(retina vseh zdravnikov v Cleveland odpotuje na vojno poge v Franciji
volj dečkov, da bi prižigali cestne svetiike. Odslej bo mesto najelo deklfeta, da o-pravljajo to delo.
—Kakih 2000 žensk se je moralo registrirati v Cleve-landu k<jt tuje sovražnice. To so Nemke, ki niso ameriške državljanke.
—Pati Blaha je bil v soboto zjutraj najden nevarno ranjen pred hišo na 1074 Addison Rd. Blaha stanuje na 1118 E. 67th St. Skoro umirajočega so ga odpeljali *v St. Clair bolnišnico. Policija je mnenja,da je bil na Addison Rd. napaden od roparjev in pretepen. To dokazuje tudi dejstvo, da so bili vsi njegovi £epi spraznjeni. 26 drugih roparskih napadov se je zvršilo v Clevelandu v soboto in nedeljo.
—Martin Tjmner je 25 let hranil svoje prihranke deloma doma, -deloma na banki. Na banki je imel vloženega $380, doma pa je imel vžimni-ci spravljenega nekaj nad 3000dolarjev. V soboto zve-če so mu tatovi naredili o-bisk. Trimnerja ravno ni bilo doma, in ko se je vrnil, je dobil doma vse jpremetano, $3000 pa je zginilo za večne čase. To so ljudje, ki jih ne izuči nobena stvar. Denar na banki je edino premoženje, ki ga ima sedaj Trimner, a $3000, katere je prislužil v petih letih, je zginilo za vselej. Slovenci, ne hranite denarja doma, xloiite ,ga v vojno hranilne znam! Ice ali v Liberty bonde, ali pa ga vložite na banko.
—Frank B. Willis, ki je bil že guverner države Qhio, je zopet kandidat in sicer na republikanskem tiketu. Willis kandidira na podlagi da mora Ohio postati suha in se odpravi vsa pijača.
—Policija išče neko mlado žensko in mladega moža, ki sta oba zginila z doma, ne da bi pustila kako sled za seboj. Ženska je 27 (etna Marion Elwort. V petek je zapustila svoje stanovanje na 14908 Damon ave., in vzela s seboj triletnega otroka. Dan pozneje je pa zginil tudi njen mož, ki je vzel s seboj petletnega sina.
—Elmer Hupp, ki je v decembru lanskega leta ustrelil zapeljivca svoje žene, nakar je bil od porotnikov o-proščen, se je sedaj spravil s svojo ženo. Pred sodnikom Levine bi se morala v soboto vršiti obravnava za razporo-ko, toda Hupp je poslal pismo, da razporoke ne bo, ker je žena pri njem.
—Leo Dean, 26 let star, je bil obsojen na dvajset let ječe, ker je 31. maja oskrunil 20 letno Ruth Enright, stanujočo na 7518 Guthrie ave.
—V soboto je bil prvi poletni dan. Namesto vročine smo dobili zimske vetrove. Temperatura je bila komaj 49 nad ničlo, šele v torek, pravi vremenski prerok, se bo vreme zboljšalo.
-Vsi oni mladeniči, ki so se registrirali pred kratkim, dobijo ta teden vprašalne pole, na podlagi katerih se jih bo uvrstilo v razne razrede. Kdor se je poročil od lanskega leta maja meseca, ne bo upoštevan pri razdelitvi, ampak pride v prvi razred.
-Dva zamorca sta v soboto ponoči razbila izložno okno Ben. D. Sreibman Co., na vogalu 55, ceste in Central ave. in,sta odnesla za naročiti, ne bo upra-|$1000 diamantov. Oba sta
pobegnila v avtomobilu in
Ena tretina clevetands-kih zdravnikov bo morala ne mudoma v armado. Ameriška armada potrebuje 50.000 zdravnikov. Vsak tretji zdravnik v Clevelandu bo moral pustiti svojo prakso in oditi na bojno polje. Za vsakih 500 mož pri vojakih mora biti en zdravnik. Ameriška armada bo narastla na 5.000.000 mož, zakar se bo potrebovalo 50.000 zdravnic kov. Zdravniki so ogromnega pomena v vojni. Zavezniki so imeli v tem dosedaj srečo, in mnogo stotisoč vojakov se ima zahvaliti izurjenim ameriškim zdravnikom, ki so naredili preve čudeže pri ranjencih. Zdravilstvo je v tej vojni tako napredovalo, da vojak, ki ima najhujše rane*je v šestih tednih zdrav in se zopet lahko vrne na fronto, dočim je v mirnem času isto zdravilstvo vzelo najmanj 6 mesecev. Zlo mljeni nosovi, razbite ustnice rame, križ, hrbtenice, prelil-vanje krvi iz ene osebe v drugo, vse to je vsakdanje delo zdravnikov. Zdravniki na fronti imajo v posebnih steklenicah mnogo krvi na ledu, in kadar je kak ranjenec zgubil mnogo krvi, mu vlijejo to posebej pripravljeno kri v žile, da postane zopet normalen. Najbolj vešči pri operi ran ju so ameriški travniki, kot se je izjavil načelnik misije
h ki-«*
reveiandu. lesto Cleveland je zgubilo tožbo napram telefonskim kompanijam. Najvišje državno sodišče je odločilo, da mestna vlada nima pravice diktirati cene telefonski kompaniji, ampak je telefonska družba upravičena dvigniti cene.	>
—John Muszkos in njegova žena Mary, 2443 W. 4th St. sta bila v soboto zadeta od strele. Mož bo zgubil desno nogo, njegova žena pa je dobila nevarne opekline. On in žena sta stala poleg peči v kuhinji svojega stanovan ja, ko je udarila strela v dimnik in skozi peč v kuhinjo, kjer je naredila veliko luk-*njo v tleh. Strela je zagnala f oba zakonska na tla.
—jos. Fabjan, znani rojak v rikši nasčlbini, je kupil mesnico od A. Ogrinca na Glass ave. Rojakom priporočamo to podjetje.
-—Bilo je na cestni kari na Euclid ave. Dva moška sta govorila o vojni. Eden vpraša druzega koliko časa misli, da bo vojna še trajala. "O", pravi drugi moški, "radi mene lahko/traja" večno, ker denar mi leti kar na kupe." Po teh besedah se pa dvigne s sedeža neka ženska ter pri-soli gorko zaušnico dotične-mu in reče: "To je za moje-a sina, ki je v Franciji," in o mu je priselila drugo klofuto, je dejala: "ta je za mojega sina v taborišču." Mož je bil eden izmed onih pijavk izkoriščajo vlado kjer jo rejo.
—Mestna vojna komisija, re član je tudi naš ured-je sklenila kupiti za ton premoga ža rezer-Ako bo kazalo, se bo ku-še nadaljni premog. Ta log se bo prodajal pozni-ceni pozimi onim Cle-idčanom, ki bodejo brez >ga in bodejo dokazali, poletju premoga niso naročiti radi pomanj-denarja. Kdor je "po-
Ali napadejo Avstrijci Nemce ?
Avstrijci spoznajo! da so Nemci krivi vsega trplenja.
dobiti do-
London, 24 .. junija. Mnogo mesecev so gotovi časopisi in pisatelji pridigovali, da bodejo centralne sile poražene, ker ne bodejo imele dovolj živeža, da bi nadaljevale vojno. Od časa do časa se je določeval dan, kdaj bo Nemčija in Avstrija pirsilje-na odložiti orožje. Potem pa je prišla submarinska kampanja, ki je tudi zaveznikom odprla oči kaj pomeni pomanjkanje živeža. Seveda s submarinško kampanjo si Nemci niso priborili več živeža, a zaveznikom tudi niso bistveno škodovali.
Toda sedaj so prišle demonstracije v Avstriji, pun-ti, štrajki delavcev v muni-cijskih tovarnah in splošna zahteva po miru. Vse te stvari tudi Nemčija gleda z nemirnim očesom, kajti če se Avstrija odtrga od nemške zveze, tedaj je tudi Nemčija zgubljena. Kar se tiče Avstrije, je bila vojna za njo končana, ko se je sklenila mirovna pogodba z Rusijo in Rumunijo. Ljudstvo v Avstriji je bilo prepričajo, da mir je mir in Avstriji se ni treba boriti več. Kajti nobena država, razven Rusije, ni trpela toliko v vojni, ni imela toliko stroškov kot baš Avstrija.
Razni narodi v Avstriji so kmalu sprevideli, da jim ravno vojna nudi lik, da pridejo do besede, da dobijo samostojnost. V Avstriji je zmanjkalo vsega, sladkorja, Žita, masti, tobaka, usnja, volne, sukna, spoh vsega, kar se potrebuje za navadno življenje. Toda Avstrijci so se borili nadalje in se malo pritoževali. Vrjeli so besedi svojega vladarja, da kadar pade Rusija, to imela Avstrija vsega dovolj. In ko je padla mogočna Rusija, ko je bila Rumunija poražena, in je tudi italijanska armada bila vržena nazaj, tedaj so avstrijski narodi mislili, da je prišel sedaj čas, da se sklene mir, mislili, da je sedaj trpljenja konec in da bodejo uživali, kar so dobili. Iz Ukrajine pride mnogo živeža, iz Italije pa denar, katerega bodejo plačali zavezniki. Toda kako so bili avstrijski narodi razočarani.
Iz Ukrajine ni dospel niti en bušelj žita, namesto tega pa je avstriska vlada zmanjšala delež kruha za vse prebivalstvo. Namesto italijanskega poraza je prišel avstrijski poraz-.
Avstrijski narodi so začeli misliti. Kdo je kriv, da se vojna nadaljuje, kdo je kriv, da ne dobijo hrane, da se ne sklene mir? In oči vseh so se obrnile na Nemčijo. Splošno prepričanje je nastalo v Avstriji, da Nemčija zadržuje ves mir, da je Nemčija kriva, da mora avstrijsko prebivalstvo toliko trpeti. Toda Avstrijci so se dali še enkrat potegniti od Nemcev.
Nemško vrhovno povelj-svo je prisililo Avstrijce, da so napadli Italijane, rekoč, da Če Nemci in Avstrijci naenkrat primejo Francoze in Italijane, da je zmaga gotova, in z zmago pride mir. To da Nemci v Franciji ustavljeni, Avstrijci v Italiji poraženi, in avstrijske oči, ki so bile že prej precej odprte, so se odprle še bolj široko. '
Med Avstrijo in Nemčijo je nastal velik propad. Avstrijci so začeli čim huje sovražiti Nemce,, katere danes očitno smatrajo za povzro-
PE1
Published under p«i orized by the i 6th, |917y on Poet Office el Obio.
By order mf i" A« I
P<
čitelje v Štiri leta jti da se je o požel jen je, dali, kaj so ci.
Vprašai nastala r Po rrinen kov do bo prišlo, so danes za revol strijska peh, t med voj prebiv strija nemš so
pušica ne ro ime
1 na
spunta,
bi po
|ljenja. trijce, roj no fegle-lem-
av-
M -•'••'•t-
"I
revolucijo, ucijonarnega duha je med avstrijskim prebivalstvom in med vojaštvom, posebno med slednjim. Mnogo stotisoč ujetih avstrijskih vojakov se je vrnjlo iz ruskega ujetništva, in ti
vsi so prinesli s seboj revolucionarne ideje. In avstrijski nezadovoljneži so danes pripravljeni obrniti orožje napram Nemcem samim, če so prepričani, da jim to prinese mir.
Raditega pa imajo zavezniki danes najlepšo priliko, da izkoristijo avstrijške razmere. Diplomacija mora i-gratnv tem veliko ulogo. Treba je povzročiti, da Avstrija ne veruje več nemškim obljubam, treba je že začeto revolucionarno gibanje podpirati, in prav lahko se zgodi, da bo Avstrija pripravljena skleniti mir z zavezniki. Tako bi se Nemcem naredil nered v njih lastni hiši, ker brez^Vvstrije bi Nemčija skoro nemogoče nadaljevala vojno. Če se torej diplomaciji zaveznikov posreči pridobiti upljivne faktorje v Avstriji za sebe, je prav gotovo, da avstrijsko ljudstvo obrne svoje orožje proti Nemcem in prisili k miru one, ki najbolj zadržujejo mir.. Avstrija je danes pripravljena za vse, pripravljena je prodati samo sebe, da dobi mir. V tem se vidi silovita kazen in maščevanje države, ki je prva začela vojno, kf je največ tela v tej vojni, in ki se bo lorala prva pokoriti za vse ehe njih voditeljev. Ko je Tušena, pride Nem-|a zlahka na vrsto. Nobene nade nima Nemčija, da bi nadaljevala vojno, kajti a-merikanska armada v Franciji narašča dnevno, in že sedaj je nad milijon Amerikan-cev v Franciji, dasi se je le splošno računalo, da bo tam milijon Amerikancev šele avgusta meseca.
Jugoslovanski oddelek usta- jj novljen pri ameriški vladi.
Vedno nove dokaze daje ameriška vlada napram Jugoslovanom, da jih upošteva in da se zanima za njih borbo proti Avstriji. Jugoslovanski Odbor je visoko čislan in u-poštevan pri ameriški vladi. Nad Vse prijetno pa n^s je presenetila novifca, da je ameriška vlada ustanovila posebni Jugoslovanski oddelek pri odboru za javne informacije v Washingtonu. O tem nam Jugoslov. Časnikarski Urad sporoča sledeče:
"Vlada Združenih držav je imenovala Mr. Petra Mla-dineo upraviteljem Jugoslovanskega Odseka v Odboru za obveščanje javnosti. (Co-mmitte of Public Information). Mr. Mladineo je svojo službo že nastopil. Posli, ki so se v tem odboru nanašali na jugoslovansko vprašanje, so se reševali posrednim potom, a od sedaj naprej ne samo da je osnovan poseben Jugoslovanski Odsek, temveč mu je bil tudi za načelnika i-menovan Jugoslovan.
Mr. Peter Mladineo, ki je bil imenovan na priporočilo Jugoslovanskega Narodnega Sveta, s katerim ima tudi v bodoče ostati v najožjih stikih v vseh svojih poslih, je rodom iz Brača v Dalmaciji, a prebiva že mnogo let v A-meriki, kjer se je pečal s trgovskimi posli, po večini, v
državi Texas. Mr. Mladineo je odličen in vnet Hrvat, a on je tudi z vso dušo za jugoslovansko idejo svobode in združenja ter je v tem smislu tudi iskreno deloval, kjerkoli se je znašel v Ameriki med svojimi rojaki. Mi smo prepričani, da bo g. Mladineo svoje mesto in službo spolnoval v popolno zadovoljstvo ameriške vladv .n v korist celokupnega našega naroda in mu k imenovanju iskreno častitamo.
Ob tej priftki opozarjamo vse Slovence, Hrvate in Srbe v Zdr. državah, da se v vseh poslih, ki se nanašajo, oziroma so v zvezi z vlado Združenih držav, imajti obračati naravnost na g. Petra Mladineo, Manager Jugoslav Bure au, Committe on Public Information, Washington, D. C. To se tiče tudi vseh društev in organizacij.
Slovenci, ki ste z Jugoslovanskim Odborom, vi vidite kako ameriška vlada čim dalje večje zaupanje podeljuje temu odboru. Ta Odbor je na pravi poti, oklenite se gat ne poslušajte narodnih zdra-žbarjev, postanite člani Slov. Narodne Zveze, ki skupno deluje z Jugoslovanskim Odborom za vašo svobodo. Sledite možem, katerih delo je priznano po vsem svetu kot nesebično in pošteno.
m
Avstrijska armada v divjem Rafijani. Avstrijske zgube 180.000 moz
na Avstrijskega cesarja.
London, 23. junija. Central News brzojavka iz Am-stredama naznanja, da je neki Avstrijec napadel cesarja Karla z namenom, da ga u-mori. Napad se ni posrečil,
in cesar je ostal še priživljen-ju. Avstrijski cesar se nahaja sedaj nekje na Tirolskem, blizu laško-avstrijske fronte.


London, 23. junija. Dunajsko časopisje naznanja, da so avstrijski socijalisti pozvali vlado, naj stopi v mirovne dogovore z zavezniki glede skorajšnje sklenitve miru.
Iz Nizozemske se poroča, da je dospel na Dunaj ostanek 16. pešpolka, ki je bil v ofenzivi na italijanski fronti. Polk je zgubil večina moštva na italijanski fronti, kljub temu pa je avstrijska vlada uporabila moštvo za >atro!iranje na dunajskih u-icah, ko so se vršili nemiri, ker je ljudstvo zahtevalo kruha. Mnogo lahko ranjenih vt)jakov je moralo z o-rožjem na ulici nastopiti. O-bnašanje polka je bilo tak6 škandalozno, da je vlada že drugo jutro odpoklicata polk. Vsa javna poslopja na Dunaju so zastražena s ka-valerijo, ker odkar je dunajska množica napadla cesarjev grad, vlada niti Nemcem več ne zaupa.
Dunajski župan je naznanil, da prihodnji teden bo nemogoče dobiti krompir za dunajsko prebivalstvo. O-grska vlada se absolutno brani poslati iiflfepir v av-
Po-
roča se pa tudi iz Ogrske o resnih nemirih delavcev in o spopadih med delavci in policijo. Na štrajku je v Avstriji še vedno kakih 50.000 delavcev.	, N
Vojaki nočejo streljati.
Washington, 24. junija. — Avstrijske vojaške čete, - ki so bile poslane na Dunaj in v Budimpešto, da pomirijo prebivalstvo, niso hotele streljati na demonstrante po ulicah, ki so kričali pogin Nemčiji in zahtevali živeža. V Budimpešti je • nastopila policija in je ubila devet delavcev.	^
—Trikrat je streljala policija qa nekega slackerja, ko je hotel pobegniti pretekli petek zvečer, ko je policija obkolila dvorano na St. Clair ave. in 62. cesti pri iskanju za slackerji. Kakih 40 oseb j ebilo aretiranih, in e-den je hotel pobegniti, toda s streli je bil kmalu prisiljen, da je prišel na dan. 670 slac-kerjev je bilo pretfekli teden aretiranih v Clevelandu.
Delavci, ne podpirajte akeb-skih tiskaren. Naročajte vedno V
Avstrijska armada v Italiji poražena. Avstrijci se u-mikajo z vso hitrostjo pred Italijani. Na 35 milj dolgi 'fronti bežijo Avstrijci nazaj preko reke Piave. Vsako uro je ujetih več Avstrijcev. Avstrijske zgube v Italiji znašajo že nad 180.000 mož in se množijo neprestano. Iz Dunaja se poroča, da se del avstrijske armade nahaja v veliki nevarnosti, ker po-vodenj odnesla pontonske mostove, in* Avstrijci, ki so prekoračili reko Piave, ne morejo ne nazaj ne naprej.
180.000 Avstrijcev ubitih.
Laški glavni stan, 24. junija. Prva sila avstrijske o-fenzive napram Italiji je končana, in Avstrijci so to ofenzivo strahovita drago plačali. Avstrijce je veljala ta o-fenziva svojih t80.000 tt\ož, in če hočejo Avstrijci kaj doseči, morajo znova začeti brez vsakega upanja, da dosežejo kaj boljšega. Edina stvar, katero so Avstrijci dosegli je ta, da so zgubili kakih petnajst divizij.
Nova ofenziva?
V italijanskih krogih se pričakuje, da Avstrijci začnejo z novo ofenzivo, ker so Nemci obljubili avstrijskemu vrhovnemu poveljstvu, da jim pošljejo 12 svežih divizij iz francoskega bojišča. Prve nemške čete so že dospele v Italijo, in avstrijsko vrhovno poveljstvo je prepričano, da se bo druga o-fenziva posrečila.
Amerikanci v boju?
Poroča se, da se nahajajo ameriški vojaki žeffta italijanski fronti, ki so se udeležili bojev skupno z Italijani in so veliko pripomogli, da so. bili Avstrijci poraženi. .
Avstrijsko poročilo.
Iz Dunaja se poroča, da je avstrijska armada tekom o-fenzive zajela že 40.000
i
O novih bojih ni nobenega oročila, avstrijsko naznani-o le poroča, da sk Italijani povsod trdovratno ustavljajo.
Potopljeni submarini.
Pariz, 24. junija. Francoski mornariški minister se je izjavil, da so zavezniki potopili dve tretini vseh subma-rigov Nemčije. In potaplanje submarinov se vrši veliko hitreje kot jih morejo Nemci graditi.
Obleke mrtvecev.
London, 24. junija. Pomanjkanje obleke je v Nemčiji ravno tako hudo kot pomanjkanje živeža.. Naredili bodejo sedaj postavp, da kadarkoli kdo umre, ne sme 6-bleke nikomur zapustiti, ampak jo morajo sorodniki zro-čiti drŽavi, da te obleke razdeli med ljudi. Po 15. juliju letos tudi restavranti ne smejo rabiti namizne prte, da pokrivajo mize.
Avstrija naj se napade.
Washington, 24. junija. V ameriških krogih se resno govori, da Amerika pošlje večjo armado na Balkan, in da se na solunski fronti začne ofenziva. Avstrija je slaba, v Italiji je doživela poraz, Nemčija ne more na pomoč, in lahko se zgodi, da bo solunska armada zmagovita in se tako najhitreje porazi Avstrijo in Nemčijo.
Amsterdam, 24. junija. — Turška vlada- je priobčila svoje vojne cilje, ki so sledeči: Turčija zahteva vso Palestino in Trak ter ves Egipt. Perzija mora postati neodvisna angleškega upljiva. Črno morje mora priti pod turško nadoblast, turški ] mora vladati na Krimi ški princ v trijski princ v strija mora kraj
HHAJA V PONDBLJEK, SREDO IN PETEK.
SKA AMERIKA
CL40D««1C,<M	OLKVWJIKD. OBO.
EDWARD KAT7SH, PMishtr
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25*000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewjere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
• Emtered as s*md<lass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the. Act of March 3rd, 1879* •	______
NAROČNIN At ,£1.001X« Cl+tfd. po poJti J4-.00 J4-.00 I Tosamcmna JtrVitka - 3c
-nuraora out. mwcrrow im
LOUIS /. PIRC, Editor.
"Zahteva združenja Slovencev, Hrvatov in Srbgv v svojo lastno državo je popolnoma naravna44, po mnenju Kopača, vodje slovenskih železničarjev. "V tem pogledu se naše želje popolnoma strinjajo Iz onimi, ki jin imajo jugoslovanske meščanske in kmetske stranke. . . Jugoslovanski socijalni demokrati ne bodo izdajice svojega naroda?* — Tako je govoril Kopač v Ljubljani dne 1. ma ja 1.1. in navzoči možje in žene so mu navdušeno ploska li. Njihovi sodrugi v Ameriki pa mislijo čisto drugače.
* * *
M
No. 73. Monday, June 24. 18.
Jugoslovanski shodi v domovini danes niso kar tako. Imajo spremstvo in častne straže.. . .Nairireč po shodu so čakale v rezervi cele stotnije vojaštva, ki bi imelo zadušiti morebitne izbruhe, ki so danes med JSlovenci na dnevnem redu; Ob cesti, kjer se je vršil obhod, pa je bilo mnogo stražnikov, vojakov-in žandarjev.
* » m
Tedenski pregled.
Od Jugoslov. Časnikarskega Urada, Washington, D. C.
Priprave za proslavo ameriške neodvisnosti ifl svobo de, ki se bo vršila dne 4. julija v Washingtonu, so v polnem teku. To bo veličastna manifestacija ia svobodo vsega sveta in zato je potrebno, da Jugoslovani pokažejo, da dobro umevajo pomen svobode in da razumevajo pomen ameriške naklonjenosti in pomoči, ki nam bo omogočila doseči svobodo v svoji lastni jugoslovanski drŽavi.
* » »
»
M;
S?'.
Dvesto ameriških deklet iz najuglednejših ameriških rodbin bo sodelovalo pri jugoslovanski skupini ter plesaio jugoslovanski ples "kolo44. Med njimi je hčerka ameriškega vojnega tajnika. Soproga vojnega tajnika, Mr. Bakerja
pa bo pela par jugoslovanskih narodnih pesmi.'
* * *
Ker bo središče vseh proslav 4. julija v Washingtonu pred zavezniškimi zastopniki, pred ameriško vlado in pred predsednikom Wilsonom, je potrebno, da Jugoslovani pretežno manifestirajo v Washingtonu, kamor naj pridejo v narodnih nošah in moški v sokolskih krojih po možnosti. Prikazovala se bo tudi slavnost jugoslovanske žetve, voz i dvojno uprego velikih volov, žanjice, itd., kot simbol Jugoslovanov, ki so po večini kmetski narod, ki ljubi sVojo
grudo.	4
• * * »
Pred vojno nas niso poznali mnogo pred širnim sve tom, k$r smo se zatajevali. Sedaj imamo priložnost, da se prikažemo s svojimi narodnimi motivi, narodnimi nošami in žetvijo, ter pred vsem s svojimi krasnimi narodnimi peT srnami, ki so priznane kot najlepše po svoji vsebini, pomenu in krasoti melodije. Naj tudi ameriško ljudstvo spozna, da narod, ki ima tako lepe pesmi, ne more in ne sme izmre-ti. Te pesmi so vzdržale moralo Jugoslovanov v najhujših časih njihove zgodovine in te pesmi bodo vodile Jugoslovane v lepšo bodočnost in svobodo. *, , ♦ • » ,
Graška 'Tagespost' je glasilo štajerskih Nemcev, ki so kdaj hoteli kar čez noč ponemčiti vse, kar ie bilo slo-_ nskega. Ta dedni sovražnik Slovencev in vsen Jugoslo-vanovje naenkrat spoznal, da slovenski politiki nadkrilju-
jejo nemške ter se z žalostjo vprašuje, kaj bo z Nemci na jugu, ako dobe Jugoslovani svojo lastno državo.
* » *
Dne 19. aprila t. L piše ta list o žilavosti Slovencev in njihovi spretnosti v narodnem delu. 'Tagespošti4 je strašno žal, da je sarajevski umor opozoril na Jugoslovane ves svet, ki ni prej zanje vedel, vsled česar so mogli Nemcci svobodno gaziti po pravicah Slovencev in ostalih Jugoslovanov, Hrvatov in Srbov.
* * *
Med drugim pravi ta list, da razumevajo Slovenci pod rešitvijo jugoslovanskega vprašanja popolno zadostitev svojih želja. Vse njihove izjave da gredo za tem ter so v tem smislu. VSE NJIHOVO DELO GRE ZA ISTIM CILJEM, ZA KATERIM TSŽE JUGOSLOVANI, KI SO V NEPRIJATEUSKIH DEŽELAH MEI) KATERIMI SE ko napotiETAOlN SHRDLU CMFWYP XZžš— ETAI NAHAJAJO DR. VOSNJAK, DRŽAVNI POSLANEC DR. GREGORIN IZ TRSTA (oba člana Jugoslovanskega Odbora) IN DRUGI.
* * *
Ker je avstrijskim Nemcem Jugoslovanski Odbor ta-ko napoti in ker ga rojaki v domovini odobravajo, potem je to znamenje, da je njegovo delo pravo — in to delo gre za osvobojenjem vseh Jugoslovanov in združenje v eno t»amo svobodno in demokratično državo, v kateri bo ljudstvo vrhovni glavar in sodnik.
# * #

V tem članku 'Tagespošta4 po stari avstrijski navadi povdarja razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi, toda brez uspeha, ker so vsi trije jugoslovanski deli danes složni, kar spoznava tudi člankar v 'TagespoštiV ki pravi koncem članka, da je izključeno, da bi se kdaj pomirile želje Jugoslovanov in da se ne sme podcenjevati nevarnosti te •jugoslovanske gonje, ki jo vodijo Slovenci — deloma zaradi vpliva iz inozemstva.	•
* * *
Leta 1389 se je vršila bitka na Kosovu, ki je vrgla Srbe za več sto let zopet v sužnjost. Turki so takrat premagali Srbe, ki so sami'zadrževali turške horde,-da so se drugi severni narodi mogli med tem mirno, razvijati. Madžari so -po svoji hiinski naravi to izkoriščali ter napadli Srbe od severa.' Kakor danes, bili fco Madžari tudi pred stoletji na strani krivice, zahrbtnosti, in tiranije.
Kosovski dan, ki je zakrivil stoletno sužnjost za vse Jugoslovane, ni dan žalosti, temveč dan proslave moralne sile in njene zmage nad surovo silo. Predsednik Wilson je o priliki te proslave pisal tajniku Ameriškega Rdečega Križa, Dr. Axsonu, da popolnoma umeje pomen tega Kosovskega dne za Jugoslovane, ki teže za svobodo 4tt neodvisnostjo; Na Kosovski dan so se vršile maše za-dušnice za* kosovske - junake in za uresničenje jugoslovanske svdbode in ujedinjenja v cerkvah vseh veroizpe-vedanj po širni Ameriki.
• « *
Slovenski socijalni demokrati, organizirani v orga-lizacjji "Bodočnost" v Ljubljani, so praznovali prvK ma)-O tej priliki je rekel glavni govornik Kopač, da bi intemacijonalci lahko preprečili vojno, če bi os-načelom, ter lojalni načelu bratstva na-socijalisti v domovini smatrajo nemSki
Jugoslovanski Odbor je postal danes že velika sila mednarodni politiki. Nekako zunanje predstavništvo Jugoslovanov,1 ki še vedno ječe pod avstro-ogrskim in nemškim jarmom. To vedo tudi rojaki v domovini in to
vedo tudi naši sovražniki Nemci ter avstrijska vlada.
* * *
Iz pisanja starokrajskih listov se razvidi, da se v veliki meri zanašajo na delovanje Jugoslovanskega Odbo-% ra in zaslužnih mož, ki v tem Odboru delujejo. Omenjajo dr. Vošnjaka, državnega poslanca, dr. Gregorina iz Trta ter druge. Ker se avstrijska vlada tega preveč boji, zahtevajo od Slovencev, da bi nastopili proti dr. Ante Trum-biču, predsedniku Jugoslovanskega Odbora, kar pa rojaki doma odločno odklanjajo, češ, da ima avstrijska vlada dovolj plačanih špijonov, ki pobijajo argumente Jugoslovanskega Odbora v inozemstvu. J
* * * ^
Ljubljanski "Slovenski Narod" od 20. aprila t. 1. piše, da bi slovenski kmetje zapodili z zborovanj vsakega takega svojega poslanca, ki bi hotel: obsojati delovanje rojakov v inozemstvu, ki razmišljajo o boljši bodočnosti rojakov v domovini, posebno še, ako jim avstrijska vlada ne da popolnoma dobrih zagotovil in garancij, da se bo jugoslovansko vprašanje takoj rešilo v lastni jugoslovanski državi.
* * * .
"Slovenski Narod44 zaključuje članek: — "DAJTE NAM JUGOSLOVANSKO DRŽAVO IN NE POZI VAJTE NAS, DA POBIJAMO PRAVE BORITELJE ZANJO"..
♦ * *
Kaj bi neki rekli rojaki v domovini, če bi vedeli za delovanje Slovenskega Republikanskega Združenja, oziroma voditeljev te organizacije, ki razven imena nima na sebi nič republikanskega. Ti voditelji blatijo Srbijo in povzdigujejo Bulgarijo. — To je čisto v smislu avstrijske vlade.
Oni tyatijo Jugoslovanski Odbor, ki ga odobravajo rojaki v domovini. — Tudi to je voda na mlin c. kr. avstrijske vlade.
Onipovdarjajo, pišejo in na shodih govore, o razlikah med Slovenci, Srbi in Hrvati, vodijo seperatistično politiko. — Prav tako kakor 'Grazer Tagespost1, avstrijski vladni zastopniki in c. kr. žandarji.
Oni mnogo govore, malo delajo in do danes nimajo zabeležiti še nobenega drugega uspeha, kakor potvorje-ne Masarykove izjave, itd. ter nekaj Slovencev, ki so radi pomanjkanja pravih informacij raje verjeli ljudem, ki so pred kratkim svarili Slovence pred organiziranjem " protiavstrijski 'Slovenski Ligi4, češ, da bodo kaznovani, kakor da bi se sami prepričali o ogromnem delu, ki ga je napravil Jugoslovanski Odbor tekom vojr\e v korist
rija
\7,
in
vseh Jugoslovanov. —Ali ne bi Avstrija plačala tega s
suhim zlatom?!
*	* *	t y .
Takozvani "republikanski44 listi v Chicagi so vzdignl-i pred kratkim velikanski šum, da je češki prvak, revo-ucijonar in rodoljub, prof. Masaryk, za SRŽ. Kakor smo Citali v Clevelandski Ameriki od 17. junija, je resnica povsem drugačna. Masaryk je rekel: JA® IN JUGOSLOVANSKI ODBOR SVA ENO TER ®TO. JUGOSLOVANSKI ODBOR DELA Z MENOJ, JAZ PA Z NJIM. Eden brez drugega nemoremo biti. Ali vsi skupaj zmagamo, ali pa propademo. Največji NARODNI ZLOČIN BI BIL, V TEM ČASU NAROD RAZDVAJATI!"--
*	* *	-lir ■
In na vprašanje, kaj misli o Republičanskem Združenju, je odvrnil prof. Masaryk:. "TO ZDRUŽENJE JE NA NAPAČNI POTI IN SE MORA OBSOJATI. DANES NIKAKOR IN POD NOBENIMI POGOJI NI Vi-RAŠANJE O VLADNI OBLIKI BODOČE DRŽAVE, ALI BO REPUBLIKA ALI KRALJEVINA, AMPAK VPRAŠANJE JE, DA VSI SLOVANI SKUPAJ POBIJEMO AVSTRIJO. KO SE TO ZGObl, BOMO
IMELI VOLTVE, IN TU BO NAROD ODLOČIL."
*	* *
Mož svetovnega imena kakor je Ceh Masaryk, ki je osivel v politiki, kojega so nasprotniki irW prijatelji upoštevali, je pač popolnoma poučen o delovanju Jugoslovanskega Odbora in priznanje tega moža je mnogo vredno, posebno v očigle&Alsifikatu čikaških "republikancev", kojim so osebne koristi na stroške naroda ter negotove ideje ruskih boljševikov več, kakor pa poraz nemškega militarizma ter varnost lastnega naroda, iz katerega so Vzrastli. •
* ♦ ♦
Ljddje, ki se vračajo iz Rusije, poročajo, da je komaj deset odstotkov Rusov fta Strani "boljševikov, ki pa sl' obdržavajo na krmilu- zato, ker so oboroženi. Trocki n Lenin, ki sta postala taka ljubljenca slovenskih "republikancev" se pogajata z nemško vlado za izročitev ^0.000 čeških in jugoslovanskih 1 revolucijonarjev, koje bi Avstro-Ogrska in Nemčija radi obesili. Hvala Bogu, da so ti revolucionarji oboroženi, zato jih Avstrija in Memčija ne bosta obešali, Trocki in Lenin pa ne izroča-a.
h Rusije prihaja mnogo vesti, ki si nasprotujejo. V zadnjem času pa se sliši glasneje in glasneje, da se vzdihujejo ruski kmetje, ki tvorijo 85 do 90 odstotkov ruskega naroda, ki po krivdi boljševikov, od Nemčije plačanih anarhistov, strašno trpe, tako od svojih lastnih rojakov, kakor od strani prodirajočih nemških čet. Huda je bila lekcija, ki so se je naučili Rusi, a upanje je veliko, da bo ruski narod ie vstal in še posegel aktivno v borbo proti nemški avtokraciji, ki doslednp ne drži nobene pogodbe.
Fronta ameriških vojakov
Franciji, dne 22. maja,
»Cenjeno uredništvo "Cleve lan/diske Amerike".
Sprejmite en par vrstic oa rojaka Josip Hribarja. Nimam isker mnogo časa za pisanje novic, ki s« dogajajo dan za dne vom. 'Čas in Ikraj, iv Ikaterem se sedatj nahajam, <ni tza pisanje ne za kratikočaaje. Kraj kjer sieim sedaj je podoben (praivemu pekUu in čas je namenj«m unl čiti sovražnika.
(Naznanjam vam žalostno vest, da sem izgniril že nekcVli ko svojih tovarišev, ki so padli sovražnikovim mečem za domovino iiji za svobodo vseh narodov. Ta-ko sem se nahaja tudi jaz že mnogokrat v nevarnosti pred1 sovražnikovimi šra pneJi in 'granatami, »toda hvala Bogu, dosedaj se nahajam še vedno v na/pboiljšem zfdravjii in polnim pogumom stojim pred sovražnikom in mislim da sem nepremagljiv.
Lahko si mislite, da moje deflb je težavno, ali reoem vam da vs«; z vesdjem in zadovolj nostjo presitanem, (ker vidim pred s»ebo j kaj .pomeni moje sefdfewi'je trpljenje. Zadovotyst vo. me obdaja zato, Iker sem sivojtei volje zapustil (prijatelj* in zuance v Ameriki in se po dal v iboj za svolbodo, za pravi covs>eh narodov. Veselje me »pta navdušuje zato, ker če ; veseljem storim, (tem vtč pri zaidenem žalosti sovražniku tako je tuldli z' vsem drugim Rečem da mi je. veselje živeti in umreti med tako hrabrimi mladeniči Ikot so ameriški fvo laki. LalHki rečem, da ameriški fantje Ibodemo v ponos celemu svetfu.
Pisa} bi vam mnogo novic ker mi je precej znanega, talko da bi hilb zanimivo prcičita-ti, toda povem vam, ida vojakom ni dovoljeno pisati o dlogodikih in položaju armade Amerike v ranciiji. Zaitorej ne bom pisal novicah, anipalk čitateljem pa prav prisrčno * priporočam ist "Clevelanidska Amerika daprečitajo vse novice v tem istu, (kajti ravno talko kakor je jpisano v tem listu, se tukaj godi. Povem vam tistim, ki ne verujejo, češ da ni res tako Ikot ifiS piše, kl& je resnica, fleer, sem prepričan in 'ker vidim na isvo-e* lastne oci, kaj se godi okofli mene, in kakor hitro.diobim ta ist "'Clevelandsika Amerika v ro(ke ipa sem čital /v njem, da ravno ta»ko (pisano kakor se tukaj zgodilo.
Uredništvu se srčno zahva-jujem za točn0 pošiljanje Usta ikajti s tem mi storite mnogo lojbrega. Res je, da imam na razpolago več listov -in 'knjig, toda vaš list jei viae kaj drnze-ga, ker v njem dobim novice v svojem materinem jeziku od dragih mi znanih v Ameriki. Pofl'eg tega pa tollilko. dehujete za svobodo svojega nardda, da am moram res časti tati m mi, da do1>ite- ofluiloo podporo (xl vse-h izaveldhih. Slovencev, aiko me zanimajo dopisi in novice iz Camp Sherman, O. kakor vidim je več naših zavednih fantov pod zvezdnato zastavo stvobOdne Amertjcet Dragi mi mladeniči, želim ain kar največ uspeha pri vašem delu in želim, Ida ne olfou-patte in odpadete, kaikor . sem slišal o nekaterih iLe s korajžo naprej, dokler ni dosežen vaš citlfj, (katerega s'te isi nametii'li.
rositn pa one, ki w nahajajo doma, da pomagajo državi v teh resnih časih, da nie (držijo crižem^lproik, ker sedaj je čas treti moč hudodeka. Povem vam, da z vso jfezo in naijgrsi-mi besedami prekoinem grdo pošast Ikajzerja, nte radi mojega trpljenja, ampak zaradi nje-govilhl grldSh tjejanj nad nedolžnimi ljudmi. Taiko bi tudi vi storili, ki še rviedno držite s kajzerjem. Zakaj držiš s 4kaj-zerjem ? Ako bi tvoje oko "videlo samo za trenutek kar je on hudega storil, povem ti, fn zagotovim bet z mojim življenjem, da bi drugače govoril in idelal In ne bo dolgo, ko bo krutnik uničen, kam tse pa boš podal potem ti, ki gai zagovar-jws. Ali boS šel z njim na vi»-lice aH set 60s pridružil svobdd-
I Jaz »podaj jpodpisani uljudno' bazi cenjentem občinstvu da prevzamem • prvim" lijem dobro znano in moderno urejeno mesnico od Anton Ogrinc. Zatorej se ufridno pripori čam cenjenemu cjbčinstvu kakor tudi do zdaj vsem cenjenim^odjemalcem za nada(jno na Ido-njenost upam, da bom tudi jaz za naprej postregel kar bode v moji najboljii moči in z najnižjimi cenami.
Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za obilen poset.
JOSEPH FABIAN,
6124 Glass Ave.
t^ ty NaroČila se pripeljejo tudi na dom.
Tel. Princeton 1168 W


rTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTfTTTTTr TI I T I i T m
t A nakup pohištva, preprog, peci E ^ za plin in premog skupaj, lede-t: nice ali Ice Boxes in vso domačo ^ pohištveno opravo, se kupi za
GOTOV DENAR ali pa b	NA IZPLAČILA ,
pri znani tvrdki
I The Star Furniture Co.
5824 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
r>
t
llllllimjSlllllllllLlllLLL L
o ■ 0SSSSS1SSSSSS0 ■ o
Zakaj ne iiložite denar v zemljišče. |j|
LAHKA ODPLAČILA.
o
■si
sis	. ^mmm
|o| Priporočam Slovencem, da kupujete sedaj zem-
olo Ijiiče, v okraju ki je prijeten, dovolj svežega lil zr&kft> ki obeta večje veljavo vsak dan. Loti se prodajajo od $175,00 naprej na obroke. Vodovod napeljan, tlak in cesta. Nove tovarne v tem okraju vedno naraščajo, j J Naprodaj imam tudi hiše v tem okraju. Ogla-|g| site se za pojasnila takoj, ne odlašajte.
I|l Louis Recher,
K. F. D. No. 1. EUCLID, OHIO
iS
Igl
o|o
ISI
TI« Crcnt Ship
A MAGNIFICENT STEAMERS 3
nt Ship "SUIi/.NDBEE" — "CiTY OF HS-S" - "CIT Y OF L UFFALO"
KOTWX1N
CLEVELAND — Dolly, Mny lat to Nov. 13th —BUFFALO
Leare Clevihand 8i0C P.M. U.S. Central Time Leave Buffalo 9iC0 P.M. U.S Eaitctn Time Autre lk'FFAj.J 7i)0 A.M. U.S. Ewttm Time Arrive Cleveland 7j00 A.M. U.S. Cernnl Tin* Connection« «t Bufilo for f'iaipr?. Fdla and all Bur.tertt and Ciradinn po'.v.tt. rnlirotnl tlckats lirv liutwwon CuvUrjiJ a MfLuirslo aro ijooO f r t .n-^'-taU i on t> r at -attttn. atk todt ut astent or Amirieun E: -«-oaa A;;ont for tlckoti via C. * U. Lln.i, hi j-,v T'>uri't AulumobH* j—11.50 Round Trlj. with a Jay* return lunii, /ur eara net tfatotallnf 1-7 to. wbeeibaac.
HeidtiCuljy colored acctionul ninj.lu ehwt of Tlw Or«t 8'i!» "SLE/ NDBEE" acnt on re«aipt of five crnta. A loo ark frrour 21-pape plctorful and ri wain'.iva book!«t fr>*a.
rnadinv tdw
tirkut Hat«
Th* Oaraland & l"uf5a!o Transit Comi
-par« pii.-tor:;
FASU44M
BELL MAIN 1441
CUY. CENTRAL 0S21-W
MIHAEL S. ČEREZIN,
Hrvatsko-sloveoski odvetnik
; . -a—	—
PiMrna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN* ONTARIO.
ZSir
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
Molk« obleke...._________ $1.00
lloikc raknje ............. ..$1J06
Jopiči............-..............
NIZKE CENE. Ženske kiklje.........
• y
Ženske dolge suknje ......J$IM
Ženske obleke.................$140
m DIMM DRY GLEANING Co.
csjTMjr 1574 E. SSth ST.
. A-- U -
■ ' - " . »
SLOVENSKI
DR. L. E. SIEGELSTEIN
6127 St. Clair Ave.
Ktiuuboto poslopje nad Grdi-novo trgovino.
Najboljše zobozdrav-niško delo po nizkih cenah.
Uradne ur« od 8:30 sjutrsj do 8:30 svečsr.
Bali Phoa*	a	'	v	Cu'-	1
Main 130«	*	C«*tr«l 24« 1
1 KRVNE IN KRONIČNE B0LEZNl"|
URADNE URE: Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. pvater. Ob nedeljah od 10 do 12
303 Permanent Bldg< 748 Euclid Ave. near Eaat 9th St.
8202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK
Urad xaprt -V sredo in nedeljo popoldne in x%>ečer.
Telefon: Urad: Ohio Stat« Princato« 1628 W Bell: Ro.etUI. 8633 J .
Stanovanje: »109 KEMPTON AVE. TeUfon: Princeton l»lt L
Uradne ure:
10—12 dopoldne
2—3 popoldne 7—8 initr
aH iboš zapuščen od
Sedaj pa prosim cenzorja, la ndkoliko potrdi z mojo pisavo, (ker sem mu (napravil mnogo dedki, naj se ne vijiezi, ker te vrstice so pisalne x najboljšim namenom.
Pozdravljam (konečno vse moje prijatelje in znance in zaflclicem vsemi Goddi fbye, dokler se ne vidimo, teibi vrli list, ki toliko deluješ za svobodo naroda med svojimi rojaki, pa zdim najivečji tnapeh, da bi se razširil v vsako hišo, kjer živijo zaivedni, pošteni, narodni in svobodoljubni Stlovenci: Josip Hribar, ' Am. Ex. Force, France.
La Salle, 111.
Cenjeno uredništvo: Prosim natisnite par vrstic iz na§e lepe slovenske naselbine. Življenje je primerno kot drugod. Dela se s polno paro zaslužki so tudi dobri, Tudi smrtna kosa ne počiva. Pred kratkim je umrl v County house Frank Zajec, str blizu 60 let. V Ameriki je bival nad 25 let. Doma je iz fare Selo pri Žumbregu, vas Bab-na gora. Čuje se, da zapušča dva sina v Clevelandu. Dne
9	.junija je utonil Edvard, petletni sinček starišev Josip Rogel. Dne 10. junija je u-mrla soproga tukajšnjega gostilničarja Mihaela Žabkar, stara okoli 43 let. Zapušča tri hčerke in sina.
Dne 9. junija je praznova
10	dr. sv. Družine, Št. 5 K. S. K. J. svojo 25 letnico. Slav-nosti se je udeležil g. Zalar, glavni tajnik, izjolieta, ki je naredil lep govor zbranim. Vse se je obneslošbolje kot smo pričakovali.
KoneČno pa rečem: Naprej s Slovensko Narbdno Zvezo v Ameriki, pomagajte osvo boditi naše brate tiranstva in surove sile Avstrije. 2ive
11	Jugoslovani!	,
A. J. K.
stare domovine.
"ihomaj za jugosl. deklaracijo
— Iz Tomaja: Jugoslovansko deklaracijo odolbrujoč, je v naši župani ji podpisalo i n mož in mladeniče v ter 651 žena in deklet. Ob tej iprilfki se je darovalo za Krekov spomenik 109 kron, za Slovensko Matico in Ciril Metodovo Idtružbo pa po >107 ikron, isEaipaj ^22 kron.' — 2iveli vrli Tomajci!
Za deklaracijo. — 2ene in dekleta v vasi Gročana v-Istri so podpisale nastopno izjavo: Daleč na (bojnem polju krvave naši dragi, a me slovenske žene in dekleta iz .vasiGročana v Istri, zavedajoč se svoje narodne dolžnosti, soglašamo z našimi prvoboritelji! isvojem in v imenu svojcev na ibojiščHi in nedorastle nase Idfece zahtevamo za ves naš narod združitev in neodvisnost, Nočemo, da bi bili nawi otroci "tužni Istrani'1, marveč svobodni Jugoslovani. Sveto vam prisegamo, da hoče:-mo svojo deco vzgajati tako, da bddfe vredni dvojih prvoborite-ljev. Jugoslovanskim poslancejm kličemo: trdno se držite gesla; zdaj ali nikoli! Kličemo j-im krepak : Na zdari
Umrla je Marija Zorko, rojenj MJurc, poses,tnica v Trstu, po dolgi in mučni bolezni.
Umrl je dne 21. febr. t. 1. V Trstu posestnik g. Emil Frau-er. Pokojnik tse je dolga leta bavil s pravo ljubeznijo z domačo tržaško in istrsko zgodovino, sam izldlajai razna- tozadevna zigodovinslka dela, ali pa-gmotno in znapstveno pospeševal nth izdajo. Polkojniik 2a-fvušča bogato knjižnico, ki je
pa 31, iz vaisi _
podpisov. Polo je zaplenilo oro-
ŽlMŠtVO.
Italijanski grobovi na Goriškem. — Po Goriškem je nešte-
vilno grdbov italijamslkih voja^-kov, ki so naišli v tej nesrečni jugoslovanski zemlji smrt. Te grobove krase križi z napisi, ki so izpostavljeni vSem vremenskim neprilikam. Doibro bi bilo. ida (bi begunci, ki se vračajo do-zbrali vsak v istvojem kralju te napise. Po vojni* bodo lahko potolažili marsikatero italijansko idružino, ako ji naznanijo, kje (počiva njen sin. Saj bi bila tudi marsikatera slovenska mati mirnejša, če bi vedela, kje trofhine fkosti njenega sina, ali v Mezopotamiji, ali v Flandriji, v Karpatih ali ob Vojuši v Albaniji. Človeško čustvovanje na(j ne zamre tudi v tem divjem času. — (Edinost).
Nemški častnik za Jugoslovane. — Po zadnjem zaključku sej<e v poslanski zbornici dne 28. febr. 1.1. je vstal na levi strani galerije v parlamentu neki nadporočnik, istopil k ograji in začel govoriti: 'Ali lii ne bilo mogoče, 'da v ljudJski Zbornici izpregovori tudi vojak? Nočem govoriti o stvareh, o katerih iste je razpravljalo tu. Govoriti ihočem o splošnem položaju. Prihajam s piavske fronte, ali smem govoriti?' — V dvorani navzoči slovanski poslanci kličejo: Da, da! — "Bojujem se četrto leto v nekem srbsko-hrvatskem polku. Nemec sem in ponosen na svojo narodnost, in vendar me zelo sikrtn bodočnost. Čutim potrebo, da izjavim, da sem v Srt)o-Hrvatili našel narod, poln naj-trajnejših lastnosti v nSjresnič-•nejišem pomenu (besede. Že leto in 'dlan me muči zavest, da stališče mojega naroda napram temu narodnemu plemenu ni pravo. Že dolgo sem čalkal trenutka, da poreko Nemci, da sr-bo-hrVatsiki narod zasluži prav posebno naprotljivost. Srbo-Hrvati so pač na najsilabšem med vsemi avstrijskimi narodnimi 1plemeni. 'Nemci jih morajo podpirati. (Klici v dvorani: "Bnavo"!) Gospoda moja! Po-smehujete semi; pričakoval sem tega. (iN-ekateri poslanci kličejo v id/vorani: Ne!) Mene ne vodi objestnost, in če smem upati na koga, pričakujem odi svojega naroda, da stori napram Snbo-Hrvatom, kar zahteva pravica. Ce smem govoriti kje, j<e mesto za to' tu,kjer se mora poslušati. Po svoji uniformi isem izključen od javnega delovanja. Za'branjeno mi je pečati se s politiko. Nehajmo se pa vendar bojevati. Zahtevam tpred vsem od svojega naroda, da predmjači v tem. Ce ima vodistvo v zbornici, mora prednjačiti tudi tu." — V tem so zbornični sluge pohiteli k nadporočniku in ga odvedli v zbornično pisarno. -Tam so u-gofovili riadporočnikovo ime in iga potem odpustili. Bil je* rezervni na'dlporocnik 22. (dalmatinskega) pešpolfca, Edward Wen zel. Dogodelk je probivdil med poslanci velilko senzacijo. — (Edinost). — (Žalibog so taki Nemci, kalkor omenjeni pošteni vojak le bele srake. Ta Wenzel e živel leta med Jugoslovani ter izpoznaval njihove zmožnosti in poštenost, ter je imel toliko poguma, da je to tudi (pripoznal. Toda vsi njegovi konacijonalci Nemci delajo baš nasprotni od( tega, k*ar jim je VVenzel isvetoval, zato bodo tudi ipropaidli, kakor jim namiguje ta nadporočnik, ki pravi, da se boji jfa bodočnost.). ,
naj ga takoj menjajo, da pridejo vsi čeki nazaj na Lake Shore banko in The Cleveland Trust Co., da se računi zaključijo.
Člani, članice in tajniki krajevnih društev so prošeni da te tri točke upoštevajo, ker je le v korist Zvezi in vam.
Flank Hudo vernik, tajnik. Clair ave.	(72).
VABILO
za pristop k »društvu "Cleveland", št. 23 Zapadne Slovanske Zveze. Društvo je na redni mesečni seji sklenilo, da sprejme vse ženske in moške odi starosti od 16. do 45. leta brez 'vsake pristopnine in sicer tekom maja, junija, julija. Z. S. Z. daje $7.00 tedenske podpore. Rojaki in rojakinje, sedaj se vam 1 nudi lepa prilika za pristop v društvo. Kateri še niste nikjer ali samo v enem, z malimi stroški lahko postanete sedaj član našega društva, ki je v najlepšem redu in na dobri podlagi. , Me sečna seja se vrši vsak prvi pon-deljek v mesecu v Knausovi dvorani tffčno ob 7. uri zvečer. Za vsa pojasnila se obrni-
na preaseamita L. Mež nar, 1197 E. 6ist St., na podpredsednika Antqn Frbežar, 1327 Marquette St. in tajnika John Kadunc, 6319 Carl ave.
, naj-jun-jul.)
OBRESTI
SE ZACHEJO vsak dan
vložite denar na
LAKE SHORE BANK
itt p^ pro^lllli ^Iačjibio do
Hrbtobol
j« bolazen, kateri te kaJ rade pridružijo Že drug® bolezni. V obče nastane hrbtobol vtled kake ne-rednoeti na ledioah, ali v mehurja in »e zahteva pri tem takojftne pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih slu&ajih vam toplo priporočamo

evera7s
Kidney and Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obistl in Jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuščanju vode in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali Če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena 76c m $1.28.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F, SEVFRA CO. ČEDAR RAPIDS, JOWA
St. Clair aad ffith/St PVeepeet Mil Huron
BNO NAZNANIL«
Dr. Wolfe, veliki ftpedjattat. Je upeljal v Clevelandu vae v •troja za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval edravljcmje na način kot M vi na klinikah Evropo. Na računa nič za prebkavo, preiskava t X tarkl zastonj vaakemu bolniku, če se zdravi pri njfjn. NIČ ne dene, kolUoo ee te zdravite, pridite da vidite kAJ ta ApeolJaU«t lahko naredi sa r*
Imate?
nered v ielodou, ka ter7 Nered v Jetrih? Revmatlzem? Glavobol, zaprtje, nečlato kri? Slaboat, noet, faruh, slaba pljuča? tna bolezni? I., t.d.
Tu Je prilika, da velikega
da va« prelftče žarki. Nikdar pr^ nlate Imeli taka prilika v mestu. Oajt« ee pretakati takoj. Na odlaiajta, kar J«
$1000.00 x Žarki se rabuo za
IN ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI
Pridite takoj in ta 6pecljaUet vas popolnoma predfrče, potem zvesta, če morete ozdnavetl, ker uspeh Je odvisen od preiskave. Njegovi krasni stroji Iz vseh delov gveta mu pomagajo, da Ima najboljfil zdravniški urad v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uspeh, lirez vprašanja, kakšno bolezen imate, če zdravnik vidi, da se da ozdraved, bodite prepričani, da kmalu ozdravite, in nUkomur ni treba zapraviti denarja, ne da bi dobil uspeh. Pridite in pogovorite se privatno z zdravnikom.
»041 E. 9th St. 4. nadet
h gavnega urada tajnika S. D. Zveze.
1. Vse krajevvne tajnike se prosi, .da bi ta mesec kma-velrke vrednosti za zgodovins- lu poslali mesečna poročila
ko (preisJcavanje našega Pri-morja. Pogrebne je vršil dne 23. februarja.
Na Proseku se je vršila v rte-deljo, Idine 24: febr. Krekova slavnostna proslava, kjer so ro* jaflti na dostojen način praznovali spomin velikega Jugoslor
vana. Občina
Mareaige za jugoslo-
za junij, ker se imajo vršiti drugi mesec pOl-letni računi.
2. Opozarja se Vse.člane in članice Zveze, da ta mesec vsi plačajo svoj asesment, da ne bo nihče suspendiran, ker se pri krajevnih druSt-vih in v glavnem uradu zaključijo računi, in je vse bolj v redu, če ni nobenega, dol-
deklaracijo. — Do f©-. ga.
Pravkar smo dobili
IN imamo sedaj na razpolago v
trgovini
krasne nove vzoi
(Patterns)
za lepe deške, dekličje in ženske obleke. Polna zaloga vaeh ženskih in moikih potrebščin.
ANTON ANŽLOVAR,
6202 ST. CLAIR AVE.
doctor wolfe
ip^cfjafot, CLEVELAND, O.
Med Euclid in Prospect
Urada« ura: 9. «jutr«j do 8. av. Ob nsdaljak od 10 do I.
Išče se dobra in poštena družina, ki bi pazila na dečka, deset let starega. Dobra plača. Vprašajte na 1123 Addison Rd.
brtawfc meseca se je ,prtdmžilo| 3, Dne 20. junija So4)ilina-\)a jttgosL doki ara- kazani zadnji čeki-za bolai§-čije v občini Marezige 544 oseb ko podporo. Zatorej se pro-' iT U vasi Cen tur Vanga- si vse tajnike in člane, ld i-
PRINCETON
1381
Beli Rosedale 1881
Za vsaki sluiaj rtesreče aH bolezni, če fjotrebujete a.mhulanco oli bdlniiki voz, pokličite katerikoli
telefon vsak Čas, po noči ali po dnevu, Mi vedno čujenlo in odgovarjamo telefon, ker tvoni v hiii obenem Ako vam operator r>če, da se ne oglasimo, ne vrjemite, lahtevajte supervisoija, in dobite odgovor od nas takoj.
ANTON GRDINA
6127 St. Clair Ave; Cleveland, O.
Naprodaj
je hiša.v Nottinghamu, za dve družini, cena samo 2500 dolarjev. Velik barn, 9 sob, •zgradba za kokoši, plot. $500 takoj, drugo po $15 na mesec. Vprašajte na 18606 Neff Rd.	(75).
POZOR!
Kupite staro-krajska zdravila. Nova iznajdba za one, ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali s S nervozni. Pišite nam ali se oglasite na:
Bache - Mttcbel Drug Co.
2281 E. 14th ST.
'	»	v. .
S&- Mi imamo posebna zdravila za oslabele, osebe



wmmmmmmmmmwm
0p|ZaCistenie Obleki

POKMUTK NAS PO TKLEF<i Al i PA SAMI PKINKSITK
NASE DOBRO DELO IN F0STRF./BA IE ZE V EC t£T POZNANO KOT NAJBOLJE
The Frank's Dry Cleaning Co,
URAO IN	COUINWIOD PODH"ZNIH
1381 Kast 55th Street	1551,1 Waterloo Kond
Nan prut i l^ikv Shore Kankv	It»ven 15Cth St,
TELEFONI i:*?™^ q^Qyl
J. S. Jablonski
SLOYENSH FOTOCRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje slike sa ženftbe in drulinske ilike, otroike slike, po najnov^ll modi in-po nizkih cenah. 2a ^4.00 vrednostnih slik Jen ducat), naredimo eao veliko sliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ. '
Zaupno zdravilo dela čudeže.
SkoPa že trideset let se Tirinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, •ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohfani zatiesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgo zoper ItPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dbtvelc mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo cen«a nekolika (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo veilildo več •plačati za potrebščine, m tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom pri tj. Zato bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar voč plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
tone/j ima tako zaupanje in vspeh med svetom^lker učini, da bol zgubi svH>je stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoldfcu. Trinerjevo Zdravilno Grtmioo Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine dircrfbovja vse wabrane nepo-trebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirteirjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilltie grenke koreninice, ter krasinio žareče rudeče vino. V zadevi zabasartosti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-^glavobdla, nervoznosti, navadne slaiboče; (kakor -t«udi v želioddnah neprilikah, ki rade nadlegujejo žensl<te ob premembi žitja ali rudarje ali druge kimavce, ko de'lajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j'e v vseh lekairnaih.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, aH revma-tizm^,' n'e vragi je, lumbago, otrpelosti gležrijev in drugih; najpobrebnejša i^ najhitrejša pomoio. Jaloo dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi z?a drgnenje živcev in za mazanje kopanju no§. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno infwav prij'elno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za itpi- V3 ranje grla im st; ist?6tako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorovi^" Dobi se v vselh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Affedal—-San Francisco 1915, Grand Prix — Panarpa 1916.

Chicago,

MANUFACTURING CHEMIST.
*
1333-1343 So. Ashland Ave.
i
>r Masaryk v Clevelandu.
To je torej neutrudno, neprestano, globoko od narodne ljubezni prežeto delovanje Jtigoslov. Odbora, ki je našemu narodnemu i-menu priboril priznanje in spoštovanje po celem kulturnem svetu. Diplomatje vseh zavezniških držav spoštujejo Jugoslovanski Odbor ter so uradno potrdili vse njih korake glede narodne svobode Jugoslovanov. In konečno se je oglasila tudi ameriška republika, ki je s posebnim državnim proglasom uveljavila kar zahteva Jugoslovanski Odbor in dala svoje uradno priznanje.
Pomnite, da je ameriška vlada skrajno oprezna pred-no ona kaj odobri, kajti a-meriška vla.da ne bo nikdar kaj odobrila, kar bi mogoče dišalo po suženjstvu, monarhiji ali narodnih krivicah. Ameriška vlada ima svoje zastopnike povsod, ki toCno in zanesljivo poročajo o delovanju raznih organizacij, ki se pečajo z današnjimi svetovno političnimi vprašanji. In nikdar ne bi ameriška vlada dala svojega potrdila in priznanja Jugoslovanskemu Odboru, če ne bt bila Natančno informirana kaj je Jugoslovanski Odbor. Predsednik Wilson, ta prvi zagovornik človeških pravic, ta največji prijatelj svobode malih narodov, ni samo dovolil, da se Jugoslovanski Odbor uradnoj^rizna, ampak je izrazil celo željo, da bi rad videl zastopnike tega naroda, radičesar je vlada v Washingtonu na dan 4. julija'letos, na dan praznovanja ameriške neodvisnosti, poklicala Jugoslovane v Washington, da skupno
manifestirajo za rodno svobodo.
svojo na-AmeriŠka
vlada je dala na razpolago Jugoslovanskemu Odboru vsepotrebne moči in osebe, te ta jugoslovanska slav-nost čim bolj dostojno, čim bolj slovesno završi.
In človek, ki vse to premišljuje, pride nehote do zaključka, da je Jugoslovanski Odbor nekaj več kakor smo mislili. Amerika ne bo priznala nikogar, o~ komur ni prepričana, da je pošten in odkrit. Dobro je torej, da pri tem nekoliko pogledamo, kdo so nasprotniki Jugoslovanskega Odbora, kajti če poznamo prijatelja, moramo poznati tudi sovražni-
Sa. Mi ne smemo slepo vrje-nasprotnikom, ki hočejo oblatiti te najbolj prominen-tne in zaslužne jugoslovanske delavce na narodnem polju, ampak moramo vse dobro premisliti, potim pa lahko rečemo svojo sodbo.
Jugoslovanski Odbor ima tri nasprotnike, ki pridejo v poštev. Insicer: l. Avstrijska vlada, 2. Frank Zotti v I^ew Yorku in njegovi Av-strijaki, 3. Slovensko Repu-bličansko Združenje, oziroma voditelji slovenskih soci-jalistov v Ameriki, To so e-dini nasprotniki Jugoslovanskega Odbora.
1. Avstrija. Kmalu ko se je ustanovil Jugoslovanski Odbor, je avstrijska vlada sprevidela, da ji bo ta Odbor delal največje sitnosti pri bivanju narodov. Skrivej in javno je avstrijska vlada napela vse sile, da uniči H Odbor. Ne samo, da je obsodila vse člane Odbora na smrt na vešala, ampak zaplenila je njih ženam, otrokom, sorodnikom vse premoženje, ki so ga pustili doma. V tem Odboru je videla avstrijska vlada organizacijo, pogum, silo, vztrajnost, in tega se pa avstrijska vlada najbolj boji. Ta Odbor je bil za zjedin-jenje slovanskih narodov proti tfranstvu Habsburgov, in kadarkoli je narod edin, ij tiran ne more več vla-Avstrijska vlada je tu-vedela, da so Člani Odbora večinoma voljeni od da so že meta-
£

li polena pod noge avstrijski vladi, in da uživajo med ljudstvom v domovini največje zaupanje. Toda vsi avstrijski poskusi uničiti ta Odbor so izpodleteli in zginili kakor zgine hudournik, ko se zlije v veliko reko, ki mirno nosi svoje valove naprej. To je prvi izmed sovražnikov Jugoslovanskega Odbora, ki je bil sprva najbolj nevaren, danes pa brez vsakega upoštevanja.
2. Frank Zotti. To je rodom Italijan, ki se je pohr-vatil, da tem uspešneje delu-e med Hrvati za Avstrijo, a človek je pozival pred leti, naj Hrvati pri njem spravljajo denar, in ko je . imel $800.000 "spravljenega'4 je enostavno naredil bankerot, Hrvatje so sepa obrisali za svoje teško prialužene gro-še. Nad 70 gruntov v stari domovini je šlo na kant, ker lastniki niso dobili denarja, katerega je odnesel Zotti. Mnogo Slovencev je bilo med njimi opeharjenih. Ime Frank Zotti je danes prekli-njano od vsakega poštenega hrvatskega delavca.
Takoj ko se je vojna začela, je Zotti stopil v službo avstrijske vlade. Poznal je narod, nepodučen, nevzgo-jen, priprost, ki je živel še vedno v strahu božjem za Franc Jožefa, katerega ni poznal kot krvnika in krvosesa, ampak kot največjega dobrotnika naroda. Frank Zotti je izkoristil to narodno struno, prodajati je začel cesarjeve slike, pisati o mili majčici Avstriji, prodajal je vojno avstrijsko posojilo in si z vsemi1 silami prizadeval, da pomaga Avstriji med a-meriškimi Hrvati. Dokaz skrajne dobrotljivosti ameriške vlade je, da enakim stvorom dopušča izdajati časopis. Seveda, enkrat je vsaka mera polna.
Ko je Amerika stopila v vojno, je bil Zotti prisiljen prenehati z javno propagando za Avstrijo. Vrgel se je na drugo polje. Narodna zavest med Hrvati je začela naraščati. Zotti je bil tudi mnenja, da bo med Slovenci enako sleparil kot med Hrvati. Pričel je s pomočjo avstrijske vlade izdajati neki časopis, tiskan v slovenskem jeziku. Ta list ni bil za dru-zega kot za napade na Jugoslovanski Odbor in Slovensko Ligo, torej proti dvem organizacijam, ki so se borile proti Avstriji. Med Slovenci je kmalu zmrznil, ker dasi je bila večina slovenskega naroda avstrijskega mišljenja, pa s tem prevarantom narod vseeno m Hotel imeti ničesar opraviti. Da, baš to dejstvo, da je Zotti na Čelu avstrijske propagande, je odprlo marsikomu oči, da je spregledal ter se podal v narodne vrste na borbo proti Avstriji.
Ni ga izraza in psovke v besednjakih, v slovnicah, v knjigah, na jeziku ali v pameti človeka, s katerim ne bi Zotti opsoval Jugoslovanski Odbor. Nekdo je med Hrvati zbiral te psovke in jih je dobil 8770, vse naslovljene na Londonski Odbor. Ta Odbor je bil Zottiju največja preglavica, ker je narod svaril pred pogubo, pred Avstrijo, pred sleparijo od strani Zottija. In ker Zotti javno ni mogel zagovarjati Avstrije, ko se je Amerika podala v vojno, je napadal Jugoslov. Odbor, ki je delal proti Avstriji, češ, nekaj bo že obviselo.
Pa tudi ta največji nemoralni škodljivec hrvatskega naroda v Ameriki je začel zgubljati svojo moč. Od nekdanjih 24.000 naročnikov Zottijevdga lista, jih je ostalo le še 8000, ostali so spregledali kam pes taco moli, dognali so, kdo se bori za narodne koristi, ali Zotti ali Jugoslovanski Odbor, in stopili so v tabor narodnih borcev, ki se zbira v "Hrvatskem Savezu", ki čudovito lepo napreduje.
Zotti nima več upljiva danes, morajiio je mrtev ter njegova škodljivost je po-
I
parjena s kropom vroče narodne zavesti od strani Hr-
vatov. Napadi, katere je metal na Jugoslovanski Odbor, so prileteli na njega nazaj,
skazalo se je, da je resnica in pravica močnejša od krivice in laži, in Zottijeva avstrijska propaganda je danes ničla, Jugoslov. Odbor pa stoji danes trdneje kot kdaj prej.
3. Slovensko Republičan-sko Združenje. To pride med nami Slovenci v prvi vrsti danes v poštev, kar se tiče napadov na Jugoslovanski Odbor, ki je uradno priznan od ameriške republike. Toda predno pišemo nadalje, moramo takoj narediti razliko, kajti jasno je, da vsi člani Slov. Rep. Združenja niso nasprotniki Jugoslovanskega Odbora. Mnogo jih o-dobrava plemenito delo tega Odbora.. Pravi nasprotniki v Rep. Združenju so le voditelji v Chicagi, Kristan, Za-vertnik in Kerže. Kristan nasprotuje Jugoslov. Odboru menda za to, ker sam ni v njem. Druzega vzroka nima. Zavertnik nasprotuje Jugoslovanskemu Odboru iz prirojene opozicije, ki stopi vselej na dan, kadar se začne kako narodno gibanje. Drugače je s Keržetom. On je bil zagovornik Jugoslovanskega Odbora, se je posvetoval z raznimi člani, in Milan Marjanovič mu je nekoč tako dobro orisal vse načrte in prizadevanje Odbora, da je Kerže več člankov napisal za javnost, v katerih je predlagal skupno delovanje z Jugoslovanskim Oobo-rom in se izjavil, da je edino ta Odbor opravičen zastopati narod. Naenkrat je pa o-brnil svoje prepričanje, da pogleda kaj je na drugi strani. Tu je zagledal Kristana in Zavertnika in kot pravi angleški pregovor: Two is a company, three is a crowd nastal je triumvirat, ki je u-stanovil Slov. Rep. Združenje. Kerže nima danes prav nobenega povoda nikomur očitati kaj, ker je sam nedosleden, sentimeiltalen, forez trdnega prepričanja, loveč se v politiki kot mornar na šibki deski sredi morja. Kristan in Zavertnik sta v tem pogledu že otrpnela ter dosledno in vestno zastopata svoje ideje.
To so torej možje, ki so bili krstni botri Republičan-skega Združenja, ki so ob času, ko je bilo slovenskemu narodu združenje in skupen nastop najbolj potreben, u-stanovili novo stranko in s tem povzročili enega največjih" sporov med ameriškimi Slovenci.
Da se pa nova stranka u-trdi, da dobi podlago in povod, zakaj mora obstajati, si mora postaviti nekak program, načelo. In pri nas Slovencih je potrebno pri ustanovitvi novih strank tudi psovanje, blatenje, napadi na gotove osebe, itd., "da i-ma ljudstvo špas". Brez tega "špasa" ni nič. Ker ljudstvo v splošnem predobro pozna ustanovitelje Repu-bličanskega Združenja, so morali privleči na dan kako strašilo, da ostrašijo ljudi, dobili so velik boben, ki je hudo ropotal in iz trte so izvili besedo1 "monarhist".
Slovensko Republičansko Združenje ne bi nikdar imelo obstanka, da niso botri tega Združenja prišli na "srečno" idejo, da postavijo v narodno njivo babje strašilo z jme-nom "kralj". S to besedo so strašili narod in ga strašijo še danes po celi Ameriki. Voditelji Rep. Združenja predobro vedo, kaj pomeni Jugoslovanski Odbor, kako ogromne zasluge ima za zje-dinjenje naroda, boje se dejstva, <^a *je delovanje tega Odbora priznano od ameriške vlade, zato niso mogli najti niti najmanjše črne pike v njegovem delu, in bili so prisiljeni privleči strašilo srbskega kralja na dan, da dobijo narod za seboj.
DaUft prihodnjič.

Dr. Semolunas,O.D.
Specialist za oči
,6115 St. G)air Av«. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio
Zdravimo odi in jih preiščemo. Preskrbimo prava', očala,
.................................. milim
Naprodaj
sta dva para mladih konj, z vso opravo vrekl'. Odda se tudi stalao dtelo za oba para. Zanesljivemu človeku se proda tudi na niale obronke. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, ioii E. 64th St Tel. Princ.2723. W. X65.
Ali že veste,
da dobite v mojih prostorih veidlno točno postrežbo? oglasite se po težkem dtelu na kozarec hladilne pijače. Dobra in točna postrežba vsem delavcem. Se priporočam V obilen bblsk.
France Hočevar, 964 Addison Rd. C77>-|
Pozor, lastniki avtomobilov.
.Spodaj podpisani slovenski o-brtnik se uLjudno priporočam v popravo avtomobilskih streh (top), kako* tudi v izklielovan-je novih. Garantirano delo in nizke cene. Izdelujem in popravljam tuldi vse drug« stvari, kar se tiče usnjenih izdelkov. Se priporočam v obilen obisk.
Frank Pire, 5911 St Clairave.	(78)
Previdne gospodinje ———...... '
Imajo doma Ttdno ano ateklentoo
oomIJIto •r*datvo ta TtTwj« pri rfvmattfntt . boUMnah, prahUdu, ikvatatljenju itd.
ledino pravi % rarutreno nanko sidra.
B60. in Me. t lakarnah in naravno* od
P. AD. RJCHTBR A CO. 80 WaaMngtea Straet. New York, N. Y
--4-M
VOLNENE AU SVILENE
kiklje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega blaga, fino izdelane, 'vtse številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair »ve. vedno ceneje ikot drugje.	(*39)
ROČNE fine svilene obleke* vence, tančice in v s« dlrugo dbbite pri meni vedmo po nižji ceni kot drugje. Bteno B. Leuitig, 6424 St. Clair ave.	(x39)
ČE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladanska suknjo, »e pozabite, * da "dobite boljše 'blago po nuzji c eni kakor drugje pri Beno B. Leustig, 6424 StClair
(*39)
ave.
. m
Na hrano in stanovanje se
sprejmeta dv* fanta. 1271 E.
58th St. Ji	(73).
Prodam
grocerijsko jtrgovino, vozove, konja in vse blago prav po nizki ceni. $1500 zadostuje v gotovini. Proda se radi odhoda Iz Cleveland^. Oglasite ise na 1065
E. 66th) iSt. ' -	(73). -:-' jj§ff
se
Indian motor cykle s stransiko karo. Sam0 dva meseca rabljen. Po jalko nizki ceni radi odhoda iz Clevelamla. Pozve se na 1123 Norwood Rd. (73;.
MU
fino 'ohranjen motor-cykle, Harley Davidson, modela 1917 ima 16 HP in stransko karo in vit električne naprave. Proda se poceni, ker bi rad kupil avtomobil. Motorno kolo je garantirano. Vpraša se na 887 E.
67th St.	(74).
V najem
tse da trgovski prostor, ^pripraven za trgovino s čevlji ali že-leiznino. Lepa prilika za Slovenca. Oglasite se na 511 E. 152th St. Cofl'linwood.	(73)
Slovensko dekle ddbi stalno in dobro delo v uradu. O-glasite >s«e pri Star Furniture Co. 5824 St. Clair ave. (x66
ženske bluze iz Vsakovrstnega blaga", fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenahi pri Betno B. Leuistig, 6424 St. Clair ave.	, (X39)
Dve čedni sobi a kopališčem se
oddajo v najem dvem osdbam. 1410 E. sSt.	(73)-
Pozor!
Kupujem in prodajam vsakovrstne harmonike. Učim tudi igranje na harmonikei.
Josip RuiSs, 1177 E. 60th St. Cleveland, O.
(81)
PAZITE
kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, tipeizno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 9t. Clair ave.
(x39)
Naznanjam
Slovencem, da prodajam avtomobile. Ako si želite kupiti avtomobil, ali ga imate mogoče naprodaj, obrnite se na mene, jaz iga vam iprodam, ali zamenjam. Kadar rabite avtomobil,- obrnite se na mene.
E. J. Keller, 1170 A-dldison Rd.	(73)
Hiša naprodaj.
Hiša na E. 78. cesti blizu White tovarne, za 1 družino. Nobeno stanovanje ni bolše vrejeno kot to. Samo $4300. Hiša na Hecker ave. za 3 družine, cena $5500, samo $1000 takoj. Hiša na Bailiss ave. za 2 družini, $5000, samo $2000 takoj. Hiša na Cornelia ave. za 2 družini, cena $4500. Hiša na Peck a-ve. za 2 družini, $3200. In še več dobrih hiš imamo, ki so jako poceni. Vprašajte pri Jos. Kraiger, 1064 E. 66th St. ali pa pri Jos. Pikš, 6717 Edna ave.	(74)
Soba se odda v najem za
1 ali 2 fanta. Vprašajte na 1114 E. 68th St. (73).
National Drug Store t Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdravniške (predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
Naprodaj
so krasni loti, 40 do 45 čevljev široki, oba ikanalla napeljana, plin, vodovod, cestni tlak, jako blizu Šol. Sedem minut od mestne železnice, v West Parku, kjer je idealna okolica za lepo domačijo. Jako poceni $450. na lahka odplačila. Vprašajte pri H. W. Heath, 142a Gridley St Lakewpod. Vzemite De-
(74).
Delo dobijo
možje na prostem. Dobra plača. Vprašajte takoj pri Cohn and Sons Co. 16700 St. Clair ave. Collinwood.
(85).
Kje je
Franc Sterle, p. d. Volek, iz Podlpžja. Nahaja se nekje v Clevelandu. Za njegov naslov bi rad zvedeL njegov prijatelj John Debevc, Cheat Bridge, Box 3, W. Va. (75)
. .Lep trgovski prostor se
da v Collinwoodu v najem. Jako pripravno za Slovenca. Vprašajte na 15508 Holmes ave.'	(74).
Naprodaj
je moderna hiša, 7 sob, s kopališčem, na Medina ave, blizu 79. ceste, furnace za premog ali plin. Samq $1200 takoj, cena $3700.
Hiša za 2 družini, $7000, jako poceni. Blizu Superior ave. in 79. ceste, 5 sob zgoraj in zdolaj, fina podstreha, trd les, elektrika, plinova o-prema, furnace, dvojni porč, garaža in vse cementi rano. Vprašajte pri A. Schwimer and Son, 933 E. 79th St. Ro-sedale 146.	(74)
POSEBNO NAZNANILO
od špecijalista možem in ženam, (ki so bolni na kaiki kronični (bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsaike znane kronične 'bolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili iboflni in kdo vas je zdravil Mnogo ženstk je fbolnih iker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vefio 'kaj je narobe. Ne odlašajte idbkler se vam. ne-more tveč pomagati. Vsa zdravila in najboHj moderne električne naprave imam za vašo jpomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v 'vašem »jeziku, torej ni treba pripeljati tolmačev s seboj Če se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem.
Preiskava s X *ark«i, kadar je 'potrebno. Urafclh^ ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeJ'jaJb od 9 do 12 ure.
Dr. Cowdrick
2209 Ontario St en blok od marketa.
Ena soba za dva fanta se odda, s Ihirano ali brez. Vprašajte na .1388 E. 53rd St. (73)
Išče se
bartender, nad ivojaško starostjo. Oglasi naj se takoj pri F. Pekolj, 1155 W. 9th St .. 74)
Fantje se sprejmejo na hrano
in »stanovanje. Oglasite ise na 5351 St. Gfoir tve.	(75).
Službo dobi slovensko dekle prosto šole ali stareijša žen-sika, da bi pazila na otrc&e. O-glasite se na 6034 St. Clair ave.
(73).
Naprodaj je
fina hiša, 6 sob, z lepim lotom in dobrim barnom. Za pojasnila vprašajte na 1379 E. 65th St.	(73)
čedna soba se odda za dva fanta, s hrano ali brez. Pozve se na 1032 E. 70th St.
Naznanilo.
Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, ža več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami ,kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopališ* če in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kppališče, ena hiša 4 sobe, kopališče in približno en aker sveta zraven na Bulevardu.
Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Torej bo v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predno kupite drugie. Imamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizki ceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave.	(72)
SLOV. DOBRODELNA ZVEZA. 1
iPVedsednMc Primož Koigoj, 3904 St. Clair ave., tajnik Fr. Hud9verni)k, 1052 E. 62nd St. Sejet' se Vršijo vsalko četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop
Imenik društev "Slovenske Dobrodelne Zveze" ' Cleveland, Ohio. SLOVENEC, št.
Predsednik, Frank Zorich, 5909 Prosser ave., »tajnik Ignac Smufic, 1051* Addfeort Rd., zdravnik Dr. J. Ml Selis'kar, 6127 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako prvo medeljo v mesecu.
Dr. F. J. Kern,
St. Cla:«r ave., Seje vsako pr-vk> nedeljo v mesecu.
—-
SV. ANA, št. 4-
Predsednica Julija Brezo-var, 1173 E. 60th St., tajnica Fannie Tribježnik, 6615 Bonna ave. N. E., zdravnik, Dr. J. M. Selišikar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako drugo sredo v mesecu.
NAPREDNI SLOVENCI, St. 5.
Predsednik Frank Cvar, 987 Addison Roadt, N. E. tajniik George Turk, 1125 Norwood. Zdravnik dr. F. JT Kern, 6204 St. Clair ave. Se-jei vsalko drugo nedeljo r mesecu db 1. uri popoldne.
SLOVENSKI DOM, št 6.
Pnedsednik Frank 2agar, 19010 Chicasaw ave. N. E., tajnik J. Kprenčič, 17829 Canterbury Rzdravnik dr. F. J. Kern, 6204 St. Claw ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
i i
NOVI DOM. it 7:
Predsednik John MaHkelj, 1531 o Daniel ave. 'NI. E., tajnik Louis J. 'Safran, 1372 E. 45th St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsaiko prvo nedeljo v mesecu.
• 1 KRAS, št. 8.
Predsednik Franik Rajer, 14833 Saranac Rd. N. E*, tajnik Jolhn Črne, 986 Ivanhoe RJdi. N. E. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsakio prvo nedeljo v mesecu.
GLAS CLEV. DELAVCEV, St 9.
Predsednik Andrej Čampa, 1242 E. 60th St. tajnik John Levistik, 1121 E. 66th Street., zdravnifle Da F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
MIH, St. 10.
Predsednik John Andolšek, 3600 E. 81 st St., tajnik Frank Gliha, 3572 E. 82nd St. zdr^Vr nik Dr. Frank Broadway S. E. prvo nedeljo v mesecu.
~ DANICA, št 11.
Predsednica Agnes Zalo-kar, 1081 Addison Rd. N. E., tajnica Frances Hudovernik, 1052 E. 62nd St., zdravnik Dr. F. J. Kiem, 6204 St. Clair ave. Sefje vsaki drugi tiordk v mesecu.
RIBNICA, St. 12.
A
Predsednik Louis Mrhar, 10915 Addison Rd. N. E., tajnik Valentin Zbačnik, 382 E. 165th St., zdravnik »Dr. F. J. Kernt 6204 St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
CLEV. SLOVENCI, St 14.
Predsednik Louis Edkart, 6303 Bonna ave. N. E., tajnik Artton Abram, 1259 E. 6oth St^ zdravnik Dr. F, J. Kern, \ 6204 St. Clair ave. Seje vsaiko i drugo nedeljo v mesecu.
DR. A. ML SLOMSEK, ft. 16. /
Predsedniik Domijan Toma- J 1095 E. 64th St.; tajnik " Frank Novak, 6816 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. J. M. S/-liškar, 6206 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.

SVOB. SLOVEINKE, št 2,
Predsednica Agnes Kalan, 6101 St. ClaifnaVe., "tajnica Mary Ddbevc, 6708 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. F. J. Kern, 620I4 St. Clair ave. Seje
vsak drugi četrtelj v mesecu. ^ ■ j - ■ -
SLOVAN, it 3.
Predsednik 1009 E. 66tfi ;
FRANCE PRESEREIN, št.17.
Predsednik John Centa,6105 St. Clair ave., tajnik Frank M. Jaikšič, 6106 St. Clair ave., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave,, Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
SV. CIRIL in METOD, št.18.
Predsednik Josip Zakraj-šek, 6216 St. Clair-ave., tajnik Jdhm Widervol, 1153 E. 61st St. Seje vsaJoo drugo nedeljo v mesecu.
BLED, it. 20.
Predsednik Jaikob Rjesnil 3599 E. 81 st St.; taji Anton Erjavec, 7732 Mairble dr. dravnik dr. Franik Kuta, 7326 Broadway S. E. Sejte se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Opomba: Kadar se kateri izmed uradnikov seli, naj takoj naznani na vrti. spremembo