kar 322 milijonov EUR. Glede na lansko leto so izvoz povečali za 31 odstotkov. Za naložbe v osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe so namenili 10 milijonov EUR. V letu 2001 so ustvarili za 3 milijone EUR čistega dobička, kar je v primerjavi z letom 2000 za približno 30 odstotkov manj. Predsednik uprave Prevent d.d. Jože Kozmus je razložil: "Poslovanje skupine Prevent v letu 2001 ocenjujemo kot uspešno, saj nam je kljub recesiji uspelo povečati izvoz za skoraj tretjino. Razlogi za V knjižnici v Radljah so v sodelovanju s KOK dr. Franca Sušnika z Raven na Koroškem predstavili domačina, zgodovinarja Josipa Mravljaka iz Vuzenice. Flvale vreden pristop, predvsem pa posrečeno izbrana gradiva odsevajo skrb, da je delo pripravljeno kar najskrb-neje, da tudi utrinki iz raznoterega dela pokažejo domala celovit portret tega daleč premalo poznanega in cenjenega Korošca. Josip Mravljak, pred 110. leti rojen Vuzeničan, je celo za domačine bolj ali manj neznan. Le starejši vedo, da jih je v gimnaziji ali na poklicni šoli poučeval zgodovino, tudi matematiko in celo latinščino. V gasilskih vrstah je bolj ali manj znano, da je neki Mravljak zapisal prvi "Gasilski katekizem", knjižico, ki bi še danes upravičeno zaslužila ponatis. Morda pa tudi ne najdemo časa in poti do starih arhivov. Za nas in za to okolje pa je Mravljak zelo dragocen. Morda nas upravičeno malce moti pridevnik "krajevni" zgodovinar. A nam je krajevna zgodovina dragocena, saj nam priča o nas, našem delu, o naši preteklosti. In Mravljak je napisal veliko, zelo veliko. Materiali seveda niso obdelani, tako kot v njegovih časih, tudi danes ni denarja za publiciranje. Ohranili so se dokazi, da se je trudil za zapis evropske zgodovine gasilstva. Dokazano je v naše kraje - v Mežico - pripeljal “Slovensko gasilsko zvezo Karantansko". Pa še bi lahko kaj našteli. Menda mu je prav to tudi dalo, da je bil nosilec najvišjega starojugoslovanskega odlikovanja, Karadžordževe zvezde. Po drugi strani pa se lahko brez večjega truda dokopljemo do dokazov, daje kljub svojemu in manjši dobiček so predvsem v nezasede-nosti kapacitet v drugem polletju. Hkrati je prišlo do povišanja stroškov zaradi uvajanja novih proizvodov, zelo močno pa se je povečal tudi pritisk na znižanje cen. Kljub temu pa smo v lanskem letu v podjetju ponovno veliko vlagali v razvoj skupine in v globalizacijo poslovanja.” V lanskem letu je Skupina Prevent z nakupom deležev v podjetjih Lesna TIP, Lesna TP, Lesna Žaga Otiški Vrh, RGD, Stavbar IGM in Gradis nizke gradnje razširila svojo dejavnost na lesno in gradbeno dejavnost. Ustanovila je krovni podjetji Prevent Les d.o.o. in Prevent Gradnje d.o.o. Poslovni rezultati teh družb letos še niso upoštevani v konsolidirani bilanci. Število zaposlenih celotne skupine se je glede na leto 2000 povečalo iz 5200 na rodovnemu dobremu materialnemu stanju imel izostren občutek za socialno pravičnost in pomoč soljudem. Denimo, ob večjih nesrečah je zastavil svoj vpliv in znanje za pomoč. Še morda najmanj raziskano je njegovo delovanje za ohranitev in obstoj slovenstva. Ne samo v pisani besedi, tudi v konkretnem delu. Najdemo ga med ustanovitelji in aktivnimi delavci vuzeniškega in mučkega sokola, aktivno je delal na glasbenem področju, zgodovina pa mu je bila itak prvenstvena. Se bo morda kdaj le našel študent, ki bi vzel to delo za diplomsko nalogo, mož bi bil nemara vreden tudi kakšnega doktorata? Poznali smo ga kot strogega profesorja, vzel pa si je tudi čas za temeljite razlage. “Vlakarji”, tako smo menda pravili dijakom, ki so se v šolo vozili z vlakom, bodo vedeli, kako spoštljiv odnos je gojil do drugih sopotnikov. Fužinar, ki je bil ves dan pred vročo pečjo, si vendar zasluži sedež, mi pa bomo že lahko stali. Spoštovanje, lep odnos, nikoli klečeplazenje. Ta pokončnost, predvsem slovenstvo, ga je z družino pripeljalo v izgnanstvo. To pa je že poseben del njegovega življenja. Pred desetletjem so mu Vuzeničani na rojstno hišo vzidali skromno spominsko ploščo. Tudi povojni čas mu ni bil naklonjen, svoboden duh težko prenese, če ti preveč sledijo miličniki. A še danes ga pustimo, da tone v pozabo. Nekaj pa je le naredila ta razstava. Če kaj šteje ali ne, bi vsem organizatorjem zapisal: HVALA! k. vaiti 7200, predvsem zaradi nakupa že omenjenih nakupov podjetij in zaradi ustanovitve obrata za proizvodnjo avtomobilskih sedežnih prevlek, v Solinu na Hrvaškem in podjetij Prevent Thierry Brasil Ltda v Braziliji in Prevent Vigo v Španiji. Čeprav je na poslovanje Preventa v lanskem letu vplivala recesija, zaradi katere so se naročila v nekaterih mesecih zmanjšala tudi do 30 odstotkov, pa leto 2001 v podjetju ocenjujejo kot uspešno. Za leto 2002 v Preventu ocenjujejo, da se bo recesija nadaljevala, vendar nekateri znaki kažejo, da je dno že doseženo. Optimisti napovedujejo ponovno rast v drugem polletju, verjetno pa je realnejše pričakovati, da se bo to zgodilo ob koncu leta. Naši kraji: SLEDOVI PRETEKLOSTI ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE! Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države storiti in kako boste uveljavili svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja: DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI OSNOVA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KAJJETREBA UREDITI PRED ODHODOM VTUJINO URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA VTUJINI OPOZORILA AVSTRIJA, BELGIJA, HRVAŠKA ITALIJA, LUKSEMBURG, MADŽARSKA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA, ROMUNIJA Meddržavna pogodba (konvencija) Sp* \ Pred odhodom si morate obvezno priskrbeti “POTRDILO O PRAVICI DO ZDRAVSTVENIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI”. Potrdilo se lahko izda največ za tri mesece in ga dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S “Potrdilom" boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja* v vseh navedenih državah, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati sami. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini, kot bi jih priznal tuj nosilec zavarovanja. * * J BOLGARIJA, ČEŠKA, POLJSKA, VELIKA BRITANIJA in SEVERNA IRSKA Meddržavna pogodba (konvencija) M J Na podlagi meddržavne pogodbe (konvencije) boste v navedenih državah uveljavili pravico do nujnega zdravljenja* v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA in potrjene ZDRAVSTVENE IZKAZNICE oziroma veljavne KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačati, saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državah. Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za javne zdravstvene ustanove. OSTALE DRŽAVE (Francija, Grčija, Skandinavske države, Slovaška, Španija, Švica, Turčija, ZDA in ostali svet) Za vse ostale države velja, da morate sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZZS te stroške povrnil.** Neprijetnostim v zvezi z neposrednimi plačili se lahko izognete s sklenitvijo ustreznega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici in pri nekaterih drugih zavarovalnicah. * OPOMBA 1 : Nujno zdravljenje pomeni vse tiste zdravstvene storitve, kijih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe. ** OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovanih oseb za povračilo stroškov nujnega zdravljenja v tujini upošteva ZZZS le dokumentirane račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov in opravljenih storitev. Na tej osnovi ZZZS povrne stroške v celoti, delno ali v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi llb, 2390 Ravne na Koroškem O koroških narečjih Prihodnost materinščine ni vprašljiva Profesorica dr. Zinka Zorko, dialektologinja in zgodovinarka iz Univerze Maribor, sicer domačinka, po rodu iz Kaple pri Remšniku, je nedavno v grajskem Likovnem salonu na Ravnah predavala o dialektih na Koroškem. Predstavila je dognanja raziskav, ki temeljijo na 870 vprašanjih. Izbrala je hribovsko vas Strojno, ki sodi v podjunsko narečno skupino, ki vključuje še Dob pri Pliberku, Ojstrico nad Dravogradom in sega vse do Svetega duha nad Ostrim Vrhom. Nato pa je s kar lepim številom zbranih obudila koroške izraze, tako domače kot tudi privzete. Tako je na Koroškem za živali večina domačega izrazja (mala svinja je lahko koči, nuči..., netopirje mračnik); pri rastlinah je veliko slovanskega poimenovanja (hruška je gruška); pri človeku pa se pojavlja veliko privzetih besed (pri sorodstvu - žvahta, goti, gotica, švoger, pri higieni-žajfa, antuh, poroka je ovset). Besedo venč - za več, srečamo že pri Brižinskih spomenikih. Besedo gorica (ograjen prostor okoli hiše, pogosto za svinje), so prinesli priseljenci iz Belorusije. Ko fantje plešejo - rajajo z deklati, pogovor so marnje, pravhati se, spominjati se, molitev Dr. Zinak Zorko je modliti, barati je vprašati, burno pride iz bore malo, biti babica je babičvati, dreti se je lahko jokati ali kričati, brinje je brančur, borovnice so črnice, njiva je gniva, pomlad (iz latinščine) poimenujejo vigred, vrt je gartl, sadovnjak je pungrat, vrata so duri, steza je stezda... in podobno. Sicer pa strokovnjakinja meni, da ni veliko privzetih besed na slovenskem in je to trdno zasidran jezik. Kot dokaz je kljubovanje v tisočpetstoletni zgodovini. Ponosni moramo biti tudi na dejstvo, da je bila Biblija leta 1586 med dvanajstimi jeziki prevedena tudi v slovenščino. Glede prihod- nosti meni, da ni bojazni za materinščino, saj se bomo šolali v dveh jezikih, zaradi sporazumevanja z drugimi narodi. Prevajalci bodo morali biti, pa tudi računalniški programi bodo omogočali prevode temeljnega besedišča. Od nas bo odvisno, ali bo zahtevano znanje slovenščine za tujce na delu pri nas, in kako bomo negovali besedo v javni rabi, je menila profesorica. Poudarila je tudi, da jezikovne meje niso enake državnim ali pokrajinskim, bodo pa ostale jezikovne meje, ko drugih ne bo več. S tem v zvezi je dejala, da ima Koroška pokrajina, izpostavljena številnim vplivom, mnoga narečja, vendar se hitro zazna njena značilna narečna melodija. S tem nastopom so v Koroškem muzeju Ravne na Koroškem pričeli z novim ciklusom predavanj iz kulturne dediščine, z naslovom “starožitja”, saj menijo, da tudi iz starega lahko vzklije novo žito. Med naslednjimi prireditvami bo 3. aprila gostovala etnologinja in slavistka Herta M.-Lausseger iz celovške univerze (Slavistični inštitut), ki bo predstavila Rožance ob video projekciji dokumentarnega gradiva o peki kruha v črni kuhinji in o poročnih običajih. Samo Šavc Ravne na Koroškem: Letni zbor veteranov Mežiške doline Načrt je večja prepoznavnost društva Na letnem zboru Združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Mežiške doline, udeležilo pa se ga je preko sto članov društva ter njihove spremljevalke, so podelili številna veteranska priznanja (spominske medalje, znake in značke), vojne za Slovenijo 1991 leta. Pregledali so aktivnosti preteklega leta, ko so urejali status nekaterim veteranom, sodelovali z ostalimi veteranskimi društvi ter z borčevsko organizacijo in nadaljevali z gradnjo Doma na Obre-tanovem. Postati želijo bolj prepoznavni, da ne bo zasejan dvom o njihovi vlogi pri obrambi države, kot se to dogaja borcem NOV. Tako bodo vpeljali komisije za organizacijsko-kadrovs-ka vprašanja, za šport in kulturo, za informiranje in za socialno problematiko. Ob tem je bilo povedano, da bodo na osnovi izpopol- njene evidence reševali tudi stanovanjske težave članov. Tukajšnja borčevska organizacija NOB, kot je povedal njen predsednik Boris Florjančič, bo v prihodnosti svoja izpraznjena stanovanja najprej ponudila veteranom vojne za Slovenijo. Pozval pa je prisotne, naj ostanejo tisto jedro družbe, ki bo varovalo Slovenijo pred morebitnimi težnjami spreminjanja meja, kot so na primer poskusi ukinitve veljave Avnojskih sklepov. Predsednik upravnega odbora Branko Kaker je dejal, da bodo ob obletnici odhoda JLA iz Slovenije v jesenskem obdobju, ko bi tudi šolsko mladino lahko seznanjali z nedavno zgodovino, pripravili razstave in okrogle mize. Povabil je tudi k dopolnjevanju arhivskega gradiva ter k pisnim prispevkom, da bi lahko urejali status veteranom ter izdali zbornik o zadnjih bojih v Koroški pokrajini. Velik dogodek bo otvoritev Doma veteranov Mežiške doline na Obretanovem pod Uršljo goro, junija letos, ko bo tam veteransko srečanje. S.Š. Urgenca v ravenskem zdravstvenem domu V Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem so odprli prenovljene prostore, ki bodo namenjeni za nujno medicinsko pomoč, to je za urgentno in dežurno zdravniško službo. Obnovili so tisti del stavbe, ki je bil zgrajen pred več kot pol stoletja. Nekoč je bila v teh prostorih železarska oziroma obratna ambulanta, v zadnjih letih pa so bile tod dežurne ambulante. Ta del zdravstvenega doma je pacientom tudi najbolj dostopen. “Na to investicijo smo se pripravljali že sedem let, vendar nismo dobili ustrezne finančne podpore ustanoviteljev, zaradi nujnosti prenove pa smo se teh del lotili kar sami. Če ne bi izpolnili prostorskih pogojev, od države namreč ne bi dobili sredstev za to dejavnost. Upam pa, da se bomo lahko sedaj dogovorili za sofinanciranje, računamo tudi na denar od ministrstva za zdravje. Seveda pa morajo prej svoj delež zagotoviti tudi vse druge občine v Mežiški dolini. Obnova je bila zelo temeljita in nekaj desetletij v teh prostorih ne bodo potrebni večji posegi. Naložba je vredna okoli 40 milijonov tolarjev, to pa je bil za naš zdravstveni dom velik zalogaj, saj gre za vsoto, ki jo letno namenjamo za investicije. Pravilnik o nujni medicinski pomoči namreč zelo natančno določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati enota, da lahko dobi status urgentne enote,” pravi direktor Zdravstvenega doma Ravne, mag. Stanislav Pušnik. “Končno imamo ustrezne prostore in možnosti za reanimacijo bolnika, to je za ustrezno obravnavo življenjsko ogroženih stanj. Naša enota je prva v verigi preživetja pacienta in v tej sobi lahko stabiliziramo bolnika, da ga lahko nato prepeljemo v bolnišnico. V novih prostorih je operacijska miza, ki služi tudi za nujne posege, prav tako so na voljo vsi potrebni medicinski aparati za reanimacijo bolnikov", pa dodajajo v Zdravstvenem reševalnem centru Koroške. Prenovo zdravstvenega doma je izvedlo GP Gradbeništvo Igerc z Raven na Koroškem. (mp) Ribnica na Pohorju: Zanimiva predstavitev znamk Občina Ribnica na Pohorju, Pošta Slovenije in delovna skupina Vlade RS "Mednarodno leto gora 2002” so v dvorani gasilskega doma v Ribnici na Pohorju slovesno predstavile priložnostne poštne znamke, posvečene mednarodnemu letu gora. Svečanosti so se poleg domačinov, ki jih pozdravila županja Marija Sgerm, udeležili tudi predstavniki Pošte Slovenije, mag. Matjaž Andric, direktor Pošte Slovenije, poslovne enote Maribor, ki je znamke tudi predstavil, Maksimiljan Mohorič, državni podsekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Vesna Kolar Planinšič, podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, in mag. Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije. Kulturni program so prispevali učenci Osnovne šole Ribnica na Pošta Slovenije je v sodelovanju z ministrstvi izbrala za predstavitev teh znamk Občino Ribnica na Pohorju, ker je tam ena izmed najvišje ležečih pošt v Sloveniji. Pohorju, predstavljene pa so bile znamke "Martuljkova skupina" in “Špik”. Predstavitev znamk si lahko ogledate tudi na internetni strani Pošte Slovenije: http://www.posta.si, pod naslovom "dežela znamk”. ■vik PREPIH naši kraji Povezati turistično dejavnost Turistična pisarna Mestne občine Slovenj Gradec in Podjetniški center Slovenj Gradec sta pod vodstvom Marije Lah in Katarine Žagar pripravili srečanje turističnih vodnikov, predstavnikov turističnih društev in turističnih agencij iz Slovenj Gradca in Mislinje. Zbranim sta na srečanju predstavili novo turistično strategijo Slovenije, za katero sta povedali, da je manj pregledna kot stara. Ob vprašanju, kakšne so nove vloge turističnih društev je bilo ugotovljeno, da bodo ta še bolj prepuščena sama sebi. Pogovarjali so se o možnostih promocije turističnih zanimivosti Mislinjske doline in o pričakovanjih in problemih, ki se porajajo ob delu ljubiteljskih in profesionalnih turističnih delavcev. POLDKA BEZLAJ iz Turističnega društva Mislinja je predlagala, da bi se lokalna turistična društva morala medsebojno bolj povezovati in da je treba v delo v turizmu pritegniti mlade, predvsem tudi osnovnošolce prek posebnih krožkov v šolah. V Mislinjski dolini se bodo posvetili tudi JANTARJEVI turistični poti s sloganom: "STRANSKE POTI SO ZANIMIVEJŠE OD GLAVNIH POTI". Za boljšo promocijo Mislinjske doline in Koroške kot celote si obetajo tudi čas ob razstavi domače obrti v Slovenj Gradcu in srečanju upokojencev Slovenije. Na srečanje so bili vabljeni turistični vodniki Mislinjske doline in predstavniki turističnih društev, a je bil odziv globoko pod pričakovanjem. Od vabljenih predstavnikov turističnih agencij pa se srečanja ni udeležil nihče. A. Prislan Brezno: V VEČKRAT TEPENA GENERACIJA V Osnovni šoli v Breznu so se pred časom srečali izseljenci, ki so še vedno združeni v Krajevnem odboru z območja bivše občine Radlje. Še 90 jih je, izseljencev, internirancev, prisilnih delavcev pa tudi kakšen ukradeni otrok je med njimi. Tudi takšne letne konference imajo namen informirati širšo javnost o problematiki, ki je boleča še za kakšnih 50 tisoč Slovencev. Predsednik odbora, g. Marijan Špegelj. je povedal, da je krovni zakon iz leta 1996 vendarle s posluhom uredil odnos do generacije te vrste preganjanih ljudi v času nacizma. Društvo, ki deluje v povezavi z istovrstno slovensko organizacijo, je s prizadevanji mnogo storilo za pravične oziroma vsaj minimalne odškodnine, za prestano gorje in delo. Res je tudi, da se stvari zelo počasi, prepočasi rešujejo, ampak vsaj premika se. Nekatere od teh pravic pa so po letu 2001 tudi dedne. Med izseljenci pa so v mnogih primerih nerazrešena, bolj prav neplačana materialna oškodovanja. Namreč, ko danes kar preradi govorimo o vračanju tako ali drugače odtujenega, se na ropanje izseljencev kar mimogrede pozablja. Pozablja se tudi na duševne bolečine in krivice. Saj so nekateri tepeni tudi po trikrat. Najprej so bili izseljeni ali internirani, pregnani na prisilno delo, ko so se, če so se, vrnili, so bili ob vse premoženje. Pojavljala so se sumničenja in marsikdo si sploh ni več upal povedati, kaj je preživljal med vojno. Danes pa se zopet najdejo takšni, ki menijo, da je čas za povrnitve že davno minil, da naj bi že imeli mir - torej tretja klofuta! V času poravnavanja krivic je tudi to stvar vredna temeljitega premisleka za uporabo poštenih meril za vse krivično prizadete. Med devetdesetimi je le redkim že uspelo na podlagi našega zakona o žrtvah vojnega nasilja zahteve pripeljati do zaključka. -kv Upravna enota Slovenj Gradec: Stranke so v glavnem zadovoljne z učinkovitostjo in prijaznostjo uslužbencev ter s hitrostjo reševanja zadev j ’X ’io I Pri Upravni enoti Slovenj Gradec so lani rešili več kot 60.000 zadev občanov dveh občin, Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja, katerih območje organizacijsko pokrivajo. Čakalna doba v upravni enoti je mesec dni ali manj, saj si prizadevajo za čim bolj ažurno reševanje zadev, še zlasti v primerih denacionalizacije. Tako je ostalo na tem področju lani nerešenih 20 zahtevkov, ki ostajajo odprti v glavnem zaradi nerešenega predhodnega vprašanja, ugotovitve državljanstva upravičenca in pa odškodninskih zadev med upravičenci in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lani so reševali 24.212 zadev s področja upravnih postopkov. Naraslo je število drugih zadev, saj je izpise iz matične knjige, razna potrdila, vozniška dovoljenja, delovne knjižice... pri njih lani dobilo 36.683 občanov. Tudi 13 pritožb strank je minulo leto prispelo na njihov naslov in trenutno jih rešuje organ druge stopnje. “Trudimo se, da so stranke zadovoljne, da so zadovoljni zaposleni in da je naše delo učinkovito in strokovno opravljeno. Ker je rok reševanja zadev za stranko zelo pomemben, smo lani povečali število rešenih zadev v roku enega meseca v primerjavi z letom prej. Tako smo jih v mesecu dni rešili že 98,4," je povedal načelnik UE Matjaž Zanoškar. Lani so okoli 20 odstotkom delavcev omogočili izobraževanje ob delu, ostalim pa nudijo možnost obiskovanja drugih funkcionalnih oblik izobraževanja. Med pozitivne spremembe, ki so najbolj opazne za občane, nedvomno sodi uvedba elektronskega poslovanja. Precej občanov že ureja manjše stvari kar prek domačega računalnika, v Slovenj Gradcu pa jim obljubljajo, da bodo kmalu lahko tako urejali tudi zahtevnejše zadeve, denimo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki jih bodo lahko vlagali kar preko interneta. V upravni enoti so posebno ponosni na spodbudne rezultate ankete o zadovoljstvu strank. Precej pritožb pa je bilo izrečenih na račun države, ki da postaja vedno dražja; vsaj kar se tiče stroškov za pridobitev novega potnega lista, osebne izkaznice in nekaterih drugih dokumentov. Upravna enota Slovenj Gradec si je lani med prvimi v Sloveniji pridobila standard ISO 9002. -dj PREPIH naše note OKTET “LESNA” PONOVNO V ZDA “Čej so tiste stezice...” v spomin žrtvam terorističnega napada na WTC Na povabilo izseljencev in pod organizacijskim vodstvom Slovenske izseljenske matice smo oktetovci po desetih letih, od 7. do 18. marca letos, ponovno obiskali naše rojake v ZDA. Na turneji je z nami potoval tudi harmonikar Boštjan Konečnik - absolutni prvak na diatonični harmoniki v svoji kategoriji, turnejo pa je kot reportažo na video posnel znan slovenski režiser Andrej Mlakar. Pred desetimi leti smo bili člani okteta Lesna prvo živo kulturno znamenje zgodovinskega dogodka, ko je Slovenija postala enakopravna članica Združenih narodov - prvi smo namreč (3. avgusta 1992) zapeli slovensko himno pod našo zastavo, ki je plapolala pred palačo Združenih narodov v New Yorku. Osrednji poudarek na letošnji turneji sta imela koncerta ob 75. letnici Slovenske ženske zveze v Chicagu - zapeli smo v Jolietu, kjer je sedež te organizacije, in v Slovenskem kulturnem centru v Lemontu. Še posebej pa smo se veselili nastopov pri prijateljih iz SNPJ - Slovenske narodne podporne jednote, ene najstarejših slovenskih organizacij v ZDA, ustanovljene leta 1904. Organizirali so nam kar tri koncerte, in to v Slovenskem domu v Detroitu, v Slovenskem delavskem domu v Clevelandu in v rekreacijskem centru SNPJ - Enon Valley v bližini Pittsburgha. V programu turneje smo imeli še štiri pomembne nastope. Kar dvakrat smo zapeli na sprejemu pri slovenskem veleposlaniku v Washingtonu, g. Davorinu Kračunu, v Clevelandu pa so nam pozorno, tudi s solzami v očeh, prisluhnili stanovalci slovenskega doma starostnikov. Še posebej pa nam bo ostal v spominu nastop v New Yorku, kjer smo zapeli na ruševinah WORLD TRADE CENTRA, na opa- zovalni ploščadi, ki so jo Američani poimenovali “Ground Zero”. Pred desetimi leti smo namreč bili gostje v WTC-ju, kjer smo v osrednji avli in na vrhu 110. nadstropja zapeli slovenske pesmi, zato smo se tokrat odločili za kratek komemorativni nastop v spomin žrtvam terorističnega napada. Turneja je bila zelo naporna, saj smo v desetih dneh z avtomobili prevozili skoraj 4300 km in obiskali skupaj 10 držav ZDA: Illinois, Indiana, Michigan, Ohio, Pennsylvania, Maryland, Washington D.C., Virginia, New Jersey in New York. Našemu petju in Boštjanovi harmoniki je na devetih nastopih prisluhnilo več kot 1500 poslušalcev in s tem smo prav gotovo prispevali dodaten kamenček v promocijskem mozaiku prepoznavnosti naše države v ZDA. Franjo Murko VELIKONOČNA PONUDBA !!! PCP 3)[](U|g Prenosni računalniki. SILVER C... Zaslon 14.l"lFT1024x768 pP I - H 61 računalnik... Intel Celeron 900 Mhz 128 Mb PC 133 RAM 20 Gb trdi disk CD rom 24X modem V.90 56k mrežna k. 10/100 Mbs Li-lon baterija,USB,IRDA TV izhod MONITORJI.. Hansol720E 17"invar 1280x1024-60 Hz Liteon 15 15" LCD-— ASUS A7VL133-VM AMD Duron 1000 Mhz 128 Mb RAM 133 Mhz 1.44 Mb disketnik 20 Gb trdi disk ATA 100 54 x CD ROM Savage4 do 32 Mb na osn. AC 97 zv. Kartica SLO PS/2 tipkovnica miška + podloga Plošči 1024x768-75 Hz 120.900 SIT •SKENER Acer 600*1200DPI.36bit že od 15.900 SIT •CD-RW Acer _ _ (10x40 RETAI L MENTIS Mo OBŠIREN KATALOG il^ do 10 čekov Ei-mail: info@mentis.si http ://www. m e ntis^sC RAČUNALNIKU ______________ MARIBOR: (02) 22 81 720, SLBISTRICA: (02) 84 30 830, VELENJE: (03) 89 76 850, DRAVOGRAD: (02) 87 21 616 ERA, d.d, Prešernova 10, 3504 Velenje, www.era.si Za sodobnike prihodnosti. Audi A6 bussines. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed diam non nummy nibh euismod tincidunt ut laoreet dolore magna aliquam erat volutpat. Ut wisi enim ad minim veniam, quis nostrud exerci tation ullamcorper nonummy nibh euis- modsuscipit lobortis nisl ut aliquip ex ea commodo consequat, tincidunt ut laoreet dolore magna aliquam erat volutpat. Avtocenter Meh Koroška c. 7d 3320 Velenje Tel. (03) 89 68 524 Fax (03) 58 66 395 www.porsche.si/audi/meh PREPIH___________________________ Velika pomladna modna revija v Velenju “MODNA SCENA 2002” Piše: mag. Stanka Blatnik Takole, pomlad se prebuja, modni dogodki se že vrstijo kot po tekočem traku, sezona je obetavna in - nova. Kot prvi pomladni zvonček seje na širših domačih tleh v prvih marčevskih dneh pripetila velika modna revija z imenom “Modna scena Velenje 2002''. V tamkajšnjem kulturnem domu so se predstavili vsi pomembnejši proizvajalci, oblikovalci in prodajalci modnih oblačil s področja Šaleške, Savinjske in Koroške regije. Med sodelujočimi tekstilci velja omeniti murskosoboško Muro, Elkroj iz Mozirja, butična oblačila Samosvoja iz Velenja, Josephine Collection iz Celja, unikatna oblačila SB iz Slovenj Gradca, kopalno modo butika spodnjega perila Grazia iz Velenja ter trgovine Sax, S-Oliver, Era, pletenine Dada, modo za močnejše Acman, poročne obleke Aura, otroška oblačila Vulcano, obutev Planika, usnjeno galanterijo Ped, optiko Fortuna ter nakit zlatarstva Tamše. Pričeske so oblikovali mojstri iz salonov Carin - Šmartno ob Paki, Boom -Velenje ter Kristjan Styling - Velenje, Celje. Organizatorka modne revije, modna oblikovalka Jana Pirečnik je k sodelovanju povabila znane slovenske manekenke: Majo Šimec, Janjo Zupan, Viktorijo Strajnar, Tatjano Tutan in druge uveljavljene obraze slovenskih lepotnih tekmovanj. Prireditev je povezoval Aljoša Rebolj, za pestro vzdušje pa je poskrbela dinamična diva slovenske estrade, Nuša Derenda. In kaj prinaša nova pomlad? Na naših tleh umirjeno, sicer pa precej živahno modo s poudarkom na kontrastnih, črno-belih kombinacijah, strogih, pravilnih in oprijetih linijah oblačil, ki poudarjajo sodobno ženskost, visoko kakovostnih in udobnih materialih, elegantni obutvi z ostrimi konicami ter obveznimi, izbranimi modnimi dodatki. Posnetki: Jože Miklavc 1. Blagovna znamka Samosvoja, kreacija Jane Pirečnik 2. Koroška, zastopana v večernih kreacijah Stanke Blatnik 3. Kopalna moda butika Grazia 4. Otroška oblačila Vulcano Ali si bosta kdaj tako tovariško segla v roko? Dr. vs dr. ali: Ravenska nagajanja SAMOSTOJNOST Vsi se še spomnimo čudovitih obljub o svobodi, neodvisnosti, narodovi samobitnosti, drugi Švici, demokraciji, obilju, prednostih kapitalizma, napredku..., ko smo pakirali in se pripravljali na pot v samostojno državo. In kaj imamo zdaj od tega, katere zveneče obljube so se izpolnile? No, nekatere obljube so se že izpolnile, a zelo malo jih je in kaj borno so se izpolnile. Svobodni smo, kar je res, je res! A svobodni smo bili že tudi prej - razen tistih, ki so bili v arestu. Pa še pri tem prekletem arestu človek ne ve, kaj naj si misli: medtem ko so bili prej v zaporih tipi, ki so tja sodili, so zdaj ravno ti in taki tipi celo najbolj svobodni in tudi najbolj bogati. Demokracija? Res je, imamo jo. Celo črno na belem jo imamo v ustavi, a nekako seje ne upam kaj prida veseliti, saj se vidi, da seji, demokraciji in ustavi, dokaj črno piše. Ušli smo miselnemu deliktu - to pa to! Zares, miselnega delikta ni več. Smo pa, oziroma bolj prav bi bilo napisati - so pa zato pravniki in strokovnjaki uspešno našli druge možnosti, ki preprostemu človeku, ki je preveč radoveden in ne mara umazanij v družbi, zanesljivo in učinkovito zavežejo jezik. Kako prileže se lažnivcu ali tatu, ki mu naivni poštenjak očita, daje lagal ali kradel, ko za strahotne duševne bolečine dobi na sodišču plačilni nalog za nekaj dodatnih milijončkov, ki mu bodo polepšali življenje. Kako prijazneje domovina lopovu, ki lahko okolico utiša že s tem, da poskrbi, da dobijo dobri, ki slabo govorijo o slabih, primerno opozorilo in plačilo za molk v obliki večje ali manjše plohe batin. Kako sijajna je perspektiva naše neodvisnosti v varnem naročju Evrope, kar se zdi človeku v družbi kapitala, ki obvlada vse nizke udarce, izsiljevanja, prikrite in odkrite pritiske ter še marsikaj drugega še dokaj normalno, in v še bolj varnem naročju pakta, ki predstavlja zanesljivo obrambo pred nikomer ter krasno možnost nabave čudovitega, res nekoliko zastarelega orožja, ki nam ga ne bo treba uporabiti doma, bomo pa lahko z njim nekoliko potrenirali po raznih zaostalih pokrajinah naše zemeljske oble, kar je pa že bolj povezano z dejavnostmi črne magije. Pa saj v povprečju sploh ni tako slabo, nasprotno, celo dokaj dobro nam gre. Kolikor gre enim slabo in drugim še slabše, gre pa zato tretjim dobro in boljše. Dajgmah Dr. Milan Švajger, prokurist družbe STO za prodajo metalurške opreme, tehnoloških linij, valjev, rezervnih delov, obdelanih odlitkov itd., postaja sinonim za upornika v železarskih vrstah. Trn v peti dr. Maticu Tasiču, predsedniku uprave Slovenskih železarn in predsedniku skupščine STO. Tasič je Švajgerja pred leti odstavil z mesta direktorja STO, menda zaradi nesoglasij glede financiranja prevaljskega nogometnega prvoligaša. Švajger se mu je (med drugim) maščeval tako, da seje pridružil Civilni iniciativi in njenim prizadevanjem za preprečitev prodaje ravenskih železarskih družb po delih. Svoje stališče si je drznil celo objaviti v osrednjem slovenskem dnevniku. Sledil je sklep skupščine STO o odstavitvi dr. Švajgerja z mesta prokurista. Švajgerje sklep prejel zjutraj, ko je prišel na delovno mesto, še isti dan pa mu je dr. Tasič lastnoročno izročil odločbo o preklicu tega istega sklepa. Kaj je vplivalo na direktorja SŽ in predsednika skupščine STO, da je v nekaj urah spremenil mnenje o strokovnosti in primernosti dr. Švajgerja, ki si spet zasluži delovno mesto prokurista, je zaenkrat skrito za zaveso. Gotovo je le, da mu bo ob prvi priložnosti (če bo do nje prišlo) stol ponovno spodmaknjen. Kadrovske igrice in nagajanja na Ravnah torej tečejo dalje, v senci pričakovanja velikega finala, ki bo krojil prihodnost Koroške za nadaljnjih sto in nekaj let. Ministrica Petrinova pa (še) nič. Vrnite zvezdo! Zgodovine se ne da ponarediti. Ali pač? To vprašanje se poraja tudi ob pogledu na okrnjen pomnik na dogodek, ko so delavci Železarne prevzeli tovarno. Sredi napisa je kraljevala petokraka zvezda - normalno za tiste razmere in tiste čase. O zvezdi pa že nekaj let ni duha ne sluha. Nekdo si je na Ravnah vzel pristojnost za odločanja, katere simbole je treba za vedno zbrisati iz spomina kraja in železarne. Brez ideološkega predznaka zato pozivamo vse tiste, ki bi karkoli vedeli o izginuli zvezdi, da to sporočijo na Koroški muzej Ravne ali na uredništvo našega časopisa. Poštenega odtujitelja pa vabimo, da zvezdo vrne tja, kjer ji je mesto. Nagradna igra: v v POIŠČITE SE V PREP Pomlad je tu, z njo pa se je pričelo tudi delo na poljih in vrtovih - kot se nadaljuje tudi naša nagradna igra. Če se bo gospod na sliki prepoznal, ga v trgovini Kmetijsko gozdarske zadruge Mislinji čaka nagrada. Vodji trgovine, gospodu Marjanu Sušcu, se naj oglasi s Prepihom, povedati pa mu mora, kje je bil posnetek narejen. Za nagrado bo dobil lesene grablje, ki mu bodo pomagale pri spomladanskih delih. V kmetijski trgovini v Mislinji so bogato založeni z vsem, kar potrebujete za spomladanska dela. > SEJEM BIL JE ŽIV... Znana slovenjgraška trojica Borčič. Berthold in Kocmut je ob Jožefom sejmu, skupaj s priložnostno druščino, v mestni kavarni v Slovenj Gradcu kramljala tudi o sejmu. Nakup metel je že tradicija. A zakaj bi se možje morali držati tradicije, če so umetniki po duši in prepričanju. Nekaj orodja za vrt bi že bilo dobro kupiti, saj bo treba do konca “zaštihati”, pograbiti, nasaditi, zalivati itd. Eden od trojice se je pohvalil, da je že na pol “zahštihal”, drugi je že nekaj zlomil, tretji si je že od blizu ogledal svoj "nezaštihani" vrt. Sicer pa pridelek ni tako pomemben, pomembneje delo in utrjevanje mišic, se je pohvalil Franček in pokazal mišice. Na sejem seveda niso pozabili in so se po klepetu ob kavici vendarle ustavili ob sejmarjih. Franček in Slavko nista kupila metel, pač pa pleteni košari, primerni za nakupovanje in nabiranje gob. Ni pa znano, ali sta zbijala ceno, kot se na sejmu spodobi, ali pa sta plačala kar prvo prodajalčevo ceno. DOBRODELNOST V kulturnem domu v Slovenj Gradcu je Lions klub organiziral dobrodelni koncert v počastitev dneva žena. V napovedniku kulturnih dogodkov je bil zapisan podatek, da je vstopnina tisoč tolarjev, pred koncertom pa je bila objava, da vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni v humanitarne namene. Zdaj ni jasno, ali so Lionsi kar določili prostovoljni prispevek v višini tisoč tolarjev - in na tak način počastili žene. Pričakovati pa je, da bo še kakšen dobrodelni koncert ob materinskem dnevu, saj smo vendar tako radi radodarni do naših mater in žena. Pa naj imajo od te radodarnosti kaj tudi reveži. Natrosil jih ie •Pred poroko je bila hudičevo živa, po njej živ hudič. •V objemu smrti ni strastnih poljubov. • On uni, ona njega. Torej ona union? •Ni skrivnosti, ki je neumnosti ne bi razkrile. • Ko je bil na tleh, je že marsikdo našel samega sebe. Ravenski rajski park Brez komentarja Kolar v ateljeju Klavdija Tutte Galerist Niko R. Kolar iz Slovenj Gradca ima v življenju res srečo: slike lahko izbira neposredno v umetniških miljejih. PREPIH ŽENEVA 2002 Letos je v dneh med 7. in 1 7. marcem potekal v Ženevi že 72. avtomobilski salon. Vsako leto gosti razstaviščni center v Ženevi preko 4.000 novinarjev iz 80 držav in za temi še 700.000 obiskovalcev iz več kot 100 različnih držav. Kar 900 znamk iz več kot 30 držav je razstavilo svoje izdelke pri 250 razstavljavcih. Pri Alfi Romeu so predstavili prenovljeno Alfo 156 v limuzinski in karavanski izvedbi in njeno najmočnejšo izvedenko GTA z 250 KM. Ponosni so bili na nov JTS motor, ki je njihovo videnje bencinskih motorjev z neposrednim vbrizgom. Audi je predstavil RS 6 (Prepih 3/XII) in novi Audi Cabrio (Prepih 9/XI). Allroad je pridobil 4,2 litrski V 8 s 300KM. A2 1,6 FSI označuje tehnologijo neposrednega vbrizga in 110 KM. Pri Bentley-u so razstavili novi Arnage R, ki ima vgrajen 6,75 litrski biturbo V8 motor s 406 konjskimi močmi. Tovarna obljublja pospešek 6,3 sekunde do 100 km/h in končno hitrost nad 250 km/h. Najhitrejši Bentley doslej, Arnage T, ima novi V8 motor s 450 KM. Bertone je pripeljal prototip Novanta s tehnologijo drive by wire pod nenavadno obliko, ki naj bi predstavljala Saaba. Vse nastavitve voznikovega delovnega prostora (klima, audio sistem...) so shranjene v mobilni telefon Nokia Communicator, ki samodejno odpre avtomobil in se pred vožnjo vstavi v za to namenjen prostor na krmilu. Pogonski stroj je 3 litrski V 6 s 200 KM. Zvezda BMW-jevega razstavišča je še vedno sveža 7-ka s podaljšano medosno razdaljo za 14 cm. BMW-jeva novost je tudi športni paket M za Compacta serije 3. Pokazali so tudi 316i touring in 318d touring . Svojo novo oblikovno usmeritev so raziskovali s prototipom štirisedež-negga kabrioleta CS1, ki je vizija BMW-jevega malčka s precej netipičnimi in futurističnimi potezami. Cadillac je razstavil prototip šport nega dvosedežnega kupeja Cien (špansko 100), ki naj bi okronal 100 let obstoja znamke Cadillac. Pod motornim pokrovom gosti 7,5 litrski Notrhstar V12 motor s 750 KM. Chrysler bo začel ponujati omejeno serijo PT Cruiser-ja z imenom Street Cruiser Series 1. Objavili so, da so se odločili za serijsko izdelavo PT Cruiserja Cabrio. Novi je tudi coupé Crossfire, ki ga bo poganjal 3.2 litrski V6 motor z 215 KM. Pri Citroenu je blestel predvsem novi C8, ki je ponovno v zelo bližnjem sorodu še s tremi eno- prostorci iz hiš Fiat, Lancia in Peugeot. Notranjost je zelo prilagodljiva. Vgrajeno lahko ima električno krmiljenje odpiranja zadnjih drsnih vrat, tri steklena strešna okna in LCD zaslon namenjen zabavi potnikov v zadnjih vrstah, ter vse do štirikanalne klimatske naprave. Motorji bodo trije bencinski ( 2 litrski 16V 138 KS, 2.2 litrski 16V 160 KS in 3 litrski šestvaljni z 208 KS) ter dva HDi dizla (2.0, 110 KS in 2.2 136 KS). Daewoo Kalos kot pet vratna kom-bilimuzina in štiri vratna limuzina predstavlja model segmenta B z zanimivo obliko ter 1,2 oz. 1,4 litrskimi 4 valjnimi motorji. Varnostna oprema: ABS. EBD, 4 zračne vreče. Zraven Evropsko premiero je doživel še Magnus, 4,77 metra dolga limuzina. Motorja sta 2 litrski štirivaljnik in 2 litrski šestvaljnik. Daihatsu je za kratico UFE skril štirisedežni hibridni kupe z obljubljeno izjemno skromno porabo okoli 2 litra na 100 km! Ferrari je predstavil prenovljenega Maranella 575 M, kar označuje 5750 kubični dvanajstvaljnik s 515 KM. Končna hitrost 325 km/h, pospešek do 100 km/h v 4,2 sekunde. M oziroma Modifficato se ne nanaša le na motor ampak tudi prenovljeno notranjost in zunanjost. Večja novost je prvič v povezavi z dvanajstvaljnikom ponujeni izboljšani F1 menjalnik. Fiat Ulysse bo imel s predhodnikom skupno le ime. Mehanika je enaka kot pri omenjenem Cirtoenu C8. Za varnost potnikov bo skrbelo šest varnostnih blazin, ABS z EBD, ASR in ESP. Naročiti bo mogoče dežni senzor, tempomat, senzorje za parkiranje in kontrolo pritiska v pnevmatikah. Na voljo bodo tudi ksenonske luči in ISOFIX pritrdišča otroških sedežev. Ford Fusion so postavili na podvozje nove Fieste. Gre za zlitje (fuzijo) malega mestnega vozila s potezami SUVja. Motorji so trije: 1.4 in 1.6 litrska bencina in 1.6 litrski tur-bodizel. Zraven Fieste in Fusiona so pri Fordu na veliko oznanjali še novo družino dizelskih Duratorq DTCi motorjev in športni izvedbi Focusa ST170 in Mondea ST220. GM je pripeljal koncept Percept, ki je razvit z mislijo na pogon z vodo, oziroma vodik. Nenavadno aerodinamično oblikovan avtomobil v katerega dno je vgrajena vsa potrebna tehnologija za vožnjo, kakor tudi varnostni elementi in vzmetenje, se upravlja s pomočjo tehnologije drive by wire. Pri Hondi je bilo videti drugo generacijo CR-V, pomlajenega NSX-a in S2000. Pokazali so tudi koncept CR-V Open air, ki je mešanica SUV in kabrioleta. Športni konceptni avtomobil Dualnote naj bi imel vgrajeno hibridno tehnologijo. Hyundai Getz je 3,82 metra dolgo vozilo segmenta B v tri ali pet vratni izvedbi. Motorji so trije bencinski in 1.5 litrski CRDi dizel. Italdesign Brera je športni kupe, ki napoveduje Alfa Romeo z V8 motorjem. Jaguar je povsem novi 4,2 litrski V8 s kompresorjem in 400 KM vgradil v S-type in nastal je S-type R. Obenem so prenovili celotno serijo S-typov in ji dodali novi osnovni motor. Jeep je predstavil študijo Com-pass, ki naj bi se odlično počutil tako na cesti kot na brezpotjih in v snegu. Zgrajen je na platformi Cherokeeja z 3,7 litrskim motorjem in 210 KM. Kia Sorento je prvi Kiin SUV (Prepih 3/XII). Koenigsegg je predstavil športni kupe s sredinskim 4,6 litrskim V 8 motorjem, ki s pomočjo kompresorja razvije 655 KM. Končna hitrost presega 390 km/h, pospešek do 100 km/h pa je krajši od 3,5 sekunde! Lada Čarat je koncept mestnega avtomobila brez sredinskega stebrička, s štirimi sedeži in visoko notranjostjo. Motor naj bi bil Ladin s 65 KM. Lancia, seje ponašala z Ulyysejevo dvojčico Phedro. Motorji in varnostna oprema so enaki kot pri že omenjenem Fiat Ulysseju, oprema pa bo še bogatejša. Land Rover, je stavil na novi prestižni Range Rover (Prepih 12/XI). Lotusov projekt EC02s je prikazoval možnosti športnega dvoseda, ki je po zaslugi lahke gradnje in ekološko neoporečnega pogonskega stroja prijazen do okolja. Kljub vsemu pa naj bi pospešek do PREPIH 100 km/h znašal 6,3 sekunde! Pri Mazdi smo videli celotno paleto Mazd 6, ki bodo zamenjale model 626. Motorji so 1.8, 2 in 2.3 litrski bencinski, ter dva nova 2 litrska turbo-dizla. Novost je RX-8. z novo generacijo wanklovega motorja, ki je nasledila RX7. Koncept MX Sport Runabout naj bi nasledil Demio in na 3.9 metrih dolžine zahvaljujoč 2.5 metra medosne razdalje nudi veliko prostora za 4 odrasle potnike. Mercedes-Benz je predstavil novega kupeja CLK. Na voljo je sedem različnih motorjev, moči od 163 do 367 KS. Avtomobil je zrasel v vseh smereh, tehnika pa je seveda odlična. A razred je pridobil novi model A 210 Evolution (Prepih 3/XII). Prav tako je bil predstavljen majhen kompaktni kombi Vaneo, ki ima motorno paleto razreda A. Nova je limuzina razreda E (Prepih 2/XII). Mercedes ponovno oživlja znamko Maybach, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja predstavljala elito med nemškimi izdelovalci vozil. Za enkrat so predstavilo le starega Zeppelina iz 1930 leta in V12 motor s 550 KM za sodobnega Maybacha, ki bo se pričel prodajati jeseni. Raziskovalni konceptni avtomobil TOV na MG Roverjevem razstavišču naj bi demonstriral pogled Rover-jevih oblikovalcev na njihove bodoče izdelke. Avtomobil srednjega razreda naj bi združeval prestižnost s praktičnostjo. Predstavili so novi model MG TF (Prepih 2/XII). Pri MINI-ju so največ pozornosti posvetili že videnemu najmočnejšemu Miniju Cooper S s 163 KM, kar obljublja pospešek do 100 km/h v 7,4 sekunde in hitrost preko 220 km/h. Mitsubishi CZ2 je konceptni mestni kompaktni avtomobilček z 1,3 litrskim bencinskim motorjem v povezavi s CVT menjalnikom. Je prvi izdelek razvit v partnerstvu z Daimler-Chryslerjem. CZ3 Tarmac je koncept 3-vratega športnika, gnanega z 1,5 litrskim turbinsko polnjenim GDI motorjem v povezavi s CVT menjalnikom in s pogonom na vsa 4 kolesa. Koncept kabrioleta imenovan SUP je Mitsubishijev najnovejši pogled na prevozno sredstvo namenjeno zabavi v širokem pomenu besede. Pajero Evolution je moderno oblikovano terensko vozilo s razporeditvijo sedežev 2+2 in s 4,7 litrskim V8 motorjem. Nissanov športni kupe lepih linij GT-R obuja linije Skylina, zelo uspešnega v cestnih dirkah. YanYa je koncept mladostnega vsestransko uporabnega avtomobila s štirikolesnim pogonom, petimi vrati, štirimi bogato pomičnimi sedeži, zložljivo streho in zelo variabilno zasnovano notranjostjo. Opel je pripeljal tretjo generacijo Vectre v limuzinski izvedbi in šport-nejši kombi-limuzinski GTS(Prepih 12/XI). Novosti pri Oplu so bile še: Astra Cabrio Turbo z 2 litrskim motorjem in 141 kW (192 KM), Opel Zatira z 2,2 litrskim DTI motorjem, ki zmore 92 kW (125 KM), ter najbolj varčna bencinska Corsa ECO, ki naj bi porabila manj kot 5 litrov na 100 km. Peugeot 807 je zadnji izmed enoprostorskih četvorčkov. Lastnosti so podobne, kot pri že opisanih preostalih treh. Serijsko različico sta učakala 206 SW in 307 SW. 206 SW ima zadek za 19 cm daljši od kombi limuzine. Na 307 SW izstopa steklena streha in za 10 cm povečana medosna razdalja napram klasičnem 307, s čemer bo omogočena vožnja do sedmim potnikom. Športna koncepta RC pik in RC karo imata vgrajeno dirkaško tehnologijo. Rdeč ima sredinsko vgrajen 2 litrski bencinski motor s 181 KM, črn pa 2,2 HDI s 175 KM. Porscheje razdelil fotografije super terenca Chayene v izvedbah S in Turbo. Vgrajevali bodo dva 4,5 litrska 8 valjnima motorja, ki zmoreta 340 in 450 KM, oziroma 242 km/h končne hitrosti in pospešek do 100 km/h v 7,2 sekunde ali 266 km/h in pospešek 5,6 sekunde. Chayene se bo pričel prodajati v jeseni. Renault je pokazal konceptnega Espaca. Zračenje in gretje je indi-vidulano nastavljivo za vsako posamezno vrsto, vsi sedeži imajo vgrajene tri-točkovne varnostne pasove in so zato povsem samostojni. Notranjost je zasnovana za čim boljšo bivalnost in se zgleduje po oblikovanju pohištva, ter je zelo svetla tudi po zaslugi kar 2,16 kvadratnega metra velikega strešnega okna. Vgrajen je tri litrski šestvaljni turbo-dizel dCi s 180 KM. Predstavili so Clio “kit car super 1600" s kar 220 KM. Zunanjost je agresivno razširjena in znižana, notranjost pa dirkaško oskubljena. Rinspeed design je pripravili konceptni avtomobil, ki se iz mestnega dvoseda lahko s pritiskom na gumb prelevi v štirisedežno vozilo ali pick-up (Prepih 3/XII Koncept 93-X je Saabov prvi SU V in ima kar nekaj potez kupeja. V notranjosti je prostora za 4 potnike, ki jim občutek prostora povečata dva vzdolžno tekoča steklena trakova v strehi. Zračenje in osvetlitev je izvedeno skozi ozke odprtine na armaturni plošči in vratih. Kupeju primerne zmogljivosti naj bi omogočil 2,8 litrski turbo V6, ki zmore 280KM. Pri Seatu so pokazali novo Ibizo (Prepih 12/XI). Druga novost pa je Leon Cupra R, trenutno najhitrejši in najmočnejši Seat z 210 KM. Serija naj bi bila omejena na 2000 komadov. Smart Crossblade je nekonven- cionalen avtomobil, ki nima ne strehe, ne vrat in je celo brez vetrobranskega stekla. Motorje že znani 0.6 litrski, ki s pomočjo turbinskega polnilnika pridela 70 KM. Subaru je pripeljal novega Fores-terja, ki je podobnih dimenzij in zunanjosti, v notranjosti pa je postal bolj prestižen. Legacy limuzina je za modelno leto 2002 doživel malenkostno preobrazbo in je nekoliko športnejši. Pri Suzukiju so predstavili še limuzinsko različico Liane in povsem novi Alto. Posodobili so obliko, povečali prostornost, dodali ABS in zračne blazine, ter motor, ki zmore po novem 63 KM. Škoda se je bahala s prihajajočim Superbom (Prepih 9/XI). Presenetili pa so z zanimivo študijo Tudor -klasičnim GT coupejem na osnovi Superba. Notranjost je bogato opremljena, z vstavki lesa in bolj športnimi merilniki. Samoumevna je moderna elektronika, navigacijski sistem in deljiva klimatska naprava. Pod motornim pokrovom 2,8 litrski V6 s 193 KM. Toyota je vabila s konceptnim UUV-jem. Je štirikolesno gnano vozilo za širok spekter uporabe. Pravijo da je pod kožo japonski, na zunaj pa evropski. Študija “pod” ima dejansko elektronsko osebnost! Navznoter je namenjen predvsem druženju, medsebojnemu komuniciranju. Pod bo zaznaval vaš pulz, znojenje in vas opozoril o tem, da ste nestrpni. Sporočal bo svojo voljo ostalim udeležencem v prometu. Svoj obraz bo nadel v oranžno, ko bo srečen, modro, kadar bo razburjen in rdečo, ko ga bo. Športno konceptno vozilo FXS je dvosedežni roadster z 4,3 litrskim V8 motorjem. Volvo je iz koncepta ACC razvili njihov prvi luksuzni SUV XC 90 (Prepih 2/XII). Svetovna novost je bila novo konceptno vozilo na osnovi manjšega brata V70 XC, imenovano ACC2. To je koncept visoko zmogljivega vozila namenjenega ekstremnim avanturam, za kar bo zadoščalo 300 KM. Največji Volkswagen doslej, Phaeton, je sicer že nekaj časa znan, a v Ženevi je doživel svojo uradno svetovno premiero. Vgrajeno ima zelo bogato opremo (TV, GPS...). Motorji se končajo pri ne-ljudskih 12 oz. 10 valjih. V senci velikega brata je tiho čakal zanimanje še Golf z 1,6 litrskim bencinskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva (FSI). Zelo so bili ponosni na bodoči serijski športni coupé Nardo z 12 valjnim motorjem, ki je kot prototip podrl več hitrostnih rekordov. Več podatkov in fotografij pa na spletni strani www.avtoin.com! Foto: Alpra (v sodelovanju s Foto Ocepek in Truecad) AKTUALNO! V marcu in aprilu razpisujemo tečaje: • RAČUNOVODSTVO • LIČENJE • VRTNARSTVO • za VOZNIKE VILIČARJEV Zbiramo tudi prijave za vpis v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE in v program 3+2 EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si Mi zaupamo Vam in Vi zaupate najstarejši radijski hiši na Koroškem! PRIREDITEV RADIA RADLJE 19. APRIL 2002 Oglaševanje: 02 888 03 21 Studio: 02 888 03 20 Faks: 02 88 71 098 E-mail:info@radioradlje.com www.raplus.com v športni dvorani v Radljah ob Dravi Z NAMI BODO: Zlatko Dobrič, Miran Rudan, Davor Borno, Make up 2”, Hausball, Stavros, Sara Kobold, Stil 5, Generacija 69, Vulcanova modna revija, frizerska revija Frizerskega studia No2.... RADIO RADLJE, Koroška cesta 2, 2360 RADLJE OB DRAVI Mežica: 20 HIŠ NA SMREČNIKOVEM Na mežiški občini so bile na ogled posebne strokovne podlage kot idejni predlog pozidave področja Smrečnikovo, kjer naj bi v prihodnjih letih zraslo okoli 20 novih individualnih stanovanjskih hiš. Če bo šlo vse po načrtih, bo javna razgrnitev z javno razpravo meseca aprila. Brez pripomb najbrž ne bo šlo, saj ne gre za klasično gradnjo pravokotnih hiš, temveč za podolgovat tip gradnje. Na podlagi dveh variant se bo na Smrečnikovem uredilo 20 oziroma 23 individualnih hiš v obliki vrstnih hiš. Pobudo za gradnjo na tem področju je dal lastnik, ki po delih ali v celoti prodaja okoli 20.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Občina razmišlja o najemu kredita za odkup celotnega zemljišča, ki ga bo na svoje stroške tudi komunalno uredila (plinovod, kanalizacija in dovozna pot). “Skupaj s studiem Perspektiva iz Mežice predlagamo zelo sodobno gradnjo, saj ne gre za pravokotni, temveč podolgovati tip gradnje hiš,” je povedal župan Janez Praper. Interes za gradnjo je izrazilo že okoli 15 občanov, ki se jim zdi zanimiv tudi tip gradnje objektov. -dj Dravograd: 30 odstotkov proračuna za investicije V občini Dravograd letos za investicije namenjajo kar 334,5 milijona tolarjev, skoraj 30 odstotkov celotnega proračuna, ki letos znaša 1.215,630.375 tolarjev. Precej denarja občina namenja za cestno-komunalno dejavnost, šolstvo, kulturo in stanovanjsko gradnjo, nekoliko manj pa za športne dejavnosti, ki so bile v ospredju zadnjih nekaj let, saj so v Dravogradu gradili tribuno na nogometnem stadionu. Za ureditev vodohrama in vodnega zajetja na Ojstrici nad Dravogradom so v proračunu rezervirali 18 milijonov tolarjev. Z ureditvijo pločnika v Črnečah, investicijo ocenjujejo na 40 milijonov tolarjev, bodo zagotovili večjo varnost otrok na poti v šolo in starejših ljudi, načrtujejo pa tudi dokončanje kolesarske steze do mejnega prehoda Vič. Precej bo tudi vlaganj v komunalno infrastrukturo, saj za dokončanje kanalizacijskega sistema v Libeličah namenjajo 10 milijonov tolarjev, za ureditev kanalizacije na Meži in Pod gradom pa bodo odšteli kar 64 milijonov tolarjev. Letos bodo zaključili tudi tretjo fazo obnove osnovne šole v Šentjanžu in dogradili pet učilnic k OŠ Dravograd. Za vzdrževanje lokalnih, krajevnih in gozdnih cest imajo v proračunu rezerviranih 133 milijonov tolarjev, od tega za posodobitve 58,5 milijona. Z gradnjo novega stanovanjskega bloka na Meži, investicija je vredna 80 milijonov, od tega 70 odstotkov prispeva republiški stanovanjski sklad, bodo skrajšali vrsto čakajočih na socialna in neprofitna stanovanja. Med dolgoročno naravnanimi investicijami je župan Rado Krpač izpostavil gradnjo čistilne naprave in kanalizacije v Dravogradu, dokončanje večnamenskega igrišča z atletsko stezo in gradnjo kulturnega doma. Investicija v kulturni dom je za občino zelo pomembna saj zaradi izredno slabega stanja kulturnega doma večje prireditve že več let pripravljajo v telovadnici in jedilnici dravograjske osnovne šole. -dj Koroška: Skupen projekt za gospodarjenje z odpadki Podobno kot v drugih slovenskih okoljih se na Koroškem pri ravnanju z odpadki že več let soočamo z velikimi težavami. Dokaz, da so župani stvari vzeli resno, je bila nedvomno sestava pisma o nameri, ki so ga predstavniki enajstih koroških občin (občina Podvelka seje odločila, da bo to uredila po svoje, op. p.) podpisali lani in v njem opredelili skupni interes za izvedbo projekta medobčinskega sistema za ravnanje z odpadki in za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki. Na svetu Koroške regije so sprejeli še sklep, da bodo vso politiko odlaganja odpadkov izvajali regijsko. To v praksi pomeni, da za ravnanje z odpadki ne bodo iskali zunanjih koncesionarjev, saj bi bila takšna rešitev po mnenju večine županov za občane precej dražja. Željko Blažeka in Mojca Langerholc iz Inštituta za ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana, kije opravil analizo stanja in pripravil študijo za ravnanje z odpadki v Koroški regiji, zagovarjata decentralizacijo z etapnim zapiranjem obstoječih odlagališč, zgraditev centralnega odlagališča odpadkov v regiji in centra za predelavo odpadkov ter morebitno priključitev na sežigalnico odpadkov, ko bodo za to seveda pogoji. Etapnost graditve bi potekala tako, da bi do leta 2010 shajali s tehnologijami ločenega sistema zbiranja odpadkov in kompostiranjem bioloških odpadkov. Takrat bo, glede na količine odpada, zmanjkalo prostora na obstoječih odlagališčih na Prevaljah, v Dravogradu in Mislinjski zato bo do takrat potrebno zgraditi objekt za biološko-mehansko predelavo preostanka odpadkov. Za vzpostavitev infrastrukture za ravnanje z odpadki bomo morali izpolniti tudi nekatere druge obveznosti, npr. uvesti ločeno zbiranje odpadkov pri izvoru (ločevanje suhega in mokrega odpada). “V prvi vrsti moramo pripraviti programe, da republiško takso, ki jo država uvaja letos in ni nizka, zadržimo v regiji. Z zbranim denarjem bomo lahko obnovili in posodobili obstoječa odlagališča ter jim omogočili obratovanje najmanj do leta 2008. Prav tako je potrebno do leta 2004, takrat naj bi začeli graditi sortirnico, uvesti ločeno zbiranje odpadkov pri izvoru in postaviti ekološke otoke, kom-postarno in zbirne centre,” je pojasnil slovenjgraški župan in vodja regijskega odbora za ravnanje z odpadki Janez Komljanec. Danes je na trgu dovolj koncesionarjev, ki bi želeli to opravljati, a si zaračunavajo ves svoj kapitalski vložek, dobiček ipd. in to je za občane zagotovo najdražji način. Zato kaže rešitve iskati doma, z domačimi izvajalci. -dj ODPRTA VRATA VRTNEGA CENTRA Vrtni center Jehart iz Šmartna pri Slovenj Gradcu ima na okoli 1600 kvadratnih metrih površine lepo urejeno vrtnarijo, od tega obsega največji pokriti prostor kar 600 kvadratnih metrov. Pred dnevi so odprli vrata svoje vrtnarije in obiskovalci so imeli v lepo urejenem rastlinjaku kaj videti. Poleg spomladanskega cvetja in zelenja so najbolj občudovali pohorski mlin na vodo (na posnetku), ki v vrtnariji ponazarja posebno pohorsko zanimivost. Ob dnevu odprtih vrat so obiskovalci lahko kupili razno rezano in drugo spomladansko cvetje. Vrtni center v Šmartnem je nadaljevanje družinske tradicije in ga vodita marljiva Natalija in Gregor Jehart. Bogata ponudba zajema poleg balkonskega cvetja, po katerem je prav zdaj največje povpraševanje, tudi sobne lončnice, vrtno cvetje, gnojila in semena. Tu je še seveda cvetličarna, v ponudbi pa Jehartovi nudijo tudi ureditev vrtnih gred. F.J. Likovno dogajanje na Ravnah v februarju in marcu Ravne na Koroškem so bile znane po tradiciji likovnih razstav že v sedemdesetih letih, ko je pobudnik kolonij, slikar Franc Boštjan, uspel zbrati prek 130 priznanih slikarjev, kiparjev in grafikov iz vse Slovenije in drugih republik takratne Jugoslavije. V razstavišču Likovnega salona, ki so ga v gradu uredili po letu 1973, so kolonije potekale vse do leta 1988. Ob koncu likovnih kolonij pa likovna dejavnost do dandanes na Ravnah ni zamrla. Danes je nosilec likovnega dogajanja na Ravnah Koroški muzej, ki v razstavišču Likovnega salona v okviru svojih dejavnosti prireja razstave priznanih slovenskih in koroških umetnikov. V februarju je Koroški muzej gostil razstavo Obalnih galerij Piran Neznani Lojze Spacal. Na razstavi, katere avtorica je kustodinja Nives Marvin, je bilo predstavljeno 43 del, ki so del zasebne zbirke družine Spacal in so bila do predstavitve v Piranu lanskega leta javnosti še neznana. V risbah, slikah in grafikah je lepote rodnega Krasa Spacal ponesel v svet, njegova dela pa ostajajo najdragocenejši likovni monumenti primorskemu mestu in ambientu, ki ga je oboževal. V marcu je muzej postavil razstavo priznanega slovenskega fotografa, dobitnika najvišjega priznanja za fotografijo v Sloveniji - Puharjeve nagrade za življenjsko delo na področju fotografije, Janeza Korošina z naslovom Mala retrospektiva. Fotograf se nam predstavlja z izbranimi 25 črno-belimi umetniškimi fotografijami v časovnem razponu od zgodnjih šestdesetih do poznih osemdesetih let. Razstava bo odprta do konca marca. V letu 2001 so Ravne pridobile novo Razstavišče Uršnik, ki se v sodelovanju s Kulturnim društvom Kultkišta v marcu predstavlja z razstavo RIDE absolventa Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Cirila Horjaka. Ride (koroško ovinki) je slikarski projekt, v katerem mladi umetnik predstavlja štiri slike-objekte na temo cestnih ovinkov od rodnih Raven pa do Ljubljane. Razstava bo odprta do konca aprila. V ljubiteljsko likovno dejavnost se je v letošnjem letu aktivno začelo vključevati tudi Kulturno društvo Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, ki je februarja v razstavišču Vinoteke prvič priredilo razstavo koroške ljubiteljske slikarke Veronike Zih-Petrič. Umetnica se nam je predstavila z opusom tihožitij v batiku in motivi koroške krajine v tehniki akvarela, nastalim v časovnem okviru petih let. Razstava je bila zanimiva ravno zaradi umetničine pripadnosti batiku, tej prastari indonezijski barvarski tehniki, ki je v našem okolju izrazito redek medij za izražanje likovnih snovanj. V Vinoteki Mihelač pa je v mesecu marcu na ogled fotografska razstava Grege Šajna z naslovom "Kikladi". Simona Javornik Razmislek za april Danes več ljudi, tudi iz mlajše generacije, išče in se sprašuje po smislu življenja, iščejo s smislom napolnjeno življenje, a ga le s težko najdejo. Danes so mnogi naveličani življenja, kopljejo se v blaginji, ki jih ne zadovoljuje več. Trpijo sredi materialnega obilja, trpijo, ker jih žene in sili, da bi nekaj bili - nekaj imeli. Čedalje bolj občutijo ogroženost vseh življenjskih pogojev. Tako mnogo naših ljudi išče resnico. Naš notranji nemir, naše prizadevanje ima globoke korenine. Danes človek hrepeni po sreči, ki se žal izmika. Danes bolj kot kdaj kolo prej potrebuje človek ljubezen drugega, da lahko tudi v težavah osrečujemo drug drugega. Tako tudi letošnja pomlad kliče in opogumlja žalostno srce, da spozna čas, v katerem je nekoč slehernemu cvetelo drevo spoznanja, pogojeno od onih, ki so dali svoj srčni cvet življenja za naš čas. To je bil čas, ko je človek živel srečno! To je bil čas, ko smo mnogi nosili v sebi: ponosni smo na železarno plemenitih jekel, ponosni smo na prelepo koroško deželo! Kje pa je danes še prostor za takšno življenje? Živimo v gneči, naglici in v nemiru našega drvečega časa? Danes so posest, veljava in užitek merila za družbo blagostan- ja. Oblikujejo mišljenje in ravnanje človeka, zato mnogi mislijo,da je naš čas v prid človeku. Poklicno in zaradi medsebojne prepletenosti v družbi smo vsi povezani s svetnim življenjem. To naše življenje pa zahteva od nas več kot smo zmožni. Obremenjuje nas bolj kot kdjkoli prej. Človek se temu ne more iztrgati. Tehnika mu nudi raznovrstne in vedno nove možnosti, tudi razvedrilo vseh vrst, kar cesto presega našo sposobnost. To ni prenovitev človeka, temveč je sila, ki bo mnoge ugonobila. Viktor Levovnik Težko slovo Slovo je vedno težko in polno bolečine, še težje je, če veš, da je dokončno in da je to slovo od človeka v najbolj ustvarjalnem obdobju, našega prijatelja. Slovo od Tonija Apohala pa ne bo nikoli dokončno, ostal bo z nami s svojimi pesmimi, s svojim značilnim svetlim glasom. Rodil se je v Slovenj Gradcu 17. januarja 1958. Po osnovni šoli na Prevaljah je končal srednjo lesarsko šolo v Ljubljani. Po prvi zaposlitvi v Podvelki in pozneje v Slovenj Gradcu je nazadnje našel zaposlitev v domačem kraju, v Tovarni lesovine in lepenke v komerciali na Prevaljah. Ustvaril si je ljubečo družino, ki mu je s trdnostjo stala ob strani in mu vlivala upanje ob težki bolezni in sploh ob duhamornih dnevih čakanja na transplantacijo srca. Šest let in pol po operaciji je telo klonilo... Obstali smo ob spoznanju, ob nemoči, ni se mogel več upirati. Popustilo je telo, čeprav je bila duša v polnem zagonu ustvarjanja. Zdi se mi, da še ni dolgo tega, ko je sedel tam na desni v prvi klopi kot vzoren osnovnošolec, že takrat predan glasbi. To notranje hrepenenje, hotenje in zaznamovanost z glasbo je Tonija oblikovalo kot koroškega kantavtorja, postal je sinonim za Koroško. Svojo glasbeno pot je pričel z Milan Kamnikom v Duo Kora. Sprva sta se imenovala Izvir, oba z akustičnimi kitarami in country glasbo. Vse se je pravzaprav začelo z razpisom za tekmovanje Slovenske rock selekcije v sedemdesetih letih. V okviru tega tekmovanja sta nastopila v narodnem domu v Velenju, Sledilo je finalno tekmovanje v Ljubljani in ustvarjen je bil duet, ki je skupaj ustvaril vrsto dobrih pesmi, lahko rečemo - med Korošci že ponarodelih. Sledili so nastopi na televiziji, radiu, med prvimi pesmimi je bila najuspešnejša Tebe ni. Ustanovila sta skupino, vendar sta na Veseli jeseni 1979 nastopala samostojno in pobrala domala vse nagrade, uspehi in prepoznavnost v slovenskem glasbenem prostoru so se kar vrstili. Z besedili sta posegla tudi v zakladnico Prežihovega Voranca in koroškega ljudskega pesnika Blaža Mavrela. Sledili so jubileji, uspehi... A prišla je bolezen, upešaloje srce. Kar za vrsto let ga je odtrgala od glasbene scene. Po bolezni je Toni pričel samostojno glasbeno pot, a je ostal zvest besedilom koroškega bukovnika in seveda besedilom Mitje Šipka. Večkrat je dejal, daje pravzaprav popolnoma ozdravel šele z vrnitvijo na oder, to je bilo njegovo drugo rojstvo. Višek samostojne kariere je gotovo doživel ob vsebinsko dobro pripravljeni promociji svoje prve zgoščenke V deželi kralja Matjaža v Šentanelu. Obkrožali so ga njegovi številni prijatelji, on pa jim je poklonil večer dobre glasbe. Lep večer, lepo slovo, kot si ga pevec lahko samo želi. Zapustil nas je, ko smo se komaj našli v skupnem ustvarjanju gledaliških predstav, Toni s svojimi songi... V globoki pomladi stojimo ob tvojem grobu, sklonjenih glav in solznih oči, nemočni nad usodo življenja, namesto, da bi vpijali tvoje upanje, skromnost in življenjski mir, ki te je obkrožal in se razlival na nas. Tu pod Goro boš našel mir med vekami gora in zemlje, v objemu Uršlje in Pece; piš vetra se bo dotikal tvojega groba in ti prepeval tvoje, koroške pesmi. Ko se bomo prevaljski in mežiški igralci naslednjič brez tebe zbrali v pripravah na novo sezono, te bomo v globoki žalosti pogrešali, pogrešali bomo tvoj mir in življenjski optimizem. Temu si bil zvest, tudi mi ti bomo... To naj bo iskreno plačilo za tvoje nesebično in trudapolno plemenitenje človeka in njegove kulture, s katero si zaznamoval koroški kulturni prostor. Kadar človek umre, z njim del sveta umre, svet bi moral zadrhteti in obstati... Postojte, prijatelji, zaželite, da me bo spremljal mir pod rušo. Sam hočem biti v nederjih zemlje, tam med vekami gora in vasi, nedaleč stran od hriba, ki ga poznam in on pozna vsako stopinjo mojega veselja, na kateremkoli prostoru, ki ga izgubljene oči ne bodo več videle. V imenu gledališke skupine Prevalje - Mežica Greta Jukič Ob boleči izgubi našega moža, očeta, sina in brata TONIJA APOHALA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga imeli radi in so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetlične in svečne aranžmaje ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikom, županji Ivani Klančnik, Mitji Šipku in župniku s Prevalj, za iskrene besede In izkazano spoštovanje. Hvala vsem glasbenikom, godbi s Prevalj, Šentanevskim pavrom, moškemu pevskemu zboru Vres in članom ansambla Kora, ki so ga z glasbo pospremili na zadnjo pot. Zahvala pa je namenjena tudi kolektivu Komunalnega podjetja Prevalje, Pogrebni službi Primožič in gostišču Brančurnik za prijaznost in pomoč. Hvala vam, dobri ljudje. Čeprav Tonija ni več, bo v naših srcih za vedno ostal s pesmijo, posvečeno Koroški in njenim ljudem. Družina Apohal Sedma umetnost v Piše: Boštjan Grešnik MARLENE Drama Dolžina: 132 min Režija: Joseph Vilsmaier Producent: Jutta Lieck-Klenke, Katarina M. Trebitsch Scenarij: Christian Pfannenschmidt Igrajo: Katja Flint, Herbert Knaup, Hans-Werner Meyer Bila je legenda, ki še dandanes ni utonila v pozabo. Marlene Dietrich je očarala gledalce po vsem svetu. Film temelji na resničnih dogodkih. Marlene pripoveduje zgodbo o ženski v Berlinu, ki jo je odkril režiser, jo kasneje oblikoval, si jo lastil in jo naredil za zvezdo. Marlene Dietrich je postavila nov standard ženskih igralk. Moški so jo oboževali, ženske so jo želele posnemati. Toda edini, ki ga je ona resnično ljubila, je bil tisti, ki ga ni mogla nikoli povsem imeti. Film je nastal v režiji Josepha Vilsmaierja, uspešnega režiserja THE HARMONISTS in STALINGRAD. Dolgo pričakovani film govori o izjemni ženski, ki je igrala igro slave po svojih pravilih. Recenzija: v SESTRELJENI ČRNI JASTREB (Black Hawk Down) Sestreljeni črni jastreb je junaška pripoved o skupini elitnih ameriških vojakov, ki so jih leta 1993 poslali v Mogadiš v Somalijo v sklopu mirovne operacije. Njihova misija: ujeti dva poročnika somalijskega vojaškega lorda Mohameda Farraha Aidida in kot del strategije zajeziti državljansko vojno ter ublažiti lakoto, kije pustošila po državi. Mladi rangerji in veterani Delta Force se z ramo ob rami borijo proti številčno močnejšemu sovražniku. 18 grozljivih ur ostanejo ujeti in obkoljeni v najbolj sovražnem predelu Mogadiša, čakajoč reševalni konvoj, ki naj bi jih prišel iskat. Obkoljeni in zdesetkani so, napetost narašča, prijatelji umirajo, predvsem pa vojaki spoznajo pravo naravo vojne in junaštva. 143 minut je malce preveč za eno dozo vojskovanja, saj prva puška poči prvo minuto in zadnja zadnjo. Vmes pa še več pokanja, predolgih kadrov in ameriških slavospevov. Za bitko, ki je trajala en dan, so posneli presneto dolg film. No ja, gre pa za bitko, ki je bila najhujša po Vietnamu. V tem filmu sta svoje moči združila režiser Rldley Scott in producent Jerry Bruckheimer. Oba stara in prekaljena mačka, zato je film vsestransko dovršen. Zgodba temelji na dejanskih dejstvih, film sam pa je šolski primer dobrega režiserja. Ob predolge kadre smo se že obregnili. Film je še posebej aktualen, saj naj bi somalsko milico pomagali uriti celo Bin Ladnovi vojaki. In ne samo uriti, v sami bitki so korakali družno s svojimi učenci. Živel patriotizem. Pa čeprav ameriški! Zgodil seje 9. Koroški ples Piše: Renata Picej Koroški maturantje, ki so končali ravensko gimnazijo, so se med študijem v Ljubljani že od nekdaj radi zbirali ter si izmenjavali strokovne in življenjske izkušnje, pa tudi svoja stališča, poglede in informacije. Vrsto let so potekala srečanja za gostilniškimi omizji znanih ljubljanskih gostiln (Pod lipco, pri Slamiču, pri Urški itd), proti koncu 80. let pa se je rodila ideja o formalizaciji srečanj, na katera so radi zahajali Korošci različnih starosti, pogledov in prepričanj. Leta 1993 je bil ustanovni zbor, leto kasneje pa seje klub tudi pravno formalno registriral. Ko je bil 19. decembra 1994 vpisan v register društev pri MNZ, je začel delovati kot pravna oseba in uresničevati zastavljeni program. Prvi predsednik kluba je bil STANE VIRTIČ, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Vič v Ljubljani. Sedanji predsednik kluba pa je pravnik, mag. Janko Arah. Člani Kluba Korošcev Ljubljana (trenutno ima 350 članov), pa so Korošci in prijatelji Koroške. Cilji kluba so zapisani že v samih pravilih delovanja kluba. V prvi vrsti gre za organizacijo srečanj, kjer se želi na eni strani ohraniti tradicijo običajev in navad (ohraniti ali znova obuditi koroško ljudsko izročilo), na drugi strani pa seznaniti člane kluba s tistimi Korošci, ki kot strokovnjaki na svojih področjih žanjejo uspehe doma in v tujini. Ta želja se praktično izvaja na rednih, mesečnih srečanjih, vsak prvi četrtek v mesecu, in sicer v restavraciji Turist na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Med cilji so tudi športna, kulturna in zabavna srečanja. Med zabavnimi pa je osrednja prireditev Koroški večer s plesom, ki ga tradicionalno pripravljamo v Hotelu Slon Best Western v Ljubljani, v začetku marca. Letos se je zgodil v soboto, 9. marca. Tokratni gostje večera, ki so sodelovali v kulturno-zabavnem programu, so bili: Stanko Arnold in Slovenski kvintet trobil, ženski pevski zbor “Pet in tri” iz Št. Lipša v Podjuni ter Fantje iz Graške gore. Za zvočno kuliso in ples je skrbel ansambel Fantje treh dolin. V Slonu pa so se predstavili še Mestna občina in Turistično društvo Slovenj Gradec, gostilni Bučinek in Regina ter kmečki turizem Tina. Posebej izkazali pa so se slovenjgraški dijaki Srednje gostinske šole, ki so pripravili koroško kulinarično specialiteto - mežerle in z njim presenetili obiskovalce plesa. Dijaki Srednje lesarske šole, prav tako iz Slovenj Gradca, pa so z nenavadnim darilom za goste - z ročno izdelanimi skrinjicami iz češnjevega lesa, poskrbeli, da letošnji obiskovalci Koroškega plesa nanj še dolgo ne bodo pozabili. Obrazi povedo vse... dežela črnih lepotic ly INTER TEHNA " pnevmatike za vsa vozila \M U|9»IT,,SCRVIS HISscrvis : A S T C3 F=» rsj I KL ZA: c3e:i^ie:r?ai_i^sIi izpušni sistemi INTER TEHNA , Janeče 1, Ravne 902/82-1 7-1 30 PRVOMAJSKA POTOVAN Cvetlični otok MAINAU-RENSKISLAPOVREHENSTBN; 26,281; 28.900,M $K MARIAZELL-MELMAJ; 27,28.4.: 20.900,00 SIT In 1,2.5.; 24,500,00 Stf Turatila agencija-TravelAgency mm mm ^ in U5.19 ^ ^ U» rvT H TiDOTCDiiM SIENAILBA-PISAflRENCE;27,29.4.inU5,;34.900,00SIT KRAK0V-JASNA G0RA-ADSCHMZ; 26.-29.4jn 30.4.-3.5.; 40.900,00 SIT Tei 03/713 23 oo-713 23 06 P^ANSA in AŽURNA 0BAIA 25-30,l In 30.4.4.5.; «00 SIT. yiioo«ipuiouiraooji-iw Faks. 03/710 00 30 e-mail: potepuh@siol.net ŠKOTSKA - letalo: 12,19.6. 8 dni: 269.900.00 SIT POTEPUHOVO POLETJE ZEV PRODAJI! Možnot obročnega odplačevanja do konca leta Naročite na dom brezplačen katalog “Potepuhovo poletje 2002’1 anketa PREPIH RADI POMAGAMO V STISKI Ljudje v dobrodelne namene radi dajejo, pa naj si imajo veliko denarja ali pa se prebijajo iz meseca v mesec. Vedno se za pomoč potrebnim v denarnici najde kakšen tolar, ki se mu lahko odrečemo in ga damo pomoči potrebnim. Mnogim je toplo pri srcu, če lahko pomaga ljudem v stiski. Novica, daje Rdeči križ Slovenije “obračal denar”, pa je med mnogimi prebudila veliko negodovanja in marsikaterega je vse to navdalo s slabim občutkom. Naše anketirance smo povprašali, kako je z zaupanjem v delo te dobrodelne organizacije. ANKA LEGAT, upokojenka, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “V minulih letih sem tudi jaz zelo veliko delala v organizaciji Rdečega križa. Da bi za dobrodelne akcije pridobili kar največ denarja, smo prirejali razne igre in druge kulturne prireditve, denar pa odstopili Rdečemu križu. Ko pa sem zvedela za novico, daje Rdeči križ obračal denar v čisto druge namene, mi to ni prav nič všeč - da se to dela z denarjem, kije bil namenjen ljudem, potrebnim pomoči. Čeprav seje o tem veliko govorilo in pisalo, pa bom še rada pomagala ljudem v stiski." MARKO JAKOB, voznik, Stari trg pri Slovenj Gradcu: “Če je Rdeči križ nepravilno delal z denarjem, je to stvar preiskave, ki naj odkrije, kaj se je dejansko res dogajalo. Osebno pa nisem izgubil zaupanja v tovrstne organizacije. Rdeči križ ima že dolgo tradicijo in žalostno bi bilo, da bi ta pripetljaj uničil njegovo dolgoletno delo in ugled. Rad sodelujem v dobrodelnih organizacijah in s svojim prispevkom pomagam ljudem, ki so potrebni pomoči. Tako bom delal tudi v prihodnje.” KAROLINA SEŠEL, upokojenka, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “Novica, ki je prišla v zvezi z denarjem pri Rdečem križu, me je močno pretresla. Ker sem imela v to organizacijo veliko zaupanje in tudi sama sem rada prispevala svoj prispevek, meje novica zelo potrla. Vse skozi sem mislila, daje denar, kije bil zbran preko dobrodelne organizacije, res namenjen ljudem, potrebnim pomoči, pa sem bila v zmoti. Mislim, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi, saj smo mnogi izgubili zaupanje do dobrodelnih organizacij.” SLAVKO KAVČIČ, upokojenec, Mislinja: “Ko sem še hodil na “šiht” kot gozdni delave, sem vedno rad prispeval svoj prispevek v dobrodelne organizacije. Tudi sedaj, ko sem že v pokoju, sem rad kupoval čestitke, ki so šle v dobrodelne namene za pomoč ljudem, tako doma kot po svetu. Zdaj, ob tem škandalu, kije nastal pri Rdečem križu, pa se resno sprašujem, kako pa so z denarjem ravnali pri ostalih dobrodelnih organizacijah, katerim smo tudi dajali svoj prispevek preko položnic. Alije prišel v prave roke?” ALBINA VERČKOVNIK, prodajalka, Podgorje pri Slovenj Gradcu: “To, kar seje zgodilo z denarjem pri Rdečem križu, v človeku pusti dvom, da ni več prepričan, ali bo še kaj dal ali ne. Večkrat sem sicer razmišljala, ko sem kaj darovala, ali je prišlo do človeka, ki mu je bilo to namenjeno. Zdaj pa vse bolj ugibam, da vselej ni tako. Pa kljub temu, ne glede na govorice, bom naprej kupovala Unicefove čestitke, katerih izkupiček je gotovo namenjen otrokom.” IVAN SLEMENJAK, upokojenec, Šmartno pri Slovenj Gradcu: “Tako kot se lahko povsod zašuštra, se je to zgodilo tudi pri Rdečem križu. Mislim da, če smo ljudje zaupali Rdečemu križu in mu pomagali s svojimi prispevki, do tega sploh ne bi smelo priti. Nekateri, ki so zvedeli, kaj seje zgodilo, sprva niso mogli verjeti, daje to sploh res. Najboljše je, da vsi tisti, ki so imeli od tega korist, ta denar vrnejo s pripadajočimi obrestmi, če hočejo, da bo dobrodelna organizacija spet pridobila na zaupanju.” F.JURAČ i/e Imeniten uspeh Radeljčana na lokostrelskem prvenstvu v Ankari TEVŽ GRÒGL EVROPSKI PRVAK Slovenski reprezentant Tevž Grogi, doma iz Vasi pri Radljah, je na evropskem dvoranskem prvenstvu v lokostrelstvu v glavnem mestu Turčije Ankari dosegel imeniten uspeh. V slogu coumpound oz. sestavljenim lokom si je pristreljal zlato odličje. V polfinalu je premagal Švicarja Simona Frankhauserja za en krog (117:116), v finalu pa Španca Abuja Torosa s 116:114. Triindvajsetletni Radeljčan, ki nastopa za ljubljanski klub Mobitel, je dan pred svojim zmagovitim nastopom skupaj z Dejanom Sitarjem (Valvazor) in Štefanom Ošepom (Mozirje), osvojil ekipno bronasto kolajno. Naši izbranci so v četrfinalu premagali Švicarje, v polfinalu izgubili s Francozi, nato pa v tekmi za 3. mesto premagali Dansko. Grogi je v odločilnem dvoboju v četrfinalu izločil Nizozemca Van Zutpheneda in se prebil med najboljše štiri. “Večina favoritov za naslov prvaka je izpad- la že pred vstopom v polfinale, med njimi tudi naš Dejan Sitar, ki je sicer svetovni prvak. Tako sem se znašel med manj znanimi tekmovalci, v četverici, ki se je borila za odličja. V polfinalu sem bil nekako živčen, nato sem se zbral in začel zadevati v rumeno. Ko sem imel praktično kolajno v žepu, sem v finalu streljal veliko bolj sproščeno in uspel,” je povedal novi evropski prvak, študent tretjega letnika fakultete za matematiko, ki se tekmovalnemu športu posveča šele dve leti. Ivo Mlakar Mladi Korošci zavzeli Celje... Skupina plavalnih upov iz vrst ravenskega kluba je pod vodstvom trenerja Gorazda Podržavnika dosegla odlične uvrstitve na letošnjem dvodnevnem državnem ekipnem in posamičnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v Celju. V ekipnem delu tekmovanja so si mladi plavalci in plavalke Fužinarja priplavali drugo mesto, kar je eden najvidnejših uspehov koroškega plavanja v zadnjih letih. V posamičnih nastopih so se ravenski tekmovalci kar 21-krat povzpeli na zmagovalne stopničke, dodatno še 19-krat v mlajšem letniku. Najuspešnejši je bil David Kačič, med letniki 1990 in mlajšimi, saj je osvojil pet naslovov državnega prvaka, enkrat je bil drugi in enkrat tretji. Toni Pori seje dvakrat vpisal med zmagovalce, bil še enkrat drugi in dvakrat tretji. Anja Novak si je priplavala eno zlato in eno srebrno odličje, bila pa je še štirikrat četrta. K temu je svoje dodala še Kaja Sonjak, ki je osvojila pet drugih mest. V mlajšem letniku je na najvišjo stopničko trikrat stopil Rok Sagmeister, poleg tega pa osvojil še štiri druga in eno tretje mesto. Med najboljše so se uvrstili še Žiga Oto, Luka Topler, Aron Fiorvath in Mojca Škratek. Slednja je nanizala dve zmagi ter štiri druga in eno tretje mesto. Štafeta dečkov Fužinarja je osvojila dva naslova državnih prvakov, in sicer 4 x 50 m prosto (Pori, Sagmeister, Novak, Kačič) in 4 x 50 m mešano (Pori, Sagmeister, Paradiž, Kačič), medtem ko so bile deklice druge na 4 x 50 m prosto (Sonjak, Škratek, Pruš, Novak) in tretje na 4 x 50 m mešano. /. M. ...IN MUNCHEN Druga skupina plavalcev je v tem času nastopila na Solar challenge cupu v Munchnu. Na mednarodnem mitingu, ki je potekalo v pokritem olimpijskem bazenu je nastopilo kar 884 plavalcev iz šestih držav, med vidnejšimi pa so ponovno bili plavalci Fužinarja. V kategoriji fantov letnik 1988 je Damir Dugonjič zasedel tri prva, eno drugo in eno četrto mesto, Andrej Sovič pa je bil enkrat tretji, peti in šesti. Med letniki 1987 je Lovro Šuler zasedel dva prva mesta, Iztok Martinčič po dva tretja, četrta in eno sedmo mesto, Matic Podojsteršek pa po eno četro, peto in sedmo. Med letniki 1986 je bil Rok Oto enkrat tretji in enkrat četrti. Med deklicami je bila po pričakovanju najuspešnejša Tanja Kumprej, ki je bila trikrat prva, trikrat druga in ekrat tretja. Suzana Tahiri je osvojila eno drugo in eno peto mesto, Petra Jovan dve četri in eno peto mesto, Janja Merkač po eno tretje in šesto mesto in Vita Sonjak dve tretji, eno peto in eno sedmo mesto. V kategoriji deklic letnik 1991 je Gabrijela Golob zasedla štiri prva in eno drugo mesto, Lea Kos pa je bila enkrat druga, peta in šesta. Damir Dugonjič, Lovro Šuler in Tanja Kumprej so v seštevku štirih najboljših rezultatov v svojih kategorijah prepričljivo zasedli prva mesta. 8. T WTGS TRGOVSKO GOSTINSKI SISTIMI Programski paketi: glavna knjiga, saldakonti, plače, osnovna sredstva, fakturiranje, potni nalogi, knjiga prejetih in izdanih računov z obračunom, trgovsko poslovanje, gostinsko poslovanje, recepcijsko poslovanje, elektronska izmenjava podatkov Blagajne: TS 5616, GS 2000, GS20-TS Dodatna oprema: čitalci črtne kode, ROS tiskalniki, prkazovalniki za stranke, blagajniški predali, termični tiskalniki, prenostni terminali, tipkovnice za gostinstvo GS20-TS: TOUCHSCREEN SISTEM ZA GOSTINSTVO Nudimo tudi najem blagajn za prireditve sejme,... TGS d.o.o.. Kidričeva 14,2380 Slovenj Gradec,tel.: 02/88 215 30.88 215 31 Fax: 02/88 215 32 http://www.tgs.si, E-mail: info@tgs.si IZDELUJEMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO ALU OKNA IN VRATA. Zadovoljstvo strank je naš motiv! Slatin proizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva NOVO! NO VO ! :x komor VSA OKNIH Ì?C V SIVI BARVI, KAR POLEPŠA VASO HliC • petkomorni sistem z X prekati za stabilnost • širina krila 77 mm zaobljene linije rednje tesnilo v podboju sko varčno steklo SLATIN d.o.o. Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252 mostno okovje možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila do 47 dcb TROCAL LEČNIK ODHAJA V UŽICE, SKUDNIK V BELORUSIJO S sedeža Evropske odbojkarske federacije (CEV) iz Luxemburga je na naslov Ravenčana Jožeta Lečnika, ki je letos med drugim dobitnik športne Klančnikove nagrade, prišlo novo priznanje. Sedaj že bivšega mednarodnega sodnika, ki seje nedavno poslovil od aktivnega sojenja, so prvič izbrali za vlogo kontrolorja na neki mednarodni prireditvi. Jožef Lečnik opravlja trenutno dolžnost predsednika komisije za izobraževanje in napredek sojenja pri Zvezi odbojkarskih sodnikov Slovenije in delegata - kontrolorja na tekmah državne lige. Maja bo kontrolor na ženskem kvalifikacijskem turnirju skupine B za evropsko mladinsko prvenstvo v Užicah v Srbiji. Ravenčan Boris Skudnik, ki sodi med najbolj obetavne mlade slovenske mednarodne odbojkarske sodnike, bo prav tako maja odpotoval v Baranoviche v Belorusijo. Tam bo delil pravico na kvalifikacijskem turnirju ženskih mladinskih reprezentanc skupine D, ki se bodo potegovale za uvrstitev na evropsko prvenstvo. /. M. MLADI KNEZI V NOVIH DRESIH Zavzeto delo posameznikov v mladem zagonu ND Korotana je končno naletelo na pozitivne odmeve okolice. Tako se je selekcija U-9,pod vodstvom trenerja Ladislava Kuzme in njegovega pomočnika Gorazda Časla .predstavila v novih dresih. Petindvajset nadebudnežev je bilo nad opremo navdušenih in s tem so vsekakor dobili še dodatno spodbudo za igranje in treniranje nogometa. Akcijo zbiranja finančnih sredstev za nakup opreme je vodil Matjaž Močilnik, finančno pomoč pa so prispevali še samostojni podjetniki in posamezniki: Rafko Škufca, Franc Juričan, Slavko Turkuš, David Rifel in Zdravko Fajmut. Vsekakor je zadnja akcija pohvale vredna, saj samo vlaganje v mlade zagotavlja boljšo prihodnost nogometa na Prevaljah. (bt) PUŠČICE NA KOROŠKEM Lokostrelci z Raven na Koroškem znajo svoje delo opravljati brez slehernega pompa, pa kljub temu temeljito. Predvsem pa so dobri organizatorji in znajo tovrstna tekmovanja popestriti še z marsičem. Denimo, z izvrstno ponudbo kmečkih dobrot. Kar dvesto tekmovalcev iz 32. lokostrelskih klubov in posameznikov seje na Ravnah tokrat udeležilo državnega prvenstva posameznikov in ekip v dvoranskem tekmovanju vseh kategorij. Treba je vedeti, da so s tekmovalci še spremljevalci, svojci... To je velika prireditev posebne vrste, trajala pa je dva dni. Po pričakovanju je v finalu zmagal svetovni prvak Dejan Sitar. Res je mojster loka in puščice. Sicer pa so tokrat prav zablesteli domačini, Korošci. Tevž Grogi si je pristreljal vstopnico na evropsko prvenstvo v Turčiji. Zapišemo lahko, tam je bil, streljal v močni konkurenci in zmagal. Čestitke! Pri mladincih je opravičil pričakovanja Urban Ravnjak in med dekleti Tanja Hodnik. V konkurenci sestavljenih, nekdaj smo rekli olimpijskih lokov, pa je slavil naš znanec Karel Gradišnik. Dva dni odlične organizacije, harmonije in sojenja je še enkrat potrdilo delavnost in organizacijske sposobnosti ravenskega lokostrelskega kluba. Sicer pa je to klub, ki je pri nas v marsičem utiral pot temu na novo odkritemu, lepemu športu - lokostrelstvu. -kv Na črti - tu ni dovoljeno uporabljati fleša vaš prepih INVALIDI SMO VČASIH VSI... 16. februarja sem bila na občnem zboru invalidov iz Črne na Koroškem. Prvič sem bila na takem občnem zboru in večer me je “potisnil" v razmišljanja. Čeprav sem imela tudi tam možnost povedati svoje mnenje, se nisem oglasila, ker se mi nekako ni zdelo primerno, toda stvar mi ne da miru in se mi zdi, da moram svoja razmišljanja posredovati še komu. Začetek občnega zbora je bil kulturno obarvan. Poleg kitar in vokala smo slišali še tri spise, ki so jih izbrali in nagradili invalidi, kajti govorili so o invalidih med nami. V njih so osnovnošolke razmišljale o dejstvih, da so invalidi tudi predstavniki naše družbe in da bi jih pač bilo mogoče sprejeti kot (nam "normalnim”) enake, pa temu žal ni tako! Spise so nagradili z aplavzom in nagradami, kasneje pa se je še nekdo od članov pišočim in OŠ zahvalil za aktivno sodelovanje pri izvedbi literarnega natečaja. In pri tem prosil, naj šola tudi v bodoče opozarja in govori o invalidih. Ravno ta prošnja pa meje vzpodbudila k pisanju! Tudi na naši šoli (podr. šola Javorje) že nekaj let sodelujemo na tem natečaju in letos je naša učenka Adrijana Kumer dobila eno od petih nagrad koroške regije. Povedati želim, da naši učenci nimajo nikakršnih “težav” z invalidi, pa to najbrž ni samo zasluga učiteljev, ampak celotnega okolja, ali pa mogoče otroci nasploh nimajo tovrstnih težav. O invalidih nočemo razmišljati le mi, odrasli! Menim, da zato, ker nimamo časa biti invalidi, kajti naše poslanstvo je: delati, čim več zaslužiti, biti lep, biti gibčen, biti “fit”. Prejšnje poletje sem tudi sama doživela nesrečo in se v njej hudo telesno poškodovala. Z veliko sreče in veliko pridnosti sem v slabem letu dni skoraj takšna, kot sem bila, in srečna sem, daje tako! Kajti preživela sem premnoge oblike invalidnosti in jih uspešno premostila. Toda hkrati sem tudi izkusila, kako majhen je korak od gibčnosti in popolne samostojnosti do popolne odvisnosti volje in ustrežljivosti nekoga drugega. Zato tudi razumem, zakaj invalidi nočejo prositi pomoči, ampak se raje “potegnejo vase" in postorijo, kar in kolikor pač morejo, hkrati pa razumem tudi zdrave: invalidi so preveliko dodatno breme za že tako prezaposlene odrasle, katerih najpomembnejša skrb je hiteti, biti uspešen, za vse to pa moraš biti v dobri formi v vseh pogledih! Svojega pisanja sem se lotila predvsem z namenom, da vzpodbudim invalide, da svojih težav ne skrivajo v kotičkih svojih osamljenih duš, ampak jih povedo, razkrijejo, sami opozarjajo na težave. Zdravi o takih rečeh pač ne utegnejo razmišljati! Toda vsi smo na tem, da postanemo invalidi in ko zaidemo v težave, bomo hvaležni in veseli, da tam ne bomo sami, ampak v družbi ljudi, ki so sicer v nekaterih pogledih sami in "okrnjeni", toda v vseh drugih pogledih močni, srečni in zdravi! Martina Podričnik, Javorje Dvajset let vrtca Kotlje RADI SMO SKUPAJ Sodelovanje vzgojiteljic, staršev in otrok v našem vrtcu poteka že vrsto let in lahko rečem, da je obrodilo dobre sadove. Radi smo skupaj, radi se družimo. Vsi skupaj zagotavljamo boljše možnosti za otrokov razvoj. V vrtcu ponujamo različne oblike in načine sodelovanja. Vsa leta organiziramo raznovrstna srečanja s starši in jih napolnjujemo z zanimivimi vsebinami. Jesenska srečanja so postala tradicionalna. K sebi nas vabijo starši naših otrok, da skupaj preživljamo čudovite trenutke v toplih jesenskih dneh. Pri Pavšerju pečemo kostanj. Vedno nas sprejmejo z odprtimi rokami. Pred leti smo bili vedno prisrčno sprejeti na kmetijah Mihev, Repas, Kalajžič. Njihovi otroci so že zdavnaj odšli, a spomin nanje je še vedno prisoten. Pravi, ____________________________________________ . preprosti “hotuljski pavri” nam niso nikoli zaprli vrat. Pričakovanje dedka Mraza je pri nas eno najlepših pričakovanj. Starši in vsi, ki delamo v vrtcu, otrokom pričaramo dan, ki ga verjetno nikoli ne pozabijo. Starši vsa leta sodelujejo in na najrazličnejše načine pomagajo. Dramatizacije, ki jih je bilo že veliko, odigrajo starši skoraj profesionalno. S skupnimi močmi dosežemo, da je ta dan za njihove otroke najlepši in najbogatejši. Veliko mi pomeni verz, ki mi ga je poklonila mama neke deklice: “Vrtec ni edini, ki mlade ljudi uči, dober vzgojitelj pa pušča v srcu malčka močne sledi". Dragi starši, želimo, da z vsemi našimi druženji in srečanji nadaljujemo tudi v prihodnje, kajti brez vašega zaupanja ne moremo uspeti. Irena Kert, vzgojiteljica ENAKOST PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV Na svetu je kar precej invalidov. Njihove bolezni se razlikujejo, nekatere to bolj, druge manj ovira v življenju, a vsi imajo težave pri zaposlitvi. Vsak raje vzame v službo zdravega človeka, ker ima večina ljudi predsodek, da so invalidi nesposobni za delo. Vendar se motijo! Tudi invalidi so sposobni in lahko opravljajo mnogo stvari enako dobro, morda še bolje kot zdravi ljudje. Občutek, da si invalid in zaradi tega drugačen od drugih, je grozen. Počutiš se, kot da si izločen iz igre, čeprav nisi prekršil nobenega pravila. Težko se je sprijazniti, da si drugačen, ampak moraš se in zaposlitev je velik korak pri soočenju s svetom, če pa ti možnost zaposlitve nekdo odkloni samo zato, ker si invalid, je to hud udarec. Spet se začneš smiliti samemu sebi in se zapirati pred vsemi. To bi lahko ljudje preprečili, pa se nihče ne opogumi. V večjih mestih imajo invalidi več možnosti za zaposlitev, vendar delovnih mest, predvsem pa prijaznih ljudi, ki bi jim bili naklonjeni, še vedno primanjkuje. Večina invalidov je zaposlenih v državnih podjetjih, ta se še trudijo za izboljšanje stališča invalidov, privatnim podjetjem paj e zanje čisto vseeno. Njihovi delavci morajo delati vse in zato morajo biti zdravi. Če niso... Miha je bil priden delavec. Svoje delo je opravljal vestno in odgovorno. V službi nikoli ni imel težav s sodelavci, niti z vodstvom ne. Bil je poročen in imel je otroke. Vedno se je bil pripravljen zabavati in smejati z družino... Potem je zbolel... Vse težje je delal in vedno slabše seje počutil. Ni več zdržal ritma zdravega delavca. Začelje delati le polovični delovni čas, s tem pa so se začele tudi njegove težave. Sodelavci so mu bili nevoščljivi, ker je zgledal čisto zdrav, pa vendar je delal le štiri ure na dan, nihče pa ni poznal njegovih stisk in težav. V polovičnem delovnem času je moral zaradi nesramnosti sodelavcev opraviti skoraj enako količino dela, kot je bilo določeno za polni delovni čas. Domov je prihajal utrujen od prenapornega dela, razočaran nad sodelavci, jezen na vse in ni mu bilo več do smeha in igre z družino. V njihovi družini je bilo veliko več prepirov, vedno bolj in bolj so se oddaljevali drug od drugega. Prišlo je tako daleč, da se je moral Miha odzvati na zdravnikovo ponudbo in kljub temu, da je bil še zelo mlad, željan in sposoben dela, se je moral invalidsko upokojiti. Je kdo sploh pomislil, kaj je storil Mihi? Koliko je še na svetu ljudi, ki so ali bodo končali enako kot on? Kaj vse ob tem prestajajo njihove družine? Pa se je kdo sploh vprašal: se da kaj spremeniti? Kaj nam ob vsem tem še pomeni geslo: VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI? Skušajmo razumeti drugačnost! KATJA KARNIČNIK, OŠ Mežica, 8. a Mentorica: Marija Zmagaj vaš prepih Sporočila Civilne iniciative Ravne na Koroškem s tiskovne konference 12. marca 2002 1. Ponovno obnavljamo nekatere naše zahteve, ki bi preprečile nazadovanje razvoja na lokaciji Železarne Ravne, kar vodi v zaprtje posameznih delov včasih zelo uspešne lokacije, ki je sledila konceptu vertikalne povezanosti, torej od jekla do finalnega proizvoda. Velika verjetnost obstaja, da propadejo posamezni obrati oziroma družbe, če bo potekala prodaja po kosih. Podpiramo koncept “oblikovanje grozdov na lokaciji Ravne in ustvarjanje pogojev za privatizacijo in dolgoročno uspešnost", ki je nastal v Metalu, zamrl pa po informacijah na Holdingu SŽ. 2. Država naj bi vložila v sanacijo železarne 760 mio DEM, potem pa ni jasno, kaj je šlo od tega za sanacijo bank. 19% naj bi dobile Ravne, kar znaša 144,4 mio DEM. Če od tega odštejemo še 44 mio DEM. odvzetih Ravnam preko interne banke SŽ ter 80 mio DEM, ki so šle za pokritje obveznosti Štor ob priključitvi k Ravnam (dolgi program), ugotovimo, koliko ostane Ravnam. Da ne omenjamo 25 mio DEM odpisanih terjatev ob osamosvojitvi Slovenije. 3. Zaradi naštetega v točki 2 ni nobenega razloga, da gre kupnina ob prodaji imetja Železarne Ravne v Ljubljano, ampak bi denar moral ostati na Ravnah in služiti razvoju. 4. Posebej poudarjamo na velik odliv strokovnjakov po končanem visokošolskem študiju, saj na Ravnah, v Mežiški dolini, na Koroškem ne bodo imeli kaj početi. Zagovarjamo prodajo v paketu, cele lokacije, in to kupcu, ki bo ugotovljeno zainteresiran za razvoj cele lokacije. Zato zahtevamo, da se preveri prodaja v paketu. Sprašujemo se, zakaj tako skrivnostno varovana tajnost, da o postopkih prodaje ne smejo nič vedeti tisti, ki bodo direktno prizadeti. 5. Predlagamo, da se ustavi prodaja Nožev in Energetike in pripravi razpis za prodajo celotne lokacije Raven, kar smo že večkrat zahtevali, pa izgleda brez uspeha. Ponovno opozarjamo na škodljive posledice parcialne prodaje. Sprašujemo, zakaj je na Jesenicah z Energetiko drugače? 6. Družba Energetika predstavlja ožilje, preko katerega se družbe napajajo z energentom. Posebej pomembno je to za Metal, saj je vsak odstotek povečanja stroškov na račun energije v Metalu lahko usoden. 7. Zakaj hiteti s prodajo industrijskih nožev ločeno, ko pa so vendar uspešna družba, ki plemeniti jeklo, nastalo v Metalu; kakšni so razlogi za to? Naj spomnimo, da se Noži prodajajo že tretjič, drugič je to bilo leta 1997, kjer so udeleženci na razpravi v državnem zboru, ki jo je organizirala SLS, enotno nasprotovali prodaji Nožev, saj že več kot dvajset let konkurirajo tistemu, ki bi jih kupil. Po informacijah naj bi bil najresnejši kandidat za nakup tudi sedaj IKS, torej podjetje, ki ima ožje tržišče kot Noži. Zanimiv primer! 8. Tisti, ki odločate o usodi Raven, preverite naše zahteve, povejte jasno tudi, kakšni so bili nameni pri prodaji Armatur. Nismo proti ugodni prodaji tujcem, smo proti darilom tujcem, ki bodo iz naših uspešnih družb kovali dobičke, ali pa celo zmanjševali proizvodnjo na račun svojih matičnih podjetij, saj bodo tako dobili trg, ki ga do prevzema, npr. Nožev, niso imeli. 9. Na koncu pa še o predvidenih viških delavcev, ki so nastali po veliki hvali o uspešnih sanacijah. Sedaj se išče rešitve v strateških partnerjih. Če nato sledi prodaja družb, ji bo cena zelo padla, saj je jasno, da se strateškega partnerja išče v težavah, ki so doma neobvladljive. Civilna iniciativa Ravne na Koroškem Za mag. Jože ŽUNEC, univ.dipl.inž. v Razprodaja Železarne Ravne v končni fazi Civilna iniciativa (Cl), ki seje oglasila v zvezi z razprodajo Ž.R., je zbudila v javnosti pozitivne in negativne reakcije. Zato je čas, da si povemo dokončno besedo. Edini namen Cl je, da se pravočasno preprečijo poteze, ki lahko za dolga leta, ali za vedno, pokopljejo skoraj 400 letno tradicijo železarstva, ki je edina perspektiva preživetja Korošcem. Po vseh pole-mikah v medijih, ki k reševanju problema niso prispevale nič oprijemljivega, pa je na akcijo Cl padla senca nezaupanja, celo sum maščevalnosti in primitivizma vsled nizkotne reakcije kreatorjev in zagovornikov razprodaje in glavnih nosilcev odgovornosti za življenje Korošcev naslednjih pol stoletja. Zato se ponovno oglašamo. 1) Železarna lahko uspešno deluje le kot celota, razprodaja po delih pomeni njen propad. 2) Razprodaja za vsako ceno in komurkoli samo zato, da se polni državna blagajna, ko se država umika kot lastnik, je neodgovorna poteza. Vsak dobro ve, da tuj lastnik ne bo vlagal v izboljšanje in širitev proizvodnje v tuji državi, ko ista panoga v lastni državi hira. Nasprotno, trudil se bo, da jo likvidira, se znebi konkurence, kupi pa tržišče. Kot absolutni lastnik jo lahko razproda, ali pa prisili delavce, da delajo kot sužnji za vsako še tako sramotno plačo ali pa gredo na cesto v breme vseh slovenskih davkoplačevalcev. Tudi pri izbiri domačih kupcev se kaže kaj čudna slika. Izločajo se potencialni kupci, ki so sposobni pokrivati eventualne rizike s svojim imetjem, tolerirajo pa se anonimni posamezniki ali skupine, ki obstajajo na papirju, njihov bančni račun pa je ničla. Popolnoma prozoren je njih namen, za drobiž kupljeno podjetje razprodati po kosih za čim višjo ceno komurkoli za lastni blagor, blaginja zaposlenih pa jim je deveta briga. 3) Razprodaja, če že mora biti, naj bo transparentna, javna in pravi lastniki delavci, ki so pol stoletja garali za imetje, ki ga razprodaja neki tretji namišljeni lastnik, morajo natančno vedeti, kaj se načrtuje in kakšne so lahko posledice takega početja. Skrivanje podatkov in pranje možganov podložnikov z enostranskim obveščanjem in prikrito cenzuro pa vse do zastraševanja zapo- slenih in celo fizičnim obračunavanjem novinarjev, je preživela metoda, ki ima v današnjih časih le nasproten učinek. 4) Namen Cl ni lustriranje kogarkoli. Osebne zamere kogarkoli, če obstajajo vsled neprimernih postopkov in komunikacij med nekaterimi člani Cl in dr. Tasičem v preteklosti, nimajo nikakršnega vpliva na osnovni in edini cilj Cl, da obvaruje polstoletno delo kolektiva Ž.R. pred krajo, razvrednotenjem in kraj pred socialno katastrofo, ki lahko sledi. Da se ime Tasič ponavlja, ni slučaj ali namen, pač pa dejstvo, da je bil dr. Tasič vsaj osem let med glavnimi akterji pri formiranju usode S.Ž., tudi ravenske, in sonačrtovalec razprodaje po kosih pod krinko “Strateški partner". 5) Skrivnostna prodaja Armatur za nerazumljivo nizko ceno tujemu kupcu v času aktivne vloge osumljenega, če ne še pravnomočno obsojenega dr. Šušterja zbuja sum na nečedne posle, zato Cl vztraja, da se zadeva razišče in sum odpravi ali potrdi. Dokler ljudje ne bodo vedeli prave resnice, bo vsako razpro- dajo katerekoli enote Ž.R. spremljal sum in govorice o kraji, goljufiji in grožnjah, kar lahko odvrne poštene in resne kupce od sodelovanja. 6) Socialno razslojevanje družbe na bogate in revne ima svoje korenine tudi v divji razprodaji podjetij, ko isti vodilni ljudje včeraj trdijo, da je podjetje neuspešno, danes, ko so sami postali njih lastniki, pa z enakim programom poslujejo uspešno. Vsakdo ve, da čez noč z delom ni mogoče obogateti, pač pa z manipulacijo, goljufijo in s krajo. Vse večji socialni prepad pripelje do štrajkov, socialne revolucije in do prelivanja krvi. Nedavni dogodki v Argentini so dovolj resno opozorilo. Slovenci so doživljali že mnogo težje čase in so se z združenimi močmi znali upreti zlu, vendar tako, da so bremena in žrtve bile enakomerno porazdeljene med vse. Če se je svet že odločil za kapitalistični sistem življenja, se mu pač majhna Slovenija mora pridružiti, vendar mora ohraniti kanček nacionalnega ponosa, da ne bo v zgodovini zaznamovana kot “država samostojnih sužnjev”. M. Šipek črna kronika Flambirana friteza Čeprav koroško črno kroniko za časopis Prepih pišem že celo desetletje, me še vedno najbolj prizadene, kadar moram pisati o dogodku, ki je zahteva najdragocenejše, kar imamo na zemlji - človeško življenje. Žal je temu tudi tokrat tako. Usodno spravljanje 25. 02. 2002 so bili policisti ob 13.34 obveščeni, daje prišlo v Šentjanžu nad Dravčami do nezgode pri delu. Na kraj dogodka je odšla patrulja Policijske postaje Radlje ob Dravi, ki je ugotovila, da je K.U. iz občine Vuzenica s traktorjem in enoosno prikolico na svojem posestvu spravljal drva. Okoli 100 metrov od domače hiše, ko je zapeljal v blagi klanec, je traktor pričel drseti po bregu, zdrsnil čez rob in se ustavil v jarku. Voznik je padel s traktorja, ki ga je tako hudo poškodoval, daje na kraju nezgode umrl. Prehitevanje med zavijanjem Na srečo brez smrtnih žrtev, vendar z dvema poškodovanima mladoletnima prometnima udeležencema, pa seje končala prometna nezgoda, ki seje 15. 03. ob 14.15 pripetila na glavni cesti Dravograd -Radlje ob Dravi. Voznik osebnega avtomobila F.Š. iz občine Ravne na Koroškem je vozil po glavni cesti iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Gortina je dohitel mladoletnega voznika kolesa z motorjem in njegovega sopotnika, prav tako mladoletnika, oba doma iz občine Dravograd. Voznik F.Š. ju je pričel prehitevati po levi strani, v času, ko je voznik kolesa z motorjem zavijal v levo, z glavne ceste na krajevno proti Gortini. V trčenju sta se voznik kolesa z motorjem in njegov sopotnik huje telesno poškodovala in so ju z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Zebra ni zaščita 06. 03. 2002 ob 10.55 je S.M. vozil osebni avtomobil po regionalni cesti Ravne -Dravograd. Na Ravnah na Koroškem se je približeval prehodu za pešce z neprilagojeno hitrostjo. Avtomobila ni uspel pravočasno ustaviti in je na prehodu zadel peško P.A. iz občine Ravne na Koroškem, ki je tedaj pravilno prečkala cesto. Peško so odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili hude poškodbe. Flambirana friteza Ognjeni zublji so se tokrat vneli 25. 02. v gostinskem lokalu v središču Slovenj Gradca. Zagorelo je ob 11. uri, policisti pa so ugotovili, da zaradi pregretega olja v električnem cvrt-niku - fritezi zaradi napake na električnih napravah. Ogenj je povzročil za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Noč vlomilcev Prava noč vlomilcev je bila v noči z 10. na 11. 03. 2002. Neznani storilci so namreč vlomili kar v dva gostinska lokala v Radljah ob Dravi. Odtujili so več zavitkov cigaret in lastnika oškodovali za dobrih 60.000 tolarjev. V Slovenj Gradcu pa je neznanega vlomilca pri vlomu zalotil lastnik gostinskega lokala in ga pregnal brez plena. Kljub temu je neznani tat s poškodbo stekla povzročil za okoli 5000 tolarjev gmotne škode. Ukradeni vitamini Policisti Policijske postaje Ravne na Koroškem so 04. 03. ob 11.30 zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj velikih tatvin (vlomov) prijeli in odredili pridržanje do 48 ur zoper D.P. in M.K., oba doma iz občine Mežica. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta v noči na 04. 03. na območju Mežice vlomila v kiosk s sadjem in zelenjavo in v osebni avtomobil, iz katerega sta ukradla avtoradio in polico z zvočnikoma. Avtoradie sta odtujila še iz štirih nezaklenjenih osebnih avtomobilov. Predmeti so jima bili zaseženi in sojih vrnili lastnikom. Po zbranih obvestilih sta bila 05. 03. oba izpuščena, proti njima pa bodo policisti seveda podali kazenski ovadbi. Nad očeta Uro in pol po polnoči 12. 03. so policisti morali posredovati v zasebnih prostorih v Radljah ob Dravi. Tedaj je namreč R.D. kršil javni red in mir. Vinjen se je prepiral in fizično obračunaval z očetom. Ob prihodu policistov s kršitvijo ni hotel prenehati in so ga morali odpeljati na policijsko postajo, kjer je ostal do streznitve. T.l. Glosa Petekijada V času, ki ga zajemam v tokratni črni kroniki, sta se zgodila tudi dva dogodka, od katerih eden sicer neposredno ne sodi v črno kroniko, vendar je z njo, če lahko zadevo nekoliko glosiram, vendarle povezan. Gre za konec letošnje zimske olimpiade in za (prvo) obletnico napada na našega novinarskega kolega Mira Petka. 0 tem, kje so povezave med dogodkoma, sem seveda za mnenje povprašal človeka, ki je v moji kroniki najbolj kompetenten in ima vedno na zalogi kakšno bistroumno - Reneja, prijatelja mojega prijatelja, kulturnega delavca Mirana. "Seveda je povezava med tema dvema dogodkoma očitna,” je bil Rene takoj pripravljen povedati svoj komentar. “V obeh primerih gre namreč za novo olimpijsko disciplino, tako imenovano "dihanje za ovratnik”. Poglejte, naši športniki na olimpiadi v ZDA, razen svetle izjeme smučarskih skakalcev, niso bili kaj prida uspešni. Lahko bi rekli, da so “na terenu” zaostajali za drugimi. Vendar pa ta položaj tudi ni tako slab, saj lahko na tak način uspešno “dihaš za ovratnik" svojemu sotekmecu. In čeprav iskanje nasilnežev (še) ni olimpijska disciplina, je tudi v tem primeru v igri "dihanje nekomu za ovratnik" ali, kot bi rekel moj prijatelj Tone s Štajerske: s svojo žgočo sapo ga tako rekoč držiš za kravatlc. Seveda pa lahko nekomu “dihaš za ovratnik” le tako dolgo, dokler ti ne poide sapa. Potem pa - adijo ovratnik in tisti, ki ga nosi! Toda, če stoji za Petkovimi napadalci nekdo z “dolgo roko", imajo tisti, ki tako radi neznancem dihajo za ovratnik, upajmo, vsaj dolgo sapo. In kot je nekje dejal eden izmed njih, če ne prej, bodo storilce napada na Petka odkrili v petih letih. To nam zagotovo lahko vliva zadovoljstvo, če ste seveda zadovoljni z vsem, kar kdo blekne. Ko sem bil namreč sam še otrok, mi je mati, kadar sem bil žalosten in nesrečen, ker česa ali koga nisem dobil ali ujel, rekla, da bo dotlej, ko se oženim, že vse pozabljeno in urejeno. In tako sem ostal samski vse življenje. Kazen za to pa je, da si moram značilno francosko kosilo, saj veste, dunajski zrezek in fižolovo solato z bučnim oljem, še vedno kuhati sam. Skrajno nepravično: so namreč tudi takšni, ki si svoje “kosilo” zaslužijo že s tem, da drugim dihajo za ovratnik! Naj torej živi nova olimpijska disciplina." “Pa srečno hodi,” je Petku rekla preiskovalna komisija. Minister za notranje zadeve pa nič. T.l. Varnost na Koroškem v letu 2001 Mag. Srečko Krope: "Policija ni za to, da bi nadomeščala starševsko in šolsko vzgojo v naši družbi." Na tradicionalnem delovnem srečanju policistov in koroških županov v gostišču Šarman v Javniku v Podvelki so je vodstvo slovenjgraške policijske uprave predstavilo delo in stanje policijskega varstva v preteklem letu. Pri gospodarski kriminaliteti so ugotovili za slabe štiri odstotke manj gospodarskih kaznivih dejanj, vendar beležijo porast nastale materialne škode, za skoraj polovico več kot leto poprej, in sicer v višini 771,740.000 tolarjev. V največjem porastu so bili korupcijski delikti, kazniva dejanja neupravičenega sprejemanja daril, oškodovanja upnikov, zlorabe uradnega položaja, poneverbe in zlorabe položaja ali pravic. Ta škoda je lani pomenila kar 78 odstotkov celotne materialne škode, nastale kot posledica vseh storjenih kaznivih dejanj na območju Koroške. Po enotah se je število obravnavanih gospodarskih kaznivih dejanj najbolj povečalo na območju PP Radlje, UKP Slovenj Gradec in PP Slovenj Gradec. Na področju splošne varnosti je Rajko Meh opozoril na naraščajoče število alkoholiziranih voznikov in pijanih kršiteljev javnega reda in miru. Na območju policijske uprave so lani obravnavali 1146 prometnih nesreč, kar pomeni sedemodstotni porast. V petih nesrečah je za posledicami prometnih nesreč umrlo pet udeležencev, za 25 odstotkov pa seje povečalo število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V razpravi so župani in vodstvo policije govorili tudi o “primeru Petek”, katerega rešitev je za policijo po besedah direktorja slovenjgraške policijske uprave, mag. Srečka Kropeta, predvsem strokovni izziv in bodo naredili vse, da bo primer čimprej (Krope: “...v relativno kratkem času”) rešen. Opozorili so tudi na porast mladoletniške kriminalitete, predvsem s področja kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje mamil in prometa z njimi. “Na Ravnah vemo, kje so te postojanke, kjer se prestopniki zbirajo, in tam pogrešamo večjo budnost policije z ukrepi," je menila županja Ivana Klančnik, ki je podvomila tudi o upravičenosti (pre)pogostih ustavljanj voznikov s strani prometne policije na Koroškem. Predstavniki policijske uprave pa so povedali, da so možje postave najpogosteje tam, kjer se pogosto pojavljajo kršitve. “Za prisotnost na vseh mestih naj primanjkuje kadrov. Razumeti pa je treba tudi vlogo policije, kajti zgolj represivni ukrepi ne morejo nadomeščati starševsko in šolsko vzgojo v naši družbi", je med drugim poudaril direktor PU Srečko Krope. -dj HOROSKOP - APRIL 2002 OVEN: Vaša astrološka ura znova bije hitro in močno. Kot da bi hoteli objeti ves svet, še posebej, če bi vas za to bogato nagradili - lažno skromnostjo ste namreč opravili. Ko se boste vsaj za hip izvili iz popolnega delovnega zagona, se prepustili spomladanskim užitkom. A začnite z majhnimi koraki: izberite na primer barvo, pleskali boste kasneje... BIK: Odmevi iz okolice vam bodo hitro potrdili, da ste nadvse privlačni in da so vaše aprilske sanje predvsem - erotične. Domiselnost in radovednost sta zdaj vaša najmočnejša aduta -da ju boste čim boljše položili, ostanite raje v senci - tistim v prvih vrstah in pod žarometi namreč marsikaj uide. DVOJČKA: Kar ste začeli, zdaj premislite do konca. Ko boste namreč zares hoteli, se bo začelo dogajati samo od sebe...Varnega prehitevanja zdaj ni. Prijateljska družba vas bo lepo sprejela, vam pa bo hrupno dogajanje kar priročen alibi -raje se boste namreč ukvarjali z drugimi kot pa sami s seboj. A tudi to vam ne uide, saj je že skrajni čas. RAK: Zvezde vas nagovarjajo, da presejete množico želja in si vsak dan vsaj eno uresničite - prijetna ukana, ki vam bo pomagala opraviti drobne obveznosti takorekoč - mimogrede. Ali bi ali ne bi - zdaj ni več vprašanje. V družbi in službi se prav po spomladansko razcvetate in tudi za vaš videz si lahko samo čestitate. LEV: Manjši spodrsljaji vam bodo odpuščeni, zato kar pogumno naprej. Poskušajte se spomniti, kaj vam prišepetavajo sanje, da boste v obdobju, ko je zunanji svet v prvem planu, ohranili stik s seboj. Zagrabite prvo priložnost za službena potovanja, še posebej študijska - gre za dolgoročno naložbo. DEVICA: Če ne prej, pa si boste ob večerih priznali, da nekaj toplih uric v dvoje ne bi bilo odveč ... Službene teme naj torej ostanejo pred vrati, saj jim morda še celo preveč resno posvečate večji del dneva. Zdravilo za zaskrbljenost: kak krajši izlet v dobri družbi ali, če imate priložnost - kakšna obetavna premoženjska transakcija v širšem družinskem krogu. TEHTNICA: Napadalca boste hitro spremenili v prijatelja, če ga boste vpregli v svoj voz ...saj najbrž čutite, da mu je zmanjkalo goriva. Še več - “napadalec” nasprotnega spola lahko zdaj postane celo vaš srčni kralj in lahko mu brez skrbi dovolite, da v živahnih debatah izzove v vas nove zamisli, ki jih bosta nato skupaj poslovno zelo dobro obrnila. ŠKORPION: Kupiti ali prodati in vsaj malo “obogateti" ...takšen bi lahko bil vaš spisek želja, če se boste preveč zgledovali pri drugih. Vsekakor znamenje, da vaša samozavest potrebuje nove spodbude. Čim se bo ogrelo vaše sreče, boste na denar pozabili, a popustili ne boste brez “boja" - vašo naklonjenost si je pač treba zaslužiti. STRELEC: Najbrž vam bo res v zadnjem trenutku uspelo ujeti vlak in zagrabiti skoraj izgubljeno priložnost. A najpomembneje je, da se boste sploh premaknili in začeli ...Drobne vsakdanje obveznosti zato vprežite v eno samo navezo in opravite le najnujnejše. Če ste se naposled odločili, komu boste v partnerskih odnosih rekli dokončni da, storite to zdaj. KOZOROG: Lahko bi vam obljubljali gradove v oblakih, a brez uspeha: potrebujete predvsem krajši umik iz deroče reke, da premislite, ali je smer za vas sploh prava. Ljubezenska čustva in ustvarjalnost se prebujajo in prav zdaj lahko v partnerstvu uresničite več kot vse leto poprej. Dom bo postal veliko več kot le prostor, ki nenehno zahteva delo. VODNAR: Malce naporni boste za okolico, saj vas ob pravem času ne bo na pravem mestu, ker boste odkrili nekaj boljšega. Dolgim nosovom se vsekakor opravičite, saj ste vi tisti, ki prehitevate dogodke, dogovore in tudi - možnosti. Imate pa vso zvezdno podporo, da si te možnosti sami ustvarite, še posebej, če se povezane z vašim domačim okoljem. RIBI: Tista o drevesih in gozdu le ni tako obrabljena, da vam ne bi prišla še kako prav. Odmaknite se za nekaj korakov in skozi kaos boste našli pot - morda celo srečate “Rdečo Kapico”, ki že dolgo čaka prav na vas. Vsekakor sprašujte in predvsem - prisluškujte odmevu, pa tudi nekaj finančnih zalog za popotnico si pripravite. prepih PREPIH BREZ SLADKORJA IZPOD KLOBUKA Odkar je zvedel, da je pivo hrana, jé petnajstkrat na dan. * * * Sanje visoko letajo. * * * Ni bolezni, ki je smrt ne bi ozdravila. Zaradi natolcevanja so že marsikoga natolkli. * * * Goveda so vegetarijanci. * * * * * * Globoke misli se ne izogibajo Ko ti odzvoni, je prepozno spraševati, komu zvoni. Velika rit je velika gospa. * * * plitvin. * * * Izgovor, ki ga pes na repu prinese, ti položi na jezik. * * * Rajši imam mačko kot mačka. Lahko se je strinjati, dokler se strinjaš. Za v posteljo izbiraj žensko zvečer, za v zakon zjutraj. * * * V krizah je prva vrsta v Ni modro, da dobrota Prazen želodec se rad igra z mislimi o polnem krožniku. ozadju. * * * nastopa neučakano. Med klepetom se je že marsikdo zagovoril. * * * Ne maram monotonije stereotipov. Toliko zdajam za hrano, da sem čisto suh. * * * Družbo najbolj zavirajo ljudje, ki so brez zavor. O DRNOVŠKU IN NJEGOVIH Kaže, da bomo prodani z nalepko LDS. * * * Ali je vlada lahko stečajni upravitelj države? ★ * * Kdor državo spremeni v močvirje, lovi v kalnem. * * * Ludvik XIV. ali Janez I. za Slovence ni vprašanje. * * * Ko bo šlo zares, ne pozabite, da je LDS stranka z največ perja. * * * Drnovšek bo že davno pokojni, ko bodo njegovi dolgovi še vedno živi. * * * LDS ima pripravljen zelo učinkovit načrt regijskega razvoja: regije bo na hitro spremenila v provinco. * * * Da Drnovšek ne ve, kaj delajo njegovi ministri, lahko verjamem le v primeru, če Drnovšek ne ve, kaj dela Drnovšek. * * * Začetek je pripadal Demosu, nadaljevanje LDS. Konec bo brez dvoma pripadal ljudstvu. * * * ... ne vedel bi, kako se v strup preobrača, kar LDS nam sladkega obeta ... DROBNA ZAPAZANJA Slaba kava v dobri družbi je vedno boljša od dobre kave v slabi družbi * * * Nesposobni ti lahko pomagajo do uspeha, ne bodo pa te naredili uspešnega. * * * Vedno več je kmetov, kijih je zdrava kmečka pamet privedla do norih krav. * * * V gostilnah vinjenim in mladoletnim ne točijo alkoholnih pijač. Polno steklenico seveda lahko dobijo. * * * Odkar sem začel zahajati po ambulantah in bolnišnicah, šele vem. zakaj zdravnikom toliko bolnikov uide na oni svet. Očitno so se naveličali čakati. * * * Slovenska vlada ima zaposlenih 850 svetovalcev. Če vemo. da je le 10 odstotkov takšnih, ki so zares sposobni svetovati, pridemo do števila 85, kar je pa ravno prav. Trudi se : Niko Brumen IZ DOMAČIH LOGOV Medtem ko drugi zdravniki uspejo spraviti na oni svet zgolj kakšnega pacienta, je koroškemu skoraj uspelo tja spraviti celo organizacijo. * * * Koroški gostinci, pozor! Med gosti kavarne Tadej v Slovenj Gradcu se je pojavil talent, ki veliko potrebo opravlja v pisoar. Nikoli se ne ve, kdaj in kje bo perspektivni umetnik priredil naslednji samostojni performans v živo. www.nikobrumen.com preverit zagotovljeno zadovoljstvo Prevent d.d. Kidričeva 6 2380 Slovenj Gradec Tel.: +386 (0)2 8823 000 Fax: +386 (0)2 8823 010 Leto ustanovitve: • 1952 Število zaposlenih • 7200 Prihodek za leto 2001 • 330 MIO EUR Izvoz za leto 2001 • 322 MIO EUR Avtomobilski deli I 7 - Avtomobilske sedežne prevleke - Kaširanje tekstilij - Avtomobilski sklopi - Kalupirane in rezane poliuretanske pene ■ Plastični deli - Sukanci in trakovi - Logistična dejavnost Certifikati kakovosti • ISO/TS 16949 Nagrade • Nagradi koncerna Volkswagen za najboljšega dobavitelja “Value to the customer Award”. Nagrada za najboljše mednarodno podjetje "Manager 2000” v Bosni in Hercegovini. 0 www.prevent.si prevent@prevent.si Zaščita ■ Delovna poklicna in image oblačila ■ Specialna delovna oblačila - Delovne rokavice Les Kovine ■ Industrijski noži • Orodja za predelavo lesa - Izdelki iz karbidnih trdin Gradnje - Razrez hlodovine, sušenje lesa - Notranja vrata in podboji - Iveme plošče - Infrastruktura (predori, ceste, mostovi) - Polizdelki (beton, tlakovci, zidaki, robniki) - Visoke gradnje f Mercator ©©DQGQD3 @0®\!7©m5 ■ sobota, 6. aprii 2002 ob 11.00 uri Nastopila bo folklorna skupina Luka Kramolc iz Šentanela. Plesalci in godci bodo predstavili koroške plese in pesmi iz 18. in 19. stoletja. petek, 12. april 2002 ob 18.00 uri Nastopil bo Moški pevski zbor Viharnik iz Mežice. sobota, 13. april 2002 ob 17.30 uri Začarana otroška Lumpijada. Obilo glasbe, petja in plesa za otroke, ki bodo ob spremljavi ansambla Dvanajsto nasprotje sodelovali v Lumpijevih čarovnijah. petek, 19. april 2002 ob 16.00 uri Predstavila se bo Srednja strokovna zdravstvena šola z igrico "Pinkaponka se predstavi" z strokovnim programom: demonstracija oživljanja, predstavitev projekta nekajenje in merjenje krvnega tlaka. petek, 26. april 2002 ob 18.00 uri Predstavil se bo "Plesno rekreacijski studio Ka!y". Nastopila bo vokalno plesna skupina Select, plesalke plesnega studia Kaly in učenke Tao-bo-a. Prireditev bo vodila moderatorka Miljana Kolonič. petek, 5. april 2002 ob 18.00 uri Modna revija oblačil Mercator Centra, pričeske Frizerskega studia No2, revija modne oblikovalke Stanke Blatnik v glasbeni spremljavi skupine Jazoo Supersonics. sobota, 13. april 2002 ob 10.30 uri Otroška Lumpijada v spremljavi glasbene skupine Dvanajsto nasprotje. Obilo glasbe, petja in plesa za otroke, ki bodo potovali skozi začarano pravljično deželo. petek, 26. april 2002 ob 18.00 uri Nastop glasbene skupine Ex Animo. VINTERSPOST A TlgOAvtO s*SK,c^ © Sanolabor Medvešek Pušnik JS3 Zlatarna Ceue imfvj sQg m K K športno lo*®n|a dd. Mi°£S!pft£ss OmEssnn opsihh dZS KNJIGARNA! NOVA LERA d.o.o. lextrenie ....._ i.'.M.fflì Plnmkn Zibelka najboljših nakupov