:r_ Ptuj, torek, 25. maja 2010
letnik LXIII • št. 40 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po Sloveniji Ljubljana • Türk in Janša v ostrem dialogu
O Stran 2
Po mestni občini Ptuj • Namerni medijski linč kavarne KPŠ?
O Stran 6
Po mestni občini Ptuj • Ristovec še vedno čaka na boljše čase
O Stran 7
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Sporno igranje Puroviča, Ibraimija in Bonifacia
O Stran 11
Rokomet •
Jeruzalem šesti
O Stran 12
Ptuj • 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava za razvoj podeželja
V minoritskem samostanu na Ptuju je od 21. do 24. maja potekala že 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so razstavili 952 najboljših izdelkov slovenskih kmetij, ki so za svojo kakovost prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja ter 39 znakov kakovosti.
Ob tej priložnosti so poudarjali pomen razvoja dodatnih in dopolnilnih dejavnosti za obstoj slovenskega kmetijstva ter pripravljenost za dodatno spodbujanje njihovega razvoja. Novi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan pravi, da je konkurenčna sposobnost slovenskega kmetijstva in trženje kakovostno pridelane hrane z znanim poreklom zagotovo dolgoročna usmeritev države. Izdelki slovenskih kmetij predstavljajo hrano vrhunske kakovosti in tradicije, v sebi nosijo dediščino podeželja, znanje in izkušnje ter razvojno usmeritev kmetij.
Letošnjo razstavo sta odprli državna sekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in Marija Muca Kiraly, ena izmed najuspešnejših dosedanjih razstavljavk, ki je za svoje izdelke prejela že 21 zlatih in sedem srebrnih priznanj ter dva znaka kakovosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kegljanje •
Marjan Zalar evropski prvak, brat Mitja bronast
O Stran 13
Ptuj-Koper-Izola • Na 6. vlaku zvestobe
Ormož • 7. izredna seja OS
Štajerci zasedli obalo Seja, ki je ni bilo
Minulo soboto, 22. maja, smo po letu dni premora sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj spet popeljali na nagradni izlet 350 izžrebanih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj, ki so ob slovenski obali preživeli sončen in nepozaben dan.
Živopisani karavani dobre volje je bilo vreme naklonjeno, saj nas je po večdnevnem deževju pričakalo lepo, na Ptuju še oblačno, a suho so-
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
Vaši podatki:
-	rojstni datum
-	telefon:
-	e-mail naslov
Več informacij boste našli na strani 22.
botno jutro. Da za slabo voljo na vlaku ne bo prostora, so nam že na peronu dali vedeti razigrani člani Ansambla bratov Gašperič, ki so nas pričakali z veselo glasbo. Ko so na posebno vlakovno kompozicijo vstopili še zadnji in se
dokazali z zeleno ali modro majico letošnjega vlaka, je strojevodja Slovenskih železnic Jurij Tabor »pritisnil na plin« in naš vlak popeljal proti morju.
O Stran 3
Ker župan Alojz Sok v zakonskem roku na zahtevo devetih svetnikov ni sklical seje občinskega sveta, so to za v soboto naredili svetniki Stanislav Podgore-lec, Slavko Kosi, Ana Pevec, Stanko Pignar, Miroslav Tramšek, Zlatan Fafulič, Jože Hergula, Veronika Vrb-njak in Bogomir Luci.
Na dnevnem redu sta bili dve vsebinski točki: Problem delovanja Občinske uprave Ormož in Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Odnos župana, Medobčinske uprave in Občinske uprave do gospodarskega razvoja občine Ormož. Svetniški klub SDS se zaradi poslovniško
spornega sklica seje ni udeležil, iz svetniške skupine N.Si pa so sporočili, da opravičujejo svojo odsotnost, ker si v kriznih razmerah, v katerih je država, ne morejo dovoliti, da bi davkoplačevalski denar porabljali za razpravo o točkah, ki temeljijo na člankih rumenega tiska.
O Stran 5
Foto: M. Ozmec
Sprevodnik Stane Srčič je pozorno pregledoval »vozovnice«.
Foto: Viki Ivanuša
Slovenija • Vedno bolj vroče pred referendumom
Türk in Janša v ostrem dialogu
Predsednik republike Danilo Türk in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša sta si minuli teden izmenjala nekaj ostrih besed na račun referendumske kampanje. Türk je Janši navrgel, da Hrvaške ne bo mogoče prisiliti v dvostranski sporazum, Janša pa mu je vrnil, da je Hrvaška tista, ki blokira pot Slovenije na odprto morje.
naj bi bilo Meddržavno sodišče,« je dejal Türk.
Janša: Hrvaška blokira Slovenijo in ne obratno!
Janša mu na drugi strani ni ostal dolžan. Ni Slovenija tista, ki blokira Hrvaško, ampak Hrvaška blokira pot Slovenije do odprtega morja, je poudaril. In to blokado bo potrebno razrešiti do takrat, ko bo slovenski parlament odločal o vstopu Hrvaške v EU je dejal.
Opozoril je tudi, da se ta hrvaška blokada kaže tudi z enostransko izjavo Hrvaške, da nič v arbitražnem sporazumu ne pomeni, da Hrvaška pristaja na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Pri tem je napadel premiera Boruta Pahorja, da bo moral predstaviti konkretne dokaze o tem, da mu je hrvaška kolegica Jadranka Kosor
Türk se je v pogovoru z novinarji neposredno odzval na sredine besede Janše, da bi bilo potrebno arbitražni sporazum zavrniti, nato pa v kratkem času, pred vstopom Hrvaške v EU, z njo skleniti dvostranski sporazum. Kot je dejal Türk, je dvostranski sporazum možen tudi glede na določila arbitražnega sporazuma, po drugi strani pa je Janšo opozoril, da »prisiljevanje v primerih, kakršnega imamo tukaj, ne učinkuje«. Poleg tega ga je okrcal, da bi, glede na to, da je vodil slovensko predsedovanje EU, to moral vedeti.
Spomnil pa je tudi, da je ravno Janša avgusta 2007 »prisegal na reševanje tega spora s pomočjo tretjega«. »Tedaj je prevladovala teza, da so bili prejšnji poskusi dvostranskega sporazumevanja neuspešni in da je potrebno poiskati rešitev s pomočjo tretjega. In ta tretji
Uvodnik
Odgovorni itak nikoli ne odgovarjajo
Zdaj že lahko začnemo odšteva ti dneve do nedeljskega posebnega referenduma, kjer naj bi narod odločal o tem, ali se je politika s podpisom arbitražnega sporazuma glede meje s Hrvaško odločila prav ali ne.
Izjemno pametna poteza, tale referendum, ja. Pa še kaj. Niti najboljši pravniki si niso enotni, kaj naj bi ta sporazum Sloveniji prinesel ali odnesel; mogoče je še najbližje ugotovitvi Peterle, ki je povedal, da tisto, kar bodo, če bodo in ko bodo naredili arbitri, ne bo povšeči nobeni državi. In zdaj naj bi v nedeljo Slovenčki in Slovenkice odločali, ali ta sporazum podpreti ali ne? Pa saj je vendar logično, da - kakršenkoli bo že rezultat referenduma - ne more biti pokazatelj, kaj naj bi bilo dobro za Slovenijo. Ker tega danes ne ve nihče, tudi tisti ne, ki še tako vehemen-tno trdijo, da sporazum mora biti potrjen ali mora pasti v dobro države. Gre izključno za politične manipulacije, ki imajo največ opraviti s pridobivanjem političnih točk koalicije ali opozicije, in točno to bo ta referendum tudi pokazal: kdo ima trenutno več podpore pri ljudeh, prav nič pa ne bo imel zveze z nerešenim mejnim vprašanjem, ki bo takšno ostalo še najmanj nekaj let, to je jasno, pa naj sporazum pade ali ne. In kdo si upa napovedati, kako bo čez nekaj let, ne glede na to, ali bo sporazum na referendumu potrjen z narodnim blagoslovom ali pa ne? Politiki se menjajo in se bodo menjavali ne samo pri nas, tudi drugje, s tem pa se menjujejo, padajo in na novo vzpostavljajo vedno novi dogovori, sporazumi, pogodbe ...
Kakorkoli že bo, najsi bo arbitražni sporazum zdržal ali ne, so lahko in zelo verjetno bodo (v obeh primerih) posledice za Slovenijo neugodne. Kdo pa bo takrat odgovarjal za to? Politika in politiki, ki so vse skupaj zakuhali? Nikakor, še nikoli niso, ker se spretno menjujejo in kolobarijo ob krmilu države in nova vlada sigurno ne bo odgovarjala za napake stare. Pač pa se bodo, kot je navada, takrat pač spet sprožila politična obračunavanja, dokazovanja in obrekovanja, kdo kaj je in kdo česa ni naredil...
Pa ne gre le za sporazum, gre tudi za vse ostale reforme - od zdravstva in pokojnin do šolstva, zaposlovanja ... Še nikoli niso nobeni ministri ali premieri ali pa tudi navsezadnje opozicijski vodje osebno dogovarjali za storjene napake. Tudi tokrat ne bodo. Bomo pa račune za njihove napake, kot vedno, plačali ljudje.
Simona Meznarič
obljubila teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, kar on trdi, v Zagrebu pa zanikajo. Še huje je to, da je hrvaško zunanje ministrstvo v demantiju Pa-horjevih besed zapisalo, da je bila hrvaška enostranska izjava usklajena s slovensko stranjo, je poudaril Janša.
Če obstajajo kaki dokazi, priče in podobno v zvezi z omenjenim sestankom, bi moral premier to pokazati takoj, je zahteval Janša. Lahko pa premier te dokaze, če obstajajo, predstavi tudi predsednikom parlamentarnih strank na srečanju za zaprtimi vrati, je še dejal Janša.
Zahtevana izredna seja DZ
Sicer bo moral Pahor te trditve po Janševih besedah dokazovati na izredni seji DZ, ki jo je že uradno zahtevala skupina poslancev iz SDS, SLS in SNS, zgodila pa se bo danes in jutri. Pahor jih namreč v ponedeljek, ko je odgovarjal na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS) z odgovori ni prepričal. Omenjena skupina poslancev pa tudi meni, da je premier Borut Pahor ves čas zavajal slovensko javnost glede arbitražnega sporazuma. Zato
Javnost (vedno bolj) razdeljena
Javnost je v zvezi z arbitražnim sporazumom s Hrvaško povsem razdeljena: tretjina vprašanih je za, tretjina proti, tretjina pa je še neopredeljenih, je pokazala anketa Episcentra sredi minulega tedna..
Po anketi namerava na referendumu za arbitražni sporazum glasovati 34 odstotkov vprašanih, proti pa 33,8 odstotka. Neopredeljenih je še vedno 32,2 odstotka vprašanih. Zanesljivo in verjetno udeležbo na referendumu 6. junija je napovedalo 59 odstotkov vprašanih, medtem ko je takih, ki se ga zanesljivo ali verjetno ne bodo udeležili, 29 odstotkov. Preostali pa še ne vedo. Episcenter je telefonsko anketo opravil med 10. in 17. majem na vzorcu 410 anketiranih.
je potrebno še pred referendumom 6. junija razčistiti, »zakaj je premier Pahor arbitražni sporazum podpisal in zakaj je k ratifikaciji nagovoril DZ, čeprav je ves čas vedel, da Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem,« je bil danes odločen Černač.
Pahor je nato v odzivu poudaril, da imajo predlagatelji vso pravico sklicati izredno sejo. V tem primeru bo po njegovih besedah vlada, ki je arbitražni sporazum izpogajala, dobila še eno priložnost za predstavitev svojih argumentov v podporo sporazumu. To je sicer tudi želja predsednika SLS Radovana Žerjava, ki je dejal, da bi z iz-
redno sejo DZ dobili dodatno možnost za soočenje argumentov. Pojasnil je, da ga predvsem zanima, kako bomo na osnovi mednarodnega prava z mejo prišli do mednarodnih voda. To nam mora po njegovem zagotoviti ustrezen potek meje, mednarodno pravo pa naše meje ne more pripeljati do mednarodnih voda. Zanima ga tudi, kaj se bo zgodilo z ozemljem v okolici Hotize.
Pobuda v podporo sporazumu
Medtem sta nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko in profesor na filozofski
fakulteti Dušan Plut v Ljubljani predstavila pobudo v podporo arbitražnemu sporazumu z naslovom »Razum za sporazum«, pod katero so se že podpisali številni razumniki, umetniki in športniki. Ob tem sta državljane pozvala k udeležbi na referendumu in podpori sporazumu. Pod pobudo so se med drugimi podpisali Manca Košir, Matevž Krivic, Dušan Jovanovic, Zoran Predin, Niko Toš, Ljubo Bavcon, Bojko Bučar, Ivo Daneu, Matjaž Hanžek, Sašo Hribar, Lev Kreft, Vlado Kreslin, Gojmir Lešnjak, Tone Partljič, Tone Pavček, Robert Pešut - Magnifico, Jože Pirje-vec, Brane Rončel, Janez Škra-bec, Darko Štrajn, Boris Vezjak, Dejan Zavec, Ciril Zlobec, Milena Zupančič in Vasilij Žbogar.
SNS: 10 razlogov proti
Na drugi strani pa je SNS danes predstavila svojih deset razlogov za zavrnitev arbitražnega sporazuma na referendumu. Po njihovem mnenju pomeni sporazum zlorabo arbitraže za legalizacijo hrvaške zasedbe slovenskega ozemlja. Poleg tega po njihovem mnenju arbitraža ne bo spoštovala dejanskega stanja na dan 25. 6. 1991, hkrati pa sporazum izloča vse, kar si je južna soseda prisvojila pred tem datumom. Pod načelom pravičnosti se »perverzno skriva škandalozen ozemeljski ekspanzionizem ene države na škodo druge«, še menijo v SNS. Prav tako so prepričani, da bo arbitraža slovenske teritorialne vode za vedno odrezala od odprtega morja in slovensko morje spremenila v zaprto morje; Slovenija bo namreč dobila le stik z odprtim morjem, ne pa dostopa, izhoda ali prehoda.
STA (pripravlja SM)
Slovenija • Po študentskem protestu
Vsesplošna obsodba nasilja na protestih
Nasilje na sredinih protestih okoli 15.000 študentov in dijakov je naletelo na številne odzive. Večina od njih je nasilje ostro obsodila, zapisane pa so bile tudi zahteve, naj Študentska organizacija Slovenije kot organizatorka protestov pokrije škodo, ki je nastala na stavbi državnega zbora.
Na temo študentskih demonstracij so se sestali trije predsedniki - predsednik vlade Borut Pahor, predsednik republike Danilo Türk in predsednik DZ Pavel Gantar. V izjavi po srečanju je premier Pahor povedal, da bo vlada kljub nasilju, ki je spremljalo proteste, nadaljevala socialni dialog.
Notranja ministrica Katarina Kresal je v izjavi za javnost ocenila, da se gre le taktnosti in strpnosti policije zahvaliti, da se sredini izgredi pred DZ niso končali bistveno slabše. Po njenem bi morali organizatorji prevzeti del odgovornosti za izgrede, in to kljub temu, da so imeli vsa potrebna dovoljenja za shod in so tudi ves čas priprav sodelovali s policijo.
Nasilje na demonstracijah je obsodil tudi predsednik SDS Janez Janša. Po njegovem nasilje, do katerega je prišlo, še najbolj škodi organizatorjem. Zdaj namreč »vsa Slovenija govori le še o tem, ne pa o zahtevah, ki so jih postavili na
demonstracijah«, je dejal.
V državnem zboru so od srede ocenili del škode, ki je nastala, ko so protestniki na demonstracijah v parlament metali različne predmete. Po navedbah generalne sekretarke DZ Mojce Prelesnik ocenjena škoda stekla na stavbi znaša okoli 27.000 evrov, ostala škoda pa še ni ocenjena. Povedala je še, da je DZ za primere vanda-lizma zavarovan za 15.000 evrov, zato bodo presežek zahtevali od organizatorjev protestov.
Študentska organizacija Slovenije je sredino dogajanje danes ponovno pojasnila. Predsednica ŠOS Katja Šoba je povedala, da so kot organizatorji med protesti naredili vse, kar je bilo mogoče, zato tudi odgovornosti za nastalo škodo ne morejo prevzeti. Kot je dejala, krivde ne morejo prevzeti tudi zato, ker so okoli 15. ure, ko so videli prve nemire, po njenih besedah končali demonstracije, to jasno povedali in to tudi sporočili policiji.
Odvetnica Nina Klemenčič
Zidar je glede omenjene odškodninske odgovornosti pojasnila, da za škodo najprej odgovarja vsak izgrednik sam. Po njenem mnenju bi sicer lahko argumentirali, da je organiziranje tovrstnih demonstracij nevarna dejavnost in bi tako za škodo, ki iz nje izvira, tudi če je ta le materialna, odgovarjal organizator te dejavnosti. Prav tako bi bilo po njenem mogoče, da bi odgovarjali tudi študentski servisi, in sicer če bi dokazali, da so določeni demonstranti dejansko ravnali kot izpolnitveni pomočniki študentskih servisov in da so bili za svoje nedopustno ravnanje celo plačani. Nasilje med študentskimi demonstracijami so obsodili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Študentski svet Univerze v Mariboru, delodajalci, vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic in podmladek SLS, Nova Generacija. Obsodila sta ga tudi Mladi forum SD in MSi, ki od ŠOS pričakujeta, da bo prevzel odgovornost in pokril vso škodo, ki je
nastala med izgredi.
Na sredinih demonstracijah je sicer po podatkih policije sodelovalo okoli 500 policistov. Policija je v sredo sicer pridržala 31 kršiteljev, med njimi je bilo 15 mladoletnih.
(sta)
Bi tudi vi pokojninsko varčevali v 3. pokojninskem stebru?
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj-Koper-Izola • Veselo tudi' na 6. vlaku zvestobe
Razigrani Štajerci zasedli sončno obalo
Minulo soboto, 22. maja, smo po letu dni premora sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj spet popeljali na nagradni izlet 350 izžrebanih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj, ki so ob slovenski obali preživeli sončen in nepozaben dan.
Živopisani karavani dobre volje je bilo vreme naklonjeno, saj nas je po večdnevnem deževju pričakalo lepo, na Ptuju še oblačno, a suho sobotno jutro. Da za slabo voljo na vlaku ne bo prostora, so nam že na peronu dali vedeti razigrani člani Ansambla bratov Gašpe-rič, ki so nas pričakali z veselo glasbo. Ko so na posebno vlakovno kompozicijo vstopili še zadnji in se dokazali z zeleno ali modro majico letošnjega vlaka, je strojevodja Slovenskih železnic Jurij Tabor »pritisnil na plin« in naš vlak popeljal proti morju.
Kmalu je po kupejih zaživelo, na vlakovnem radiu pa so se oglasili budilkarji Simona Pu-šnik, Petra Kurnik, Danilo Majcen in Dalibor Bedenik, ki so s seboj popeljali tudi Pipirotija, Udeležencem 6. vlaka zvestobe so zaželeli dobrodošlico in prijetno razpoloženje direktor naše družbe Jože Bračič, odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec in odgovorni urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc. Med drugim smo izvedeli, da z nami potujejo tudi predstavnika Slovenskih železnic Alenka Babič in Boris Str-mecki ter eden od pobudnikov vlaka zvestobe, poslanec državnega zbora Branko Marinič.
Počasi se je temperatura na vlaku pričela dvigovati, saj je v najživahnejšem delu vlaka, v vagonu z bifejem, zadišalo
Foto: M. Ozmec
Proti slovenski obali nas je varno popeljal izkušen strojevodja Slovenskih železnic Jurij Tabor.
Foto: M. Ozmec
V nekajminutnem postanku v prestolnici smo zasedli ves peron in nekateri so od sonca in sreče celo zaplesali.
po kavici in raznih opojnih tekočinah, ki baje poživljajo kri in povzročajo splošno radost. Med potjo proti prestolnici so naše sodelavke (baje ravno pravi čas) udeležencem vlaka
Foto: M. Ozmec
Med 350 udeleženci štajerske karavane veselja je bil najstarejši 94-letni Franc Škrinjar iz Mihalovcev pri Ormožu.
razdelile sendviče, poskrbele pa so tudi za tekoče dodatke, tako da so bili naši obrazi še zadovoljnejši. Fantom Ansambla bratov Gašperič, ki so igrali in prepevali po vagonih, sta se pridružila še šegava harmonikarja Edi Klasinc in Marko Belšak.
V Ljubljani nas je pričakalo toplo sonce, tako da so od radosti nekateri zaplesali kar na tamkajšnjem peronu, pridružili pa so se nam tudi naš horarni astrolog Tadej Šink, »kondukter« Stane Srčič z Jesenic ter nekaj drugih potnikov. Tudi pot do slovenske obale je ob pogledu na sončno kraško pokrajino hitro minila, tako da smo okoli desete ure prispeli v Koper. Tam so nas pričakali avtobusi, ki so polovico potnikov popeljali na ogled mogočne
Foto: M. Ozmec
Člani Ansambla bratov Gašperič so zavižali že kar na ptujskem peronu in pred odhodom vlaka dali vedeti, da na njem ne bo prostora za slabo voljo.
Luke Koper, druga polovica pa jo je kar peš mahnila na ogled bližnje kleti Vina Koper.
Polni prijetnih vtisov smo nekaj po 13. uri prispeli v hotel Delfin, ki nas je pričakal popolnoma prenovljen in olepšan. Prijazno osebje je poskrbelo, da smo se že nekoliko utrujeni udeleženci 6. vlaka zvestobe namestili ob mizah, kjer so nas postregli z odličnim kosilom, ob katerem se je vsak lahko odžejal še s četrtinko malvazije ali refoška. Za desert smo kot za šalo snedli še skoraj 2,5 m velikega delfina, sladko darilo pa sta lastnoročno razrezala direktor hotela Delfin Branko Šimonovič in direktor naše družbe Jože Bračič. Medtem ko smo se ukvarjali s sladkim
darilom in s podiranjem kupčkov, je svoje rojake iz Štajerske pozdravil Franc Koderman, predsednik Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, ki se je ravno tisti dan mudil na enem od delovnih posvetov.
Kljub polnim želodčkom so se nekateri brez odlašanja zavrteli ob zvokih bratov Gašperič, nekateri so se odzvali soncu in se odpravili na prijeten sprehod ob morju, ki je že gostilo prve lovilce sončnih žarkov in celo prve kopalce, nekateri pa so poiskali prijetno senco in se prepustili popoldanskemu počitku ali klepetu. Med njimi smo smo spoznali najstarejšega udeleženca 6. vlaka zvestobe Franca Škrinjarja iz Mihalovcev pri Ormožu, ki je
letos dočakal svojo 94. pomlad. Kljub visoki starosti se je podal z nami na potep po slovenski obali, njegov vedri obraz pa je kar žarel od zadovoljstva in sreče.
Preden smo nekaj po 17. uri sedli na avtobuse in se odpeljali na železniško postajo, so nas sicer malce prestrašili temni oblaki, ki so nam v pozdrav poslali tudi nekaj kapljic dežja, a pri tem se je tudi končalo. Povratek proti domu je bil tokrat mirnejši kot sicer, saj so se mnogi prepustili počitku, to pa se je seveda kazalo tudi v bifeju, kjer je nekaj pijače celo ostalo. Zlasti voda. Morda tudi za prihodnje srečanje na 7. vlaku zvestobe.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Po obilnem kosilu smo za desert v hipu snedli še skoraj 2,5 m velikega slastnega delfina, še dobro, da je bil narejen iz biskvita in kreme.
Družba Radio Tednik Ptuj se zahvaljuje poslovnim partneijem za pomoč pri izvedbi 6. vlaka zvestobe:
tu s
Kjer dobre stvari stanejo manj
'wtUKM&W'
Slovenske železnice

Ptuj • Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj
Druženje s slovensko pesmijo in glasbo
Javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj je napolnila dvorišče minoritskega samostana na Ptuju. Tudi dež, ki je še slabo uro prej grozil, ljubiteljev ljudske pesmi in glasbe ni prestrašil. Pozitiven duh, ki ga ljudska pesem in glasba vnašata med ljudmi, je zmagal tudi tokrat.
Tudi ta prireditev, letošnja je bila že tretja po vrsti, postaja del tradicije vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij. To sta v imenu družbe Radio-Tednik, ki je organizirala prireditev, povedala tudi direktor družbe Jože Bračič in Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj. Jože Bračič se je vsem, ki ohranjajo ljudsko pesem in glasbo, tudi zahvalil za sodelovanje.
V imenu organizatorjev razstave Dobrote slovenskih kmetij pa je ljudske pevke in pevce ter godce pozdravil predsednik organizacijskega odbora 21. razstave Peter Pribožič, ki se je zahvalil za idejo in za to, da je prireditev postala sestavni del vsakoletne razstave. Na oder na dvorišču minoritskega samostana pa je v nedeljo stopil tudi Jože Krmc, vodja ljudskih pevcev Fantje z vasi iz Ško-cjana na Dolenjskem, ki so na Ptuju peli že pred leti, prišli pa
so tudi letos, da bi ljubiteljem ljudske pesmi in glasbe približali tudi svojo glasbo. Javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj je vodil njen avtor Marjan Nah-berger, za ton in snemanje pa sta skrbela Tone Topolovec in Borut Horvat.
Prvi so na oder prišli pevci ljudskih pesmi DU in KPD
Staneta Petroviča Hajdina, ki jih vodi Maks Kampl. Skupaj so že 17 let, za njimi so številni nastopi. Mejaše iz Repišč druži veselje do petja eno leto, prijatelji pa so že od otroštva, vodi jih Elizabeta Stopajnik. Ljudske godce FD Lancova vas vodi Tone Širovnik, v dvajsetih letih delovanja so nastopili že na številnih odrih doma in v
tujini. Za dobro voljo in kratek čas že 12 let nastopajo pevci ljudskih pesmi FD Pobrežje, ki jih vodi Terezija Šimenko. Pevke ljudskih pesmi KD Sela vodi Antonija Kaučevič, tudi njih druži veselje do druženja in ljudske pesmi ter glasbe.
Vesele Polanke PD Cirkovce so skupaj 15 let, vodi jih Dragica Krajnc, letno se predstavijo na 30 nastopih, poznajo jih tudi na Siciliji in na Madžarskem. S triglasnim in tudi štiriglasnim petjem izražajo veselje do življenja in ohranjanja tradicije
pevci ljudskih pesmi DU Turni-šče. Pevke ljudskih pesmi KD Jezero, ki jih vodi Ana Šori, se pridno pripravljajo na izdajo prve zgoščenke, s katero želijo osvojiti čim več ljubiteljev domače glasbe in pesmi. S polko in valčkom so na koncu vžgali ljudski pevci Podgorci, ki že devet let nastopajo doma in tujini, še posebej dobro pa se počutijo povsod, kjer se dobro je in pije, saj so tam tudi oni, so bili hudomušni. Morda pa so za to svojo iskrenost in poskočno glasbo dobili priložnost še za en nastop in na najlepši možni način zaključili tretjo javno radijsko oddajo Med ljudski pevci in godci na Radiu Ptuj, ki bo zagotovo tudi na 22. razstavi Dobrote slovenskih kmetij v letu 2011 pritegnila veliko število tistih, ki spoštujejo vse, ki negujejo in ohranjajo tradicijo kot del narodove identitete.
MG
Javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj je napolnila dvorišče samostana. telju Marjanu Nahbergerju.
V bistvu pa je mednarodna plesna prireditev European Quadrille Dance Festival Plesne zveze Slovenije združila v plesu mlade 23 slovenskih mest in 28 mest iz še sedmih tujih držav (Slovaške, kjer jih je četvorko plesalo skoraj 13 tisoč, Češke, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine), ki so v petek, 21. maja, natanko ob 12. uri sestavili četvorko več kot 30 tisoč plesalcev. Na Ptuju jo je plesalo 500 mladih iz petih ptujskih srednjih šol (elektro, strojne, gimnazije, ekonomske in biotehniške), OŠ Olge Meglič, OŠ Juršinci in Zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki je
letos že drugič sodeloval na tem množičnem plesnem druženju mladih. Plesni učitelj
in vodja prireditve na Ptuju Jernej Brenholc je povedal, da so na ulicah Evrope tudi
letos plesali za Guinnessovo knjigo rekordov, lani jih je bilo skupaj 27.280, letos že čez 30 tisoč. Z letošnjo prireditvijo pa so želeli na najboljši možen način prispevati k ustvarjanju
slogana Slovenija - dežela plesa. Prav tako pa so z letošnjo četvorko promovirali zabavo brez alkohola.
Petkova četvorka na Ptuju, ki ji je zaradi vremena na za-
četku slabo kazalo, je s svojo sporočilnostjo pregnala tudi dež. Mlade so v njihovem plesu pozdravili številni Ptujčani in tudi gostje od drugod.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Že drugo leto so se plesa četvorke na Mestnem trgu na Ptuju udeležili tudi varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Ptuj • Množični ples na zadnji šolski dan
Ples združil 500 mladih
Tudi letos so četvorko v Sloveniji plesali pod vodstvom dveh organizatorjev - na Ptuju in v še 22 drugih slovenskih mestih je letošnje množično druženje na zadnji šolski dan potekalo pod okriljem Plesne zveze Slovenije in plesnih šol.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je letos četvorko plesalo 500 mladih.
Ormož • 7. izredna seja občinskega sveta
Seja, ki je ni bilo
Ker župan Alojz Sok v zakonskem roku na zahtevo devetih svetnikov ni sklical seje občinskega sveta, so to za v soboto naredili svetniki Stanislav Podgorelec, Slavko Kosi, Ana Pevec, Stanko Pignar, Miroslav Tramšek, Zlatan Fafulič, Jože Hergula, Veronika Vrbnjak in Bogomir Luci.
Na dnevnem redu sta bili dve vsebinski točki: Problem delovanja Občinske uprave Ormož in Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter Odnos župana, Medobčinske uprave in Občinske uprave do gospodarskega razvoja občine Ormož. Svetniški klub SDS se zaradi poslovniško spornega sklica seje ni udeležil, iz svetniške skupine N.Si pa so sporočili, da opravičujejo svojo odsotnost, ker si v kriznih razmerah, v katerih je država, ne morejo dovoliti, da bi davkoplačevalski denar po-
Foto: Viki Ivanuša
Ker je bil menda župan neodložljivo zadržan, je vodenje seje pripadlo Miroslavu Tramšku, ki pa ni prišel dalje kot do ugotovitve, da za sejo niso izpolnjeni pogoji. Ob njem tajnica občinske uprave Mateja Zemljak.
Foto: Viki Ivanuša
Na desni strani so bili stoli zasedeni, potem pa je bilo vse prazno do skrajnega levega dela, kjer je sedel Bogomir Luci.
rabljali za razpravo o točkah, ki temeljijo na člankih rumenega tiska. Ko je Tramšek začel brati njihovo utemeljitev, je Stanislav Podgorelec opozoril, da se mu to ne zdi primerno, saj bi lahko prišli in povedali, če imajo kaj povedati. Svetniška skupina SLS, Nel in Zeleni Slovenije so ustno sporočili, da se seje ne
bodo udeležili.
Potem je predsedujoči ugotavljal sklepčnost seje in ugotovil, da je za začetek seje svetnikov premalo. Prisotnih je bilo devet od dvajsetih svetnikov. Seja je bila nesklepčna in Tram-šku se ni zdelo primerno, da še čaka, saj je bilo iz poslanih sporočil jasno, da se člani koalicije
seje ne nameravajo udeležiti.
Na vprašanje, ali je pričakoval, da se bo seja tako razpletla, je Tramšek povedal, da je glede na neformalne napovedi predstavnikov koalicije takšen razplet pričakoval. Kakšen bo naslednji korak opozicije, ni želel povedati, saj se morajo sklicatelji seje najprej uskladiti v svojih pogledih. O opravičilih koalicije, zakaj se ne nameravajo udeležiti seje, pa je Tramšek povedal, da stvari poslovniško niso sporne. Povedal je tudi, da župan Alojz Sok očitno ni dojel smisla prve točke, saj se niso želeli pogovarjati o vodji medobčinske uprave, ki je v priporu, ampak o delu medobčinske in občinske uprave. Je pa to seveda medsebojno povezano. Trdi tudi, da sklic seje poslovniško nikakor ni sporen, kot trdi SDS. O argumentih N.Si pa pravi, da gre za njihov tipični nastop, v katerem poskušajo nasprotnika na nek način diskreditirati.
Viki Ivanuša
Destrnik • Osrednja prireditev ob občinskem prazniku
Podelili tri občinska priznanja
V sklopu 12. občinskega praznika je v soboto, 22. maja, v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku potekala osrednja proslava, na kateri so si obiskovalci med drugim ogledali kulturni program in spremljajočo likovno razstavo ter izvedeli dobitnike občinskih priznanj.
Podeljena so bila tri občinska priznanja, ki so jih prejeli Marija Stöger za dolgoletno glasbeno udejstvovanje, obrtnik Srečko Arnuš in Janez Nipič, eden od predsednikov vaških odborov.
»Stögerjeva se že celo življenje, odkar je bila učiteljica tukaj na Destrniku in tudi sedaj v pokoju, ukvarja z glasbo, tako da je to njeno življenjsko delo. Srečko Arnuš je eden naših večjih pleskarskih obrtnikov, ki je veliko naredil tudi prostovoljno ob raznih solidarnostnih akcijah, ki smo jih izvajali, tudi
v času neurja, ki je divjalo tukaj pred letom in pol. Janez Nipič pa je s svojim delom in organiziranostjo ogromno naredil za vas, vedno je tudi aktiven na svojem področju ob kakršnihkoli prireditvah v občini - je namreč mesar in svoje znanje tudi vedno dobrohotno prenaša na vse, kadar ga pač potrebujemo,« je pojasnil župan Franc Pukšič.
V destrniškem kulturnem domu je bila na ogled 31. razstava likovnih del, ki je nastala na srečanju likovnikov v tej občini 17. aprila ob akciji Oči-
V prireditev je obiskovalce popeljal pevski uvod.
Proslavo je spremljalo odprtje likovne razstave.
stimo Slovenijo. »Od 15 do 25 likovnikov ustvarja vsako leto na Destrniku. Pobudo za to likovno razstavo je dal že pokojni Emil Štumberger in očitno se je usedla ter postala tradicionalna,« je dodal destrniški župan in izpostavil še fontano z občinskim grbom, ki so jo prav tako predstavili v soboto. Naredil jo je Destrničan Milan Kuri, ki se že več let ukvarja s
klesanjem kamna.
V nedeljo, 23. maja, so na Destrniku praznovali še 340-le-tnico župnije, letos pa beležijo tudi 15-letnico svojega glasila Občan.
Prireditve ob občinskem prazniku bodo nadaljevali vse do 13. junija, do takrat pa se bo zvrstilo še nekaj dogodkov, predvsem športnih.
Polona Ambrožič
Cerkvenjak • Nova bogata kulturna pridobitev
Sprehod med gomilami
22. maja so v Anželovem gozdu v Brengovi svečano odprli arheološki park Rimsko gomilno grobišče, po katerem se je mogoče sprehoditi po urejeni tematski poti. Obsega 15 gomil in ima leseno zaščitno stavbo, ki bo služila tudi izobraževalnim uram za šolarje v naravi.
Mimo današnjega Cerkvenja-ka je nekoč vodila rimska cesta iz Ptuja proti Gornji Radgoni in naprej v Panonsko nižino, na kar opominjajo tudi ohranjena rimska gomilna grobišča v okoliških gozdovih.
Gomile so bile ena izmed oblik pokopov na našem ozemlju, ki so nastale predvsem pri žganih pokopih. Rimljani so ostaline upepeljenega pokojnika dali v žaro in s pridatki položili v grob. Uredili so tudi dohod do grobnice in na vse skupaj nasuli zemljo iz okolice. Gomile so bile visoke med 0,3 do 1,6 metra in imele premere od 6 do 15 metrov.
»Taki pokopi so se počasi
končali, ko je začelo v ospredje prihajati krščanstvo, kajti po tem bogoslužju se telo ni smelo zažgati. V Slovenskih goricah
je ogromno gomil, to je skoraj svetovni fenomen, saj jih je na tem prostoru več kot 500 v manjših ali večjih gomilnih
Prerezu traku je sledil sprehod po tematski poti med gomilami.
grobiščih, pa tudi posamezne so,« je pojasnil Ivan Tušek, arheolog, ki je vodil izkopavanje grobišča v Brengovi.
Gomile so se ohranile predvsem v gozdovih, kjer niso bile izpostavljene izravnalnim posegom. Ob prekopavanjih v Anželovem gozdu so skozi čas naleteli na številne najdbe, od keramike in celo do rimskega novca cesarja Hadrijana.
Zavedanje kulturne dediščine
Začetek poti od ideje pa vse do realizacije arheološkega parka v Cerkvenjaku sega v leto 1996, ko se je začela v ta prostor umeščati trasa avtoceste. »Takrat so bila kar burna pogajanja med Ministrstvom za kulturo in načrtovalci trase predvsem v tej smeri, da se ta ne sme preveč približati gomil-nim grobiščem. To mi je dalo misliti, da imamo pravzaprav v tem prostoru nekaj, česar ne znamo ceniti oziroma premalo poznamo. Sprva sem začel razvijati misel o predstavitvi
ene gomile, potem pa še o snovanju arheološkega parka,« je pojasnil cerkvenjaški župan Jože Kraner, ki je zelo vesel, da jim ga je sedaj, v soboto, uspelo odpreti.
Investicija je skupaj z odkupom zemljišč znašala približno 122.000 evrov, manjkajo pa še ponudba prodaje brezalkoholnih pijač, hitre hrane in spominkov. »Za ta del vključno s sanitarijami bomo v bodoče razpisali koncesijo in upam, da bomo dobili interesenta,« je dodal Kraner.
Za zdaj si je torej mogoče
ogledati park z oštevilčenimi gomilami po urejeni poti s klopcami, zraven katerega je tudi parkirišče, dovolj veliko za nekaj avtobusov in seveda osebnih vozil.
»Odprtje parka je velik kulturni dogodek v Cerkvenjaku, saj o tem gozdu tudi domačini niso kaj več vedeli. Danes pa povečini vsi vedo, da je to kulturna dediščina; kraj, do katerega se spoštljivo obnašamo in ga cenimo kot naš kulturni spomenik,« je vesel župan.
Polona Ambrožič
Svečano odprtje parka je popestril sprevod rimljanov iz cerkvenja-škega kulturnega društva.
Ptuj • Še o kavarni ptujskih študentov
Namerni medijski linč kavarne ptujskih študentov?
V Klubu ptujskih študentov, ki jih vodi Andrej Čuš, v odgovoru na vse obtožbe glede motečega delovanja njihove kavarne na Slovenskem trgu, ki naj bi bila vznemirljiv dejavnik za someščane, opozarjajo na dvoja merila in spremenjena mnenja mestnih oblasti kot posledico boja za volilne glasove prebivalcev ČS Center. Ob tem poudarjajo, da je Kavarna ptujskih študentov žrtev predvolilnih kampanj.
Someščanom sporočajo, da je kavarna center kultur-no-družabnih in izobraževalnih dogodkov za mlade, po tem se tudi razlikujejo od diskotek v samem središču Ptuja. Kot je te dni povedal predsednik KPŠ Ptuj Andrej Čuš, odločno zavračajo predloge za selitev na novo lokacijo, kot so si jo zamislili v Mestni hiši. V ureditev kavarne na Slovenskem trgu so vložili 56.200 evrov. Prostor je bil do njihovih investicij v nespodobnem in izjemno propadajočem stanju, zaradi vlage so s sten odpadli ometi, infrastrukturo in skladišče pa so morali v celoti prenoviti. Andrej Čuš pravi, da so se pripravljeni izseliti le ob pogoju, da jim bo MO Ptuj povrnila vse stroške in vložke, ki so jih imeli z vlaganjem v prostore kavarne ptujskih študentov. Ne glede na vlaganja mesečno za najemnino plačujejo 1084 evrov.
Pred podpisom pogodbe, takrat je klub vodil Luka Žižek, naj bi bilo z ustnim dogovorom obljubljeno, da se bodo vlaganja poračunala z najemnino. Od takrat do danes so za najemnino plačali že 33 tisoč evrov, pa se jim vlaganje nič ne pozna. Zdaj razmišljajo o tem, da bodo prostore odkupili. O tem so sicer razmišljali že leta 2007, a se občni zbor zaradi drugih interesov ni strinjal s tem predlogom. Zdaj pa imajo za odkup dovolj glasov. Kratkoročni kredit so poplačali že
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Čuš, predsednik Kluba ptujskih študentov: "Kavarna ptujskih študentov je žrtev predvolilnih kampanj. Mestna oblast ima dvoja merila pri gostincih."
marca letos, dolgoročni se jim izteče decembra, vse pa je odvisno od tega, ali bodo imeli dovolj denarja oziroma od sprejete zakonodaje vlade.
Andrej Čuš ob tem tudi spomni na neporavnane račune do Sazasa. Skorajda ni meseca, da ne bi bilo vsaj ene izvršbe. Odprte so še postavke za leti 2006 in 2007, za leti 2008 in 2009 jih ni več. Ubrali pa so tudi drugačen pristop: Sazasu dogodke redno prijavljajo, kar jim prinaša 20-odstotni popust, možni pa so še tudi drugačni dogovori.
Kavarna kluba ptujskih študentov, ki so jo uredili na Slovenskem trgu, je v bistvu zamenjava za Kolnkišto. Do leta 2006 je Klub ptujskih študentov vse kulturno-družabne
in izobraževalne dogodke za mlade prirejal v prostorih Kolnkište v Ulici Viktorina Ptujskega, v ureditev katerih je bilo prav tako vloženih veliko sredstev. Zaradi velike vlage so morali prostore vsake tri mesece na novo preple-skati. MO Ptuj je pred štirimi leti takratnemu vodstvu Kluba ptujskih študentov ponudila prostore na Slovenskem trgu za ureditev kavarne in v upravljanje za nedoločen čas kot zamenjavo za prostore Kolnkište. To je za Klub pomenilo izgubo precejšnjih finančnih sredstev. Ponovna selitev na novo lokacijo, na primer v prostore nekdanje vojašnice, bi zahtevala nova vlaganja oziroma izgubo finančnih sredstev, za katere pa verjamejo, pravi Čuš, da jih lahko boljše izkoristijo.
Oblast do kavarne diskriminatorna?
Prostore na Slovenskem trgu so dobili v upravljanje za nedoločen čas, zato se jim ne zdi smiselno, da bi imeli v najemu obstoječe prostore in prostore v gledališki kavarni, za katero pa naj bi tudi že obstajal najemnik. V financah gledano bi takšna rešitev stala 2500 evrov mesečno, s tem zneskom pa bi lahko pokrili minimalne študijske stroške študentom iz Ptuja in okolice v obliki enkratne denarne pomoči, ki jo vsako leto podeljujejo socialno
ogroženim študentom. Selitev v gledališko kavarno, ki jo je predlagala mesta oblast in o kateri naj bi odločili do srede maja, se zdi neracionalna in nepravična do vseh članov Kluba ptujskih študentov in mladih nasploh, poudarja Andrej Čuš.
V zvezi s svojo kavarno pa v Klubu ptujskih študentov opozarjajo tudi na dvoja merila za gostince. To izhaja tako iz predloga ptujskega župana Štefana Čelana kot tudi predsednika sveta ČS Center Borisa Miočinovica. Diskoteke v samem središču mesta, pred katerimi se je in se še dogaja marsikaj, kar je bolj moteče za meščane oziroma stanovalce starega mestnega jedra, so še vedno lahko odprte do 4. ure zjutraj ali kar do 6. ure v nedeljo zjutraj. Kot je znano, pa lahko Kavarna ptujskih študentov ob koncu tedna posluje le do 0.30 ure zjutraj, ker so predlog za podaljšanje njenega obratovalnega časa do 2. ure zjutraj zavrnili. V Klubu ptujskih študentov so prepričani, da gre za namerno medijsko linčanje delovanja kavarne kot dela predvolilnih obljub in boja za volilne glasove v ČS Center. Na župana MO Ptuj in predsednika ČS Center pa naslavljajo vprašanje, ali bodo omejili delovni čas tudi ostalim gostinskim lokalom, ki se za razliko od njihove kavarne nahajajo v samem središču mesta.
MG
Vurberk • Dramska sekcija KD Grajena znova vabi
Znova Pod svobodnim soncem
Dramska sekcija KD Grajena je lani ob svoji 60-letnici na oder postavila igro Pod svobodnim soncem, to pa ostaja njihova igra tudi v letošnjem letu.
Lani jim jo je večkrat zagodlo vreme in predstave, ki je bila med občinstvom izjemno toplo sprejeta, niso videli vsi, ki so jo želeli. Zato so pripravili ciklus novih šestih predstav na odprtem odru Vurberka, ki ga pričenjajo že ta konec tedna, 29. maja, ob 20. uri. Ljubitelje zgodovinskih spektaklov vabijo med vurberške zidove še 30. in 31. maja ter 5., 6., in 7. junija. Vse predstave se pričenjajo ob 20. uri. Glede na muhasto vreme ne bo odveč tudi kakšno toplo oblačilo. Pod svobodnim soncem je peta igra, ki jo je dramska sekcija KD Grajena postavila na prostem. Doslej si je njihove predstave ogledalo že 4000 ljubiteljev gledališke igre.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Od tod in tam
Ljutomer • Postavljen kip generala Maistra
Na pobudo Prleškega društva generala Maistra, ki ga vodi Milan Bolkovič, je ljutomerski občinski svet sprejel odločitev, da bo park Rudolfa Maistra pri železniški postaji v Ljutomeru krasilo spominsko obeležje pomembnega bojevnika tedanjega časa, borca za severno mejo. Vendar ga tokrat prikazujejo kot pesnika in strastnega zbiratelja knjig. Sicer pa zgodovinski zapisi razkrivajo, da so se prleški ljudje pogosto zbirali pri Rudolfu Maistru, v teh krajih je general imel veliko prijateljev, menda tudi ljubico. Občina Ljutomer je zagotovila nekaj manj kot 15 tisoč evrov za podstavek, vrednost kipa, ki ga je ljutomerski občini darovala Zveza društev generala Maistra, pa je ocenjena na 50 tisoč evrov. Kip so pripeljali iz Madžarske, kjer so v bron odlili umetnino akademske kiparke Irene Brunec Tebi iz Prekmurja, ki se je izdelave kipa lotila v lanskem letu. Sestavljen je iz dveh kompozicij - prva je figura na stolu s knjigo, druga pa so knjige, kjer so zložena uniforma, kapa in sablja. Otvoritvena slovesnost prenovljenega parka z odkritjem spominskega obeležja generala Rudolfa Maistra bo 23. junija.
NŠ
Ptuj • Razstavlja Karel Pečko
Foto: NS
Foto: PA
19. maja so v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj odprli razstavo Karla Pečka, posvečeno avtorjevi 90. obletnici rojstva. Akademski slikar, ki seje rodil leta 1920 v Vuhredu, je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega figurativnega slikarstva. Njegovo ustvarjanje je vezano na en sam motiv - Uršljo goro, njen tempo in letne čase. Na Ptuju razstavlja prvič izbor starejših in novejših del, drugače pa njegove umetnine najdemo na številnih javnih mestih v Sloveniji in tudi v zasebnih zbirkah po vsem svetu. Poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s keramiko, grafičnim oblikovanjem, delal je scene za lutkovno gledališče in kot galerist ves čas spremljal sodobno slovensko likovno umetnost.
Polona Ambrožič
Ptuj • Mežanovi dnevi 2010
Foto: PA
20. maja so v Miheličevi galeriji odprli razstavo likovnih del Mežanovi dnevi 2010. Na podlagi že tretjega likovnega natečaja, ki ga organizirajo Zveza kulturnih društev Ptuj, ptujski muzej in ptujska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je žirija izbrala 39 del ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki so letos ustvarjali na temo vode. Razstavljena dela so v glavnem slike, tri kiparske umetnine in ena fotografija, med njimi pa so tudi izdelki treh najboljših po izboru žirije: Gregorja Samasturja, Antona Šomna in Vlada Fejziča.
Polona Ambrožič
Ptuj • O dvorcu Ristovec in agrarni reformi
Ristovec se vedno čaka na boljše čase
V Domu krajanov Budina-Brstje je bilo 14. maja zanimivo predavanje o dvorcu Ristovec in o izvajanju agrarne reforme Hebersteinove posesti na območju četrtne skupnosti Jezero po prvi svetovni vojni.
Zgodovino enega redkih vodnih dvorcev v Sloveniji, če že ne edinega, je predstavil Peter Šemnički, univ. dipl. zgodovinar, ki se je med pripravništvom v Zgodovinskem arhivu Ptuj zakopal v arhivske dokumente o njem, o agrarni reformi pa je govorila dr. Ljubica Šuligoj. Predavanje je pritegnilo okrog 30 krajanov te ptujske četrtne skupnosti in nekaj gostov. Med njimi je bil tudi vodja referata za četrtne skupnosti in lokalno samoupravo MO Ptuj Branko Bru-men.
Predavanje so organizirali z namenom, da bi krajani bolj spoznali zgodovino območja, na katerem živijo, in tudi z idejami poskušali prispevati k reševanju dvorca, ki je danes v zelo kritičnem stanju. Zaradi postopka denacionalizacije, ki so ga sprožili dediči pokojnega Franca Hojnika, še ni dočakal obnove; z nujnimi vzdrževalnimi deli so želeli v preteklih letih preprečiti le nadaljnje propadanje objekta, ki danes služi za stanovanjske namene, čeprav to ni v skladu z njegovim značajem in pomenom. V stavbi je namreč pet stanovanj, ki so v lasti MO Ptuj; tri so zasedena z najemniki, dve pa sta prazni, ker je grad v denacio-nalizacijskem postopku in ker so potrebna temeljite prenove, zato jih niso vseljevali.
Primernejša za Ristovec bi bila gostinska dejavnost, potrebno pa je obnoviti ribnik
Foto: Črtomir Goznik
Peter Šemnički, univ. dipl. zgodovinar
in drevored lip, so že leta 1989 zapisali varuhi kulturne dediščine. Pred leti je MO Ptuj zanj sicer naročila konservatorski program, a se zaradi postopka za vrnitev premoženja oziroma plačila odškodnine še ni začel izvajati. V obdobju, ko je občina projekt naročila, se še ni vedelo, da tudi za ta objekt poteka denacionalizacijski zahtevek.
Iz odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki je bil sprejet leta 1989 izhaja, da je razglašen za kulturni spomenik. Graščina, ki jo je obdajal sedaj izsušen ribnik, je eno-nadstropna sedemosna stavba. Gre za redek primer vodnega gradu, ki je ohranil svojo podobo iz 17. stoletja. Spomenik se mora po zakonu varovati v avtentični podobi svojih spomeniških lastnosti, vsi posegi
morajo predvsem služiti njegovi ohranitvi in predstavitvi. Če bo ostal v lasti MO Ptuj, ga bodo obnovili, v njem pa naj bi po enem od projektov uredili INDOK center za področje kulturne dediščine, umetnosti in turizma.
Med starejšimi krajani je nekdanja podoba dvorca še zelo živa. Nekoč je do njega vodil drevored od zidanih stebrov in oboka, ki so stali na začetku Belšakove ulici pri kapeli ob zdajšnjem krožišču na Ormoški cesti, pa vse do samega vhoda v dvorec. Na svetu ČS Jezero so o drevoredu razpravljali na eni prejšnjih sej sveta, ker ga želijo obnoviti. Eno od ptujskih podjetij namreč želi urediti drevored nekje na območju MO Ptuj, lokacija zanj pa še ni znana. Na informacijo o tej ponudbi so se v ČS Jezero takoj odzvali in ponudili, da se ta drevored uredi na območju
Foto: Črtomir Goznik
Ristovec je bil večino svojega obstoja z manjšimi presledki priključen gospoščini Gornji Ptuj.
Belšakove ulice. Kot je povedal predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic, pa bo glede tega morali strokovno mnenje podati strokovnjaki za prometno varnost. V ČS Jezero podpirajo vsako idejo in načrt za obuditev dvorca. Tudi udeleženci predavanja so se ogreli za ureditev dvorca in okolice; upajo, da se bo denacionalizacijski postopek čim prej končal, da bo dvorec ostal v lasti MO Ptuj, in da se bo lahko pričela obnova. Za to, da bi dvorcu čim prej vsaj delno povrnili njegovo veličino, si vrsto let prizadeva tudi mestni svetnik Marjan Janžekovič. Na žalostno propadanje nekdanjega vodnega
dvorca pa smo v zadnjih letih večkrat opozorili tudi na straneh Štajerskega tednika.
Predavanje mladega zgodovinarja je krajane ČS Jezero zelo pritegnilo. V okviru treh sklopov predavanja je predstavil knjige pisarniškega poslovanja, zgodovino dvorca od začetka petnajstega do konca devetnajstega stoletja, v zadnjem sklopu pa je predstavil nekdanjo posest oziroma posestno strukturo dvorca Ristovec s starimi nazivi; nekateri se uporabljajo še danes. Predavanje je začinil še z nekaterimi zanimivejšimi dokumenti, med katerimi je vsekakor cesarski obisk v letu 1873 na Ptuju in doku-
ment o prevozu upravitelja gospoščine Ristovec, znanega ptujskega kronista Ferdinanda Reispa, do Krapinskih toplic in nazaj. Raispa (po katerem se imenuje Rajšpova ulica) je Terezija Herberstein v drugi polovici 19. stoletja nastavila kot upravitelja takrat samostojne gospoščine Ristovec. To je bilo obdobje, ko je bil tudi ločen od gospoščine Gornji Ptuj. V 19. stoletju se je dvorec imenoval Rosenau. Tudi Peter Šemnički si želi, da bi skladno s tem poimenovanjem dvorcu vsaj delno povrnili njegov nekdanji sloves oziroma mu omogočili razcvet.
MG
Ptuj • Komisija za vloge in pritožbe o podvinški peticiji
Za rešitve, ki temeljijo na stroki in konkretnih rešitvah
Komisija za vloge in pritožbe pri mestnem svetu MO Ptuj je peticijo krajanov Podvincev v zvezi z odlagališčem CERO Gajke obravnavala na seji, ki je bila 12. maja in na kateri so bili ob predsedniku Milanu Čučku prisotni še preostali člani komisije, doc. dr. Marjan Janžekovič, Albin Pišek, Žiga Simonič in Metka Jurešič.
V Skupni občinski upravi so pripravili gradivo, v bistvu gre za odgovor na peticijo Civilne iniciative Podvinci proti širitvi odlagališča CERO Gajke. V njem je podrobno predstavljeno obstoječe stanje, razlogi, ki so pripeljali do tega stanja in predlagane rešitve.
Odgovor je bil članom komisije v pomoč pri obravnavi peticije in tudi podlaga za sprejem nekaterih sklepov, da se nastala problematika preseže in sprejmejo rešitve v korist vseh, da ne bo več motečih vplivov na okolje, da se bo vzpostavilo takšno stanje in pogoji, ki so bili predvideni že z investicijo v letu 2002 oziroma celo boljši
Vse to pa je predvideno s projektom Nagradnje regijskega CERO Gajke. Kot je znano, so krajani Podvincev s peticijo zahtevali prepoved širjenja CERO Gajke in postopno zapiranje odlagališča in usmerjanje vseh aktivnosti v iskanje
nove primernejše lokacije za tovrstno dejavnost glede na vse negativne vplive, ki jim jih je ta deponija prinesla in zaradi katere se je zmanjšala kvaliteta njihovega življenja. Zahteva o prepovedi širjenja nima osnove in je v nasprotju s sprejetimi prostorskimi akti, odškodninsko pogodbo med MČ Jezero in MO Ptuj, v kateri je predvidena doba življenja deponije 15 let in gradnja treh faz odlagalnih polj, doslej je zgrajena le prva faza, ugotavljajo v Mestni hiši. Z dogovorom so si občine zagotovile reševanje problematike ravnanja z odpadki v CERO Gajke do leta 2018, vsako odstopanje od tega, bi zagotovo pripeljalo do odškodninskih tožb. MO Ptuj ima v svojih prostorskih aktih že umeščeno primernejšo lokacijo za regijsko odlagališče. Glede na to pa, da se v Sloveniji na podlagi strateške usmeritve na področju ravnanja s komunalnimi odpadki in dokumen-
tov izvajanja kohezijske politike načrtujeta najmanj dva objekta za termično obdelavo odpadkov, je pričakovati, da po preteku pogodbenega roka iz pogodbe med MČ Jezero in MO Ptuj klasična odlagališča nenevarnih odpadkov ne bodo več potrebna, temveč le odlagališča pepela, kar pomeni, da tudi ne bo več potrebe po odlagališčih
nenevarnih odpadkov. Spremembo osnovnega projekta za CERO Gajke iz leta 2002 narekuje sprememba zakonodaje, ki je postavila nove standarde na področju ravnanja z odpadki. Ob tem pa je treba izpolniti še dodatne pogoje, ki jih zahteva kohezijska politika, ki pa se nanašajo predvsem na ekonomsko upravičenost projekta tako
Foto: Črtomir Goznik
Milan Čuček, predsednik komisije za vloge in pritožbe MO Ptuj: »Po domače se več ne sme delati.«
po vsebini kot obsegu.
V komisiji za vloge in pritožbe ugotavljajo, da je stanje na področju odpadkov na splošno pereče, MO Ptuj pa je tista, ki je za območje občin pogodbenic še naprej dolžna vzpostaviti sistem odvoza in deponiranja odpadkov. Pri spremembi oziroma posodobitvi osnovnega projekta je treba dosledno upoštevati vse zakonske predpise in pogoje, nič ne more biti več okroglo ali oglato oziroma po domače, kot se je to dogajalo do sedaj, zato je stanje takšno, kot je. To velja tako za projekte kot samo izvedbo le-teh. Center se mora sproti modernizirati glede na razvoj tehnologije in zakonske zahteve. Ker se osnovni projekt spreminja, je treba skleniti aneks s Spuhljani k osnovni pogodbi, to je potrebno ne samo zaradi novih zahtev, ampak tudi zaradi objektivnih razlogov, ker več ne veljajo nekateri časovni roki, je v imenu komisije za
vloge in pritožbe povedal njen predsednik Milan Čuček. Problematika v Podvincih je pereča, izraženo nezadovoljstvo s peticijo je posledica popolne neurejenosti infrastrukture, tako podzemne kot nadzemne. Nimajo ne cest, ne pločnikov, nobene kanalizacije. MO Ptuj bo s ČS Rogoznico morala skleniti sporazum, s katerim se bo obvezala, da bo v določenem času zgradila manjkajočo infrastrukturo. Nujno potrebno bo sproti iskati nove celovite rešitve za področje odpadkov, ki temeljijo na stroki in konkretnih rešitvah, s takšno tehnologijo, ki ne bo imela več negativnih vplivov na okolje, da se zdajšnje stanje več ne bo ponovilo. S projektom nadgradnje regijskega odlagališča odpadkov je treba še dodatno informirati občane, prav tako tudi vse zainteresirane organizacije in skupnosti, je še povedal Čuček.
New Orleans • BP priznal, da je v zaliv steklo več nafte od prvih ocen
Do 50.000 sodov nafte dnevno v Mehiški zaliv
Britanska družba BP, ki je lastnica potopljene naftne ploščadi in poškodovane vrtine v Mehiškem zalivu, je danes prvič priznala, da je v morje v preteklih tednih steklo več nafte, kot so sprva zatrjevali. Medtem je naftni madež danes znova in v še Foto: sfgate.com večji meri kot doslej dosegel občutljiva mokrišča ob obali zvezne države Louisiane.
Mesec dni po tem, ko je na naftni ploščadi BP prišlo do eksplozije in nato iztekanja nafte v morje, je družbi BP naposled le uspelo omejiti iztekanje črnega zlata v morje. Potem ko so v poškodovano vrtino vstavili 1,6 kilometra dolgo cev, so danes na tanker v 24 urah uspeli načrpati približno 5000 sodov nafte. Ob tem pa so priznali, da črno zlato kljub vsemu še vedno izteka tudi v morje.
Prav zaradi tega je BP moral priznati, da je bila količina izlite nafte v preteklih tednih večja, kot je doslej zatrjeval. Vse do zdaj so namreč trdili, da je v morje iztekalo do 5000 sodov črnega zlata dnevno, kar pa je bila spričo današnje novice naftne družbe bistveno prenizka ocena, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da je v morje v preteklem mesecu dni lahko izteklo celo do desetkrat več nafte.
Del naftnega madeža je medtem danes znova dosegel obalo ameriške zvezne države Louisiane. Mokrišča ob obali Louisiane je po ocenah strokovnjakov dosegla bistveno večja količina razlite nafte, kot v preteklih dneh. Prav zato se poznavalci bojijo, da bi bilo to lahko usodno za številne živalske vrste, ki se zadržujejo na tem območju. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Pariz - Novi britanski premier David Cameron in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta v četrtek v Parizu izpostavila, da se je začelo novo partnerstvo med državama, hkrati pa napovedala skupno delo za novo globalno finančno regulacijo. Cameron je v Pariz, kar je njegova prva pot v tujino, prispel devet dni potem, ko je prevzel oblast. Po delovni večerji sta se oba voditelja v četrtek zvečer pojavila na novinarski konferenci, na kateri sta izpostavila številne poti, na katerih naj bi sodelovala z ramo ob rami v premagovanju finančne krize, s katero se spopada Evropa.
Washington - Ameriški senat je v četrtek z 59 glasovi proti 39 potrdil predlog zakona o reformah finančnih regulacij. Ameriški predsednik Barack Obama je ob sprejetju »reforme Wall Streeta«, ki jo morajo zdaj uskladiti s predstavniškim domom, že izrazil zadovoljstvo. Po Obamo-vih besedah je skušala finančna industrija ustaviti reformo »s hordami lobistov in milijoni dolarjev«. Kot je poudaril, cilj reforme ni kaznovanje bank, ampak zaščita širšega gospodarstva in Američanov pred pretresi, ki so jim bili priča zadnjih nekaj let. Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade, ki se po zdravstveni reformi pred dvema mesecema tako uspelo tako veseli sprejetja še drugega velikega zakonodajnega projekta, je dejal, da so Wall Streetu s sprejetjem zakona poslali sporočilo, da se ne bo več mogel brezobzirno igrati z denarjem drugih.
Madrid - Na ulice španskih mest se je danes zgrnilo na tisoče javnih uslužbencev. Množice protestirajo proti ostremu varčevalnemu programu vlade, katerega cilj je obvladati javni dolg in se izogniti grški dolžniški krizi. Sindikati so proteste sklicali za nocoj, saj so želeli, da sovpadejo s sejo vlado, na kateri bodo ministri odobrili varčevalne ukrepe. Več tisoč ljudi se je danes zbralo pred poslopjem finančnega ministrstva, pri tem pa so tudi zaprli več glavnih cest v središču španske prestolnice. Podobni protesti so potekali tudi pred javnimi poslopji v drugih španskih mestih. Španski socialistični premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je varčevalne ukrepe, vredne 15 milijard evrov za obdobje dveh let, napovedal minuli teden. Ker med drugim predvidevajo znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju, so sindikati takoj izrazili ogorčenje.
Zagreb - Na Hrvaškem so aprila letos beležili 17,9-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, kar je sicer manj kot marca, ko je stopnja znašala 18,5 odstotka in je s tem bila najvišja v zadnjih štirih letih. Kot so danes še sporočili iz hrvaškega statističnega urada, je bilo konec aprila letos na zavodu za zaposlovanje 308.675 brezposelnih oseb, kar je za 9983 ali 3,1 odstotka manj kot marca letos. Obenem je aprila letos za 44.890 oseb ali 17 odstotkov več brezposelnih, kot jih je bilo aprila lani.
Tajska • Po
tednih protivladnih protestov
V Bangkoku in ostalih provincah znova vzpostavljen red
Foto: topnews.in
Tajski premier Abhisit Vejjajiva je konec tedna sporočil, da je bil po koncu protivladnih protestov v Bangkoku in ostalih provincah znova vzpostavljen red, bo pa pot do sprave še dolga. »To je bilo eno najhujših obdobij za Tajsko,« je dejal Abhisit v televizijskem nagovoru narodu.
»Še naprej si bomo prizadevali za vzpostavitev normalnega stanja, zavedamo pa se, da nas čakajo veliki izzivi, zlasti izziv preseganja razlik, ki so nastale v tej državi,« je dejal Abhisit. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi smrtnih žrtev med ofenzivo, s katero je vojska zatrla dva meseca trajajoče protivladne proteste. »Operacija je potekala znotraj zakonov in v skladu z mednarodno prakso,« je dejal premier in v isti sapi napovedal, da bo dogodke preiskala neodvisna preiskava. Abhisit, ki je zavračal pozive protestnikov k odstopu, je dodal, da se je treba zdaj osredotočiti na celjenje ran, ki so jih povzročili nemiri.
Protivladni protesti so se končali v sredo, ko je vojska vdrla v dobro utrjeno oporišče rdečesrajčnikov v središču Bangkoka, njihovi voditelji pa so se nato predali oblastem. Najbolj skrajni rdečesrajčniki so nadaljevali z divjanjem, požiganjem in plenjenjem po tajski prestol-
nici. Protestniki, ki v glavnem prihajajo z revnega tajskega podeželja, se medtem vračajo v domače kraje. Približno 300 rdečesrajčnikov se je danes vrnilo v Chiang Mai na severu države, kjer jih je pričakala množica privržencev. Zagotovili so, da konec protestov ne pomeni poraza in da bodo vztrajali pri svojih zahtevah.
Ameriška nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch pa je danes opozorila, da so se tajske oblasti med demonstracijami zatekale k drakonskim ukrepom in prijete protestnike zapirale v skrivne pripore. »Skrivni pripori in neodgovorni pripadniki varnostnih sil so recept za zlorabe človekovih pravic,« je v sporočilu za javnost zapisala direktorica HRW za Azijo Elaine Pearson. »Aretirane morali takoj privesti pred sodišče in proti njim vložiti obtožnico ali pa jih izpustiti,« je dodala. (sta)
Michigan • Detroit v pesteh nasilja
Lani 375 umorov, letos že 60
m
Foto: lyfe.com
Mesto Detroit v ameriški zvezni državi Michigan pesti vse hujše nasilje. V letu 2008 so zabeležili 375 umorov, lani 379, do marca letos pa že 60. Samo v zadnjem tednu je bilo ustreljenih 12 ljudi, med njimi policista, najstnika in sedemletna deklica. Župan Detroita Dave Bing je v četrtek priznal, da ne ve, kako naj se sooči s tem problemom.
Za smrt sedemletne deklice so sicer krivi policisti, ki so v nedeljo izvajali racijo v hiši, kjer so iskali zločinca. Policija je
najprej trdila, da je bila deklica ubita, ko se je njena babica prerivala s policistom. Posnetek racije pa je pokazal, da je policist streljal v hišo še pred vdorom. Proti mestu Detroit so zato vložili dve odškodninski tožbi.
Župan Detroita Bing in načelnik policije Warren Evans sta se za dogodek opravičila, a to očitno ne bo dovolj. Država Michigan je uvedla svojo preiskavo, ki jo nadzira zvezno pravosodno ministrstvo. Demokratski kongresnik iz Michigana Steny Hoyer je pravosodnega ministra Erica Holderja pozval, naj ministrstvo preišče podobna dejanja policistov po vseh ZDA. Do tragedije je prišlo v revni četrti Detroita, kjer pretežno živijo temnopolti.
Nasilje v ZDA pa ni omejeno le na velika mesta, temveč do njega prihaja tudi na podeželju. Tako sta v četrtek zjutraj v ameriški zvezni državi Arkansas policista, ki sta med akcijo iskanja trgovcev z mamili na cesti ustavila kombi, končala pod streli iz avtomatskih pušk. Oba morilca so kasneje v strelskem obračunu ubili policisti.
Ubita policista sta na vzhodu Arkansasa ustavljala avtomobile v okviru akcije iskanja tihotapcev mamil. Ko sta ustavila bel kombi, se je nanju vsula toča strelov. Osumljenca sta pobegnila, a nista prišla daleč. V novem strelskem obračunu na parkirišču veleblagovnice Wal Mart, ki kupcem med drugim ponuja tudi orožje, ju je obkolila policija in ubila. (sta)
EU • Nesoglasja v vrhu G20
Merklova vztraja pri nujnosti finančne regulacije, ostali zadržani
Foto: wordpress.com
Potem ko je nemški finančni regulator BaFin v torek prepovedal prodajo brez kritja državnih obveznic članic območja evra, se je nemška kanclerka Angela Merkel na konferenci o finančni regulaciji v Berlinu zavzela za obdavčitev finančnih trgov. Kanada in Francija nad njeno idejo nista navdušeni in ne vidita veliko možnosti za njen uspeh.
Merklova je na konferenci spomnila, da so se države iz skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) na vrhuncu svetovne finančne krize leta 2008 dogovorile, da »mora biti vsak produkt, vsak akter in vsak finančni center reguliran«. »To smo obljubili ljudem,« je dejala.
Nemška kanclerka je države iz skupine G20 zato pozvala, naj se na vrhu prihodnji mesec v Torontu zavzamejo za obdavčitev finančnih trgov, pri čemer ni natančneje pojasnila, ali ima v mislih davek na finančne posle ali finančne transakcije. »Pozivam vas, pošljimo skupen signal moči na vrhu G20,« je pozvala kanclerka. Merklova se sicer zaveda, da bodo pogajanja o
omenjenem vprašanju težavna, poročajo tuje tiskovne agencije. »To je nekaj, o čemer ne bomo dosegli dogovora na naši prvi večerji ... vendar mislim, da mednarodna obdavčitev ne bi uničila trgov,« je dejala.
Državni sekretar na kanadskem finančnem ministrstvu Tiff Macklem pa je dejal, da je možnosti, da bi o tem dosegli dogovor na vrhu v Kanadi, zelo malo. »Slutimo lahko, da ne bo enotne rešitve, ki bi ugajala vsem. Tega ne bo,« je dejal Mac-klem. Ob tem je spomnil, da je kanadski finančni sistem krizo prestal bolje od drugih in da Kanada za podporo finančnih institucij ni uporabila davkopla-čevalskega denarja. Kanadski bančni sistem je bil po mnenju strokovnjakov v minulih dveh letih najbolj stabilen in najbolje reguliran na svetu, zato Kanada zdaj ne želi na račun okrepljene regulacije obremeniti svojih bank.
Nad idejo nemške kancler-ke Merklove ni navdušena niti francoska finančna ministrica Christine Lagarde, ki je danes dejala, da Francija ne bo sledila odločitvi nemškega finančnega regulatorja, zaradi katere je v sredo zdrsnil tudi evro. Lagar-dova zaradi padanja vrednosti evra sicer ni zaskrbljena. »Absolutno ne verjamem, da je evro v nevarnosti,« je dejala.
Predsednik evroskupine, lu-ksemburški premier Jean-Claude Juncker, pa je danes dejal, da je presenečen nad »enostranskim« ravnanjem Nemčije. »Odločitev Nemčije me je presenetila, ker se o tem pred tem ni posvetovala z drugimi članicami evroskupine,« je dejal ob robu obiska v Tokiu. »O možnostih za takšno odločitev smo razpravljali več mesecev, vendar bi si želel, da bi razpravo končali, preden je Nemčija sprejela to enostransko odločitev,« je povedal predsednik evroskupine. »Ne kritiziram namena Nemčije, vendar sem želel, da bi odločitev sprejeli na koordiniran način,« je še dejal Juncker. (sta)
Islamabad •
Pakistanska vlada z medijsko cenzuro
Najprej prepoved Facebooka, zdaj še Youtuba in Wikipedije
Pakistanska vlada je zaradi »svetoskrunskih video vsebin« onemogočila dostop do spletnega video portala Youtube. Do tokratne prepovedi je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP prišlo le dan potem, ko se je vlada odločila tudi za onemogočenje dostopa do spletne socialne mreže Fa-cebook.
Pakistanski telekomunikacijski organ, odgovoren za omejevanje dostopa do določenih internetnih strani, sicer ni izpostavil točno določenih vsebin na Youtubeu. Odgovorni so sporočili le, da se število svetoskrunskih vsebin iz dneva v dan povečuje. Poleg tega se pakistanskim oblastem zdi spornih še več spletni strani, saj so danes onemogočili tudi dostop do spletne enciklopedije Wikipedije.
Poleg tega je pakistanska vlada pristojnim oblastem že v sredo odredila začasno blokado
spletne socialne mreže Facebo-ok, saj ta na eni od svojih strani vzpodbuja uporabnike k objavi karikatur preroka Mohameda. Ponudniki internetnih storitev so odlok vlade že upoštevali, saj je bil dostop do mreže omejen še isti dan.
V islamu je upodabljanje podob preroka Mohameda prepovedano. Zaradi objav karikatur Mohameda v vrsti evropskih časnikov v letih 2005 in 2006 je protestiralo veliko število muslimanov po svetu. (sta)
Ženeva • WHO
z novo strategijo nad prekomerno uživanje alkohola
Omejevanje oglaševanja in dostopnosti
Udeleženci letne skupščine Svetovne zdravstvene organizacij (WHO), ki je potekala v Ženevi, so soglasno sprejeli strategijo za zmanjšanje prekomernega uživanja alkohola v svetu, poročajo tuje tiskovne agencije. Strategija članice WHO poziva, da z uvedbo ustreznih ukrepov omejijo zlorabo alkohola.
Prekomerno uživanje alkohola je bilo leta 2004 po ocenah WHO vzrok za poltretji milijon smrti, mnogi pa so imeli poleg tega zaradi alkohola različne zdravstvene težave, vključno z odpovedjo jeter. Danes sprejeta strategija predvideva tako neposredne ukrepe za zdravljenje posledic zlorabe alkohola, kot tudi posredne ukrepe, predvsem v smislu osveščanja o posledicah, ki jih prinaša prekomerno uživanje alkohola.
Strategija se poleg tega osre-dotoča na omejevanje oglaševa-
nja in dostopnosti do alkohola ter poziva k sprejetju pravil glede cen alkoholnih pijač. Proizvajalci alkoholnih pijač so že izrazili negodovanje zaradi načrtovanih omejitev. Svoje nestrinjanje so utemeljili z argumentom, da sami zagotovo ne oglašujejo prekomernega pitja alkohola, ki je predpogoj za vse zdravstvene nevšečnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Udeleženci WHO so sicer razpravljali tudi o resoluciji o oglaševanju in prodaji hrane in brezalkoholnih pijač otrokom. Debelost ter srčne in druge bolezni, ki so posledica slabih prehranjevalnih navad med otroki, so bile povod, da se WHO na tokratni letni skupščini zavzema tudi za bolj stroga pravila na tem področju.
Predstavniki 193 držav članic WHO so se na tokratni skupščini, ki se je zaključila v petek, sicer osredotočali predvsem na posledice pandemije nove gripe in na boj proti tuberkulozi in aidsu, precej pozornosti pa so namenili tudi posledicam, ki jih prinašajo uživanje ponarejenih zdravil in, kot omenjeno, prekomerno uživanje alkohola.
(sta)
! Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Gorišnica • Uspel četrti Filmski festival mladih
V konkurenci kar 36 filmov
»Nad številom prijavljenih in poslanih filmov smo letos resnično nadvse pozitivno presenečeni, saj jih je prišlo kar 36 iz različnih koncev Slovenije in iz številnih drugih držav,« je še pred podelitvijo nagrad najboljšim povedal mentor gorišniškega filmskega krožka in organizator festivala filma mladih Boštjan Rihtar.
Filmi so bili razdeljeni v dve kategoriji, in sicer po starosti ustvarjalcev v kategorijo filmov osnovnošolcev (do 15 let) in kategorijo filmov srednješolcev (od 15 do 18 let); ti dve kategoriji pa so nato razdelili še v dve podkategoriji, in sicer igranega ter dokumentarnega filma. V podkategoriji dokumentarnega filma so se pomerili trije filmi osnovnošolcev iz Dola pri Ljubljani, iz Italije (Aurusina - Nabrežine) in iz Avstrije (Celovec). Srednješolci so v tej kategoriji predstavili pet filmov, avtorji in ekipe štirih filmov so iz Krškega, enega pa iz Romunije.
Precej bolje je bil zastopan žanr igranega filma; v tej kategoriji se je namreč za naslov najboljšega potegovalo kar 21 ekip mladih filmarjev do 15 let, in sicer: učenci OŠ Gorišnica so posneli kar 10 igranih filmov, Krško tri, Leskovec pri Krškem in Brežice po enega, iz Italije so prišli štirje filmi (trije iz Nabrežin in en iz Trsta) in en film iz Dornave. Srednješolci pa so se v žanru igranega filma izkazali s šestimi posnetimi filmi, posneli pa so jih v Krškem, Ljubljani in Novi Gorici.
Strokovna komisija v sestavi Zoran Lenič, David Sipoš in
Gorišniški osnovnošolci, člani filmskega krožka, skupaj z mentorjem Boštjanom Rihtarjem zavzeto pripravljajo montažo etnografskega filma, ki so ga posneli v okviru festivalske delavnice.
Albin Bezjak nikakor ni imela lahkega dela, na koncu pa se je odločila podeliti štiri prve nagrade oziroma štiri zlate klase, prav tako pa še po štiri srebrne klase in štiri bronasta priznanja.
Zlati klas so letos prejeli osnovnošolci z Dola pri Ljubljani za dokumentarni film Poletna potepanja, osnovnošolci iz Ljubljane za igrani film Hana, srednješolci iz Krškega za dokumentarni film Zlata jama in za igrani film The Mi-ror Man.
Posebno priznanje si je pri-
služil dokumentarni film iz Zambije z naslovom Zambia in the Sun, ki ga je posnela dvanajstletna deklica in po mnenju žirije odlično, že skoraj profesionalno predstavila svojo državo.
Tudi v okviru letošnjega tradicionalnega, že četrtega filmskega festivala mladih filmskih ustvarjalcev je potekala posebna delavnica. »Gostja in voditeljica delavnice je bila odlična etnografinja Darja Skrt iz Nove Gorice. Pod njenim vodstvom so naši mladi filmarji v dveh ekipah na Dominkovi domačiji
posneli dva etnografska filma; prvi se je nanašal na tematiko črne kuhinje,drugi pa na tematiko tradicionalnega pokrivanja streh,« je še povedal Rihtar in ob tem dodal, da so njegovi varovanci iz gorišniškega filmskega kluba z rezultati zadovoljni: »Nekaj pripomb s slavistov je bilo le nad dejstvom, da so naši najboljši filmi naslovljeni v tujih jezikih. Vendar moram povedati, da so naši mladi filmarji pri ustvarjanju povsem neomejeni, imajo popolno svobodo pri delu. Bomo pa v prihodnje malo bolj popazili tudi na to, saj se s svojimi filmi želimo in nameravamo udeležiti tudi tujih filmskih festivalov.« Skrtova pa je mlade gorišniške filmske ustvarjalce zelo pohvalila kot izjemno pridne, polne idej, inovativne, morda le za kanček preveč sramežljive.
Slovesna podelitev najvišjih nagrad mladim snemalcem in igralnim ekipam z ogledom vseh filmov je bila v petek zvečer v gorišniški večnamenski dvorani, najboljši filmi letošnjega filmskega festivala mladih pa bodo na ogled še zadnji majski petek ob desetih dopoldne v ptujski kinodvorani.
SM
Ptuj • Na muzejski sceni o Luigiju Kasimiru
Nova priložnost za raziskovanje
Ob mednarodnem dnevu muzejev je 18. maja v Miheličevi galeriji v okviru prireditev Na muzejski sceni potekalo predavanje dr. Marjete Ciglenečki o Luigiju Kasimiru, vrhunskemu grafiku iz umetniške družine Kasimir - Oeltjen, ki je bil močno povezan s Ptujem. Ob tej priložnosti so predstavili tudi novo stalno postavitev njegovih grafičnih del.
Omenjen umetnik se je rodil leta 1881 na Ptuju. Njegov oče Dunajčan Alojz Kasimir, slikar in knjigovez, se je sem priženil. V tem mestu ob Dravi je Luigi preživel le rosno mladost, saj se je družina kmalu preselila v Gradec, vendar se je vedno rad vračal na Ptuj in v Haloze, kjer so imeli vinograde.
Študiral je slikarstvo, vendar sta bila zanj najboljša učitelja njegov oče in narava sama. Kasneje se je preusmeril v grafiko, leta 1911 pa se je poročil s Tanno Hoernes, prav tako grafičarko. Razvila sta nek skupni slog, zato se njuna dela le s težavo ločijo. Njuno grafično delavnico na Dunaju je nasledil sin Robert Kasimir, ki je nadaljeval družinsko tradicijo.
Luigi je umrl pri 81 letih na Dunaju, v svojem bogatem ustvarjanju pa je ovekovečil tako podobe mest iz številnih potovanj kot tudi Ptuja in Haloz.
»Grafik Luigi Kasimir je razmeroma znan. Tudi če se ozremo po ptujskih zasebnih zbirkah, bomo našli kar nekaj
njegovega gradiva. Večjo količino ga seveda hrani ptujski muzej in ga tudi širi - nenazadnje z donacijami Marka Sluge. Skratka, to je ustvarjalec, ki je vreden vse pozornosti, ampak v strokovnem smislu ni bil pretirano obdelovan. Z razširitvijo ptujskega grafičnega kabineta, z nekim urejenim delom, ki bo na voljo tudi raziskovalcem, se širi možnost nadaljnje strokovne obdelave,« je pojasnila dr. Marjeta Ciglenečki.
Glede Luigija je predavateljica izpostavila še, da gre le za
enega izmed članov družine Kasimir, ki ima številne predstavnike in močne ustvarjalce. »Kaže jo videti kot celoto, da začutimo moč družine kot take. In ker je Ptuj tako pomemben v življenju in delovanju te rodbine, je zanimivo, če se ptujski muzej temu posveča še s posebno pozornostjo,« je povedala.
Prav tako je zanimivo, da imamo na Ptuju dva izvoda monografije, ki jo je Luigi Kasimir izdal leta 1944 v samozaložbi in je bogato opremljena z re-
Na muzejski sceni: Marjeta Ciglenečki med predavanjem
produkcijami njegovih grafik. Njen namen je seveda bilo pospeševanje prodaje Kasimiro-vih del, so pa v uvodu zapisani tudi spomini na njegovo otroštvo: »Na Ptuj, Haloze in Majski Vrh je imel neskončno lepe spomine. Dokaj podrobno je opisoval ta del svojega življenja - kar nekaj ljudi spoznamo, predele Ptuja, takratne navade ... Skratka, zanimivo branje.« En izvod je v domoznanskem oddelku ptujske knjižnice, drugega hrani muzej.
Pomemben del tokratne Muzejske scene je bila tudi predstavitev nove stalne postavitve grafičnih del Luigija Kasimira v Miheličevi galeriji. »Gre za grafični kabinet. To je javnosti dostopna zbirka, ki ima nekoliko bolj raziskovalni oziroma strokovni značaj. Seveda bodo posamični listi izpostavljeni tudi na stenah, ampak glavnina materiala je v predalnikih in se potem izstavlja na željo raziskovalca. Gre bolj za tip študijske zbirke in pomeni priložnost, da se Kasimira obdela bolje,« je zaključila sogovornica.
Polona Ambrožič
Pa brez zamere
Malo vas je, malo vas je, pi*kice!!!
Kriza intelekta - ali Iz revolucionarjev v drhal
"Drhal -i [au] ž (au) slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo. 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal" (Slovar slovenskega knjižnega jezika na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_ testa&expression=drhal&hs=1 (24.5.2010)).
Država je v očitnem zatonu. O tem zdaj ni več prav nobenega dvoma. Po študentskih demonstracijah, ki so se pred slovenskim parlamentom zgodile v sredo, 19. 5. 2010, je to kristalno jasno. Ob fotografijah, posnetkih ter ostalem gradivu, kije prikazovalo sredino dogajanje pred parlamentom, je vsaj malce razumen človek moral občutiti mešanico žalosti, strahu in jeze. Žalost, strah in jezo nad tem, kaj se dogaja z družbo in državo, ki nas obdajata in v katerih živimo.
Ne - ko govorim, da je država v zatonu, ne govorim o ekonomski krizi, posledici poblaznelega in ne-umnega turbo-liberalnega kapitalizma. Država je v zatonu, kar se tiče umnosti same, intelektualne substance države in družbe. Ta kriza razuma, zdrave pameti in intelekta kot takega je dosti večja, globlja in bolj zaskrbljujoča - kaj zaskrbljujoča, prav zastrašujoča - od ekonomske krize. Res je, da imata obe krizi skupno to, da na sredini ustvarjata praznino in da je na obeh koncih te praznine na enem majhno število privilegirancev, na drugem pa ogromna množica ostalih; a za razliko od ekonomske so pri krizi intelekta na »manjšinski« strani večinoma tisti, ki so razumni, pri ekonomski pa večinoma tisti, ki so v svojem pohlepu poblazneli (kljub temu da so včasih izjemno »pametni«). Pri krizi razuma in intelekta gre za to, da je le-teh vse manj; da je teh, ki so ohranili ter zavestno gojijo intelekt in razum, vse manj. Na drugi strani praznine pa imamo pri krizi intelekta množico tistih, ki so (velikokrat ne izključno po svoji krivdi) pozabili, poteptali lastno luč razuma in zdravo pamet ter živijo kot množica - kot vemo, pa množica nikoli ne razmišlja, ampak samo deluje. Mehansko, ne-(raz)umno.
Prejšnjo sredo se je pokazalo, da se za razliko od nekaterih umerjenih napovedi o postopnem končanju ekonomske krize (sicer naj bi, preden bo postalo malo bolje, bilo še slabše), kriza intelekta in razuma še poglablja; in upanja, da bo v prihodnosti postalo bolje, ni. Študentje, ki naj bi po nekem normalnem toku stvari bili zakladnica razuma in intelekta vsake družbe in države, so v sredo pokazali, da so iz umne substance naroda, iz bodočih intelektualcev, povečini postali to, čemur smo lahko bili priča in kar popolnoma ustreza definiciji drhali, kot jo podaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, in ki smo jo navedli na začetku: »neurejeni množici ljudi«, »skupini nasilnih ljudi«, »neosveščenim, nekulturnim ljudem«. Bili smo priča ljudem, ki so postali množica in neosveščeni, samostojno razmišljujoči subjekti. Študenti kot intelektualna zakladnica družbe, države, so pogrnili na celi črti.
Seveda ne govorim, da v naši državi ne obstajajo več študenti, ki so to v pravem pomenu in smislu te besede - a ti se bodo kasneje v veliki večini umaknili v osamo in melanholično kontemplacijo usode, medtem ko bodo ti »študenti«, ki so v sredo namesto argumentov v parlament metali granitne kocke in molotovke, zraven pa kot podivjana tolpa nogometnih huliganov skandirali »malo vas je, malo vas je, pi*kice!«, postali novodobni menedžerji, direktorji, politiki in kar je še teh vodilnih kadrov, katerih interes je masovna produkcija množic, ki ne razmišljajo, ampak samo delujejo. Pa ne zgolj to - množica, ki smo ji bili priča v sredo, ni bila zgolj to - množica -, ampak nasilna množica. To pa, spet, povsem ustreza definiciji drhali.
Daleč in pozabljeno je leto 1968, leto študentskega revolucionarnega gibanja in samostojnega razumskega ter intelektualnega izziva obstoječim družbenim institucijam, normam in pravilom. Iz obdobja intelektualnega revolucionarstva nezadržno drsimo v obdobje množic in čisto zares skrajni čas je, da nekaj naredimo za to, da preprečimo somrak (raz)uma in dokončen zdrs v obdobje drhali.
Gregor Alič
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!
e.
QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
i
Qtandfa + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.

Foto: SM
Cirkovce • Predtekmovanje za otroško varnostno olimpijado
V	finale Ljudski vrt, Destrnik in Mladika
Policijska uprava Maribor že peto leto zapored organizira Otroško varnostno olimpijado. Peto letošnje predtekmovanje je bilo v torek, 18. maja, pred šolo Cirkovce, tekmovalo pa je 18 ekip učencev iz osnovnih šol.
Kljub grozečim oblakom je vreme vzdržalo, tako da se je na igrišču ob osnovni šoli v Cirkovcah zbralo več kot 200 učencev, mentorjev in vodij policijskih okolišev. Zbranim so zaželeli dobrodošlico ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez, v imenu občine Kidričevo se je besedam dobrodošlice in dobrim željam pridružil župan Jože Murko, veliko znanja in sreče pa je mladim tekmovalcem zaželel tudi komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda.
V	več zanimivih in včasih šaljivih disciplinah, kjer je bilo treba združiti znanje s spretnostjo in hitrostjo, so se pomerile ekipe učencev iz osnovnih šol Ljudski vrt Ptuj, Mladika, Hajdina, Breg, Olge Meglič Ptuj, dr. Franja Žgeča Dornava, Juršinci, Borisa Kidriča Kidričevo, Cerkvenjak-Vitomarci, Markovci, Destr-nik-Trnovska vas in Cirkovce.
Namen projekta Policijske uprave Maribor je, da otroci oziroma šolarji skozi igro in s skupinskim delom spoznajo nekatere najpogostejše elemente nevarnosti. Naučijo
Na knjižni polici
Foto: M. Ozmec
Veseli obrazi zmagovalne ekipe učencev 4. c-razreda iz Osnovne šole Ljudski vrt v Ptuju
se ravnati samozaščitno in kako je potrebno ukrepati v različnih nevarnih situacijah ali ob nesrečah. Učenci ne pokažejo samo znanja o varnosti in zaščiti, ampak tudi spretnost in timsko delo. V ospredju nikakor ni tekmovalnost, temveč s pomočjo igre in zabave naučiti se čim več o samozaščiti. Tekmova-
Foto. M. Ozmec
Na tekmovanju so sodniki ocenjevali znanje, spretnost in razne veščine učencev; na posnetku med spretnostno vožnjo s kolesom, med katero je bilo treba izpolnjevati več nalog.
Stročja vas • Dobava opreme za OŠ in vrtec
Župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor podjetja Eurodesign Apače Zvonko Bevk sta podpisala pogodbo o dobavi in montaži opreme za osnovno šolo in vrtec v Stročji vasi. Skupna pogodbena vrednost del znaša 323.450,94 evroa, ki jih zagotavlja proračun občine za letošnje leto. Pogodbena dela bo izvajalec zaključil najpozneje do 15. avgusta letos. Celotna vrednost novogradnje v Stročji vasi (na posnetku) je znašala nekaj več kot 4 milijone evrov.
NŠ
nje je namreč sestavljeno iz uporabnih nalog, ob katerih učenci odgovarjajo na vprašanja, prirejena svoji starosti.
Na tekmovanju so s predstavitvijo svoje dejavnosti pod šotori, s svojimi vozili in opremo sodelovali tudi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje - izpostavi Ptuj in Maribor, Slovenska vojska, Carinski urad Maribor, Gasilska zveza Slovenije in prostovoljna gasilska društva, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Zdravstveni dom Ptuj s službama za nujno medicinsko pomoč, AMZS - Tehnična baza Maribor, Medobčinsko redarstvo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo - območna enota Maribor in ter člani komisije oziroma sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Na predtekmovanju v Cir-kovcah je osvojila prvo mesto
ekipa 4. c-razreda OŠ Ljudski vrt, drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Destrnik, tretje pa 4. b-razred OŠ Mladika v Ptuju. Sicer pa v okviru 5. otroške varnostne olimpijade tekmujejo ekipe iz 38 občin na območju Podravja.
V finalno tekmovanja olim-pijade, ki bo v četrtek, 3. junija, na Sladkem Vrhu, so se tako dokončno uvrstile naslednje ekipe: OŠ Ljudski vrt, 4. c, Ptuj, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Mladika, 4. b, Ptuj, OŠ Slave Klavore, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Ludvika Pliber-ška, OŠ Selnica ob Dravi, 4.
a,	OŠ Selnica ob Dravi, 4. b, OŠ Kamnica, OŠ Kungota, 4.
b,	Volksschule Brunnsee, OŠ Sveta Trojica, OŠ Kungota, 4. a, OŠ Sladki Vrh, OŠ Gorišni-ca, OŠ Miklavž pri Ormožu - podružnica Kog in OŠ Ormož.
-OM
Ptuj • Psiha v gledališču
18. maja je bila v ptujskem gledališču na ogled Psiha, predstava, ki je nastala v mednarodni koprodukciji Gledališke delavnice Malik iz hrvaške Reke in Kulturnega društva B-51 iz Ljubljane. Komično igro slovenskega dramatika Emila Filipčiča je režirala Branka Bezeljak, ki se je spominjamo tudi po uprizoritvi iste predstave pred dvanajstimi leti v Stari steklarski delavnici na Ptuju. Takrat so glavne vloge odigrali Iva Krajnc, Matija Centrih, Urška Vučak in Ervin Štopfer, tokrat pa hrvaški najstniki, stari med 14 in 18 let, ki so se v uprizoritvi skupaj z režiserko kritično poigrali z vsemi pogledi mladih na čas, v katerem živijo (od lepotnih tekmovanj, televizijskih telenovel, materialnih vrednot do turbo folk glasbe).
Polona Ambrožič
1« HMiuu
Foto: arhiv Malik
Alojz Rebula
Skrivnost kostanjevega gozda
Celje. Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2010
Alojz Rebula (1924, Šempolaj pri Trstu), eden izmed najpomembnejših slovenskih sodobnih ustvarjalcev, je izšel iz kmečko-železničarske družine na robu mesta ob morju. Njegova mladost je bila oropana materinščine, osnovna šola in gimnazija sta bili italijanski. Klasične jezike in književnosti je začel spoznavati v nadškofijski klasični gimnaziji in kasneje v semenišču v Gorici in Vidmu, po vojni je v Ljubljani študiral klasično filologi-jo, doktoriral pa v Rimu. Pisati je začel že kot srednješolec. Njegova proza zajema meditacijo o možnostih in razsežnostih človekovega bivanja, usodo malega človeka v slovenskem zamejstvu in pomenu ustvarjalnega dela v sodobnem času. Z enako pozornostjo obravnava preproste vsakdanjosti in duhovni prostor vesolja ali večnosti. Rebula je pisec realistične proze s simbolističnimi in ekspresionističnimi prvinami. Leta 1995 je prejel Prešernovo nagrado za svoj življenjski opus, leta 2005 nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko. Je avtor dnevnikov, esejev in dram ter številnih romanov. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih in srednjih šolah v Trstu.
Srečati Slovenca iz novega sveta je prijetno presenečenje, tako je menil kaplan Berto Liber. Arno je prišel v Argentino, da bi čim več zvedel o emigrantski Sloveniji, ki je za njih noro ljubljena, a izgubljena domovina. V Argentini je Jugoslavija že pokopana. Berto je vedel, da je Arno agent. Arno se ob prihodu v Ljubljano ni mogel otresti socialistične zatohlosti, kapitalizem onstran luže je utripal od dinamike. V Argentini je najbolj pogrešal domači gozd. Major Lado ugotavlja, da zadnji nasprotnik socializma ne bo kapitalizem, temveč religija. V Buenos Airesu stojijo slovenski domovi, gledališče, slovenska šola in založba. Iz argentinske zakristije naj bi ga porinili v slovensko. Arno je zaposlen v slovenskem odseku Udbe, in ko odkloni delo v diplomaciji, mu dodelijo službo na področju odnosov med oblastjo in Cerkvijo. Dodelijo mu obveščevalno delo v treh hribovskih dekanijah neke slovenske škofije. Nasledil bo nasilnega in primitivnega Dora, ki je odhajal gospodarsko v Nemčijo in ki je menil, da so farji revanšisti in restavratorji. Srečanja z župniki razblinijo Arnovo predstavo o veri in vplivajo na njegovo spreobrnitev. Njegova nova služba je bila bolj oddih na podeželju in druženje s psihološko zanimivimi ljudmi. Arno Sočnik iz notranje uprave, zadolžen za verski sektor, je najprej obiskal župnika v Robidju. Župnik, ki je nadomeščal v bolnišnici pravega, je bil filozof in udbovec bi se pred njim osmešil. Religija ne umira, spoznava Arno, temveč se krepi tako v Argentini kakor doma. Cerkev igra na večnost tako, kakor je socializem prisegal na brezrazredno družbo. V Brinju je župnik krpanovskih mer menil, da mu Udba najbolj pomaga s tem, če ga pusti pri miru. Tisti Nekdo ima ime: Oče, Sin in Sveti Duh. Za kristjana ni smrti. Arno se sprašuje, le kaj ga je naredilo za udbovca pri aretacijah in nočnih zaslišanjih. Malad, dolgolasi duhovnik, ki v Nemčiji študira marksizem, mu napove, da socializem ni znanstveni nazor, temveč religija. Slovenija ni potrebovala nobene revolucije, marksizem ni vreden študija. Arno in Rada imata otroka Neretvo in Bojka, dobila bosta tretjega otroka, okrog rojstva se nista sporazumela. In pri tej odločitvi nastopi s svojimi znamenji Nekdo, On. Dva župnika, starčka, sta brala ob sobotah Danteja, lirsko prepričana, da je Prešeren gora, Dante pa Himalaja.
Arno vse bolj postaja Udbovec, ki verjame v Boga. Vse, kar je slovenskega, mu je nekako sveto. Fučkalo se je Partiji za slovenstvo. Odločitev za vstajo je prišla iz Moskve. Bog ne more imeti matere. Ne vemo, iz česa smo, kam hitimo. Za Arna bi lahko bila nebesa brez morja, nikakor pa ne brez gozda, takega kostanjevega.
Vladimir Kajzovar
Foto: NS
Rokomet
Jeruzalem zaključil na šestem mestu
Stran 12
Tenis
Angležinja boljša od Nine Potočnik
Stran 12
Kegljanje
Žalar evropski prvak, brat Mitja bronast
Stran 13
Šport mladih
6. mednarodni turnir Mladi dravaš
Strani 13
Nogomet
Stojnčani ponovno superiorni, Ormožanom ni uspelo
Stran 14 Pogovor s Tino Cvetko
Pomladni ples v skali
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Sporno igranje Puroviča, Ibraimija in Bonifacia
Foto: Črtomir Goznik
Milan Purovičje eden izmed trojice nogometašev, ki v zadnjem krogu naj ne bi imela pravice nastopa za Olimpijo.
Čeprav je redni del nogometnega prvoligaškega prvenstva že zaključen in se že igrajo dodatne kvalifikacije za obstanek / napredovanje v 1. ligi, pa so pri ptujskem prvoligašu sprožili postopek, s katerim želijo tekmo med Olimpijo in Labodom Dravo (2:0) registrirati v svojo korist 3:0. S tem bi se korenito spremenila celotna situacija na lestvici 1. lige: Labod Drava bi morala v tem primeru v dodatne kvalifikacije, Interblock bi neposredno izpadel v 2. SNL, v evropska tekmovanja pa bi se namesto Olimpije uvrstili Celjani.
Ptujski klub j e prek svojega zastopnika Vladimirja Bilica podal vlogo za ukrep zoper nepravilnosti na tekmi z Olim-pijo. Tekma se je končala z 2:0 v korist Ljubljančanov, a so bili na tekmi prisotni trije tuji nogometaši, ki niso imeli pravice nastopa zaradi neurejenega delovnega dovoljenja. Agim Ibraimi, Milan Purovic in Leonardo Augusto Bonifacio »niso bili registrirani v skladu z 18. čl. v zvezi s 23. čl. pravilnika o registraciji in statusu igralcev«, zato omenjena trojica ni bila zakonito registrirana, tako da ni imela pravice do nastopa na omenjeni tekmi.
Ibraimi in Purovic sta tekmo začela od prve minute, česar
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Brez Koprivca, Vršiča, Rajčeviča in Burgiča
Slovenska nogometna reprezentanca se je v petek v Ljubljani javnosti predstavila v novih uradnih oblačilih, v katerih bo predstavljala Slovenijo na SP v JAR. Že pred tem je selektor Matjaž Kek seznam nogometašev za odhod na priprave v italijansko Bruni-co iz začetnih 30 skrčil na 26. Doma so tako ostali vratar Jan Koprive (začetnih priprav se sploh ni udeležil, ampak je v Italiji ostal v pripravljenosti, če bi se poškodoval kateri od ostalih treh vratarjev), Aleksander Rajčevič, Dare Vršič in Miran Burgič.
Naša izbrana vrsta bo v Bru-nicu ostala do konca meseca, nato se bo znova zbrala na Ptuju. V petek, 4. junija, bo v Mariboru odigrala prijateljsko tekmo z Novo Zelandijo.
m
Slovenski reprezentantje so se v novih uradnih oblačilih odlično počutili.
Foto: Matija Brodnjak
pa ne bi smela, zato bi se morala tekma po pravilniku registrirati s 3:0 v korist Laboda Drave. Tako namreč določa 63. člen tekmovalnega pravilnika Nogometne zveze Slovenije (NZS). Če namera Ptujčanov ne uspe, imajo že zagotovila, da se lahko obrnejo na Mednarodno krovno organizacijo (UEFA).
Omenjene nogometaše so dan po tekmi (v ponedeljek, 17. maja), podobno kot hokejske tujce Tilie Olimpije pred prvo finalno DP proti Jesenicam, zaradi podobnih težav izgnali iz države. Pri Olimpiji so se medtem že razšli s Puro-vicem in Bonifacijem, zato jim v nasprotju z Ibraimijem niso uredili prepotrebnega statusa za bivanje v Sloveniji.
»Kot pooblaščenec NK Labod Drava sem bil v torek zvečer obveščen, da so na tekmi nastopili igralci, ki zato niso imeli pravice. V sredo smo opravili nadaljnje poizvedbe in ugotovili, da nekateri igralci niso imeli pravice za bivanje v naši državi. Dovoljenje za bivanje je povezano z dovoljenjem za delo, slednje pa je pogoj za registracijo igralcev. Pravilnik, ki je tudi na spletni strani NZS, pa govori o tem, da če so na tekmi nastopili igralci, ki niso imeli pravice, se na zahtevo zainteresirane osebe registrira z rezultatom 3:0. Treba je opozoriti, da sam pravilnik pozna več vrst vlog, oziroma pravnih sredstev, ki jih zainteresirane osebe lahko vlagajo. To je treba ločiti od pritožb, ki se vlagajo v dveh dneh. Tokrat ne gre za pritožbo, pač pa za ukrep, ki se opravi po uradni dolžnosti ali na podlagi zahteve. Gleda tega ni omejitve dvodnevnega roka. Za NK Labod Drava je ta zahteva izjemnega pomena. V primeru registracije Labod Drava obstaja v ligi, izpada pa Interblock. To vpliva tudi na uvrstitev v evropsko ligo, kamor se namesto Olimpije uvrsti CM Celje,« je v petek zbranim novinarjem v Ljubljani pojasnil zastopnik Vladimir Bilic.
Kljub tej pritožbi je bila v nedeljo že odigrana prva tekma dodatnih kvalifikacij za igranje v 1. SNL, nekoliko presenetljivo pa jo je v Ljubljani dobil Triglav Gorenjska; rezultat je bil 0:1. Strelec edinega zadetka na tekmi je bil Rok Dolžan v 63. minuti. Srečanje je spremljalo približno 1000 gledalcev.
JM
Rokomet • All Stars 2. SRL
Svečano v Veliki Nedelji
Rokometni zastor je v soboto dokončno padel tudi v prvenstvu 2. slovenske moške rokometne lige. Pri Veliki Nedelji je namreč potekal še zadnji dogodek tega tekmovanja: to je bila zaključna tekma, poimenovana All Stars 2. SRL. V njej sta merila moči Vzhod in Zahod. V bistvu so v domačem taboru svečano proslavili naslov prvaka in uvrstitev v 1. B slovensko
moško rokometno ligo. Številni domači ljubitelji rokometa in navijači so si dali duška, ko je predsednik združenja klubov 2. SRL Janez Martinčič podelil pokal za prvo mesto in zlate medalje. V uvodu so se predstavili tudi starejši dečki B, ki so v Celju osvojili tretje mesto na minulem državnem prvenstvu.
Sicer pa so igralci obeh ekip
Dejan Veselko v akciji
pokazali zelo lepo in atraktivno igro, za katero so bili nagrajeni z aplavzom številnega občinstva pri Veliki Nedelji. Selekcija Zahoda je tekmo vzela nekoliko bolj resno in je na koncu zasluženo slavila. Po končani tekmi so se vsi sodelujoči zbrali še na skupnem prigrizku in dobri kapljici, po kateri je ta pokrajina znana. Dolgo v noč so igralci in trenerji razpravljali o minuli ter o prihajajoči sezoni, saj so se kar tri ekipe uvrstile v 1. B-ligo. Srečanje sta sodila David Sok in Bojan Lah.
Vzhod - Zahod 37:41 (18:21)
ZAHOD: Luka Koprive, Marko Jankovič 1, Jaka Zagode 3, David Petraš 2, Matjaž Hanželič 1, Amal Ajdari 5, Dejan Veselko 3, Mirza Šišič, Uroš Škripec 4, Tadej Preac 1, Dejan Ivančič 7, Tadej Stajnko 1, Matjaž Tušak 3, Jože Baznik, Rok Toporišič, Tomaž Špindler 6. Trener Samo Trofenik; pomočnik Zlatan Džapo.
ZAHOD: Jure Werk, Gregor Slak 1, Anže Nered 4, Rok Krt 6, Dejan Vujič 3, Bine Matičič 3, Borut Mahnič 1, Primož Korbar 4, Klemen Janežič 3, Simon Derman, Žiga Mezgec 7, Zoran Tica, Robert Sankovič 4, Boris Klemenšek 4, Goran Galamič 1. Trener: Jani Likavec; pomočnik Domen Likozar.
Danilo Klajnšek
Tenis • Bergantov memorial
Angležinja boljša od Nine
Po ŽTK Reiffeisen open je v Mariboru potekal še drugi zaporedni turnir evropske serije, Bergantov memorial. Na njem so nastopili kar štirje člani TK Terme Ptuj.
V	konkurenci deklet U-14 je bila Nina Potočnik znova 1. nosilka. Podobno kot na turnirju ŽTK Reiffeisen open je tudi tokrat prispela do četrtfinala, za kar je morala premagati tri tekmice. V dvoboju za uvrstitev med štiri najboljše jo je ugnala Angležinja Alannah Griffin, rezultat je bil 7:6 (3), 6:3. Grif-finova je v Mariboru odigrala dva odlična turnirja, saj je slavila na obeh omenjenih.
V	konkurenci dvojic je Nina
tokrat igrala v paru z Evo Zago-rac, a sta po odločitvi trenerja Zorana Krajnca za pokušino nastopili v konkurenci U-16. Mladi Slovenki sta dokazali, da lahko nanje v prihodnosti resno računamo, saj sta se popolnoma enakovredno borili s starejšima tekmicama iz Madžarske (R. Maroki/A. Pirok) in izgubili šele v skrajšanem tretjem setu: 4:6, 6:4, 8:10.
Svoje delo so dobro opravili tudi vsi trije fantje iz TK Terme Ptuj; v konkurenci U-14 sta s posebnim povabilom organizatorjev nastopila Sven Lah in Mitja Čuš, v U-16 pa Blaž Kocjan. Vsi trije so sicer v 1. krogu glavnega turnirja izgubili, a so
Rokomet • MIK 1. liga Liga za prvaka 10. krog
Jeruzalem šesti
Slovan - Jeruzalem 35:30 (16:17)
Slovan: Vran (17 obramb), Župič; Bečirovič 7, Koloper 1, Ristic 5, Božič 2 (1), Markovič, Bundalo 2, Božovic 9, Hrvatin 4, Šmejc 4. Trener: Boris Denič.
Jeruzalem: S. Žuran, Belec (8 obramb), Vujovic; Korpar 2, Melnjak 2, Rajšp, Bogadi, Bezjak 3, B. Čudič 9 (9), Ivanu-ša 1, Sok 2, R. Žuran 5, Hud 6, Hebar, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Slovan 2 (1); Jeruzalem 9 (9).
Izključitve: Slovan 4; Jeruzalem 8 minut.
Igralec tekme: Jure Vran (Slovan Ljubljana).
Jeruzalem je prvenstvo zaključil z gostovanjem v Ljubljani pri Slovanu. Tekma ni odločala o ničemer, saj je bilo jasno, da bo Slovan prvenstvo končal na 4., Jeruzalem pa na 6. mestu. Po začetnem vodstvu gostiteljev s 7:3 so se prebudili gostje in na odmor odšli z golom prednosti (17:16). Zanimivo, da so Ljubljančani odigrali tekmo s samo enajstimi roko-metaši, na drugi strani je kar nekaj jeruzalemčkov zadnjič
1. A SRL - m			
REZULTATI 10. ROGA: Slovan -			
Jeruzalem Ormož 35:30 (16:17),			
Clmos Koper - Trimo Trebnje 32:32			
(16:13), Celje Pivovarna Laško -			
Gorenje 34:36 (16:11).			
1. CELJE PIV. LAŠKO 30 23	4	3	50
2. GORENJE 30 23	3	4	49
3. CIMOS KOPER 30 20	4	6	44
4. SLOVAN 30 13	4	13	30
5. TRIMO TREBNJE 30 12	4	14	28
6. JERUZALEM ORMOŽ30 8	5	17	21
obleklo dres vinarjev. V drugem delu je Jeruzalem vodil 20:18, zadnjič pa je bil rezultat izenačen na 24:24. Sledila je serija Slovana 5:0, s čimer je bilo srečanje odločeno v korist domače ekipe, 29:24.
uk
Rokomet • RK Drava Ptuj
Milan Baklan novi trener
s prvimi nastopi v tako močni konkurenci pridobili dragocene izkušnje, s katerimi bodo na naslednjih nastopih prišli tudi do prvih zmag.
2. moška liga
V 4. krogu so v soboto člani TK Terme Ptuj na domačih igriščih znova slavili zmago; tokrat so bili njihovi tekmeci igralci TK Marija Gradec Laško (M. Sabolčki, A. Grešak, R. Rožac, S. Jankovič, A. Juričič). Končni rezultat je bil 5:2. Rus (premagal je Rožaca!), Adam-čič in Lovrak so slavili med posamezniki, slednja dva pa sta prispevala tudi zmago v igri
V	Rokometnem klubu Drava si pred pričetkom pravkar minule sezone niso obetali večjih rezultatskih uspehov, saj so se odločili, da bodo v delo vključili mlade rokometaše, vzgojene v domačem klubu. Takoj po končanem prvenstvu so poprijeli za delo in zastavili naloge za naslednje tekmovalno obdobje.
V	klubu so z minulo sezono zadovoljni. Ob upoštevanju,
dvojic, podobno kot par Rus-Djurdjevič. Le-ta sta slavila po maratonskem dvoboju (7:6(5), 6:7(4), 10:5), v katerem sta pokazala obilo nepopustljivosti in zmagovalne miselnosti.
Ta dva elementa sta se tudi v nedeljskem krogu v Velenju znova izkazala za odločilna. Ptujčani so namreč tam igrali najverjetneje odločilno srečanje za napredovanje v 1 ligo in domačine premagali z rezultatom 4:3. Po odigranih igrah posameznikov so zaostajali 2:3 (zmagi sta dosegla Blaž Bizjak in Ivor Lovrak), nato pa z dvema zmagama dvojic preobrnili rezultat v svojo korist. Najprej je na 3:3 izenačila dvojica Lo-vrak-Bizjak, odločilno točko pa sta dodala Rus in Adamčič. S štirimi zmagami so Ptujčani na dobri poti k napredovanju v 1. moško ligo.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa TK Terme Ptuj je z dvema zmagama ob koncu tedna naredila velik korak k napredovanju v 1. ligo.
da prva moška državna liga šteje 12 moštev, lahko ugotovimo, da so praktično v vseh mlajših selekcijah »prvoliga-ši«. To je zelo lep uspeh, saj se s tem lahko pohvali le malo slovenskih klubov; le tisti najboljši in med njimi je Drava iz Ptuja.
Najbolj odmevna sprememba za novo sezono se je zgodila pri članskem moštvu. V novi sezoni bo ekipa še bolj pomlajena: vodstvo kluba se je namreč odločilo, da združi igralce iz mladinske in članske ekipe v eno vadbeno enoto, ki bo nastopala v dveh tekmovanjih, člani in mladinci. Do takšne odločitve je prišlo predvsem zaradi dejstva, da se na Ptuju že vrsto let odlično dela z mladimi ekipami. Tako so sedaj fantje letniki 1993 postali mladinci (kot kadeti so bili sedmi v državi). K njim so dodani še nekateri starejši mladinci in člani, kar pomeni, da ta vadbena enota sedaj
Športne igre
Najboljši Demoni, najmočnejši Koranti Grajena
Na igrišču v Dražencih je v soboto potekalo tradicionalno, tokrat že 7. srečanje korantovih in etnografskih skupin, ki ga je organiziral TE - DE Korant klub. Na srečanju se je zbralo petnajst skupin, tekmovalo pa jih je devet, in sicer v malem nogometu in vlečenju vrvi.
V malem nogometu se je pomerilo devet ekip, na koncu pa
šteje skupaj kar 22 igralcev. Kadete bo še naprej treniral Marko Kac, starejše dečke pa Sašo Kafel.
Za trenerske vajeti ekipe članov in mladincev bosta skupaj poprijela bivša igralca Drave, Milan Baklan in Ladislav Sabo - oba sta do sedaj uspešno vodila starejše dečke. Prevzem prvega klubskega moštva sprejemata kot izziv in želita oblikovati zdravo športno sredino, vzgajati pripadnost klubu, ustvarjati kreativno in zagnano vzdušje na treningih in predvsem z atraktivnostjo ter borbenostjo privabiti na tekme čim večje število gledalcev. Trener Milan Baklan nam je kratko povedal, da je Ptuj kraj, kjer se je med prvimi v Sloveniji pričel igrati rokomet. Na to je ponosen in želi, da bi se ljubitelji rokometa iz tega območja zopet spraševali, ali je ta teden rokometna tekma, s kom igrajo rokometaši ...
Danilo Klajnšek
so 1. mesto osvojili koranti Demoni; drugi so bili koranti De-strnik, tretji pa koranti Poeto-vio. Vlečenje vrvi je disciplina, ki je vedno zelo zanimiva, tudi tokrat je bilo tako. Najmočnejši in najspretnejši so bili koranti Grajena, drugi so bili koranti Destrnik, tretji pa Te - De Ko-rant klub.
Druženje korantovih in etnografskih skupin ter njihovo športno tekmovanje je kar nekajkrat prekinil dež, vendar to tekmovalcev ni zmotilo pri prijetnem druženju.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa v malem nogometu - Koranti Demoni
Foto: DK
Foto: DK
Kegljanje • Evropsko prvenstvo za slepe in slabovidne
Marjan Žalar evropski prvak, brat Mitja bronast
Na Slovaškem je potekalo 12. Evropsko prvenstvo za slepe in slabovidne v kegljanju. Na njem je nastopila tudi sedemčlanska slovenska reprezentanca, v kateri sta bila najuspešnejša člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Marjan Žalar z zlato ter Mitja Žalar z bronasto medaljo, oba kategorija B3. Eno bronasto medaljo je v isti kategoriji dodala še Ce-ljanka Marija Fras.
»Pred prvenstvom niti slučajno nisem pomislila na tak uspeh bratov Žalar, čeprav sta dobro formo kazala že skozi celo pripravljalno obdobje in tudi na državnem prvenstvu. Oba sta prav na evropskem prvenstvu dosegla svoja osebna rekorda tako v kvalifikacijah, ki sta jih v finalu še popravila. Občutkov ob slovenski himni in dvigu dveh slovenskih zastav na odru za zmagovalce se ne da opisati, treba jih je bilo doživeti. V tem trenutku so bile pozabljene vse ure treningov, naporov in odrekanj« je svoje misli strnila spodaj podpisana, ki je trenerka kegljaške sekcije MDSS Ptuj in pomočnica glavne trenerke državne
reprezentance.
»Ko je Hrvat Mirko Štajdo-har v kvalifikacija dosegel nov evropski rekord s 778 podrtimi keglji, so predvsem naši južni sosedje že po tihem slavili zlato medaljo. Po nastopu Marjana, kije s 762po-drtimi keglji dosegel drugi rezultat kvalifikacij in obenem svoj osebni rekord, nisem bila popolnoma prepričana v njihovo samozavest.
Tudi Mitja je v kvalifikacijah s 743 podrtimi keglji dosegel osebni rekord in se kot sedmi uvrstil v finale osmih. Ko sem spremljala igro in pristop obeh Žalarjev, sem imela občutek, da lahko svoj nastop v finalu še izboljšata. Ali bo to dovolj za medaljo, in to zlato, pa sem kljub temu težko predvidevala.
Marjan je pričel silovito, podrl na prvih 30 lučajev fantastičnih 199 kegljev, vodilni po kvalifikacija Hrvat Štajdohar pa le 179 in vsa prednost je bila izničena. Sledilo je še izrednih drugih 30 lučajev, ki jih je ponovno dobil Marjan s 195:173. Zadnji dve rundi sta sicer pripadali Hrvatu, vendar z minimalno razliko 193:190 in 190:186
in semafor pri Marjan u se je zaustavil na neverjetnih 770 podrtih kegljih! To je drugi najboljši rezultat vseh 12 evropskih prvenstev in skupaj s 1532 podrtimi keglji je za 28 kegljev izboljšal dosedanjo znamko seštevka obeh nastopov tako na evropskih kot svetovnih prvenstvih.
V drugi skupini finalistov je najboljši rezultat dosegel še Mitja Žalar in s skupnimi 1494 podrtimi keglji osvojil bronasto medaljo. Da so medalje v rokah bratov Žalar popolnoma zasluženo, pove podatek, da sta edina med osmimi finalisti izboljšala svoje rezultate iz kvalifikacij. Marjan na 770, Mitja 751. Svoje je z bronasto medaljo dodala še Marija Fras v kategoriji B3, pa tudi ostali udeleženci so dosegli solidne uvrstitve, predvsem debitant Sašo Kajtna in tako se za prihodnost slovenskih mednarodnih uspehov med slepimi in slabovidnimi kegljači ni bati,« je presrečna povedala glavna trenerka državne reprezentance, še ena Ptujčan-ka Andreja Razlag.
Silva Razlag
Šolski šport • Nogomet - finale DP
Videmčani odlični četrti
V Zrečah in v Celju je v sredo potekal finale državnega prvenstva v nogometu za osnovne in srednje šole. V konkurenci osnovnih šol so nastopili tudi učenci OŠ Videm pri Ptuju, ki so že z uvrstitvijo med štiri najboljše v državi več kot izpolnili cilje, ki so si jih zastavili pred sezono. Fantje so pod vodstvom vodje ekipe Jožeta Šoštarja in trenerja Gorazda Černila vso sezono igrali zrel, dopadljiv nogomet, žal pa jim je sreča na »final fouru« obrnila hrbet. Kljub temu je 4. mesto izjemen uspeh in dokaz več, da se na našem koncu na osnovnih šolah igra odličen nogomet.
Trener ekipe Gorazd Černila je po tekmovanju povedal: »Fantje so dali vse od sebe, za kar jim še enkrat čestitam. Žal smo na tokratnem turnirju hitro prejeli zadetke, nakar smo
morali nasprotnike loviti, pri čemer pa smo potrošili ogromno energije. Zadeli nismo niti iz najlepših priložnosti. Kljub vsemu pa smo že z samo uvrstitvijo med najboljše štiri dosegli izjemen uspeh.«
Rezultati: polfinale: OŠ Videm - OŠ Marije Vere (Kamnik) 3:4, OŠ Milojke Štrukelj (Nova Gorica) - OŠ Zreče 2:0;
za 3. mesto: OŠ Videm - OŠ Zreče 2:3;
finale: OŠ Marije Vere - OŠ Milojke Štrukelj 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Marije Vere (Kamnik)
2.	OŠ Milojke Štrukelj (Nova Gorica)
3.	OŠ Zreče
4.	OŠ Videm pri Ptuju
Za OŠ Videm so igrali: Aljaž Brlek, Gregor Cafuta, Matej Ca-futa, Matic Vrbanec, Sebastjan Krajnc, David M. Emeršič, Alen Plajnšek, Marcel Koren in Žan Sitar. Vodja ekipe: Jože Šoštar. Trener ekipe: Gorazd Černila.
tp
Kasaštvo • Lester drugi na Madžarskem
Na veliki mednarodni kasaški dirki v Budimpešti je 12-letni žrebec Lester, katerega lastnika sta Jože Sagaj
ml. (KK Ljutomer) in Zvon-ko Osterc (KK Slov. gorice Lenart), osvojil odlično 2. mesto. Lester je z voznikom Sagajem na 1800 metrov dolgi stezi dosegel kilometrski čas - 1:16,4.
NŠ
Z leve Silva Razlag, Marjan Zalar, Marija Fras, Mitja Zalar, Andreja Razlag
Kegljanje • 3. odprto prvenstvo Ptuja
Krušič tretji
Foto: Andreja Razlag
Kegljaški klub Drava Deta center iz Ptuja je na kegljišču Deta centra organiziral 3. odprto prvenstvo Ptuja - »Ptuj 2010«. Odziv je bilo zelo dober, saj se je tega tekmovanja udeležilo 154 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in sosednje Hrvaške, od koder sta se vabilu odzvala makedonski re-prezentant Konstadin Manev, ki nastopa za Zadar, in Željka Orehovc iz Koprivnice, ki ima med dekleti v hrvaški ligi najvišje povprečje. Ob njiju je bilo še veliko drugih znanih imen, sicer sedanjih in bivših repre-zentantov, ki pa so pristali daleč od samega vrha.
V moški konkurenci je makedonski reprezentant prepričljivo opravil z nasprotniki, saj je podrl 654 kegljev in tako kar za 45 kegljev popravil rekord legende slovenskega keglja-škega športa Franca Kirbiša. Prejšnji rekord je presegel tudi kegljač iz Ruš Srečko Fišer, ki je nekoliko presenetljivo osvojil drugo mesto. Ptujski kegljači so dali vse od sebe, osvojili pa so naslednja mesta: 20. Milan Čeh (549), 23. Franc Žnidarič
(546), 27. Boris Premzl (541), 31. Zdravko Sušanj (535), 39. Janez Čuš (521), 42. Drago Ar-nuš (518), 44. Dani Kozoderc (516), 49. Pavle Ilič (513), 55. Dušan Murko (505), 59. Elvis Slaček (503), 72. Miran Ritonja (479). V tej kokurenci je nastopilo 77 kegljačev.
V ženski konkurenci je prvo in drugo mesto odšlo k sosedom na Hrvaško, vendar tu razlike niso bile tako velike in očitne. Od Slovenk so presenetile Milena Kunčič iz Slovenske Bistrice s tretjim mestom in Nada Fridl iz Ptuja, ki je bila peta. Manj od pričakovanega sta dosegli kegljavki celjskega Lanteksa Brigita Strelec z 9. in Eva Sajko z 12. mestom. Ob petem mestu Nade Fridl so bile zelo dobre tudi preostale domače kegljavke in so dosegle naslednje uvrstitve: 6. Nevenka Kolar (538), 7. Melita Krušič (535), 8. Marina Kramberger (532), 17. Selena Bombek (517), 19. Marjana Šauperl (512), 21. Ivanka Plajnšek (509), 23. Marija Kozoderc (506), 27. Snežana Planine (494), 37. Lidija Hren-ko (429). V ženski konkurenci
Boris Premzl in Srečko Fišer
FOTO: Miran Ritonja
je nastopilo 39 kegljavk.
Med rekreativnimi kegljači je nastopilo 36 tekmovalcev. Prvo mesto je prepričljivo osvojil 67-letni Janez Korun. Organizatorji pa so bili zadovoljni, da so vsaj ene stopničke ostale blizu Ptuja. Za to je poskrbel Bojan Krušič iz Podlehnika z osvojenim tretjim mestom, s tem pa je samo potrdil, da je družina Krušič zares predana športu: Melita je osvojila sedmo mesto, Luka in Uroš pa sta mlada, obetavna tekmovalca NTK Ptuj. Preostale uvrstitve: 13. Franc Milošič Podlehnik (485), 17. Zvonko Milošič Podlehnik in Stane Horvat Talum Kidričevo (oba 477), 20. Marko Štagar Talum Kidričevo (473), 21. Miran Pešl Talum Kidričevo (473), 22. Mirko Moran DU Ptuj (469), 24. Rudi Podgoršek Podlehnik (457), 25. Janez Trafela Podlehnik (455), 26. Stanko Rakuša Optimist Lovec (448), 29. Ivan Lozinšek Podlehnik (441), 30. Miro Haladeia Gruškovec (439), 31. Miran Ritonja Talum (437), 33. Milan Petrič Talum (403), 34. Zdenko Milošič Podlehnik (402), 35. Janko Planine Deta (396), 36. Janez Kužner Talum (376).
REZULTATI POSAMIČNO - REKREATIVCI: 1. Janez Karan ABC Rentacar 571, 2. Miro Simetinger ŠD Črna 537, 3. Bojan Krušič Podlehnik 519.
REZULTATI - MOŠKI: 1. Kostadin Manev Zadar 645, 2. Srečko Fišer Ruše 608, 3. Da-mir Fučkar Zaprešič 599.
REZULTATI - ŽENSKE: 1. Željka Orehovec Podravka -Koprivnica 582, 2. Marija Zver Mlaka - Rijeka 573, 3. Milena Kunčič Impol 544.
Danilo Klajnšek
Šport mladih - nogomet
6. turnir Mladi dravaš
Foto: Črtomir Goznik
Med najmlajšimi (U-6) so nastopili tudi igralci NK Golgeter Hajdi-na (rumeni dresi).
Nogometna šola Poli Drava iz Ptuja je v soboto že 6. izpeljala mednarodni turnir Mladi dravaš, na katerem je nastopilo kar 40 ekip od blizu in daleč. Nogometni naraščajniki so se med seboj pomerili v treh kategorijah, in sicer U-6, U-8 in U-10. Turnir je potekal na kar petih igriščih, praktično na vseh površinah Mestnega stadiona Ptuj. Boje nadebudnih nogometašev si je ogledalo veliko število ljubiteljev nogometa in športa nasploh. Udeleženci so na koncu prejeli zaslužena priznanja, ki so jih podeljevali Štefan Če-lan, župan občine Ptuj, Stanko Glažar, član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije, in Marjan Lenartič, v. d. direktorja
Zavoda za Šport Ptuj. Rezultati na zelenicah niso bili v ospredju, pomembneje je bilo druženje ter sklepanje novih prijateljstev, toda kljub vsemu poglejmo, kakšne so bile končne razvrstitve v posameznih kategorijah: Turnir selekcij U-6 Mura 05 Simer Šampion Aluminij
NŠ Poli Drava Ptuj Naj igralec: Tio Cipot (Mura 05)
Turnir selekcij U-8
Maribor
NŠ Poli Drava Ptuj Zlatoličje Mura 05 Naj igralec: Rok Frešer (Maribor)
Turnir selekcij U-10
Triglav Domžale Rudar Velenje NŠ Poli Drava Ptuj Naj igralec: Žan Rogelj (Triglav)
Vodja Nogometne šole Poli
Foto: Črtomir Goznik
Tekme v kategoriji U-8 so ponudile kar nekaj atraktivnih potez (prizor s tekme Poli Drava 1 in Aluminij).
Drava Ptuj Boris Emeršič je bil z videnim zelo zadovoljen, o samem turnirju pa je povedal: »Z letošnjo izvedbo turnirja smo zelo zadovoljni. Kljub nekaj manjšim težavam nam je šlo na roko tudi vreme. Od nastopajočih smo za organizacijo turnirja prejeli številne pohvale,
saj turnir iz leta v leto raste tako organizacijsko kot tudi glede nogometne kvalitete. Naša nogometna šola je dosegla zelo dobre rezultate, in čeprav pri teh starostnih kategorijah izidi niso v ospredju, so nek pokazatelj dobrega dela z mladimi v klubu.«
tp
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Stojnčani ponovno superiorni, Ormožanom ni uspelo
V 24. krogu so bili strelci ponovno zelo razpoloženi, saj so dosegli kar 29 zadetkov. Do konca prvenstva sta še dva kroga, situacijo pa so si nekoliko poslabšali nogometaši vodečega Simer šampiona, ki so se iz Odrancev vrnili le s točko. Ta njihov spodrsljaj je izkoristilo Šmartno, ki je v Veržeju visoko slavilo in razliko do prvih Celjanov zmanjšalo na samo dve točki zaostanka. Da je prvenstvo v zadnjih treh krogih pridobilo na zanimivosti, so poskrbeli tudi nogometaši Stojn-cev, ki so v prejšnjem krogu slavili v Celju. Da so v dobri formi, so pokazali v srečanju proti Teh-notim Pesnici, kjer so petkrat zadeli v polno. Pri rezultatu 2:0 so gostje v 24. minuti ostali brez izključenega igralca ter domačinom samo olajšali pot do visoke zmage. Paloma s Sladkega Vrha je v borbi za obstanek premagala še nogometaše iz Dravograda, in če bo uspešna še v zadnjih dveh krogih, bi se lahko celo rešila pred izpadom. Največ zadetkov v tem krogu so dosegli nogometaši Čarde; na gostovanju pri zadnjem Monsu Claudiusu so jih dosegli kar devet.
REZULTATI 24. KROGA: Stojnci - Tehnotim Pesnica 5:0 (3:0), Paloma - Koroška Dravograd 1:0 (1:0), Tehnostroj Ver-žej - Šmartno 1:5 (1:2), Mons Claudius - Čarda 0:9 (0:4), Kovinar Štore - Malečnik 1:2 (1:1), Odranci - Simer šampion 0:0, Tromejnik G Kalamar - Zreče 5:0 (1:0).
24 15 6 24 15 4 24 14 3 24 12 6 24 12 4
1.	SIM. ŠAMPION
2.	ŠMARTNO
3.ČARDA
4.	KOROŠKA
5.	STOJNCI
6.	MALEČNIK
7.	ODRANCI
8.	TEHNOSTROJ
9.	ZREČE
10.	TROMEJNIK
11.	KOV. ŠTORE
12.	PALOMA
13.	TEH. PESNICA 24
14.	M. CLAUDIUS 24 STOJNCI
3
5
7
6
8
24 11 3 10 24 10 5 9
24 10 2 24 8 7 24 24
8 5 11 8 5 11
24 7 3 14 6 3 13
49:16 71:38 53:20 49:28 47:36 48:49 56:44 46:50 30:47 33:37 31:37 36:58 30:47
Foto: Črtomir Goznik
Damjan Antolič (Bukovci) je z zadetkom v 93. minuti poskrbel za delitev točk.
51 49 45 42 40 36 35 33 31 29 29 24 23
2 2 20 26:109 8 TEHNOTIM PE-
SNICA 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 S. Meznarič (6), 2:0 Milošič (19), 3:0 s. Meznarič (35), 4:0 Radina (64. avtogol), 5:0 Janžekovič (74)
STOJNCI: Starčič, Starčič, Že-leznik, Janžekovič, S. Meznarič, Korez, Zagoršek, Kokot, Milošič (od 69. Muršič), Pernek (od 60. P. Meznarič), Topolovec (od 46. Klinger), Golob. Trener: Robert
Težački.
Spodrsljaj Ormoža-nov in zanimivi remiji
Nogometašem iz Ormoža ni uspelo premagati Boča iz Polj-čan. Ob pogledu na prvenstveno razpredelnico so bili veliki favoriti, še posebej, ker so igrali na domačem igrišču. Ker se jim ni izšlo po načrtih, je vodeča ekipa Bistrice z zmago v Šmarju pri Jelšah ponovno ušla na varno razliko štirih točk. V tem krogu je padlo kar 39 zadetkov, kar je pred koncem prvenstva, ko večina ekip v sredini lestvice igra sproščeno, že stalni pojav. V Rušah so bili blizu zmage nogometaši iz Gerečje vasi, saj so imeli v rokah vodstvo 3:1 in igralca več na igrišču (v 37. minuti je bil pri domačinih izključen Šloser), vendar so na koncu osvojili le točko. Zmago so v »žepu« imeli tudi nogometaši Podvincev, ki so gostili ekipo iz Slovenj Gradca. Tudi oni so prelahko zapravili vodstvo 3:1, izenačujoči zadetek so prejeli le nekaj minut pred koncem tekme.
Zelo dramatično je bilo tudi v Črni na Koroškem, kjer so pri domači Peci gostovali nogometaši iz Bukovcev. Gostje so v prvem polčasu zadeli dvakrat in imeli lepo prednost pred nada-
ljevanjem, vendar so v 70. minuti domačini preobrnili rezultat na 3:2. Tri minute pred koncem so gostje izenačili, v sodnikovem podaljšku pa so gledalci videli še dva zadetka! Nogometaši Pece so v 91. minuti povedli in se že veselili zmage, a je le dve minuti kasneje Damjan Antolič postavil končni rezultat srečanja - 4:4. Nogometaši Bukovcev so rekorderji po številu neodločenih izidov, saj so remizirali kar osemkrat. Če bi namesto tega uspeli nekajkrat zmagati, potem bi bil pogled na prvenstveno razpredelnico bistveno drugačen.
REZULTATI 24. KROGA: Podvince - Koroške gradnje 3:3 (3:1), Peca - Bukovci 4:4 (0:2), Pohorje - LKW Jack Gerečja vas 3:3 (2:3), Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane 1:1 (1:0), KIV Vransko - Partizan Fram 3:6 (1:2), Trgovine Jager - AHA EMMI Bistrica 1:2 (1:2), Šoštanj - GIC Gradnje Rogaška 2:1 (1:1).
1.	EMMI BISTRICA 24 16 4 4 65:30 52
2.	OPTYL ORMOŽ 24 14 6 4 42:27 48
3.	PECA	24 11 7 6 56:39 40
4.	PODVINCI 24 12 4 8 48:41 40
5.	ŠOŠTANJ 24 11 4 9 43:36 37
6.	TRG. JAGER 24 10 6 8 38:26 36
7.	POHORJE 24 10 6 8 44:43 36
8.	GIC ROGAŠKA 24 11 2 11 39:31 36
9.	LKW JACK 24 10 5 9 45:43 35
10.	KOROŠKE 24 8 8 8 31:33 32
11.	OLJČANE 24 9 5 10 23:26 32
12.	P. FRAM 24 6 3 15 34:65 21
13.	BUKOVCI 24 3 8 13 39:53 17
14.	KIV VRANSKO 24 2 2 20 33:88 8 POHORJE - LKW JACK GEREČJA VAS 3:3 (2:3)
STRELCI: 1:0 Korošec (16), 1:1 D. Hertiš (34), 1:2 Sagadin (38), 1:3 Krajnc (40), 2:3 Rihta-ril (45), 3:3 Šnofl (46)
LKW JACK GEREČJA VAS: Zupanič, Sagadin, Draškovič, Medved, Petek, Miha Lešnik, Šešo (od 76. Lončarič), Krajnc, Gerečnik, Kokot (od 68. M. Hertiš), D. Hertiš. Trener: Franc Žitnik.
PODVINCI - KOROŠKE GRADNJE 3:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Kuserbanj (2), 2:0 Mori (22), 2:1 Stopajnik (26), 3:1 Mori (45. z 11 m), 3:2 Navo-tnik (52), 3:3 Bukovnik (87)
PODVINCI: Šeruga, Šebela (od 82. K. Brumen), Kuserbanj, D. Brumen (od 64. Petek), Mari-nič, Lah, R. Petrovič (od 76. Ben-ko), Novak, Juršek (od 64. Slo-dnjak), Mori, D. Petrovič (od 64. Toplak). Trener: Damjan Bezjak. PECA - BUKOVCI 4:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Bezjak (10), 0:2 Antolič (40), 1:2 B. Brdnik (48), 2:2 Krebs (64), 3:2 Piko (70. z 11 m), 3:3 Belšak (87), 4:3 A. Brdnik (91), 4:4 Antolič (93)
BUKOVCI: Golc, Kokot, Antolič, Vajda, Rajh, Mulej (od 76. Cebek), Meznarič (od 79.
Majer), Bezjak (od 67. Zebec), Belšak, Habrun, Herga. Trener: Rudi Habjanič.
CARRERA OPTYL - BOČ POLJČANE 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Novak (18), 1:1 Grobin (74)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Novak (od 40. Strmšek) , Duzovič, Piberčnik, Košnik (od 77. Hanželič), Kolarič, Kozar, Zorman, Mihalič, Zadravec. Šti-berc. Trener: Aleš Jurčec.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 20. KROGA: Ro-
goznica - Markovci 2:2, Apače
-	Pragersko 5:3, Videm - Zavrč 0:4, Skorba - Hajdina 3:1, Oplo-tnica - Središče 2:0, Dornava -Gorišnica 0:0.
1.	ZAVRČ 20 18 1 1 103:16 56
2.	APAČE 20 15 2 3 58:30 47
3.	OPLOTNICA 20 10 5 5 32:21 35
4.	ROGOZNICA 20 8 5 7 46:47 29
5.	VIDEM 20 8 3 9 44:51 27
6.	DORNAVA 20 7 5 8 38:39 26
7.	HAJDINA 20 7 5 8 39:57 26
8.	GORIŠNICA 20 7 4 9 41:38 25
9.	SKORBA 20 6 5 9 51:60 23
10.	SREDIŠČE 20 4 4 12 34:61 16
11.	PRAGERSKO 20 3 6 11 36:69 15
12.	MARKOVCI 20 3 3 14 34:67 12
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 20. KROGA:
Lovrenc - Tržec 0:1, Cirkulane
-	Leskovec 1:3, Zgornja Polskava
-	Grajena 2:1, Podlehnik - Spodnja Polskava 4:1, Makole - Slovenja vas 0:1. V tem krogu so bile proste Hajdoše.
1.	LOVRENC 19 12 3 4 43:17 39
2.	TRŽEC 19 12 1 6 53:32 37
3.	ZG. POLSKAVA 18 12 2 4 43:28 37
4.	GRAJENA 18 11 1 6 62:33 34
5.	PODLEHNIK	18 10	2	6	33:16 32
6.	SLOVENJA VAS	18 9	1	8	27:27	28
7.	MAKOLE	18 7	4	7	42:33	25
8.	HAJDOŠE	18 7	4	7	31:37	25
9.	SP. POLSKAVA	18 5	3	10	29:44	18
10.	CIRKULANE	18 2	2	14	15:48 8
11.	LESKOVEC	18 1	1	16	20:80 4
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA - CENTER REZULTATI 13. KROGA:
Tržec - Apače 3:4, Skorba - Videm 4:1, Podlehnik - Leskovec 1:1. V tem krogu je bila prosta Drava.
1.	DRAVA PTUJ 11 10 0 1 53:13 30
2.	SKORBA 11 8 1 2 27:22 25
3.	VIDEM 11 7 0 4 30:20 21
4.	PODLEHNIK 12 4 3 5 16:21 15
5.	TRŽEC 11 2 2 7 20:33 8
6.	APAČE 11 1 3 7 17:30 7
7.	LESKOVEC 11 0 5 6 11:28 5
SKUPINA - ZAHOD REZULTATI 13. KROGA:
Lovrenc - Zgornja Polskava 1:0, Hajdina - Prepolje 2:1, Polskava - Pragersko 2:1, Boč
-	Pohorje Oplotnica 3:3.
1.	PRAGERSKO 13 9 3 1 43:16 30
2.	HAJDINA 13 8 1 4 33:23 25
3.	POHORJE 13 6 4 3 34:24 22
4.	BOČ	13 5 3 5 33:31 18
5.	ZG. POLSKAVA 13 4 5 4 19:22 17
6.	POLSKAVA 13 4 3 6 25:27 15
7.	LOVRENC 13 3 0 10 15:35 9
8.	PREPOLJE -1 13 2 3 8 16:40 8 SKUPINA - VZHOD REZULTATI 13. KROGA:
Bukovci - Ormož 0:2, Grajena
-	Stojnci 3:1, Markovci - Dornava 2:2, Gorišnica - Podvinci 2:0.
1.	STOJNCI 13 11 0 2 40:10 33
2.	ORMOŽ 13 8 3 2 32:12 27
3.	GORIŠNICA 13 7 4 2 27:10 24
4.	GRAJENA 13 6 3 4 24:11 21
5.	MARKOVCI 13 5 4 4 25:23 19
6.	DORNAVA 13 2 5 6 12:22 11
7.	PODVINCI 13 2 2 9 19:35 8 13 0 1 12 7:61 1
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
Za pokalni naslov Zavrč in Aluminij
V sredo bo od 17. ure dalje v Zavrču potekalo finalno srečanje tekmovanja za pokal MNZ Ptuj. Pomerila se bosta domači Zavrč (1. liga MNZ Ptuj) in Aluminij iz Kidričevega (2. SNL).
10. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja tradicionalni, 10. jubilejni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v petek in soboto, 4. in 5. junija, na asfaltnem igrišči pri OŠ v Vitomarcih:
-	petek, 4. 6. - članski turnir;
-	sobota, 5. 6. - mladinski, ženski in veteranski turnir.
Danilo Klajnšek
Pogovor s Tino Cvetko, predsednico Plezalnega kluba 6b, Ptuj	.
Pomladni ples v skali
Pomlad je čas, ko si zaže-limo majhnih potepanj po prvobitnosti narave, da se naužijemo spokojnosti in lepote. Če ljubite divjo naravo, kjer redko stopi človeška noga, in če se po vaših žilah sprehaja adrenalin, potem je športno plezanje kot nalašč za vas. Da vas prepričamo in očaramo, smo na klepet povabili predsednico Plezalnega kluba 6b Ptuj Tino Cvetko, ki nas je popeljala v plezalno steno in z nami delila svoje občutke in znanje, ki so pogoj za varno uživanje v tem športu. Tina nam je o plezanju prišepnila: »Najprej je želja, potem je ideja in cilj, nakar je igra plezanja in nepopisna sreča, ker mi je uspelo premagati samo sebe ... Domov se vračam zadovoljna in prijetno utrujena. Ko mi uspe preplezati zastavljeno smer, je občutek enakovreden kavici, ki sem jo skuhala najbolje do sedaj, ali glasbi, ki me prevzame na mah . Občutki so nepopisni.« Obujte »plezalke«, pomlad vas pričakuje.
Na spletni strani plezalnega kluba 6b piše, da je občutek, ko v steni osvojiš določeno smer, podoben kavi, ki jo skuhaš tako dobro kot nikoli poprej. Nas lahko popelješ v zakulisje tega občutka?
Vse se prične pri želji. Ko o začrtani smeri razmišljaš, se ti porajajo zelo intenzivni občutki, ki nihajo med vzhičenjem in adrenalinom. Vse skupaj nekoliko spominja na »potovalno mrzlico«. Čeprav je še veliko bolj intenzivno. Med samim plezanjem po navadi odklopiš okolico in se skoncentriraš na svoje telo in na gibanje. Tako da si v steni sam s seboj. Ko preplezaš zastavljeno smer, ki je bila tvoj izziv, si zadovoljen, saj si premagal samega sebe.
Je potemtakem plezanje na nek način podobno meditaciji?
Na nek način je. Razlika je samo v tem, da si pri meditaciji prizemljen, pri plezanju pa si visoko nad tlemi. Če je meditacija stanje popolne mirnosti telesa in duha, potem je ta mirnost pri plezanju samo navidezna, saj tvoje telo in misli preplavi adrenalin, ki te vzpodbuja in žene naprej.
Katere smeri so ti pisane na kožo, daljše ali krajše?
Rada imam daljše smeri, saj je to povezano z večjim izzivom. Daljše smeri ti omogočajo, da plezaš v višino, med plezanjem pa se ves čas zavedaš, da ni poti nazaj. Edina rešitev so reševalci, zato je zelo pomembno, da daljše poti skrbno načrtuješ in da realno presodiš svoje zmožnosti. Pri tem bi rada poudarila, da plezanje ni nevaren šport, če se ga lotevaš odgovorno in profesionalno in to poskušamo plezalcem vcepiti že na začetku tečaja. Če si neodgovoren, je lahko ta šport tako kot drugi podobni športi tudi smrtno nevaren.
Je športno plezanje eks-tremni šport?
Športno plezanje je vsekakor adrenalinski šport, nikakor pa ni ekstremen. Ampak tako kot
sem že dejala, vse je odvisno od plezalca. Če je neodgovoren, se lahko hitro spremeni tudi v ekstremnega in se zelo slabo konča.
Si predsednica Plezalnega kluba 6b. S kakšnimi težavami se srečujete, kakšni so vaši cilji, vizije in želje?
V čast nam je, da je letos v naš klub pristopila odlična slovenska plezalka, Ptujčanka Mina Markovič. V zadnjem času je zaznati povečan interes za ta šport in naši vaditelji se trudijo, da bi čim bolj kvalitetno prenašali svoje znanje na mlade. Mladi v Plezalnem klubu 6b iz leta v leto dosegajo boljše rezultate, na kar smo zelo ponosni. Klub organizira tečaje za srednješolce in odrasle. Trenutno tečaji potekajo na dveh lokacijah na Ptuju. V šoli Olge Meglič in na Gimnaziji Ptuj. Naša želja in vizija je, da bi nekoč v prihodnosti imeli svojo lastno plezalno steno. Sicer nimamo nobenih težav, saj nas zavod in šole podpirajo in vzpodbujajo, a želja za prihodnost je imeti svojo steno.
Kakšna energija prežema vaš klub, kdo ste, kako se razumete, kaj je bistvo ljubezni do tega športa?
Smo majhen in relativno mlad team. Opravljamo različne poklice, a druži nas skupna ljubezen do športnega plezanja. Imamo precej pristne prijateljske odnose, kar je v večjih klubih težje doseči. Zelo dobro se razumemo in velikokrat ga mahnemo skupaj na različne plezalne destinacije po Sloveniji in v tujini. Takrat delujemo kot majhna družina in pridružijo se nam tudi ljudje, ki se ne ukvarjajo s plezanjem. Skupaj kuhamo, se družimo ob večerih, čez dan pa uživamo v plezanju ali drugih aktivnostih. To so naše počitnice, ki jih vsi nestrpno pričakujemo. Res je lepo.
Na Ptuju sta se s športnim plezanjem pričela prva ukvarjati Niko Kokot in Stanč Zebec, ki sta trenirala na obzidju ptujskega gradu, saj v tistih časih še ni bilo umetne stene. Kako se sama spominjaš začetkov svoje plezalne poti?
Navdušili so me sošolci iz gimnazije. Spominjam se, da smo takrat že imeli svojo umetno steno, ki je bila v legendarni »Bajti«. Tako sem nekega dne pač odkorakala tja in se preiz-
Foto: Stanč Zebec
Vrhunska ekipa Plezalnega kluba 6b iz Ptuja
kusila v plezanju. In ja, stena me je v trenutku očarala in zasvojila do te mere, da je postala del mojega življenja. Moram pa poudariti, da je ta šport na Ptuju precej napredoval, od takrat, ko sem se sama pričela ukvarjati z njim, pa do danes. V času mojih začetkov je bilo tako, da sem znanje pridobila od svojih plezalnih prijateljev, ki so imeli več izkušenj. Danes pa je drugače. Klub in Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije vzpodbujata izobraževanje s poudarkom na varnosti. To je zelo dobro, saj začetnika podučimo o pasteh in nevarnostih tega športa in s tem zmanjšamo možnosti nesreč. Nesreče so namreč skoraj vedno plod neznanja.
Kaj te je tako očaralo?
Očaral me je način gibanja in adrenalin, ki te prežema. Zase vem, da sem precej hiperakti-ven človek in ta šport mi je bil pisan na kožo. Potrebovala sem nekaj, kjer sem lahko sprostila svojo energijo. Moram priznati, da me je skala veliko bolj očarala kot umetna stena. To je fasci-nanten občutek, ki me vedno znova motivira, očara in zasvoji. V skali ti ni nikoli dolgčas, saj vedno znova premaguješ nove in nove ovire, ki so tvoji izzivi na poti do cilja. Druga stvar pa je narava, ki te napolni s posebno energijo, ki jo potem črpaš čez teden, pri vsakodnevnih obveznostih.
Sicer alpinizem nima veliko skupnega s športnim plezanjem, pa vendar. Francoski alpinist Lionel Terray je dejal, da je v plezanju več moralne sile in v tem se
bistveno razlikuje od sta-dionskih športov. Bi lahko to misel posplošila tudi na športno plezanje?
Hmmm ... Ja morda bi lahko posplošila to misel tudi na športno plezanje. Lahko bi rekla, da se pri plezanju vse prične in konča v glavi, kar pomeni, da moraš vedeti, kam in kako stopiti in prijeti, kar pa je povezano z inteligenco. Včasih pride kdo na tečaj in je nekoliko negotov, saj se mu zdi, da ni dovolj močen. Takrat mu skušam dopovedati, da moč sploh ni bistvena, da je to povsem zgrešeno mišljenje. Spomnite se naših otroških podvigov. Otrok ima plezanje prirojeno in prav je, da to neguje. Pri plezanju je pomembno, da poslušaš samega sebe. Vse skupaj je podobno plesu v skali, saj na prefinjen način prenašaš svojo težo.
V čem je bistvena razlika med športnim plezanjem in alpinizmom. Je morda v stopnji tveganja oziroma v ekstremistični »norosti«?
Gre za povsem drugačne cilje in za drugačno stopnjo tveganja. Razlikuje se tudi v znanju, ki ga potrebuješ.
Se Ptujčani udeležujete tudi tekmovanj? Imate kaj vidnih rezultatov?
Seveda, tudi tekmovanja organiziramo. Letos smo že četrtič zapored organizirali eno od šestih tekem Vzhodne lige, prvenstva v športnem plezanju, namenjenega mlajšim kategorijam. Odziv je bil, tako kot vsa leta do sedaj, ogromen. Otroci in njihovi spremljevalci radi prihajajo na Ptuj, kar te seveda motivira, da tudi naslednje leto organiziraš takšno prireditev. Letos je na šestih tekmah Vzhodne lige tekmovalo 15 mladih plezalcev iz na-
šega kluba. Dosegli so odlične rezultate. Če samo omenim skupne uvrstitve: Miha Kosta-njevec - 2. mesto, v kategoriji mlajših dečkov, močnejše jako-stne skupine, Eva Zmazek - 1. mesto, v kategoriji starejših deklic, šibkejše jakostne skupine, ter Špela Cvetko - 2. mesto v enaki kategoriji. Resnično sem ponosna na njih in na njihove vaditelje, ki vanje vlagajo svojo energijo in čas. Trije tekmovalci, vključno z Mino, se udeležujejo državnih prvenstev in na teh tekmovanjih je konkurenca precejšnja. Mina je seveda razred zase, saj tekmuje tudi na tekmah svetovnega formata. Če se samo spomnim na lansko zmagovalno plezanje na tekmi svetovnega pokala v Kranju, dobim kar potne roke. V nedeljo, 9. 5., pa je v Logu pri Drago-merju na uvodni tekmi državnega prvenstva v balvanskem plezanju, v kategoriji članic, postregla z novo zmago. Res ji čestitam. Dan prej sta v kategoriji mlajših dečkov, tekmovala Miha Kostanjevec in Rok Stubičar. Zasedla sta, Miha - 7. mesto, Rok - 15. mesto.
Katere so vaše najbolj priljubljene plezalne destinaci-je. V čem se razlikujejo?
Vse je povezano s prostim časom, ki ga imamo na voljo. Za kratke ture je primerna Ravna gora na Hrvaškem. Na to desti-nacijo peljemo tudi naše tečajnike. Posebnost tega plezališča je njegova bližina, majhnost in dovolj veliko število manj zahtevnih smeri. Slovenija ima okoli 90 plezališč, tako da je izbira res pestra. Plezališča v neposredni bližini Ptuja so na primer tudi na Boču in v bližini Makol. Težko rečem, katera de-stinacija mi je najbolj všeč, odvisno od trenutnega navdiha,
Foto: Stanč Zebec
Foto: Stanč Zebec
Miha Kostanjevec med plezanjem na tekmovanju Vzhodne lige 2010 na Ptuju
Mina Markovič v smeri Miss Jadrana (7a+), plezališče Cliffbase na Hvaru, Hrvaška
Več informacij si lahko
pogledate na spletni strani Plezalnega kluba 6b
Ptuj: http://www.pk6b.si/
financ, časa, vremena .
Kakšne osebnostne karakteristike so skupne športnim plezalcem?
Športni plezalec je spontan, avanturist, ni kompliciran, im-pulziven, zaljubljen v plezanje in naravo. Ko pride tečajnik prvič na plezanje, že takoj vidiš, kdo se je zaljubil v ta šport in bo ostal z nami . To se vidi .
Če se danes odločim za tečaj športnega plezanja, kaj vse potrebujem in kaj bi mi svetovala?
Potrebujete samo željo in čas. Tečaji so dvakrat na leto. Na tečaju boste dobili širše znanje o plezanju in varnosti. V času tečaja je plezalcu na razpolago vsa oprema, razen plezalnih čevljev, za katere poskrbi sam. Pri nakupu plezalnih čevljev je pomembno, da so morda malce tesni, a ne preveč. Če te šport očara in se odločiš, da se boš z njim ukvarjal tudi kasneje, pa si postopoma kupuješ opremo.
Lorin Moscha je napisal zanimivo knjigo z naslovom Plezanje kot igra, kjer zanimivo opiše načine učenja plezanja skozi igro. Ali se tudi sami spogledujete z drugačnimi načini podajanja znanja?
Ta knjiga je bila obvezna literatura že v času, ko sem sama polagala izpit za plezalnega inštruktorja. Knjiga je zelo simpatična, saj prikazuje različne igre, prek katerih otroka postopoma pripraviš in navdušiš za plezanje. Tudi naši vaditelji uporabljajo prijeme, ki so navedeni v knjigi. Naš klub spada pod okrilje Planinske zveze Slovenije, kar pomeni, da Planinska zveza skrbi za našo izpopolnjevanje, vsake tri leta pa moramo obnoviti vaditeljsko licenco. Ti testi so strogi in obsežni. Navsezadnje smo mi tisti, ki prenašamo znanje na plezalce in odločamo, kdo je opravil izpit in je pripravljen na steno.
Kaj pomenita besedni zvezi »za staro kolo in majhnega psa« ter »Martin Krpan«? (smeh)
Pri športnem plezanju boste naleteli na nemogoče besedne zveze, ki vas bodo spravile v smeh. Gre za imena plezalnih smeri. V naravnih plezališčih je potrebno narediti smeri, po katerih plezalci potem plezamo. Tisti, ki navrta skalo in torej določi smer, ji da oceno težavnosti in ime. In včasih so ta imena višek kreativnosti.
Zaupaj nam kakšno zanimivo izkušnjo ali utrinek z vaših plezalnih podvigov?
Vsak plezalni podvig je nepozabno doživetje. S plezanja se vračam prijetno utrujena in srečna, polna neke nove energije. Seveda se včasih zgodi tudi kaj neprijetnega. Spominjam se, da je nekoč nek plezalec, ki sicer ni bil iz naše ekipe, padel iz vrha smeri. Sicer ne vem, kakšna je bila njegova usoda, a takšna izkušnja te spremeni. Po takšnem dogodku si še bolj odločen, da boš na mlade prenesel vso znanje glede varnosti. Mladim, ki šele stopajo v ta šport, tako poskušam že na začetku povedati, da je športno plezanje čudovit in zelo zabaven šport, a da zahteva odgovornost, zbranost in predvsem znanje.
Aleksandra Jelušič
Prejeli smo
Dobiček javnega občinskega podjetja Gradnje
V naši občini teče (skozi obljube, prepričevanja, prelaganja krivde, analize in inventure našega občinskega vrha) navidezno mirno volilno leto. To za Destrnik ni nič novega, bi lahko rekli. Tako je pri nas že dolgo. Pa je nekatere iz idilične zasanjanosti prebudil članek v Štajerskem tedniku, kjer smo lahko prebrali, da se je na seji občinskega sveta občine Destrnik tako rekoč zgodil čudež: občinski svet, oziroma njegovi člani, so začeli zahtevati odgovore oziroma pojasnila za sprejem sklepov.
Čeprav »ena lastovka še ne prinese pomladi«, pa se vendarle moramo veseliti tega »prebujanja«, saj nam siceršnji navidezen mir in brezpogojna enoumna simbioza med vodilnim(a) na občini in občinskim svetom, še ne daje zagotovila, da nas ni treba skrbeti za resnično stanje v občini. Župan, nevajen konstruktivne razprave, le-to s ciničnim tonom imenuje »kreganje«, a to je le še en dokaz o njegovem načinu razumevanja kulture komunikacije z drugače mislečimi. Ne v monologih, v katerih je on vajen poslušati in občudovati le svoj lasten glas, temveč v konstruktivnih debatah se iščejo, pa tudi najdejo najboljše rešitve, razčistijo nejasnosti, stvari pa postanejo pregledne in transparentne. Še vedno namreč velja stara resnica, da »več glav - več ve!«. Tudi s tega stališča bi na prvi pogled lahko bili zadovoljni, saj naše občinske glave očitno res vedo
vse. Povprečje kvari le eden(!) izmed vseh svetnikov in nekaj nas »navadnih« občanov, ki nas zanimajo odgovori na nekatera vprašanja. V konkretnem primeru, v zvezi z javnim občinskim podjetjem Gradnje, nas zanima naslednje: Kako lahko javno podjetje ustanovitelja, ki opravi 90% svojih storitev za taistega ustanovitelja, ustvari dobiček? Je dobiček rezultat 10% dela, ki ga podjetje opravi za druge naročnike? Je to previsoko vrednotenje dela, ki ga kot edini izvajalec opravi za ustanovitelja - zase? Je to goljufanje nas občanov? Je upravičen sum na neracionalno porabo občinskega denarja? Ali je rezultat odličnega vodenja podjetja? To zadnje vprašanje je potrebno podrobneje osvetliti, ker je prav to najverjetneje tisti argument, na katerem sloni utemeljitev vodilnih, za dobičkonosno poslovanje podjetja.
Če dobro pogledamo, ugotovimo, da podjetje vodi in z njim
upravlja vršilec dolžnosti direktorja, ki je hkrati tudi direktor občinske uprave. V eni osebi torej združuje: načrtovalca, naročnika, izvajalca, izdajalca računa, plačnika, nadzornika, gospodarnega porabnika občinskega proračuna in še kaj. Predpostavljene teze utemeljujem z naslednjimi dejstvi: direktor občinske uprave je strokovni organ občine, ki pripravlja predloge za izvedbo del na terenu. Pripravi vse tehnične zahteve za izvedbo posamezne storitve. Storitev ovrednoti in izda naročilo, ki ga pošlje na občinsko javno podjetje Gradnje, kjer ga sam(!) sprejme, saj je tudi v. d. direktorja tega podjetja. S sprejemom naročila se prelevi v podjetnika, katerega cilj je dobiček. Kot podjetnik izvede storitev in izda račun za opravljeno delo. Pričakovali bi poceni opravljeno storitev, a temu verjetno ni tako, saj postavke niso preverjene z razpisi za najugodnejšega
izvajalca. Razpisov pa ni, ker je podjetje ustanovljeno z namenom, da izvaja storitve za potrebe občine poceni in kvalitetno, z velikim spektrom različnih dejavnosti. Eno so želje občine (ugodne cene), drugo pa podjetja (dobiček). Od tod je verjetno posledično nastal dobiček za javno občinsko(!) podjetje in neracionalna poraba za občino. Ob tem se moramo vprašati, ali je primerna združljivost obeh vlog občinskega funkcionarja, saj se mora v vlogi direktorja občinske uprave obnašati racionalno kot dober gospodar z občinskimi finančnimi sredstvi, hkrati pa kot v. d. direktorja občinskega podjetja biti odličen podjetnik. Direktor občinske uprave je zaposlen na občini poln delovni čas, pojavi pa se vprašanje, kdaj potem opravlja delo v. d. direktorja javnega podjetja. In čeprav zanemarimo dejstvo, da na dveh mestih hkrati ne more biti nihče, pa je resnica
tudi to, da je vsako delo plačano na takšen ali drugačen način.
Nastopanje ene osebe v opisanih vlogah je nehigiensko in neprimerno. Trditve, ki jih je nanizal župan v Štajerskem tedniku glede dobička, ne zdržijo in so brez utemeljenih argumentov. Plača ne more biti edini vir dobička in opravičilo, zakaj se ne zaposli človeka na delovno mesto direktorja podjetja. Z razdružitvijo funkcij na dve osebi bi postalo poslovanje javnega občinskega podjetja preglednejše, storitve boljše in morda cenejše in ne bi bilo grenkega priokusa pri prikazovanju dobička.
Ne glede na soglasno sprejet sklep o ustvarjenem dobičku, ki bo, kot pravijo, sicer najverjetneje ostal v javnem podjetju, pa pozivamo župana in direktorja občinske uprave in istočasno vršilca dolžnosti direktorja javnega občinskega podjetja Gradnje, da dobiček javno obrazložita. Obrazložitev naj ne bo
pavšalna, kot je v navadi, ampak naj bo pregledna, da ne bodo ostajali dvomi o poštenem delu v javnem občinskem podjetju Gradnje.
Vladimir Vindiš, Lista za Urban
g Dohodninska | olajšava pri J pokojninskem } varčevanju j nad 10 let!
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Ptuj • O zanimivem mladem fotografu
S fotoaparatom naokrog
V Kavarni ptujskih študentov so od 14. do 28. maja na ogled fotografije Andreja Lamuta, dijaka četrtega letnika ptujske gimnazije. Fotografski aparat je Andrejev redni spremljevalec že od 14. leta, z njim pa želi povezati tudi svoj poklic, saj se je vpisal na ljubljansko akademijo za likovno umetnost - smer fotografija.
Fotografije na razstavi so na temo zapuščene industrije. »To me je pritegnilo, ker gre veliko ljudi mimo teh objektov in jih sploh ne opazi. Večina fotografij je nastala na zelo obljudenih območjih, na primer ob Qlan-dii ali Eurospinu. Presenetilo me je, ker veliko obiskovalcev razstave teh objektov ni prepo-
znalo, so pa ti zelo fotogenični, še posebej ob oblačnih dnevih, ko se še bolj poudari njihova temačnost,« je pojasnil Lamut, ki trenutno končuje šolanje na Gimnaziji Ptuj - čaka ga samo še matura. Poleg učenju zanjo se posveča tudi pripravam na sprejemni izpit, ki ga mora julija opraviti za sprejem na ome-
Fotografski utrinek z razstave.
Foto: Andrej Lamut
Andrej Lamut trenutno razstavlja v KPŠ.
njeno želeno akademijo.
»Upam, da bom sprejet. V tem primeru se bom čim bolj prepustil profesorjem, da me bodo vodili; če pa mi ne bo uspelo, se bom poskusil čim več sam izobraževati. Po poklicu bi rad bil reportažni fotograf, ker me takšna fotografija najbolj zanima, pa tudi žal je v Sloveniji tako, da se od česa drugega, povezanega s fotografiranjem, skorajda ne da živeti,« je povedal dijak, ki se s to dejavnostjo ukvarja že od osnovne šole. Takrat so pri predmetu računalništvo za neko spletno stran fotografirali vedute Ptuja. Ko zdaj pogleda te izdelke, se po njegovih besedah zgrozi, a takrat so se mu zdeli ne samo zanimivi, ampak so ga tudi navdušili za nadaljnjo fotografsko pot.
»V šoli smo imeli dokaj dober fotoaparat in pritegnilo me je, da nisem o njem vedel ničesar, poznal nobenih funkcij ... Kmalu zatem sem si kupil svojega prvega kompaktnega digitalne-
ga in nato nekaj časa izboljševal svojo tehniko in kompozicijo.«
Na lovu za motivi
Sogovornik poskuša v objektiv ujeti čim več različnih motivov - krajine, portrete, arhitekturo ... »Želim namreč najti svojo tematiko. Najzanimivejši motiv, kar sem ga kdajkoli ujel, je nastal z Eifflovega stolpa v Parizu, ko sem ob večerni svetlobi fotografiral navpično navzdol in so sence stolpnic zanimivo odsevale na asfaltu. Nastala je zelo kontrastna in razgibana fotografija pariške ulice,« se spominja mlad fotograf, ki aparat pusti doma le, kadar gre v šolo.
Svoja dela je Andrej do zdaj
že večkrat razstavil: »Razstavljal sem v Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, kjer sem se predstavil z zelo pestrimi in različnimi motivi, v Kavarni ptujskih študentov sem imel razstavo na temo oken in vrat, prav tako so bila moja dela na ogled v Novem mestu, ob zaključku šolanja na Osnovni šoli Olge Meglic in zdaj ponovno v Kavarni.«
Že več let je tudi oblikovalec in tehnični urednik Cidopisa, mladinskega časopisa, ki ga ustvarjajo člani novinarske delavnice CID-a. Vsako številko prav tako opremi s svojimi zanimivimi fotografijami.
Za dobre fotografske izdelke je po njegovem pomemben
ogled dela kakšnih mojstrov ter osvojitev načel kompozicije. Prav tako je treba znati predstaviti to, kar sam vidiš na določenem motivu, tudi drugim. »Se pravi, vse nepotrebne stvari je treba eliminirati, da lahko pride glavna zgodba bolj do izraza,« meni Andrej Lamut.
Prepričan je tudi v pomembnost umetniške žilice. »Zame fotografija predstavlja izražanje neke zgodbe, ki jo lahko prikažemo tudi povsem brez tehničnega znanja,« je zaključil mladostnik, za katerega bomo (če si dovolimo malce pokukati v vedeževalsko kroglo) zagotovo še slišali .
Polona Ambrožič
Kidričevo • Biserna poroka zakoncev Kancler
Še na mnoga leta!
V soboto, 15. maja, so v občini Kidričevo praznovali biserno poroko - 60 let zakona zakoncev Ane in Jožefa Kanclerja iz Njiverc.
Biserni ženin Jožef Kancler se je rodil 17. marca 1925 v Nji-vercah pri Kidričevem, po poklicu je krojaški mojster, sprva je bil nekaj let zaposlen v ptujski Delti, kasneje pa v nekdanji TGA, sedaj Talumu Kidričevo. Biserna nevesta Ana Kancler, z dekliškim priimkom Fideršek, pa je bila rojena 15. julija 1928 v bližnjem Lovrencu na Dr. polju. Nekaj časa je bila zaposlena kot kuharica, kasneje pa se je posvetila skrbi za družino in gospodinjstvu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Dragica in sin Jožek, na jesen življenja pa ju razveseljujejo tri vnukinje in en pravnuk.
Biseroporočenca sta po 60 letih srečnega zakonskega življenja v spremstvu svojih domačih, bisernih svatov in domačega muzikanta svojo zaobljubo naprej ponovila pred županom občine Kidričevo Jožetom Mur-kom, ki jima je izdal skrivnost, da je bil krojaški mojster Jožef v
mladosti tudi njegov krojač. Ob obredu biserne poroke jima je čestital in jima zaželel še veliko zdravih skupnih let, izročil pa jima je tudi spominsko listino o svečani razglasitvi za biseropo-ročenca ter spominsko darilo občine. Biserno slavje so nato
nadaljevali v farni cerkvi svete Družine v Kidričevem, kjer je krščanski obred opravil farni župnik Anton Pačnik, nato pa so nevsakdanji veseli dogodek proslavili tudi na domači biserni gostiji.
-OM
Foto: M. Ozmec
Biseroporočenca Jožef in Ana Kancler v družbi s kidričevskim županom Jožetom Murkom in občinsko strokovno sodelavko Zdenko Frank ter svojima otrokoma, sinom Jožetom in hčerko Dragico.
Okoli sveta (41) • Piše: Filip Kovačič
Pridnestrovje - nepriznana država
Pot naju je vodila v Ukrajino. Odesa, nekdanje letovišče sovjetskih vladarjev, je bila najin cilj.
Ko sva se vračala sva najprej prečkala mejo nepriznane države, ki se uradno imenuje Pridnestrovska moldavska republika - PMR. Tako imenovana država, ki se je takoj po razpadu Sovjetske zveze ločila od matične Moldavije, ni bila nikoli uradno priznana.
Prestop meje je bil v nasprotju s pričakovanji dokaj hiter. Na meji sva že od daleč slišala govorjenje dveh tujcev, ki sta prav tako kot midva, le nekoliko glasneje, prečkala mejo. To je država, ki živi po nekih svoji pravilih, ki so mešanica sovjetskega sentimentalizma in turbo kapitalizma. Pridnestrovje ali Transdnester, kot tudi pravijo tej majhni, samo od Rusije priznani deželi, je vseeno vredna ogleda.
Najprej presenetijo simboli komunizma, ki so vidni na slehernem koraku. Grbi s srpom in kladivom, rdeče zvezde, ideološke komunistične parole, kipi sovjetskih vojaških herojev, kipi Lenina in Stalina ter pravi tanki kot spomeniki -in vse to sredi mesta ... Kot bi se vrnil v Jugoslavijo takoj po drugi svetovni vojni. Zrežiran preplah, češ da se namerava takrat na novo neodvisna in samostojna Moldavija tesno povezati z Romunijo, ki ji nekako narodnostno pripada, je pov-
zročil paniko med moldavski-mi državljani ruskega rodu. V začetku devetdesetih let se je Igor Smirnov, predsednik zdajšnje PMR, skupaj z nekdanjim visokim ruskim generalom odločil, da bo vzpostavil neodvisnost na desnem bregu Dnestra, ločil moldavske Slovane od moldavskih Romanov
Foto: Filip Kovačič
Leninov spomenik v Tiraspolu
in obudil čase železne zavese. Sledila je državljanska vojna, o kateri v Sloveniji vemo zelo malo in ki je terjala več kot petsto žrtev.
Najprej sva se odpravila v lov za iskanje primernega prenočišča po temačnih, neosvetljenih ulicah Tiraspola, glavnega mesta nepriznanega Pridne-strovja ter drugega največjega mesta Moldavije. Če sva spraševala po kakšnem hotelu, so bili ljudje nemalo začudeni in so naju spraševali, od kod sva in zakaj sva prišla. Po slabi uri iskanja se nama je nekako le uspelo prebiti do hotela.
Že takoj ob prihodu na parkirišče naju je v temi pričakal neznanec in nama prijazno razložil, da dela za hotel in da bi bilo dobro, če plačava varščino za svoj avto. V nasprotnem primeru se lahko avtu zgodi kaj nepredvidenega. Kaj sva hote-
la? V roke sva mu stisnila nekaj ameriških dolarjev, da sva ga pomirila. Sebe tudi!
Tujca, ki sva ju videla in predvsem slišala že na meji, sta nekaj minut za nama prispela v isti hotel. V Tiraspolu očitno velike izbire res ni bilo. Bila sta mlada Španca, pravzaprav je bil Juan Katalonec, Blanco pa Bask. Spustili smo se v pogovor in se dogovorili, da poiščemo kak lokal ter gremo na pivo.
Hotel je bil zgodba zase. Kopalnica je bila v surovem stanju, umivalnik in kad sta bili verjetno še iz 19.stoletja, medtem ko si na balkon sploh nisva upala stopiti, saj sva se bala, da se bo porušil. Glede na stanje cena sobe niti ni bila zanemarljiva - dvajset ameriških zelencev na noč.
Zjutraj se nam je mesto predstavilo v spektakular-ni obleki. Vendar le za tiste, ki so navdušeni nad idejo in pamfleti realsocializma. Kot je to bil Bask Blanco. Putinove slike so bile v vseh velikostih. Prekašal ga je le še Lenin, ki je kraljeval na premnogih slikah in bil predstavljen v številnih kipih. Včasih se mu je na kakšnem trgu pridružil še tovariš Stalin. Vmes pa jima je družbo delal znameniti južnoameriški revolucionar Che Guevara. Na glavnem trgu, ki je bil okovan s simboli komunizma, se je ravno tisti dan odvijal shod v podporo Južni Osetiji in Abhaziji.
Nadaljevanje prihodnjič
Poslovno svetovanje • Odkrijte svoje sposobnosti
Poslovna in osebna rast
Odkrijte svoje sposobnosti, razvijte svoje potenciale, izboljšajte svoje spretnosti.
Dejstvo je, da so zadovoljni in samozavestni ljudje zasebno in v poslu vedno med najuspešnejšimi in najučinkovitejšimi. Zato se splača investirati v osebno zadovoljstvo posameznika, sodelavca in zaposlenega.
Kaj je prvi korak na tej poti?
Če želimo spremeniti raven zadovoljstva, dvigniti raven osebne in poslovne rasti, moramo poiskati, odkriti, razviti način, izboljšati pristop, ki nam pomaga, da bomo znali premagati svoje strahove, da bomo zaupali vase in v svoje sposobnosti, imeli vizijo in nadzor nad svojim življenjem in se počutili dobro.
Nezadovoljstvo pri posameznikih oz. zaposlenih skoraj vedno izvira iz prepričanja, da so za njihove neuspehe krivi drugi in zunanje okoliščine, na katere nimajo vpliva. Najpogostejši razlog nezadovoljstva sta občutek posameznikove nemoči in prepričanje, da sta osebna sreča in uspeh v veliki meri odvisna od drugih. Ko gre za službo, mnogi pogosto verjamejo, da so za njihove slabe občutke krivi nadrejeni, sodelavci, podrejeni, poslovni partnerji, krivični plačni sistemi, razmere na trgu, zakonodaja ali politika. Ker seveda nič od tega ne morejo
spremeniti, kot bi želeli, postane to vzrok za stalno nezadovoljstvo posameznika, ki se pogosto začne prenašati na druge, razjeda pripadnost timu in podjetju, zmanjšuje storilnost ter neizogibno vodi v konflikte. Počasi, a vztrajno se to nezadovoljstvo širi v zasebno življenje in krha medosebne odnose z nam najbližjimi in tako ustvarja konflikte še tam, kjer bi morali iskati, odkrivati in najti naše trdne vire moči.
Kje je rešitev?
Rešitev je v prvi vrsti v spremembi odnosa, ki ga imajo ti do sebe; pa naj gre tako za posameznike, za tim sodelavcev ali pa za ostale zaposlene v podjetju.
Spoznati morate, da niste žrtve zunanjih okoliščin, tudi takrat ne, ko gre za vaš odnos do najbližjih, vašo zaposlitev, delovno mesto. Ko boste razumeli, da sami, pa čeprav največkrat nezavedno, v največji meri ustvarjate izkušnje, s katerimi se soočate, potem boste znali drugače pogledati nase in na vlogo, ki jo imate v domačem ali poslovnem okolju. Spoznali boste, da je vaš osebni občutek uspeha v prvi vrsti odvisen od vas in ne od nadrejenih ali drugih razmer. Naučili se boste, kako ste ne glede na okoliščine
lahko uspešni. Odpadli bodo razlogi za občutke ogroženosti in potrebo po nenehnem nasprotovanju, s čimer ste se doslej, pogosto nezavedno branili. Na svojem delovnem mestu boste našli nove priložnosti zase, s tem pa bo tudi vaša zavzetost za poslovne rezultate podjetja neprimerno večja.
Da bi lahko spremenili svoj odnos do sebe, potrebujete novo razumevanje in znanje o poslu in življenju.
Poskrbite za svoje osebno zadovoljstvo, za zadovoljstvo svojega tima. S tem boste razbremenili sebe in hkrati storili največ za uspešnost in učinkovitost tako sebe kot podjetja, kjer delujete. Dvignite svoje samozadovoljstvo . To je najzanesljivejši ključ do povečanja uspeha- tako na osebnem kot na poslovnem področju (business coaching, life coaching).
V svetu coaching predstavlja nujnost.
In kaj sploh je coaching?
Največkrat zasledimo:
1.	coaching je proces odkrivanja in vzpodbujanja posameznikovega potenciala.
2.	coaching je oblika podpore posamezniku v močno tekmovalnem in stresnem okolju, da čim prej razvije določene
sposobnosti, izboljša svoje delovanje, izkoristi svoj potencial, postane celovita in zadovoljna osebnost.
3. coaching je pogovor, dialog ali serija pogovorov med dvema osebama, ki temelji na iskrenosti, zaupanju in obsega več kot samo poslovni del. Izkoristite priložnost in se udeležite seminarja z delavnico: Coaching na poslovni / osebni poti rasti - Maribor, petek, 28. 05., ob 17.00; lokacija: Industrijska cona TAM, Pot k Tamu 15, Tezno-MB (v prostorih: Skupina Emperata); seminar z delavnico traja 3,5 ure, cena: 84 eur (DDV je vključen v ceno, znesek poravnate ob prijavi na TTR ali pred pričetkom seminarja).
Presenečenje - gostja predavanja: pravkar se je vrnila iz Londona, kjer se je udeležila tridnevnega osebnostnega izobraževalnega seminarja.
PRITAVA: www.poslovno-svetovanje.org
Zagotovite si mesto s pravočasno prijavo, št. udeležencev je omejeno na 20 do 25, prijavite se lahko preko spleta ali na 031 / 708 026.
Želim vam veliko pravih odločitev!
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved
Na valovih časa
Torek, 25. maj
Danes goduje Gregor.
1810 je ljudska skupščina v Argentini vrgla španskega podkralja in izročila oblast začasni vladi.
1879 se je rodil britanski politik baron William Maxwell Aitken Be-averbrook. Njegov dnevnik Daily Express je imel največjo naklado na svetu.
1883 so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most, ki je s svojimi 486 metri naslednjih 200 let veljal za najdaljšega na svetu.
1889 se je rodil letalski konstruktor ukrajinskega rodu Igor Sikorski. Leta 1913 je naredil prvo štiritaktno rusko letalo. 1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis, veliki trobentač in skladatelj, ki je vplival na razvoj glasbe v 20. stoletju. 1963 so ustanovili v Adis Abebi Organizacijo afriške enotnosti. Sreda, 26. maj Danes goduje Zdenko.
1394 se je rodil francoski pesnik Charles Orleanski. Pisal je alegorične pesmi, v katerih je izražal hrepenenje po domovini, saj je 25 let preživel v angleškem ujetništvu.
1895 se je rodila ameriška mojstrica dokumentarne fotografije Dorothea Lange.
1907 se je rodil ameriški filmski igralec John Wayne.
1946	so z giljotino usmrtili dr. Marcela Petiota, premožnega zdravnika z uspešno prakso v Parizu, ker je bil obsojen zaradi umora 27 ljudi na svojem domu.
1955je prvič po letu 1948, to je resoluciji Informbiroja, ki je obsodila jugoslovanske komuniste, prišla v Beograd sovjetska državnopartij-ska delegacija, ki jo je vodil prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov. Četrtek, 27. maj Danes goduje Janez.
428 p. n. š. se je rodil grški filozof Platon, ki velja z največjega antičnega idealističnega filozofa.
1679 je angleški parlament izdal zakon, ki je določal, da ne sme biti nihče aretiran brez sodnega postopka in preiskave. Samo med nemiri, ki bi lahko ogrozili javno varnost, sme oblast ravnati drugače. 1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo prestolnico ruskega imperija St.Peterburg.
1878 se je rodila ameriška plesalka Isadora Duncan, ki je s svojimi nastopi in pedagoškimi metodami napovedala razvoj sodobnega izraznega plesa.
1907	se je rodila ameriška zoologinja in pomorska biologinja Rachel Louise Carson, ki ji pripisujejo, da je spodbudila nastanek globalnega gibanja za varovanje okolja.
Petek, 28. maj
Danes goduje Avguštin.
Danes je svetovni dan sonca.
1453 je turški sultan Mehmed II. zavzel Carigrad.
1738 se je rodil francoski zdravnik Joseph-Ignace Guillotin, ki je
oktobra 1789 predlagal uporabo mehanične naprave, s katero bi v
Franciji opravljali usmrtitve - giljotino.
1908	se je rodil angleški pisatelj in novinar Ian Fleming. Zaslovel je z vohunskimi kriminalnimi romani, katerih junak je James Bond, agent britanske tajne službe.
1961 so ustanovili v Londonu organizacijo Amnesty International, ki se bori proti preganjanju ljudi zaradi političnih, ideoloških, verskih, etničnih ali rasnih razlogov. Sobota, 29. maj Danes goduje Magdalena.
Danes je svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN.
1917 se je rodil ameriški politik in 35. predsednik države John Fitzgerald Kennedy, žrtev atentata v Dallasu leta 1963.
1947	je indijski parlament tri mesece pred izglasovanjem neodvisnosti preklical zapostavljanje kaste »nedotakljivih«.
1953 sta novozelandski alpinist Edmund P.Hillary in vodja nosačev Tensing Norgay kot člana britanske ekspedicije prva stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest.
1990 je Vrhovni sovjet Ruske federacije izvolil za svojega predsednika Borisa Jelcina. Nedelja, 30. maj Danes goduje Ivana.
1265 se je rodil v Ravenni eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri, simbol italijanske kulture 13. stoletja. 1431 so sežgali na grmadi Devico Orleansko, »Jean d'Arc«, potem ko so jo razglasili za krivoverko.
1778 je umrl francoski književnik, zgodovinar in filozof Voltaire.
1914	so dva meseca po koncu vojn proti cesarju Francozov Napoleonu I. podpisala zastopstva štirih zaveznic in Francije v Parizu mirovno pogodbo.
Ponedeljek, 31. maj Danes goduje Angela.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju in svetovni dan športa.
1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije.
1578 so v Rimu po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja najprej popolnoma pozabljene.
1819 se je rodil književnik in novinar Walt Whitman, najpomembnejši ameriški pesnik druge polovice 19.stoletja.
1915	so Nemci s cepelinom prvič bombardirali London.
1990 so na pobudo Francije prepovedali uvoz britanske govedine v Evropo. Številni potrošniki so praktično šele tako izvedeli za bolezen norih krav.
1945 so Angleži predali slovenskim partizanom zadnji transport slovenskih domobrancev, ki so se po koncu vojne umaknili na avstrijsko stran v Vetrinje na Koroškem.
AvfoD£OM
Po treh letih prihaja osvežena mazda6
Mazda6 je ob diskretni prenovi dobil novo masko motorja z bolj poudarjenim logotipom, kar jo sedaj še bolj povezuje z najnovejšimi hišnimi modeli, pa tudi zadnje luči so opremili s svetlečimi diodami. Kupci lahko izbirajo med šestimi motorji; med njimi je tudi športno nastrojeni 2,0-litrski bencinski stroj z neposrednim vbrizgom, ki je v primerjavi s predhodnikom prijaznejši do okolja.
In kako se lotiti predelave uspešnega in všečno oblikovanega modela? S to nalogo so se soočili pri Mazdi, kjer so po skoraj treh letih največji hišni limuzini dali nekaj manjkajoče tehnike, z oblikovnega stališča pa govorimo o res skromnih popravkih, ker očitno za kaj več ni bilo potrebe.
Ker so Mazdini oblikovalci „običajne" različice po prenovi močno približali športni izvedenki GTA, ta kot posebna izpeljanka praktično ne obstaja več, saj se razen spremenjene maske in obrobljenih meglenk v ničemer ne razlikuje od ostalih. Tudi zadnji del je ne glede na paket opreme dobil enoten odbijač in luči - ha-logenske žarnice za nižje nivoje opreme in tiste s tehniko LED-diod za GTA in GTA luxury.
Mazda6 nedvomno sili v zgornji del svojega razreda, kar je poudarjeno z uporabo kakovostnejših materialov, drugačnim oblazinjenjem sedežev, večjo količino kroma na stikalih ter kakovostno plastiko z visokim sijajem, ki obkroža radijski sprejemnik, zato je občutek v notranjosti po novem še za odtenek boljši.
Mazdini strokovnjaki so spremenili do sedaj močno kritizirano podajanje informacij potovalnega računalnika, ki je zdaj preprostejše, predvsem ima logično za-

stavljen izbirnik in »sprehajanje« po njem. Na strop avtomobila so namestili predal za očala, ki ga v paketih GTA in GTA luxury ni, saj ga zamenjuje senzor alarmne naprave. Vendarle bi si želeli, če bi vizualne popravke zamenjala sodobnejša tehnika, zaradi česar ta limuzina zaostaja za marsikaterim tekmecem. Prenova je namreč prispevala le sistem za zaznavo vozila v mrtvem kotu, prilagodljive žaromete AFS, ki svetijo v ovinke, asistenco za pomoč pri speljevanju in sistem za zaviranje v sili ESS, ki vklopi vse štiri smernike.
Opremskih paketov je pet: vstopni vsebuje elektronski nadzor stabilnosti vozila ESC, samodejni vklop varnostnih utripalk
pri zaviranju v sili ESS, ročno klimatsko napravo, avdio napravo in prednji naslon za roke. Naslednjo stopnjo predstavlja TE, pri katerem je klimatska naprava dvopo-dročna, avdio naprava je opremljena z izmenjevalcem zgoščenk in priključkom za zunanje naprave. Paket TE+ je pridobil največ, saj ga od prejšnjega modela loči še sistem RVM, ki namesto voznika preverja, kaj se dogaja v mrtvem kotu, senzorji tlaka v pnevmatikah, akustična parkirna pomagala spredaj in zadaj, aktivni žarometi in bluetooth. Športna paketa GTA in GTA luxury sta ostala takšna kot pred prenovo.
Z izjemo vstopnega bencinskega motorja, vsi agregati ustrezajo okoljskim standardom Euro5. Največja novost je 2,0-litrski bencinski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva, ki ob povišanih zmogljivostih v ozračje izpusti šest odstotkov manj ogljikovega dioksida. 2,2-litrski dizelski štirivaljnik treh zmogljivostnih razredov ima manjši turbinski polnilnik z izboljšano odzivnostjo in uglajenostjo, ob čistejšem izpuhu pa porabi tudi manj goriva.
Vsi motorji (razen najšibkejšega) so opremljeni s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, 2,0-litrski bencinski stroj ponuja možnost dokupa petstopenjske avtomatike.
K dinamični in športno nastrojeni podobi se poda tudi spremenjena podoba aluminijastih platišč, ki so izgubila na teži: 17-palčna so lažja za osem odstotkov, za palec večja še za dva odstotka več. Mazdi-nim strokovnjakom je tako uspelo zmanjšati nevzmeteno maso vozila, zato je tudi delovanje volana natančnejše in odzivnej-še, avto je stabilnejši pri hitri vožnji ter bolj dinamičen v ostrih zavojih.
Opravljene posodobitve mazde6 so tako malenkostne, da jih površno oko le stežka odkrije, a je novi model vseeno privlačnejši. Uvoznik si je postavil za cilj doseči šestodstotni tržni delež v srednjem avtomobilskem razredu, kar pomeni, da bodo morali prodati v Sloveniji okoli 300 mazd6. Največ povpraševanja naj bi bila deležna petvratna, turbodizelska različica z opremo TE.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Razvojne okvare sklenine stalnih zob in njihovo zdravljenje pri otrocih in mladostnikih (1. del)
Vrsta razvojne napake
Sklenina je edino trdo tkivo v telesu, ki nima sposobnosti obnavljanja, tako da na njej ostanejo vidne vse okvare, ki so nastale v času njenega razvoja. Izdelava sklenine stalnih zob se prične malo pred rojstvom ali takoj po rojstvu in se zaključi okrog štirinajstega leta starosti. Razvojne okvare sklenine lahko povzročijo genetski in okoljski dejavniki. Okvarjena sklenina je zaradi nezadostne tvorbe organskega matriksa hipoplastična - stanjšana, žlebičasta ali luknjičasta, zaradi neustrezne mineralizacije je hipomineralizirana - na izgled lisasta, motna.
Okvara sklenine zaradi genetske napake je praviloma prisotna na vseh zobeh in zajame vse ploskve posameznega zoba. Pri dedni bolezni amelogenesis imperfecta je okvara sklenine edini bolezenski znak. Pri boleznih, kot so epidermolysis bulloza, tuberozna skleroza, dedna družinska hipofosfatemija,
hipofosfatazija, mukopolisa-haridoza tip A pa je okvarjena sklenina le eden od bolezenskih znakov.
Sistemski vpliv na razvoj sklenine imajo poleg genetskih napak tudi endokrine, imunološke, hematološke in presnovne motnje, hipovita-minoze, sistemske okužbe, zdravila, toksini. Vrsta, obsežnost in mesto skleninske okvare so odvisni od starosti otroka, v kateri so škodljivi dejavniki delovali, in od njihove jakosti. Tako npr. nefrotski sindrom in kronična ledvična odpoved pri dojenčku povzročita okvaro sklenine na stalnih sekalcih, pri hipoparatireoidizmu je zaradi znižane ravni kalcija moten razvoj sklenine. Večje število skleninskih okvar so opazili pri otrocih z akutno limfoidno levkemijo, če so pred 10. letom starosti prejemali kemoterapijo v visokih dozah. Pri celiakiji opažamo simetrično in kronološko razporejene skleninske okvare, večinoma omejene na stalne sekalce in kočnike ,
r
\_£_i_L
Foto: Črtomir Goznik
Leonida Vidovič, dr. dent, med.
ki se mineralizirajo v času, ko otrok prične uživati gluten-ska živila. Tetraciklini in prekomerno uživanje fluoridov iz naravnih virov ali zobnih past in fluoridnih dodatkov so najbolj poznana zdravila, ki povzročajo razvojne okvare sklenine. V zadnjem času se ugotavlja, da razvoj skle-nine prvih stalnih kočnikov in/ali sekalcev motijo tudi toksične kemikalije iz okolja (poliklorirani bifenili), ki se v telo otroka prenašajo z materinim mlekom pri dojenju.
Razvojno okvaro sklenine lahko povzročijo krajevni vzroki, kot so poškodbe in lokalne okužbe. Verjetnost nastanka okvare sklenine stalnega zoba, če si otrok poškoduje mlečni zob, je veli-
ka, predvsem zaradi majhne razdalje med konico mlečne korenine in zametkom stalnega zoba, ki ne presega 3 mm in je le iz mehkega veziva. Kakšna bo okvara skleni-ne stalnega zoba, je odvisno od starosti otroka, vrste in stopnje poškodbe mlečnega zoba in načina zdravljenja. Skleninska okvara stalnega zoba najpogosteje nastane pri izbitju in vtisnjenju zgornjih mlečnih sekalcev. Pri otrocih, rojenih s shizo, so skleninske okvare verjetno posledica poškodb pri kirurški korekciji razcepa. Nezdra-vljeni mlečni zob s prisotno okužbo ob konici korenine mlečnega zoba prav tako lahko povzroči okvaro sklenine stalnega zoba, v težjih primerih pa celo zaustavi razvoj stalnega zoba.
Zobje z razvojno okvaro sklenine so bolj občutljivi na vsakodnevne dražljaje. Zobje so občutljivi že ob ščetkanju, zato jih otrok slabše čisti. Na okvarjenih mestih obloge bolj zastajajo, kar omogoči hiter pojav in napredovanje kariesa. Ob zobozdravniških posegih so takšni zobje bolj občutljivi in moramo uporabiti anestetik pri posegu, pri katerem bolečine običajno ne pričakujemo.
Zdravstveni dom Ptuj Leonida Vidovič, dr. dent. med.
Moje cvetje
Smo v aprilu ali maju?
Po krajšem sušnem obdobju smo spet deležni hladnejšega in deževnega vremena. Mnogim je že odveč in komaj čakajo poletje, kmetje pa so bili dežja veseli. Res je bilo že suho. V tednu, ki prihaja, bo le nekoliko topleje, padavine pa bodo še vedno možne. Takšno vreme je seveda vzrok napada številnih škodljivcev tako na zelenjavnem kakor na okrasnem vrtu. Spomladi se koristne žuželke ne morejo razmnožiti tako hitro, da bi opravile z močnimi kolonijami uši, ki jih najdemo na vseh mladih poganjkih tako okrasnega grmičevja, posebej vrtnic, kakor sadnega drevja in tudi vrtnin. Če želimo, da nam bodo v boju z njimi poleti pomagale mnoge koristne žuželke, ne samo pikapolonice, ki jih vsi poznamo, ampak tudi mnoge druge, potem se teh škodljivcev zdaj ne smemo lotiti z najmočnejšim orožjem, močnimi insekticidi. Potem poleti koristnih žuželk ne bo. Najbolje je uši odstranjevati kar z roko, lahko pa tudi z močnejšimi curki vode. Ob tem one oddajo posebne signale, zaradi katerih se pri nas ne bodo naselile nove kolonije, privabljajo pa ti signali koristne žuželke. Vsega tega ni, če se uši lotimo z insekticidi, ki jih povsem odstranijo v trenutku.
Foto: Miša Pušenjak
Sobne rastline
Po dolgi kurilni sezoni so mnoge utrujene in so odvrgle več listov. Če je le možno, jih sedaj prestavimo na prosto, nekam v polsenco. Tam si bodo najbolj opomogle. Tudi orhideje nam bodo zelo hvaležne, če jih prestavimo na prosto. Pri tem je potrebno paziti, da ne bodo stale tako, da voda ne bo odtekala. V vsakem primeru jih vzamemo iz okrasnih loncev. Tisti, ki ste spretni, boste zanje naredili posebne košare, s katerih voda hitro odteče, in jih obesili na drevesa. Tam se bodo počutile najbolj doma, saj z dreves tudi prihajajo k nam. Če pa teh košar nimamo, potem jih postavimo na narobe obrnjene lonce in podobne podstavke, ne direktno na zemljo. Na zemlji bo namreč lubje, v katerega so posajene, gnilo, s tem pa tudi njihove korenine. Nazaj v naše stanovanje bomo orhideje postavili šele, ko se bodo pričele temperature pod ničlo. Poletno zalivanje naj bo zelo skromno, pogosto sploh ni potrebno.
Balkoni in terase
Večina nas ima balkonske lepotice presajene že več kakor tri tedne in lahko jih pričnemo dognojevati. Res je, da trenutno zaradi padavin večina ne more zalivati, pa nič hudega. Kakor hitro boste prvič zalili, dodajte vodi tudi gnojila za cvetoče rastline. Pričnite s polovičnimi odmerki enkrat na teden. Čez tri do štiri tedne dvakrat tedensko, proti koncu junija pa vsak dan z zelo majhno količino gnojila: noževo konico ali eno malo žličko na deset litrov vode. Za vse tiste, ki imate le korito ali dve, pa dobra novica, v trgovinah lahko najdete posebne šumeče tablete za gnojenje, ki jih raztopite v litru vode. Z njimi do konca junija zalivamo enkrat tedensko, nato pa dvakrat.
Gredice
V polnem cvetu so rododendroni. Žal jim ta dež nič ne koristi. Da se ne bodo na cvetovih, ki se bodo oblikovali za naslednje leto, razvile bolezni, je potrebno vsa odcvetela socvetja sproti odtrgati in odnesti stran od grmičevja. Po cvetenju pa moramo rastline še enkrat pogojiti. Ne pozabite, šele to gnojenje bo dalo rastlini vzpodbudo, da nastavi nove popke za naslednje leto. Če še niste, potem dodajte tudi svežo, kislo prst okoli rastlin, nato pa tla zastrite z lubjem, saj rododendroni ne uspevajo dobro, če so njihove korenine izpostavljene vročemu zraku in vetru.
Vrtnice so tik pred cvetenjem, zato morajo biti okopane in pognojene. Preglejte jih, saj je skoraj povsod na njih veliko uši. Te bodo zmanjšale lepoto cvetenja, če jih ne boste pravočasno odstranili. Ravno pri vrtnicah to najlažje naredimo tako, da jih operemo z močnejšim curkom vode. Vsak poganjek posebej vzamete v roke in z njega s curkom vode odplavite uši. Ne bodo se več vrnile na rastline. Lahko pa naredimo naravne pripravke, najbolj znan je tisti iz kopriv. 1 kg zelišča namočimo v 10 l vode in pustimo stati na toplem natanko 24 ur. Vendar moramo s tem pripravkom škropiti trikrat zaporedoma vsak drugi dan. Močnejši pripravek je narejen iz listov rabarbare ali vratiča. Tukaj pa namakamo vsaj 48 ur, bolje pa več.
Pojavlja se tudi že pepelasta plesen. S sadnega in okrasnega drevja jo preprosto izrežemo, vrtnice pa varujemo z naravnimi pripravki na osnovi preslice. Tega si lahko naredimo tudi sami, ne pozabite pa, da govorim o njivski preslici. 1 kg svežega zelišča za 48 ur namočimo v 10 l vode.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn stene
Pevec Sting bo 13. julija izdal nov »klasični« album z naslovom Symphonicity. Nanj je uvrstil nekatere največje uspešnice iz svoje samostojne kariere in tudi nekaj tistih, ko je še bil član legendarne zasedbe The Police. V popolnoma novih aranžmajih lahko pričakujemo hite, kot so Roxanne, Every Little Thing She Does Is Magic, An Englishman In NY in druge.
®@®
Avstralska pop zvezda Kylie Minogue bo 5. julija na trgovskepoliceposlala svoj novi že 11 studijski album, ki bo nosil naslov Aphrodite. Znan je že tudi prvi singel novega albu-
ma, to bo skladba z naslovom All The Lovers. Pod skladbo se je podpisala britanska elektro-pop zasedba Kish Mauve, kije z Kylie sodelovala že leta 2007
v veliki uspešnici 2 Hearts. ®®®
Ameriška r&b diva Mary J Blige je dobila glavno vlogo v filmu o življenju pokojne glasbenice Nine Simone. Naslov filma, ki ga bodo pričeli snemati letošnjo jesen, bo Nina, režije pa se bo lotila Cynthia Mort. Glavna tema filma bo ljubezensko razmerje med to slavno pevko in njenim pomočnikom, ki ga bo upodobil britanski igralec David Oyelo-wo.
Mary J Blige

Te zanima kako bo izgledal vajin otrok?
ÈS
Fantastična aplikacija Baby Oracle vam bo razgnala dvome, kako bo izgledal vaš otrok. Slikajte sebe in partnerja, ter pustite aplikaciji, da iz vajinih slik sestavi sliko vajinega dojenčka. Naložite si zdaj in že danes preženite vse dvome!
Pošlji: TD BABY na 3030

SOMIER
Inovativna simulacija prikaže rentgensko sliko na ekranu tvojega mobilnika! Premikaj telefon preko prijateljeve roke ali glave in se zabavaj ob reakcijah popolnega presenečenja.
Pošlji: TD ZAREK na 3030
M
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Mobilni rentgen sta zabavni aplikaciji in ne podjata resničnih rezultatov.
To je to
Sting
Islandska pevka Björk je dobitnica prestižne švedske nagrade Polar Music Prize, ki jo podeljuje The Royal Swedish Academy Of Music, Omenjeno nagrado je prejel tudi slavni Ennio Morricone. Oba bosta na svečani podelitvi v Stockholmu prejela vsak po 87000 funtov. The Polar Music Prize je najpomembnejša švedska glasbena nagrada, ki jo vsako leto podelijo najboljšimi pop in klasičnim glasbenikom. Med dosedanjimi dobitniki omenjene nagrade najdemo tudi zvezde, kot so Sir Elton John, Paul McCartney, Pink Floyd in Led Zeppelin.
®@®
Frontam britanske rock zasedbe Blur, Damon Albarn je potrdil, da se vračajo v studijo kjer bodo po dolgih sedmih letih posneli material za novi album. Blur so se lani spek-takularno vrnili na svetovno glasbeno sceno in v trenutku razprodali svoje koncerte. Njihov zadnji album Think Tank je bil izdan leta 2003, istega leta pa je skupino zapustil kitarist Graham Coxon.
®®®
Tom Jones, priznani britanski pevec, ki je v 45 letih glasbene kilometrine nanizal številne uspešnice in postal ljubljenec množic, uspešno nadaljuje glasbeno kariero. Leta 2008je izdal zadnji studijski album 24 Hours, že to poletje pa prihaja njegova nova plošča. Na začetku junija bo v spletnih trgovinah na voljo kar dvojni single Burning Hell/What good am I, ki bo napovedal izid nove plošče Praise and Blame. Novi glasbeni izdelek Jonesa bo izšel v drugi polovici julija na njem pa bodo predvsem priredbe starih uspešnic drugih izvajalcev.
®®®
Britanska pevka Dido je predstavila novo skladbo, ki nosi naslov Everything To Lose. Pevka je že kar nekaj časa v iskanju navdiha in kot sama pravi novega zvoka za novi album. Omenjena skladba Everything To Lose je vključena v soundtrack filma Sex And the City 2, ki bo kmalu obiskal tudi slovenske kinematografe. Novi album Dido lahko pričakujemo ob koncu leta.
®@®
Kelendria Trene Rowland, vsem bolj znana kot Kelly Rowland, nekdanja članica zasedbe Destiny's Child, bo 28. julija izdala novi singel, ki bo nosil ime Commander. K sodelovanju je znova povabila znanega francoskega DJ-a in producenta Davida Guetto. Njuno sodelovanje je že bilo uspešno leta 2009, ko sta posnela super uspešnico When Love Takes Over, ki se ji je uspelo uvrstiti tudi na prvo mesto britanske glasbene lestvice.
®®®
Na roko napisan tekst za skladbo Beat It, ki ga je Michael Jackson podaril svojemu producentu, se bo naslednji mesec znašel na dražbi v Kaliforniji. Izvedeli pa smo tudi, da naj bi omenjeni tekst dosegel vrednost od 4000 do 6000 ameriških dolarjev. Na dražbi pa naj bi se znašla tudi znamenita rožnata obleka, ki jo
je nosila Marilyn Monroe. ®®®
Bivši član zasedbe Oasis Liam Gallagher je pridobil avtorske pravice in bo skupaj s svojim novi bandom posnel glasbo za novi film o legendarni zasedbi The Beatles. Omenjeni film bodo posneli po spominih Richarda Dilella, ki je detajlno analiziral delo
I
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	OMG - USHER FT. WILL I AM
2.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GOOD TIMES - ROLL DEEP
2.	RIDIN' SOLO - JASON DERULO
3.	OMG - USHER FT. WILL I AM
NEMČIJA
1.	DON'T BELIEVE - MEHRZAD MARASHI
2.	SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT
3.	REAL LOVE - MARK MEDLOCK
Ogabno
Kar se je v sredo dogajalo v Ljubljani, je naravnost ogabno! To ni bil nikakršen protest, pač pa vaška veselica, ki se je seveda kot preneka-tera ob pomoči alkohola sprevrgla v nasilje in vandalizem. Nekomu se je pač zazdelo, da bi bilo lepo uničiti parlament, množica neumnih ovac pa mu je sledila; tako kot se to na svetu zmerom dogaja.
Vendar, čemu je do tega sploh prišlo? Dijaki in študentje so jezni, ker bi jim radi okrnili precej ugodnosti, ki jih zaenkrat imajo. Seveda, to jim ni všeč in nenehno ponavljajo, da je nesprejemljivo, da se njihov položaj poslabša ... Mar so pričakovali, da se bo v času krize izboljšal? Tudi sam sem bil kot dijak povabljen na protest, ki pa se ga (sedaj ko gledam poročilam »na srečo«) nisem udeležil. Vsi povprek kričijo o malem delu, štipendijah in malicah ter se derejo, kako grozno slabo je vse skupaj, vendar osebno te stvari raje jemljem z neko rezervo in o njih poskusim premisliti z zdravo pametjo. Protestirati preprosto zato, ker si je nekdo tako izmislil, čeprav sam ne poznaš stvari proti kateri bi stavkal, je preprosto neumno. Kar se tiče malega dela, se mi zdi, da ko človek o tem premisli, to sploh ni tako grozno slaba zadeva. Namreč, ko sem si preračunal, koliko lahko posameznik s tem delom zasluži že ob minimalnem plačilu 3 evre na uro, sem bil presenečen. To na mesečni ravni znese okoli 220 evrov, pa to je komaj minimalno plačilo! Poleg tega bi vsem, ki bi opravljali malo delo, tekla določena delovna doba.
Ne razumem, zakaj so nekateri tako ostro proti temu, ko pa je primarna naloga študentov in dijakov namreč študirati in se učiti, ne pa po osem ur na dan delati in služiti več kot povprečen delavec. Če se komu zdi, da je to grozno, naj pogledajo, kako je študentsko delo urejeno v drugih državah Evropske unije. Pozabiti pa ne smemo niti na študentske servise, ki so se na ta račun precej dobro bogatili, zdaj pa se bunijo.
Druga zgodba pa je s štipendijami. To, da bi ukinili državne štipendije za vse mlajše od 18. leta, je preprosto absurdno. Veliko otrok se namreč šola izven kraja bivanja, kar pomeni, da morajo plačati bodisi vozovnico za vlak/avtobus, ali pa dijaški dom, ki na mesečni ravni stane nekaj preko dvesto evrov. Kako naj to plača večina slovenskih družin, ki kmalu še za kruh več ne bodo imele? Zdi se mi, da bi bilo modro uvesti štipendije za vse dijake in študente, razen če bi se ji posameznik odpovedal ali pridobil npr. Zoisovo ali kadrovsko štipendijo. Tako bi vsak dobil štipendijo, obiskovati srednjo šolo in študirati pa bi bilo lažje. Vendar te štipendije bi se ob zaposlitvi pričele vračati, in sicer glede na šolski uspeh. Na primer, odličnjak bi vračal 10-15 % štipendije, tisti s prav dobrim uspehom nekoliko več, kdor pa ne bi izdelal letnika, pa bi jo moral vrniti v celoti. Če ne drugo, bi to ljudi motiviralo vsaj toliko, da bi bili zadostni ali še boljši, ne pa, da v učilnicah samo sedijo in gledajo na uro.
Potem tudi tistih nekaj evrov za malico ne bi bilo problem plačati. Naj se plačujejo, vendar naj šolajoči se ljudje prejemajo štipendije. Modro pa bi bilo tudi, če bi prenehali denar razmetavati za razne ankete, nacionalna preverjanja znanja in referendume, ki nas stanejo milijone in milijone. Tudi ta denar bi lahko mnogo pametneje porabili, npr. za malice. Pa naj si bo še stanje tako »grozno«, nasilje in vandalizem nista sprejemljiva.
Matic Hriberšek
skupine v letih od 1967 do 1970.
Ameriška pevka in igralka Christina Aguilera je najavila svoj novi singel. Skladba na kateri je sodelovala z rappe-
rico Nicki Minaj, nosi naslov WooHoo in naj bi se na ameriških radijskih postajah prvič pojavila 25. julija. Kot smo že pisali, bo njen novi album Bi-onic v Veliki Britaniji izšel 7. junija.
Janko Bezjak
L
1.	HEY,
2.	GIPS
estvi
NAJ
. SOUL SISTER - TRAIN PSY - SHAKIRA
3.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
4.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
5.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
6.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS
7.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
8.	FIREFLIES - OWL CITY
9.	SONG FOR SOPHIE - AURA DIONE
10.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
11.	SOLDIER OF LOVE - SADE
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjev narastek s šunko* SREDA
gobova juha, ajdovi žganci ČETRTEK
piščančji paprikaš, polžki PETEK
sojini ocvrtki*, solata SOBOTA
hrenovke na žaru (povite v slanino),
zelenjava
NEDELJA
brokolijeva juha, ocvrt piščanec, riž, solata
PONEDELJEK
zelenjavna juha, jabolčni štrudelj
*Krompirjev narastek s šunko
Za 4 osebe potrebujete: 1 kg krompirja, 200 g prekajene šunke, 4 mlade čebule, 2 stroka česna, 400 ml smetane, 160 sira, 4 jajca, sol, poper, peteršilj za dekoracijo.
Krompir operite in z lupino vred kuhajte približno 30 minut, tako da bo še čvrst. Nato ga ohladite, olupite, operite in narežite na rezine. Šunko narežite na trakove. Očistite mlado čebulo, jo oplaknite in prečno narežite na 2 do 3 cm dolge kose. Namastite pekač za narastke in v plasteh vanj naložite
krompir, čebulo in šunko. Česen olupite, drobno sesekljajte in potresite po narastku. Pečico segrejte na 180 stopinj (ventilatorsko na 160). Segrejte smetano in v njej stopite sir (prej ga naribajte, da se hitreje razpusti). Mešanico nekoliko ohladite in vanjo umešaj-te jajca, krepko začinite s soljo in poprom ter prelijte prek narastka. Pecite približno 60 minut. Lahko ga čez nekaj časa pokrijete z aluminijasto folijo, da ne bi preveč pote-mnel. Narastek okrasite s peteršiljem.
**Sojini ocvrtki
Sestavine: 500 g sojinih medaljonov, 1 zelenjavna kocka, 1/2 žličke čebule v prahu, 1 žlička česna v prahu, 2 skodelici polnozrnate moke, 3 žlice gorčice, 1/2 skodelice vode, 2 žlički pecilnega praška, rastlinsko olje, sol in poper.
Sojine medaljone kuhamo z zelenjavno kocko in malo soli 15-20 minut in jih odce-dimo. V globoki skledi zmešamo pol moke, pecilni prah, sol, poper, čebulo in česen v prahu. V posebni posodi razredčimo gorčico s skodelico vode, dodamo drugo polovico moke in pomešamo. Koščke sojinih me-daljonov pomočimo v testo z gorčico, nato pa v suho mešanico moke. Po obehj straneh jih ocvremo v vročem rastlinskem olju pri srednji vročini, da postanejo hrustljavi in zlato rjavi. Priloga: solata s sojinim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
Finci: "Kruh vzemi iz zemlje, ne iz ust drugega."
•k-k-k
Francozi: "Kjer ni kruha, je vse naprodaj." •k-k-k
Nemci: "V kuhinji ne smeta biti dva kuharja." -k-k-k
Čehi: "V mastno kuhinjo letijo muhe." -k-k-k
Angleži: "Denarnico vprašaj, kaj naj kupiš." -k-k-k
Čehi: "Ne kupuj drago, a tudi zastonj ne je-mlji."
-k-k-k
Hrvati: "Kar norec kupi, sto pametnih ne more prodati." -k-k-k
Malajci: "Najprej prodaj, šele potem kupi." -k-k-k
Kitajci: "Če imajo ljudje glavo, ni nič težkega na svetu."
-k-k-k
Italijani: "Tri stvari so težke: varovati skrivnost, trpeti krivico in dobro izrabiti čas." -k-k-k
Angleži: "Lačni ne opazi kuharjevih napak."
Dekle potuje z avtoštopom na morje. V njenem dnevniku je zapisano:
10.	avgust: Danes sem prepotovala 150 km z voznikom volkswagna. Na koncu poti je hotel imeti z menoj spolne odnose. Izstopila sem in peš nadaljevala pot.
11.	avgust: Danes sem del poti prepotovala z voznikom opla. Povabil me je na kosilo, potem pa me je hotel posiliti. Izstopila sem in šla peš. Noge so moje najboljše prijateljice.
12.	avgust: S prijetnim mladeničem sem se peljala v športnem kabrioletu. Nisem izstopila. Včasih morajo iti tudi najboljše prijateljice narazen.
Srečata se dva pisatelja. "Število bralcev mojih knjig se je podvojilo," reče prvi.
"Ali si se poročil?" vpraša drugi.
"Ali je tam reševalna postaja?"
"Da."
"Prosim, povejte mi, ali je človek, ki ob petih zjutraj na ves glas igra trobento in spravi vse pokonci, duševno zdrav?"
"Ne, ni."
"Potem pa pošljite rešilca!"
"Na kateri naslov?"
"V vojašnico."
"Oh, spet bom hodil!" zavpije moški, ki stopi iz cerkve na Brezjah.
Večje število romarjev se zbere pri njem, nekdo pa vpraša: "Se je zgodil čudež?"
"Ne, kolo so mi ukradli."
Uradnika se srečata na hodniku podjetja.
"Kaj ti tudi ne moreš spati?" vpraša eden.
Zmago se je zagledal v učitelja. Ta pa ga vpraša: "Zakaj pa me tako gledaš?"
"Saj ste sami rekli, da je treba nevarnosti gledati v oči!"
Blondinka stoji gola na tehtnici, v rokah drži svoja oblačila in obutev in modruje: "Jaz sem pa mislila, da je človek brez obleke kaj lažji!"
Mladenič pri frizerju vzroji: "Samo poglejte, kakšne stopnice ste mi naredili!"
"Kaj bi pa hotel za pet evrov? Dvigalo?"
Možakar je obrnil številčnico na telefonu in na drugem koncu žice zaslišal glas: "Tu prodajalna obutve."
"Oh, oprostite, nisem dobil prave številke."
"Nič hudega. Pridite sem, pa vam bomo dali drugo."
Žena možu šepeta na uho: "Dragi, kmalu bomo trije."
"Kaj res?" veselo presrečen vzklikne mož.
"Ja, moja mama se bo preselila k nama."
Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Andreja.
"Zakaj ste ubili zajca, če pa niste član naše lovske družine?"
"Zato, ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine."
Ugankarski slovarček: ALBIT = natrijev glinenec; ARICA = luka v Čilu; EVKARIOT = enocelični organizem; KANELON = polnjena testenina; MOGREN = morsko kopališče v Budvi; MOKKA = arabska vrsta močne kave; SINJA = slovensko plesna koreografinja Ožbolt.
■eoLiv 'iJoeu 's^oiv 'oaSeu '¡uojue '!>|nqe>| 'ia 'eueoo 'hjw 'ošabni 'u|>i 'ejuis 'esefN 'Jaw 'ped 'ujJAei o^uep TV 'e^s^e 'Hq|e 'euoj 'oeAoqn^ued 'ejaioda 'SUBH 'paAod 'uaeime>i 'qa|o^ajd 'eAej '}uli§ 'esej^o 'e^oiu :ou -AOlOpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
tea. ¿filetu
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se mnogi miroljubni Slovenci resno vprašujejo, od kod
nekaterim medijem podatek, da se je pred skupščino zbralo več kot 15.000 protestnih študentov in dijakov. Posnetek iz ptičje perspektive namreč kaže, da jih je bilo precej manj. Je pa menda lepo videti, da so bili v prvih vrstah gologlavi plačanci lastnikov študentskih servisov.
... da so baje mnogi mobilni Poetovionci prav veseli, da so pred nami volitve, sicer bi na otvoritev prenovljene Potrčeve zagotovo čakali še kar lep čas.
... da nekateri trdno upajo, da se bo vsaj sedaj, v predvolilnem času, kdo spomnil tudi na znameniti dravski vodomet, ki gaje deroča voda že zdavnaj odtrgala od pešmostu in ga odnesla v bližino paviljona, kjer še vedno štrli iz Drave.
... daje bilo na poetovionskih dobrotah slovenskih kmetij tudi precej takih dobrot, kijih slovenski kmetje še kako pogrešajo.
... da je bilo na šestem vlaku zvestobe tudi nekaj takih, ki jim je uspelo, da so se nanj prišver-
cali že šestič, čeprav je bila njihova zvestoba neprepričljiva.
... da nekateri županski kandidati v nekaterih nemestnih občinah svoje namere o kandidaturi še vedno ne upajo razkriti javnosti. Pa ne, da jih je sram?
...da podatki o višini sejnin v posameznih občinah, ki so bili objavljeni v Štajerskem tedniku,
v šterntalski občini po nepotrebnem dvigujejo tlak. Nikogar pa še vedno ne moti, da so najvišji funkcionarji v tej gasilski zvezi za svoje prostovoljno delo solidno plačani.
Vidi se...
... da seje na Holermouškem neka politična stranka očitno združila z železniško firmo. Kako si sicer razlagati to, kar zaznajo naše oči ob pogledu na žig?
Za ostre oči • Najeli razlike
SDS Ormož zarodi izključno lastnih interesov urejati po svoje, pri tem pa se polastiti vseh možnih funkcij, tudi predsedniške, je izvršilni odbor OO po nekajkratnem opozorilu svojo izbiro, oziroma določitev, da ga predlaga za kandidata za župana preklical in določil drugega kandidata in sicer mag, Bojana Sinka. Poteka pa tudi postopek za izključitev mug. Boštjana Stefančiča iz SDS.
Zaradi navedenega je Stefančič ob-og sebe zbral nekaj članov OO SDS Ormož s katerimi namerava narediti neko svojo listo, sam pa kandidirati za župana. To je sicer pravica, kije ne oporekam, vsekakor oa kandidatura m katerikoli listi razen SDS. pomeni konec članstva v SDS. Po statutu se tak član lahko črta iz članstva SDS in to bomo brez izjeme tudi naredili. Zaradi vsega navedenega vas opozarjam, da ne nasedate obljubam posameznih Štejančičevih privržencev, ali njemu samemu, ki že lobirajo okrog naših članov in jih vabijo, da bi kandidirali na njihovi listi.
Za podrobnejše informacije sem dosegljiv na telefonu 041 414 9SS
Upam, da bomo sodelovali še naprej in ostali najmočnejša politična stranka v občini.
Lep pozdrav in srečno !

OO SDS Ormož Branko Šamenjak/-predsednik

Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in Ai -cS^^P^	Wi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tudi tokrat objavljamo izredno zanimivo in lepo fotografijo Janka Kečka ml., posnetek pa je nastal lansko leto na domačem vrtu.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€	O
Bik	VV	©©	€€	OOO
Dvojčka	V	©©©	€	OO
Rai	¥»¥	©©	€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	O
Devica	V	©©	€€€	OO
Tehtnica	VVV	©	€€	OOO
Škorpijon	VV	©©©	€€€	O
Strelec	V	©©	€€€	OO
Kozorog	VVV	©©	€€	O
Vodnar	VV	©	€€	OOO
Ribi	VVV	©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Šlnk, horarni astrolog
Velja za teden od 25. maja do 31. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 31. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki je prejel nagrado Pikapolonice.
Nagrajenka je: Katja Goričan, Pobrežje 124, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Anekdote slavnih
Nekateri lastniki psov ne morejo prehvaliti pameti svojih ljubljencev. Tako je tudi znanec razlagal nemškemu filozofu Arturju Schopenhauerju sposobnosti svojega psa in zaključil: "Seveda, govoriti ne zna, vendar nisem še nikoli videl pametnejše živali. Prepričan sem, da ve prav toliko kot jaz." »Hm, to vam rad verjamem, vendar to še ni dokaz, daje pes
pameten,« je suho pripomnil filozof.
***
Neki francoski parlamentarec, zagovornik pomirjevalne politike, je vprašal francoskega predsednika Georgesa Cle-menceauja, ali ni njegovo sovražno stališče do Nemcev v tem, ker jih dobro ne pozna. »Ali ste že sploh bili kdaj v Nemčiji?« je vprašal parlamentarec. »Jaz ne,« je odgovoril francoski predsednik, »v času mojega
življenja pa so bili oni že dvakrat pri nas.«
***
Mladi časnikarje želel vedeti vsebino nove komedije irskega književnika Bernarda Shawa. Shaw je začel pripovedovati:
»Prvo dejanje - Mož vpraša ženo: Ali me ljubiš? Žena odgovori: Obožujem te.
Drugo dejanje - Mož vpraša ženo: Ali me ljubiš? Žena odgovori: Obožujem te.
Tretje dejanje - Mož vpraša ženo: Ali me ljubiš? Žena odgovori: Obožujem te. Zastor pade.«
»Čudovito!« je zbegan časnikar. »Toda, oprostite, kje je tu zaplet?«
»Zaplet je v tem, da v vseh dejanjih nastopa ista ženska,
medtem ko je mož v vsakem dejanju drug.«
***
Mlad pisec je vprašal nemškega dramatika Lessinga, kaj misli o njegovem delu, ki mu ga je predložil v oceno. Lessing je odgovoril: »V vaši razpravi je nekaj novega in nekaj resničnega, vendar tisto, kar je novo, ni resnično in tisto, kar je resnično, ni novo.«
Gabrnik, Preša • Prvi letošnji jurčki
Foto: M. Ozmec
Jože Brunčič iz Gabrnika
Zaradi dolge in razmeroma hladne zime pa tudi pomladi so prvi letošnji jurčki zrasli nekoliko pozneje kot sicer.
V ponedeljek, 17. maja, nam je lepega rjavega jurčka prinesel na ogled Jože Brunčič iz Gabrnika pri Destrniku. Zaupal nam je, da je že dva dni nazaj v bližnjem gozdu naletel na prve majhne gobane, a ker so bili še premajhni, jih je pustil še nekaj časa rasti. Potrpljenje se mu je izplačalo, saj je tale, ki ga je nabral pozneje, že precej velik, poleg tega pa je njegova gobarska strast toliko bolj potešena.
Gobarji so vsekakor dobre volje, saj pravijo, da bi glede na zadnje deževje in lunine spremembe ob nekoliko toplejšem vremenu v tem tednu začele rasti tudi lisičke in druge gobe. Pričenja se torej nova gobarska sezona.
V nedeljo, 16. maja, pa je v neposredni bližini svoje hiše v Preši pri Majšperku Marica Jeza našla tegale jurčka na mestu, kjer običajno rastejo ti pozno jesenski gobani, pa jih lani zaradi hitrega mraza ni bilo. Zato se med gobarji že govori, da so lanski ajdovčki zrasli šele letošnjo pomlad.
-OM
Foto: M. Ozmec
Marica Jeza iz Preše pri Majšperku
Ptuj • Sprejem za najboljšo osnovnošolsko ekipo prve pomoči
Znanje, ki rešuje življenja
V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je ptujski župan Štefan Čelan s sodelavci 20. maja pripravil sprejem za ekipo prve pomoči OŠ Breg, ki je na nedavnem 4. državnem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči v mladinskem zdravilišču Debeli rtič ubranila naslov državnih prvakov z lanskega tekmovanja.
na pomoč se potrebuje povsod tam, kjer ni zdravnika. Nimajo vsi te sreče, da bi bil zdravnik zmeraj pri roki, ko je potrebno. Ptujski župan Štefan Čelan se je z občinsko medaljo zahvalil
državnim prvakom za vse, kar so vložili v uspeh, z željo, da na tej poti vztrajajo. Medaljo je v imenu ekipe prevzela Melani Hentak.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ekipi prve pomoči OŠ Breg je uspelo ponoviti lanskoletni uspeh in ubraniti naslov državnega prvaka.
Ekipo državnih prvakov sestavljajo Tjaša Cvikl, Sara Čeh, Tina Fakin, Melani Hentak, Žan Kostanjevec, Lucija Kramer in Jure Satler. Mentorica ekipe je Ivanka Mišmaš, ki se je skupaj z ravnateljem OŠ Breg Milanom Fakinom tudi udeležila sprejema, prav tako tudi Irena Filipič, višja medicinska sestra, ki je ekipi pomagala s strokovnimi nasveti, in predsednik Območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev. Njihov uspeh je toliko večji, saj so štirje člani zapustili osnovno šolo in je bilo treba pridobiti nove. Naredili so vse, kar so lahko, gnala jih je velika želja, da ubra-
nijo lanskoletni državni naslov. Uspelo jim je, letos se bo zgodba ponovila, od celotne ekipe bosta ostala le dva člana. Če jim bo uspelo sestaviti uigrano ekipo, ki bo imela podoben motiv kot prvi dve, bodo lahko ponovno segli po državnem naslovu, čeprav je vsako leto težje zaradi vedno bolj izenačenega znanja ekip. Ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin je povedal, da so pridobili znanje in poslanstvo, s katerim bodo lahko pomagali, ko bo potrebno. Njihovo znanje pa potrebujejo tudi v občinskih ekipah prve pomoči, je povedal poveljnik CZ MO Ptuj mag. Janez Merc. Prva laič-
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 25.5.
8.00 Destrnlk - Revija večernih pesmi l.d 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 20.00 Praznik Občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 26.5.
8.00 Hajdlna - Revija ljudskih pevcev 9.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Hajdlna - Revija ljudskih pevcev 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 27.5.
8.00 Sv. Birma v Dornavi 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Dornava - Florjanova maša 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 28.5.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 ŠKL 9.55 Oddaja Lepa 17.00 ORMOŽ - Utrip Iz Ormoža 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorlšnlca 21.45 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCI1JMICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6
2250 Ptuj	i
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata, dedka in pradedka
Franca Lajha
SOBETINCI 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Prisrčna hvala gre tudi župniku g. Janezu Maučcu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, zahvala Društvu upokojencev Markovci ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sobetinci. Prisrčna hvala govorniku, molivki, nosilcem prapora, zastave in križa, pogrebnemu zavodu Mir ter za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam bili kakor koli v pomoč ali v tolažbo.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 25. maj
13.00
Ptuj, Restavracija Gastro, družabno srečanje starejših občanov četrtne skupnosti Ljudski vrt
Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, odprtje novih prostorov Galerija FO.VI in odprtje razstave Halda avtorjev Dušana Fišerja in Jerneja Forbicija 19.00 do 20.00 Kog, vadba pilatesa
19.30 Maribor, SNG, opera, Tosca, VelDvo, za abonmaja Dijaški 1, Dijaški 2, Dijaški 3 in izven
Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama Torek 1 in izven
Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke, prijave na telefon 051 220 984
18.00
20.00
Sreda, 26. maj
19.30 Maribor, SNG, opera, Tosca, VelDvo, za abonmaja Opera in balet študentski, dijaški 12 in izven
Četrtek, 27. maj
17.00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp, odprtje razstave slik Milana Rož-
19.00
20.00 20.00
Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, odprtje razstave Ptuj na razglednicah, predstavljene bodo razglednice iz zbirke Franca Goloba, ki bo ob tej priložnosti pripravil tudi predavanje Mesto brez reke je mesto brez duše
Maribor, SNG, drama, Ob blizu, MalOd, za izven Lancova vas, dvorana vaškega doma, predavanje Osnove prve pomoči, predavala bo višja medicinska sestra Irena Filipič iz Zdravstvenega doma Ptuj, prost vstop
Petek, 28. maj
10.00 Stoperce, 18. kmečki praznik v Stopercah
19.00 Zamušani, gasilski dom, podelitev priznaj ob 6. pütarksem prazniku vina
19.30 Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven
19.00 do 20.00 Kog, vadba pilatesa
20.00 Ptuj, amfiteater Gimnazije, povabilo na 7. koncert Carmine Slove-nica Na juriš in the mood!
20.00 Ptuj, CID, predstavila se bo mlada glasbena skupina iz Ruš Gellende s koncertom Tribute to Metallica
20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO B. URE
DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO 9. URI
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter brune, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAM breje telice in breje krave. Tel. 041 602 162.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM suhe smrekove deske 1 30 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, brune, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
PRODAM 90- do 120-kg prašiče domače reje. Tel. 031 713 160.
UGODNO prodam ali dam v najem cepilnik drv. Tel. 031 513 503.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje, 38 m2, v Kraigherjevi ulici na Ptuju. Tel. 051 636 212.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km - Kicar), asfalt do hiše, lepi razgled nad Ptujem. Vse-ljiva takoj. Tel. 041 906 617.
PRODAM, ob Ptujskem jezeru v Za-bovcih, dve gradbeni parceli. Informacije na telefon 051 354 707.
K POSKOČNIH
1.	Ans. D0NAČKA - Vem da nisem sama
2.	NAVIHANKE - Študentska je težka
3.	Ans. LISJAKI - Zdaj ko je daleč dom
4.	VESELI SVATJE - Ljubim ženo poročeno
5.	DOMEN KUMER S PRIJATELJI - Nekoč bom jaz tvoj angel
6.	Ans. NAVEZA-Pa naj ji bo
7.	Ans. VIHAR - Še čakam te
1.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
2.	Ans. ROKA ŽLINDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok
3.	DJ SVIZEC FT BRENDI - Gasilci smo
4.	ČUKI-Sto na uro
5.	MATEJA MALNAR- Pridi pridi
6.	EXSPL0SI0N -Čar poletja
7.	ANDREJA-Brez besed
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
DOM-STANOVANJE
V FILIP JAKOVU oddamo dva apartmaja za štiri do šest oseb, moderno opremljena, 200 m od plaže. Tel. 0049 171744 3331.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
PRODAM prenovljeno trisobno stanovanje, 75 m2, 2. nadstropje. Volkmerjeva cesta, 051 601 610.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik-za-mrzovalnik in pomivalni stroj. Tel. 031 575 627.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avtomobil Peugeot 206 hdi, letnik 2001. Telefon 031 461 305.
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti, le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Genovefe Vajda
IZ BUKOVCEV 107
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem, govornikoma, podjetju Mir za njihove storitve.
Žalujoči: hčerki, sinova z ženama, vnuki ter pravnuki
'Vil 'J M '1 'i i*i J a.l ifl v}
www.europark.si
2. Europarkov kolesarski "maraton"
sobota, 29. maj 2010
VSAK CETRTHK OB 20.00 URI
Na rekreativnem družinskem 2. Europarkovem kolesarskem "maratonu" vas čaka:
organizirano vodenje in tehnična pomoč,
-	darilo,
-	malica in pijača,
-	zabavni program za otroke in odrasle, nagradno žrebanje s privlačnimi nagradami.
NAČIN PRIJAVE
Izpolnjeno prijavnico, ki jo dobite na prijavnih mestih, oddajte pri kontaktni osebi v svojem kraju ali izvajalcu do četrtka, 27. maja 2010.
Prijavnino poravnate ob prijavi na prijavnih mestih: Maribor, Šentilj, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ruše. Denar, ki ga bomo zbrali od prijavljenih kolesarjev, bomo podarili v humanitarne namene. Otroci do 14. leta starosti lahko kolesarijo v spremstvu ali s pisnim dovoljenjem staršev.
PRIJAVNA/STARTNA MESTA:
MARIBOR - EUROPARK
Mariborska rekreativna pot in družinska pot - novo! Pustolovska pot LENART - Kolesarski klub TBP Lenart čez Slovenske gorice PTUJ - Kolesarski center Ptuj, Bike EK Dravska kolesarska pot RUŠE - NLP ŠPORT Dravska kolesarska pot
SLOVENSKA BISTRICA - Javni zavod za šport, Slovenska Bistrica
Jantarna kolesarska povezava ŠENTILJ - AMK FS13 Šentilj
Jantarna kolesarska povezava
Sejem rabljenih koles in kolesarske opreme na
vrhnjem parkirišču Europarka: petek, 28. 5. od 15. do 20. ure in sobota, 29. 5., od 9. do 15. ure
PRIJAVNINA: odrasli: 4 EUR, otroci: 2 EUR
V primeru dežja bo kolesarski "maraton" prestavljen na nedeljo, 30. maja 2010. Več informacij najdete na www.europark.si in na tel. št. 02/320-82-10 ali g. Bojan Šušteršič na 041 775 175.
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
mana
Ptuj • 21. razstava Dobrote slovenskih kmetij se je poslovila
Osebna kronika

Razstava, ki daje kruh in spodbuja k razvoju
Od 21. do 24. maja je na Ptuju dišalo po dobrotah. V okviru 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij so ocenili in prikazali 1178 izdelkov, od tega jih je priznanja prejelo 952: 374 zlato priznanje, 298 srebrno in 280 bronasto, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa so podelili 49 znakov kakovosti. Osrednja pokrajina letošnje razstave je bilo Pomurje, poseben poudarek pa je bil na ekoloških izdelkih. Razstavo so organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, MO Ptuj in Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Osrednja pokrajina na letošnji razstavi je bilo Pomurje.
Častni pokrovitelj 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij je bil predsednik države dr. Danilo Ttirk, pokrovitelj pa minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Dejan Židan. Na otvoritveni slovesnosti v petek, 21. maja, ki je potekala pod dežniki, so se zbrali številnimi gostje, politiki, gospodarstveniki, predstavniki šol, javne uprave, sponzorji in donatorji razstave. Slavnostna govornica je bila v odsotnosti ministra za kmetijstvo državna sekretarka na tem ministrstvu Tanja Strniša, ki je dejala, da je ptujska razstava ena najprepoznavnej-ših, če že ne najprepoznav-nejša prireditev, na katerih je mogoče videti izdelke slovenskih kmetij. Veseli jo, da je iz leta v leto več sodelujočih, več nagrajenih izdelkov, ki v sebi nosijo dediščino podeželja, vgrajeno znanje in izkušnje ter razvojno usmeritev kmetij. Ptujska razstava je orala ledino med podobnimi prireditvami v Sloveniji. Konkurenčna sposobnost slovenskega kmetijstva in trženja kakovostno pridelane hrane z znanim poreklom je gotovo dolgoročna usmeritev
j
Slavnostna govornica je bila državna sekretarka v Ministrstvu z kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
države. Vedno več je tistih, ki povprašujejo po domači hrani. Slovensko podeželje se lahko pohvali z bogato tradicijo in pestrostjo izdelave pokrajinsko značilnih kulinaričnih dobrot. Slovenija bo še naprej spodbujala prodajo izdelkov s kmetij, prav tako pa tudi z razpisi iz programa razvoja podeželja spodbujala tovrstno proizvodnjo. Razstava Dobrote slovenskih kmetij spodbuja razvoj slovenskega podeželja, saj kmetijam omogoča dodatno dejavnost, slovenskemu potrošniku pa hrano vrhunske kakovosti in
tradicije.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je dejal, da pričakuje, da bo razstava še naprej rasla in da bo poseben razcvet doživela v letu 2012, ko bo Ptuj partnersko mesto v okviru projekta EPK 2012; takrat bo na njej mogoče videti tudi dobrote drugih držav, članic EU. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je povedal, da smo lahko ponosni na 21-letno tradicijo razstave. Regionalna raznolikost kulinarične ponudbe slovenskih kmetij bogati Slovenijo in slovensko podeželje. Temeljna naloga vseh je ustrezen razvoj slovenskega podeželja. Na ptujski razstavi je mogoče videti, kaj slovensko kmetijstvo ve in zna. Dobrote slovenskih kmetij so s svojo blagovno znamko izziv za kmetije, ki se usmerjajo v trženje doma pridelanih izdelkov.
V imenu zadružnega poslovnega sistema je letošnje udeležence razstave in goste pozdravil Peter Vrisk. Za-
hvalil se je vsem, ki so motor ptujske razstave Dobrote slovenskih kmetij. »Če bomo držali skupaj, če bomo enotni, se nam ni potrebno bati izzivov EU, ni se nam treba bati krize. Slovenskega potrošnika moramo prepričati, da je hrana, ki jo proizvedemo v slovenskem prostoru, boljša od tistega, kar se uvaža. Če bo temu tako, bo slovenski kmet živel, slovenska zemlja bo obdelana, delo bodo imele zadruge, zbornica, svetovalna služba,« je med drugim dejal.
Dobrote na letošnji razstavi so bile vrhunske kakovosti, to so potrdili tudi rezultati ocenjevanja, je med drugim povedal predsednik organizacijskega odbora 21. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič: »V prvi vrsti pa so izdelki ponos slovenskih kmetij, njihovih gospodarjev in gospodinj. Na kvaliteti in prepoznavnosti se gradi razvoj dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Skupaj s kmetijami želimo povečati prodajo in promocijo dobrot in dodatno uveljaviti blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij.«
Od šol sta se na razstavi
letos predstavili biotehniški šoli Ptuj in Rakičan.
Šesti folkfest
Ob bogati ponudbi na stojnicah je 21. razstavo bogatil tudi spremljajoči program, od kulturnega do strokovnega. Tradicionalni spremljevalec prireditve je mednarodni folkfest, nastop folklornih skupin. Letošnji splet glasbe, plesa in igre so predstavljale skupine iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorica prireditve, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, je nastop sestavila z otroško folklorno skupino Klopotec DPD Svoboda Ptuja, ki so plesali v pozdrav pomladi. Folklorni ansambel Kre-snik iz Maribora je prikazal primorske plese iz okolice Trsta, težko življenje Zagorcev, značilnosti pokrajine in prizadevanje za izboljšanje kakovosti življenja pa je v svojem nastopu izrazila skupina KUD iz Djurmanca, ki je letošnji prireditvi dala mednarodni pečat. Domača skupina, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, je navdušila z ženitovanjskimi običaji vasi pod naslovom Taler, najstarejša folklorna skupina, ki je letos nastopila na 6. folkfestu, pa je bila folklorna
Rojstva: Grozdana Meznarič, Strelci 4, Markovci - deček Tai; Monika Banko, Dragovič 40 a, Juršinci - deček Tai; Lara Flis, Cankarjeva ul. 31, Radovljica - deček Oskar; Jožica Krsnik, Popovci 10 a, Ptujska Gora - deček David; Ksenja Golob, Raičeva ul. 13, Maribor
-	deklica Eva; Zvezdana Emer-šič Fesel, Jablane 9, Zgornja Korena - deček Nik Emanuel in deklica Eva Sofija; Jasmina Vajnhandl, Grabe 32, Apače -deklica Vanesa; Ljiljana Lesjak, Repišče 28 a, Zgornji Leskovec
-	deklica Maja; Natalija Kralj, Kajuhova ul. 7, Kidričevo - deček Matic; Valerija Lajh, Zgornja Hajdina 90 - deklica Maja; Rosvita Repec, Cesta v Njiver-ce 12, Kidričevo - deček Žiga; Mateja Sabo, Majšperk 16, Ptujska Gora - deček Benjamin; Andreja Štuhec, Bratislav-ci 44, Polenšak - deček Aleks; Petra Potrč, Vlahovičeva ul. 1, Kidričevo - deklica Lina; Elvira Križnik, Žibernik 35, Rogaška Slatina - deček Jan; Urška Ribič Hribernik, Paka 7 a, Vitanje
-	deklica Januša; Tjaša Širec, Novake 16, Poljčane - deklica Mia; Lidija Ribič, Ul. 25. maja 12, Ptuj - deček Saša. Umrli so: Henrik Majcen, Cvet-kovci 86, rojen 1943 - umrl 9. maja 2010; Marija Kozel, rojena Vinko, Dežno pri Podlehniku 26, rojena 1922 - umrla 14. maja 2010; Ivan Lihtenvalner, Vuzmetinci 4, rojen 1925 -umrl 17. maja 2010; Frančiška Petek, Malgajeva ulica 2, Ljubljana, rojena 1923 - umrla 9. maja 2010; Terezija Krajnc, rojena Tajhman, Kicar 141, rojena 1935 - umrla 14. maja 2010.
Poroke - Ptuj: Andrej Herga in Emanuela Gracer, Stojnci 119 b, Markovci. Danijel Pla-nec, Nova vas pri Ptuju 118 c, in Simona Lebar, Globoka dolina 15, Čentiba. Marko Ša-uperl, Mestni Vrh 93 a, in Janja Pihler, Štuki 26, Ptuj.
skupina Beltinci, ki nastopa že 70 let; svoj plesni splet Do-vžnjek je posvetila kruhu. Z glasbenim nastopom je obiskovalce letošnjega folkfesta, ki so napolnili dvorišče mi-noritskega samostana, osvojila narodno-zabavna skupina Petovia kvintet; sestavljajo jo mladi glasbeniki, v povprečju stari 17 let, ki skupaj nastopajo dve leti. Njim je tudi pripadla čast, da so začeli in končali letošnji folklorni festival.
Kljub temu da je bilo vreme občasno muhasto, je letošnja razstava pritegnila veliko obiskovalcev od drugod. Tudi po njeni zaslugi je mesto prejšnji konec tedna bolj polno živelo.
MG
Danes bo precej jasno, pihal bo jugozahodnih Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C.
Obeti
V sredo se bo še nadaljevalo sončno in toplo vreme. V četrtek bo sprva še delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Še bo pihal jugozahodni veter.
Foto: Črtomir Goznik
21. razstava Dobrote slovenskih kmetij je bila ena največjih doslej. Tudi stojnic s ponudbo izdelkov s kmetij je bilo letos več kot prejšnja leta.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor je vreme Urbana (25.), 28/13 j/ ' * * o tudi malosrpana (avgusta).
Foto: Črtomir Goznik
Foklorna skupina KUD Djurmanec je v prvem spletu nastopila s plesi severnega dela Zagorja.