270
Novičar iz domačih in ptujiJb dežel.
Iz Dunaja. — Trije cesarski patenti od 10„ in 11. dne t. m. nam oklicujejo sila važne sklepe Njegovega Veličanstva, ki so vsacega poštenega Avstrijana navdali z velicim veseljem. Prvi patent razpušča sedanji državni zbor, čegar prevzetne centralistične večine bili smo že siti do grla, in namesti njega ukazuje nove volitve. — Drugi patent razpušča deželne zbore J.) v dolnji in 2) gornji Avstriji, 3) Salcburgu, 4) jna Stajarskem, 5) Koroškem, 6) Morav-skem, 7) v Sleziji in 8) na Tirolskem, ter ukazuje, da nove volitve se imajo brž pričeti. — Tretji patent oklicuje, da deželni zbori 1) na Češkem, 2) v Galiciji, 3) Dalmaciji, 4) na Kranjskem, 5) v Bukovim, 6) Vorarlbergu, 7) Istriji, 8) Gorici in 9) Trstu ostanejo kakor so, in se s kličejo v zborovanje na 14. dan prihodnjega meseca septembra.
V zbore, ki niso razpuščeni, stavi vlada zaupanje, da jej bodo pripomogli, da se doseže sprava in živo zaželeni mir se vrne med narode. Pri unih pa, ki jih je razpustila, nadja se, da nove volitve bodo odstranile dokaj tacih ljudi od poslanstva, ki nič nočejo vedeti niti slišati od besed, ki jih je presvitli cesar izjavil že pred 3 leti, rekši: „jaz hočem mir imeti med svojimi narodi". Da pa je razpuščen tudi tirolski zbor, čegar večina je spravoljubna, vzrok je mendo to, da se vlada morebiti nadja, da zdaj tudi tirolski Lahi pridejo v deželni zbor, kteremu so se dozdaj popolnoma odtegnili.
Iz vsega je očitno, da prevažni bodo prihodnji deželni zbori, in sicer tako važni, da dozdaj še nikoli tako. Francosko. Iz Pariza. Obravnava z zatoženci pariškega punta se je začela v Versaillu. To je v resnici velikanska obravnava, kjer 15.000 je zatoženih, drugih 15.000 vjetih so že oprostili zarad pomanjkanja dokazov. Da se obravnava hitreje dožene, so zatožene razdelili v tri vrste. Prva vrsta obsega člane pariške puntarske srenje (komune) in centralnega njenega odbora, in sicer ne samo tiste, ki so vže v zaporu, ampak tudi one, kteri so po glasa mrtvi ali ki so zbežali in se obsodijo „in contumaciam". Ta vrsta šteje 105 oseb; od teh je pa vjetih le 20. V drugo vrsta je sodnija djala vojake (puntarje), kteri so na priliko kot vojskovodji ob času obsedanja Pariza po versailski armadi zastopali Parižko komuno. V tretjo vrsto štejejo one, ki so kot podpihovalci ljudstva vspešno služili pariškemu puntu, na pr. vjeti časnikarji. Ostali sodelavci grozovitega punta bodo obsojeni v četah od 20 do 30 oseb. Kakor je bilo že omenjeno , je vjetih do zdaj le 20 pravih glavarjev, vsi drugi so ali zbežali ali so bili pobiti v zadnjih bojih v Parizu.      (Kon. pr.)