Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 20. septembra 1964 II US ED IX. kongres KD, ki je bil od 12. do 16. t. m. v palači EUR v Rimu, se je zaključil s potrditvijo usmeritve levega centra in podpore vladi Alda Mora za uresničenje njenega programa. 120 uiest v glavnem odboru stran-ke, ki jih neposredno izvolijo delegati na kongresu, so si šti-n struje razdelile takole: «Im-Pegno democratico«, ki združuje pristaše predsednika Mo-in tako imenovane «dorotej-c-1)> je dobila 56 mest; struja «Nuove cronache», ki združuje Pristaše Panfanija, je dobila 26 mest; leva struja «Forze nuo-v®>>> ki združuje sindikaliste in «bazo», je dobila 24 mest; stru-Ja »Centrismo popolare», ki Združuje pristaše Scelbe, pa je dobila H mest. To še niso vsi olani glavnega odbora, vendar Pa se odnos sil med štirimi strujami ne bo bistveno spremenil tudi z dotokom tistih čla-nov glavnega odbora, ki pridejo vanj po drugi poti, in vseh “ivših tajnikov stranke in biv- ših predsednikov vlade, ki ima- jo pravico do mesta v glavnem odboru stranke zaradi te svoje oivše funkcije. Na prejšnjem kongresu stran-e v Neaplju, kjer je predvsem P° zaslugi Mora in Fanfanija zmagala nova usmeritev levega oentra, pa je bil rezultat volt .ev glavnega odbora sledeč: mi j a Moro-Fanfani 80 mest ’«Nuove cronache« 28, «Impe-Suo democratico« pa 52 mest); ® . nnovamento democratico« 'sindikalisti) 9 mest; «Base» 9 mest; «Centrismo popolare« 22 mest (pristaši Scelbe 11, prista-81 Andreottija 11 mest). 1 Glavna razlika med prejšnjim n sedanjim kongresom, ki pa-e takoj v oči, je predvsem v . m> da smo imeli na kongresu Neaplju složen nastop med , anfar)ijem in Morom in da je enotna politična platforma aJela tudi «dorotejce» in levici0 KD, medtem ko je na seda-Jfm kongresu Fanfani nasto- f** samostojno tudi kljub te-u. da je, vsaj formalno, še na-alje zagovornik politike leve-?a centra, dasi je to svojo ne-izredno jasno privrženost e3 usmeritvi kasneje omajal svojo skrajno nejasno tezo »enujnostnem značaju te po- . lke> čim se je uveljavljanje v Polene usmeritve nadalje-, Prez njegove osebne ude-,z^e v vladi. Ta razlika je po-®dica okoliščine, da so dele-Za ta kongres izvolili na P°kraj inskih kongresih v raz-°bju, ko so pristaši Fanfanija t s°del°vaii v vladi levega utra, medtem ko je bil kon-e8, zaradi vladne krize, ki je stala tik pred zasedanjem ugresa, po sestavi druge Mo-ševe vlade, v kateri ni prista-v Fanfanija, ker so sodelovar nje odklonili. Kakšno je danes stališče Fan-'ja in njegove struje, ki se ti>6r formalno izjavlja za poli-0 levega centra, hkrati pa ^ sodelovanje v vladi, u - Politiko konkretno uve-v0a z uresničevanjem iste- ?a..Programa' ki si «a ie bUa ‘»stavila že prva Morova vla-sa ln v kateri so neposredno odeiovan tudi prlstaši Fanfa- k!n’i eprav j® fanfani sam od-h,, , svoje sodelovanje tudi v danV adi? Na to vprašanje še n ®s ne vemo jasnega in toč-nega odgovora. 0(jK®r na to vprašanje ni moč in ®,Voriti jasno in nedvoumno, er tudi diskusija na kop- gresu ni n nar tu-. • IX. kongresa KD m dokončno oceniti. Za tako je u ni dala odgovora nanj ki)P?,Vsem naravno, da tudi za-kov ix. kongresa KD ni struje? Prvi razlog je v tem, da Fanfanijeva struja ne sodeluje v vladi, čeprav je še danes težko reči iz kakšnih stvarnih razlogov ta struja odklanja svoje neposredno sodelovanje; drugi razlog pa je po vsej verjetnosti iskati v okoliščini, da je nad kongresom lebdela perspektiva nasledstva na Kvirina-lu. In tako — kakor je poslanec Orlandi zabeležil v svojem komentarju v glasilu PSDI «So-cialismo demokratico« — je »dinamični Fanfani imel govor, ki ga je moč označiti prej za kronski govor, kot pa za poseg v kongresno diskusijo«. Na vse te nejasnosti, ki jih kongres ni razčistil, bo moral odgovoriti glavni odbor stranke, v katerem se bo kongresna diskusija nadaljevala na konkretnejših pozicijah. Tu je predvsem vprašanje zavezništva med strujami za sestavo večine, ki bo vodila strankino politiko, izvolila vodstvo in tajništvo stranke. Gre za izredno važno politično vprašanje, ker je od tega odvisno nadaljnje u-veljavljanje politike levega centra; tu je nadalje vprašanje poglobitve programske vsebine te politike, ki ni le notranja zadeva KD, ampak bistveno vprašanje vladne koalicije same. Kar zadeva vprašanje zavezništva, ni mogoče mimo okoliščine, da struja «Impegno democratico« ni dosegla absolutne večine;, nasprotno, nazadovala je v primeru z izidi pokrajinskih kongresov (približno za odst.). Pristaši Mora v tej struji so sicer maloštevilni (računajo, da jih je okrog 15), vendar pa je njihova, politična teža bistvenega pomena. Spričo tega je zelo malo verjetno, da bi morebiten sporazum med «dorotejci» in Fanfanijevo strujo za izvolitev novega vodstva stranke mogel ogroziti sedanjo vlado in dosledno uresničenje njepega programa; to pa tembolj, ker so tudi politični partnerji KD že vnaprej dovolj jas- DUŠAN HREŠČAK Še o C, S in Z (Nadaljevanje na 2. strani) iiiiiiiMtiHiififiiiiiiiiiiiiiiiimmviiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiasiii Vest o otvoritvi novoga- slovenskoga otrošlM^A -vrtca v Trstu, v Ul. Donadoni je slovenska javnost z veseljem pozdra-vila, plasti, pa slovenski starši,ki bivajo v središču mesta. Vpisovanje se je začelo predvčerajšnjim in je že prva dva dni bilo vpisanih precej otrok. fr|v gotovo se bo to število: se povečalo. — V Ulici Donadoni je tudi slovenska osnovna šola, ki bo letos imela verjetno več otrok kot lani-: V isti stavbi sta tudi italijanska osnovna šola in otroški vrtec. Upamo, da bo med'temi šolami, ki so pod isto streho, zlasti pa med vzgojitelji; vladalo dobro sožitje in da ne bo prišlo več do izrazov nestrpnosti, kar bi bilo v nasprotju s poslanstvom šole in šolnikov in ne bi ugodno vplivalo na vzgojo,otrok* (Na sliki skupina otrok otroškega vrtca s podeželja) ....................................................................iiiiiiiiiiiiiiniiuim....... PO AMERIŠKEM SPOROČILU O cNOVEM INCIDENTU* V TONKINSKEM ZALIVU Hanojska vlada poziva predsednika ženevske konference naj se poskrbi, da se blokirajo načrti ZDA za nov napad Severnovietnamska vlada javlja, da sta se dve ameriški vojni ladji približali severnovietnamski obali, nad področjem pa so krožila letala Zanikuje, da so tedaj bili na tem področju severnovietnamski čolni HANOJ, 19. — Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem javlja, da so ZDA poslale v petek zvečer dva torpedna lovca v bližino sevemovietnamske obale. V sporočilu je dalje rečeno, da 18. septembra ob 22. uri po krajevnem času, ko sta se ameriška torpedna lovca usmerila proti neki točki blizu Nge An, so se slišale močne eksplozije, videli so se bliski in letala, ki so krožila nad področjem.« Sporočilo pravi zatem, da so ——*----------■ ZDA poslale 17. in 18. septem- | kiniki zaliv, in dodaja: «Vsem Je bra več torpednih lovcev v Ton- še tiv v spominu podoben inči- tudi° ne zadošča le formalna, do ®e tak° slovesna potrditev Cenf”anie usmeritve levega unui a’_ampak J« nujna nedvo- gramsk8Vetlltev Predvsem Pr<> Bledo . vseblne te Politike. In gre tega smo slišali na koncil Jasno besedo le iz ust ze gat°v združene levice «For-vi b?v®» in od predsednika Se8u Mora’ kl J® v svojem po- v diskusijo izjavil med n®Ubomod0beSedn°: »Napravili smr. *TT nle več, kot to, kar tnnQ„°blJublli storiti; in to Je zado, ln zahteva veliko pri-mo ni"ostl I storili pa ne bo- oblju^i1^nanJ od onega, kar smo da bomo napravili«. držanttiCi vzrok za takšno za-Fanfanija in njegove Cenejša in bolj zaželena vrsta izstrelkov dent, ki se je dogodil 4. avgusta letos in ki si ga je izmislila ameriška vlada kot izgovor za vojno dejanje na vietnamsko demokratično republiko naslednjega dne. Očitno je, da ZDA širijo novo podobno bajko kot izgovor za napad na Vietnamsko demokratično republiko.« Sporočilo sevemovietnamskega zunanjega ministrstva se takole glasi v svojem zaključnem delu: «4. septembra 1964 je vlada Vietnamske demokratične republike sporočila predsednikoma komisije za zadeve Indokine svojo bojazen, da bi utegnile ZDA ustvariti nove Incidente, z namenom da potem napadejo Severni Vietnam. Ta dejanja wa-shingtonske vlade so v veliki meri povečala nevarnost raztegnitve vojne v Indokini In resno zaostrili položaj v jugovzhodni Aziji. Vlada Vietnamske demokratične republike odločno zavrača laži, kl jih širi ameriška vlada proti Vietnamu. Nujno po;va narode vsega sveta, vlade miroljubnih držav, socialistične države In države članice ženevske konference iz leta 1954, naj obsodijo to ameriško zaroto ln naj onemogočijo to dejavnost. Vlada Vietnamske demokratične republike ne bo dopustila nobenega atentata na svojo suverenost in ozemeljsko celovitost po ameriških imperialistih in njihovih hlapcih. Vsa izzivaj nja in vse napade bo moč vsega vietnamskega ljudstva prav gotovo odbila. ZDA ln njihovi hlapci bodo morali odgovarjati za hude posledice, ki bi nastale zaradi njihovih vojnih dejanj na tem področju.« Severnovietnamsko zunanje ml* nlstrstvo Je poslalo predsednikoma ženevske konference o Indokini poslanico, s katero pozi- va predsednika in države, ki so se udeležile ženevske konference leta 1954, naj sprejmejo odločne ukrepe, da prenehajo Izzivalna dejanja, naj blokirajo ameriške načrte za nova vojna dejanja proti Vietnamski demokratični republiki in naj poskrbijo, da bo ameriška vlada strogo spoštovala ženevske sporazume iz leta 1954 o Vietnamu. Severnovietnamska vladna tiskovna agencija pa Je objavila naslednje kratko sporočilo: «Dve ameriški vojni ladji sta operirali v vodah ob obali Vietnamske demokratične republike včeraj ves dan. Včeraj ob 22. uri in danes ob zori sta se pojavili dve ameriški vojni ladji na morju, kakih sto kilometrov od obale Nge An. V zraku je bilo več letal in slišati je bilo več eksplozij. Z obale v Nge An je bilo videti več bliskov na nebu.« Vrhovno poveljstvo sevemovietnamske vojske pa zahteva sklicanje takojšnjega sestanka mednarodne nadzorstvene komisije za Vietnam. Poveljstvo poziva predsednika komisije, naj »pravočasno blokira skrajno nevarno ameriško vojaško avanturo proti miru v Indokini in v jugovzhodni Aziji.« Severnovietnamska tiskovna a-gencija javlja, da je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da v trenutku zatrjevalnega napada proti ameriškim ladjam ni bila nobena severnovietnamska ladja v Tonklnškem zalivu. Poveljstvo ponavlja v svojem sporočilu, da «ameriški imperializem nadaljuje izzivanja in poskuse, da bi ustvarili novo napetost v Tonklnškem zalivu ob severni obali Severnega Vietnama«. Pri tem dodaja, da je «še posebno hudo dejstvo, da so ame- riški Imperialisti 18. septembra razširili neutemeljene novice, da so vietnamski izvidniški čolni napadli ameriške vojne ladje,« in dodaja, da #gre očitno za nov poskus ameriškega imoerializma, da bi znova napadel Severni Vietnam pod okriljem lažne obtožbe.« Hanoj ski radio pa pravi v svojem komentarju med drugim, da so si Američani »izmislili novi incident, da dvignejo moralo svojih hlapcev v Južnem Vietnamu in v propagandne namene v okviru ameriške volilne kampanje.« Ameriški tajnik za obrambo McNamara je popoldne izjavil, da sta dva ameriška torpedna lovca streljala proti štirim »neidentificiranim enotam«, ki »so ju včeraj v vodah Tonkinškega zaliva ogrožale«. Dodal je, da je šlo za «nočni incident«, ter da ni bilo ne škode ne žrtev. Trdil je, da sta ameriški vojni ladji »najprej izstrelili nekaj svarilnih strelov,« zatem pa sta streljali proti »neidentificiranim enotam, ki so se še dalje približevale«. Po streljanju »so te enote menjale smer in izginile. Ameriška torpedna lovca nadaljujeta patruljiranje »v mednarodnih vodah« v Tonklnškem zalivu. Ameriške letalske in pomorske sile so pripravljene, »da takoj odgovorijo na vsak napad«. Načelnik glavnega štaba kitajske vojske general Lo Jul Cing je na kosilu na čast vojaški delegaciji brazzavilskega Konga, ki je na obisku na Kitajskem, izjavil, da vsak napad na Severni Vietnam pomeni napad na Kitajsko. Pripomnil je, da «kltajsko ljudstvo od blizu sledi dejavnosti Američanov na tem področju,« In da bo preprečilo ameriške načrte. Y~k retekli torek smo objavili po-1 ročilo o zadnjem sestanku poslanske pravosodne komisije, ki je razpravljala o znanem zakonu, s katerim se spreminja člen 72 zakonskega odloka iz leta 1939, ki prepoveduje, da bi otrokom italijanskih državljanov dajali tuja krstna imena. Kot smo že svoj čas pisali, je senatna pravosodna komisija na zakonodajni stopnji preteklega februarja odobrila popravek omenjenega člena fašističnega zakona, s katerim se dovoljuje, da se za krstna imena otrok italijanskih državljanov lahko uporabljajo tudi črke J. K, Y in W. Na sestanku poslanske pravosodne komisije, ki je bil preteklega aprila, pa so začeli razpravljati o spremembi osnutka zakona, ki ga je sprejela senatna komisija. To spremembo je predložila poslanka Marija Bemetič, ki je predlagala, naj bi v omenjeni osnutek zakona vključili tudi črke C, S in Ž, ki jih vsebujejo mnoga slovenska rojstna imena. Takrat je poslanka Bemetič obSimo obrazložila svoj predlog. Toda vse zaman. Demokristjani, liberalni in misovski poslanci so se temu uprli in sesta nek se je zaključil, ne da bi prišli do kakega konkretnega zaključka. Zato je bil pozneje sestavljen v okviru poslanske pravosodne komisije ožji odbor, ki je dobil nalogo, da vso zadevo ponovno podrobno prouči in svoje izsledke in sklepe predloži poslanski pravosodni komisiji. Delo ožjega odbora ni bilo lahko. Zlasti ni bila lahka naloga slovenske poslanke Marije Bemetič, ki je morala prepričat člane ožjega odbora, da je njen predlog pravilen in pravičen. Po mnogih sejah ji je uspelo, da je s tehtnimi argumenti prepričala vse člane ožjega odbora, razen poslanca MSI, da je treba mesti v omenjeni zakonski osnutek popravek, s katerim se dovoljuje, da se rojstna imena otrok lahko pišejo tudi s črkami C, S in 2. Zato je ožji odbor na zadnji seji poslanske pravosodne komisije sporočil, da so se predstavniki vseh polHičnih strank, razen MSI, sporazumeli glede naslednje formulacije: »Ko gre za otroke, kl so pripadniki priznanih narodnostnih skupin, se lahko imena pišejo s črkami jezikbv teh skupin«. Pričakovati je bUo, da bodo člani komisije začeli razpravljati o tem medlogu in da ga bodo tudi z večino glasov odobrili, saj ga je preatagal predsednik ožjega odbora demokristjanski poslanec Bova in so se z njim strinjali vsi poslanci v ožjem odboru razen mi-sovca. Takoj po sporočilu ožjega odbora je spregovoril podtajnik pravosodnega ministrstva demokristjanski poslanec Riccardo Mi-sasi, ki je v imenu vlade izjavil, da vlada zagovarja besedilo zakonskega osnutka, id ga je odobrila senatna pravosodna komisija 19. febmarja, kar pomeni, da novi zakon ne bi upošteval slovenskih črk C, S in 2. Izjavil je tudi, naj bi namesto predloga ožjega odbora ministrstvo izdalo v pogledu uporabe slovenskih šumnikov samo nekakšno epriporočilott. Predlog ministrskega podtajnika je presenetil vse člane ožjega odbora, ki so soglasno, razen mi sovca, predložili omenjeno formulacijo. Zato je tudi predlog vlade naletel na odpor skoraj vseh članov komisije. Komunistična poslanca Guidi in Bemetičeva sta se vladnemu predlogu o *priporočilu» odločno uprla. Poslanec Guidi je poudaril, da je nemogoče še nadalje diskriminacijsko ravnati s slovensko manjšino v Italiji. Zato je v imenu svoje skupine zavrnil vladni predlog in zagovarjal predlog ožjega odbora. Poslanka Ma rija Bemetič pa je najprej poudarila, da je treba pri tem vprašanju upoštevati, da ne gre za nekaj novega, za kako pravico, ki jo Slovenci niso nikoli imeli. Pri tem gre samo za ponovno pridobitev tistega, kar je Slovencem v Italiji fašizem nasilno odvzel. Sprejeti spremembo zakone, kot jo je sprejela senatna pravosodna komisija, je ugotovila poslanka Bemetič, bi pomenilo, da se samo Slovencem v Italiji odreka pravica pisanja rojstnih imen s črkami lastnega jezika. Nadalje je slovenska poslanka poudarila, da so italijanski državljani slovenske narodnosti lojalni državljani italijanske republike in da zato z vso pravico zahtevajo, da se glede njihovih narodnostnih pravic spoštuje republiška ustava. Predlog ministrskega podtajnika je odločno zavrnil tudi predsednik poslanske pravosodne komisije socialistični poslanec Zappa, ki je dejal, da se s stališčem vlade ne more strinjati. Njegovo stališče in stališče ostalih poslancev, ki so zagovarjali predlog ožjega odbora, je odločno podprl tudi socialistični poslanec Guerrini. Iz celotne razprave je bilo razvidno, da je bila večina poslanske pravosodne komisije za predlog, ki ga je sestavil ožji odbor, ki je zavrnila predlog vlade o nekakš nem «priporočilu». Zaradi vladnega stališča do tega važnega vprašanja za slovensko manjšino v Italiji, bo celotno vprašanje sedaj prešlo v diskusijo pred celotno poslansko zbornico. Poslanka Marija Bemetič nam je povedala: da je iz vseh dosedanjih razprav tako v poslanski pravosodni komisiji, kot tudi v ožjem odboru, ki je to vprašanje temeljito proučil, razvidno, kako nezadostno so o vprašanju slovenske manjšine poučeni poslanci skoraj vseh političnih skupin. Zanimiv je zlasti primer, da so nekateri poslanci mislili, da Slovenci uporabljajo cirilico in ne latinico. Sele potem ko jim je bilo pojasnjeno, da se za slovenska rojstna imena predlaga vključitev črk s strešicami C, S in ž so se prepričali, da je treba to vprašanje pozitivno rešiti. Poslanka Marija Bemetič je v svojih govorih na raznih sejah tudi poudarila, da v Italiji v zadnjih letih mnoge revije in druge italijanske publikacije uporabljajo slovenske šumnike za slovenska imena in za razne originalne izraze. Pri tem je omenila založbo «Einaudi» in založbo «Nuova Ac-cademias, kakor tudi tednik sROr diocorriere», ki uporabljajo za slovenska imena slovenske šumnike. Ti primeri so marsikoga prepričali, da je dolžnost italijanskega zakonodajalca, da omogoči Slovencem v Italiji, da lahko pišejo svoja lastna imena in priimke v slovenski obliki. Ne bo odveč, da pri tem še pripomnimo. da je v Trstu mnogo oseb, ki imajo slovenske priimke s šumniki, da jim tako krajevne kot državne oblasti izdajajo uradne dokumente (potne liste, osebne izkaznice, šoferska dovoljenja, izkaznice stanovskih združenj itd.) v katerih so imena in priimki napisani v slovenski obliki. Za primer naj samo navedemo, da je celo pravosodno ministrstvo — Enotna komisija za vzdrževanje profesionalnih seznamov časnikarjev (Ministero di Grazia e Giu-stizia — Commissione Unica per la tenuta degli Albi Professionali dei Giomalisti) že leta 1962 izdalo našemu uredniku časnikarsko izkaznico, v kateri je njegov priimek napisan s S, v imenu pa se uporablja črka J. Zato je naravnost nedopustno, da prav podtajnik pravosodnega ministrstva ovira, da se postopek, ki se v praksi ravno v njegovem ministrstvu že izvaja, sedaj tudi z zakonom uveljavi. Zdi se, da se je precejšnje razburjanje okrog najnovej-.ega incidenta v Tonkinškem zalivu nekoliko poleglo. Severnovietnamsko zu. nanje ministrstvo je objavilo sporočilo, da sta prišla v petek zvečer 2 ameriška torpedna lovca v bližino sevemovietnamske obale ter da je bilo slišati močne eksplozije, videli so se bliski in letala, ki so krožila nad morjem. Sporočilo označuje tudi najnovej-si invident kot poskus ameri kega izzivanja z namenom, da ZDA napadejo Severni Vietnam, katerega vlada poziva narode vsega sveta, naj »to ameriško zaroto obsodijo in onemogočijo tako dejavnost«; zaprosila je tudi oba predsednika ženevske konference o In-dokini, naj sprejmeta odločne u-krepe, da se ameriška izzivalna dejanja prenehajo. Vrhovno poveljstvo pa je zahtevalo sklicanje takoj njega sestanka mednarodne nadzorstvene komisije za Vietnam s pozivom, da «b!okira ne-varno ameriško voja~ko avanturo proti miru.« — Ameri.ki tajnik za obrambo McNamara pa je včeraj potnlil, da sta dva ameri ka torpedna lovca streljala proti štirim »neidentificiranim enotam«, ki so ju »včeraj v vodah Ton-kinškega zaliva ogrožale«, ter' je dodal, da so neznane enote menjale smer in izginile. Hruščov je včeraj govoril pred mednarodnim mladinskim forumom (na katerem je tudi kitajska delegacija) ter polemiziral s kitajskimi voditelji, ne da bi jili imenoval. Ponovno je izjavil, da ni imel priložnosti videti jedrskega oro/ja, ko je obiskal sovjetske voja ke ustanove, temveč saino o-rožje za pehoto, izstrelke in tanke. V tem smislu je sestavljeno tudi uradno besedilo inkriminiranega govora Hru-čova od 15. t.m., ki je imel tako velik odmev v svetu. Opolnoči med 20. In 21. septembrom bo otok Malta postal neodvisna država. Ostal pa bo monarhija z angle ko kraljico Elizabeto hi bo zahteval pridružitev h Commonwealthu. Svetovni tisk je s precejšnjim poudarkom objavil vest, da je včeraj predsednik Vzhodne Nemčije Walter lilbricht zasebno obiskal Beograd na poti z uradnega obiska iz Bolgarije v domovino. Po sestanku Papandreu - Maka-rios je prvi izjavil med drugim, da Grčija podpira novega posre- dovalca OZN. Glede sovjetske pomoči Cipru pa je dejal, da grška vlada ne more svetovati Cipru, naj ne zaprosi pomoči od neke določene države, toda »če bi se Ciper odločil, da sklene zavezništvo z vzhodnimi državami, tedaj bi se naše poti ločile«. Končno je poudaril, da čaka odločitve glavne skupščine OZN. Makarios pa je rekel: »Mir, pomirjenje, Združeni narodi: to je naša skupna politična linija v ciprski zadevi.« Hkrati se je včeraj ciprski minister za trgovino v Moskvi razgovarjal s Hruščovom, ki mu je ponovil, da SZ v celoti pod- pira' borbo ciprskega ljudstva ter norali cipr da bi se morali ciprski Grki in Turki brez zunanjega vmešavanja sporazumeti. NADALJUJE SE POLEMIKA O ZAKLJUČKIH KONGRESA Za Saragata Fanfani ni potreben za nadaljevanje z levim centrom Voditelj PSDI opravičuje svojo polemiko s kampanjo desničarskega tiska, ki se je zavzemal med kongresom za vključitev Fanfanija in za izključitev levice KD - Levica PSI zahteva, naj socialisti izstopijo iz vlade RIM, 19. — Saragat se ponovno vrača na zaključke kongresa KD in pravi v svoji noti, ki jo objavlja «Agenzia democratica»: »Razumem popolnoma kočljiv položaj, v katerem je tajnik velike demokratične stranke, kot je KD, ko je prisiljen potegniti zaključek iz kongresa, ki je vrgel v zrak štiri številke (eno za vsako strujo), ne da bi povedal, katere od teh številk je treba izbrati, da bi jih sešteli za sestavo neke večine. Prija- telj Rumor mi bo dopustil, da se pečam, s taktom in spoštljivostjo, z zadevo, ki je tako tesno povezana z usodo politike levega centra.» Saragat pripominja nato, da se je kongres neke demokratične stranke zaključil, prvič v I-taliji, ne da bi glasovali o resoluciji večine in o resolucijah manjšine. Spričo rega se more sklepati, da so še vedno veljavni predkongresni referati. »Toda tu se začenjajo težave,« pravi Saragat in pripominja, da so stranko vodile do kongresa tri od štirih struj. »Položaj je bil jasen do odstopa prve Morove vlade. Toda ko se je sestavljala druga Morova vlada, se je položaj zapletel, ker so »Nuove cronache. kljub temu, da so bile sestavni flm limiti litim m ■■ m mi...................................imiimu........ VČERAJ V ZAGREBU Informacijski razgovori med gospodarstveniki SFRJ in Italije Poudarili so zlasti nujnost industrijskega in tehničnega sodelovanja ZAGREB, 19. .— V nadaljevanju zasedanja mešanih trgovinskih zbornic Jugoslavije in Italije so se začeli danes v Zagre bu prvi informativni razgovori med zastopniki jugoslovanske in italijanske industrije. V razgovorih so z jugoslovanske stra. ni sodelovali predsednik zvezne gospodarske zbornice Jakov Bla-ževič, tajnik za industrijo Hrvaške Zvonko Morič, predsednik jugoslovansko-italijanske mešane zbornice inž. Filip Kneževič, zastopniki «Prvomajske» radio-industrije iz Zagreba, «Crvene zastave« iz Kragujevca, železarne Sisak in drugih podjetij. Z italijanske strani so se razgovorov udeležili poleg predsednika italijansko-jugoslovanske mešane zbornice dr. Luigija Mede in generalnega konzula Italije v Zagrebu Antonia Restiva, zastopniki tovarn Fiat, Alfa Romeo, Pirelli, Innocenti in dr. Med razgovori je prišla do izraza obojestranska želja, da se proučijo možnosti skupnega sodelovanja na dolgoročni osnovi. Ko so pozitivno ocenili sedanje gospodarske odnose med obema državama, so gospodarstveniki obeh držav ugotovili, da bi se ž bodočim sodelovanjem lahko prvenstveno zajela industrijska in tehnična kooperacija, medsebojna razdelitev dela in skupni nastopi na tretjih trgih. Poudarjena je bila tudi potreba pogostejših stikov z namenom, da se hitreje in bolj učinkovito u-resničijo sprejeti sklepi in dogovori. del večine in so imele vodstvene funkcije, odklonile sodelovanje v vladi. Se več: kongresna resolucija struje »Nuove cronache. je ena sama kritika vladnega programa in njenega političnega vodstva. Moglo se je pričakovati, da bo med kongresno diskusijo prišlo do razčiščenja. Toda — in to so zabeležili vsi politični opazovalci — do tega razčiščenja ni prišlo. Smatrati moramo torej, da »Nuove cronache. zavzemajo stališče kritike in vzdržanja glede vlade.» V nadaljevanju svojega članka Saragat pripominja, da je v svojem prejšnjem članku poudaril brezbrižnost PSDI glede stališča struje «Nuove cronache«. «Levi center — pravi — se more prav tako dobro nadaljevati, če «Nuo-ve cronache« ostanejo v večini KD, kljub temu da nasprotujejo vladi in njenemu političnemu vodstvu, ali pa če izstopijo iz te večine. Drugačen je primer struje «Forze nuove«. Ta struja je del večine KD in vlade«. Saragat omenja «obsež-| no kampanjo«, ki se ie razvijala | med kongresom, da bi dosegli iz-I ključitev «Forze nuove« iz večine ' in stem iz vlade in da bi jo zamenjali z «Nuove cronache«. «Ali smo sanjali ali smo čitali v mastnem tisku v velikih informativnih dnevnikih, da je bil smisel operacije ta? Rezultat te operacije bi bil sledeč: skupina »Forze nuove«, ki je del vladne večine in ki se je resno borila na kongresu za politiko levega centra, bi postavili pred vrata, na njeno mesto v vladi pa bi vzeli strujo «Nuove cronache«. ki se je pred kongresom in na njem izjasnila nedobrohotno glede politike levega centra, vlade in njenega političnega vodstva. Jasno je, da bi taka operacija dala nebriljantne rezultate, da ne rečemo kaj hujšega, in po obsežni kampanji, da bi jo spravili pod streho, je naša dolžnost reči kruhu kruh, vinu vino. Obdolžitev vmešavanja — dodaja voditelj PS Dl — je preprosto hinavska in neumna. Ni naša krivda, če se kongres KD, med katerim smo obdržali dolžnostno in popolno rezerviranost, ni zaključil tako, kot se zaključijo kongresi drugih demokratičnih strank .namreč z odobritvijo neke resolucije. Ce nam sedaj pripovedujejo, da moramo za našo oceno počakati, da na kongre- 111111111111 llllllllllllllll Iti M III lil lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIHIIIIIIIIIIIII Itllllllllll lil lllllllllllllllllllll llllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Malta opolnoči neodvisna Ostala bo monarhija z angleško kraljico Elizabeto in se bo pridružila Commonwealthu LA VALLETTA, 19. — Opolnoči med 20. in 21. septembrom bo Malta postala neodvisna država. Sporazum v tem smislu je bil dosežen avgusta letos. Na ustavni konferenci julija 1963 je britanska vlada sporočila, da bo Malta postala neodvisna 31. marca letos, toda ta datum je bil pozneje preklican, ker se posamezne stranke na Malti niso mogle sporazumeti. Načrt ustave je zakonodajna skupSčina Malte odobrila 7. aprila letos, maja pa je bil referendum, na katerem je bila ustava odobrena s 65.714 glasovi proti 54.019, medtem ko se je 27.155 volivcev vzdržalo. Na podlagi ustave bo Malta ostala monarhija, s kraljico Elizabeto in bo zahtevala pridružitev h Com-monwealthu. Na Malti Je sedaj na oblasti nacionalistična stranka, ki je pri volitvah februarja 1962 dobila 25 sedežev od 50 v novem parlamentu. Najvažnejša stranka za nacionalistično Je laburistična stranka. Danes popoldne je prišel v La Valletto Edimburški vojvoda, ki bo prisostvoval proslavam ob proglasitvi neodvisnosti. Med zasebnim obiskom predsednika DR Nemčije Razgovor Tito-Ulbricht BKOGHAD, 19. — Danes dopoldne je prispel na zaseben obisk v Beograd predsednik državnega sveta DR Nemčije in prvi tajnik CK Enotne socialistične stranke Nemčije Walter Ulbricht s soprogo. Ul-bricht se vrača z uradnega obiska iz Bolgarije v domovino. Na letališču so visokega gosta pozdravili predsednik republike s soprogo in drugi visoki državni in politični funkcionarji Jugoslavije. Navzoči so bili tudi člani diplomatskega zbora akreditirani v Beogradu. Neposredno po prihodu je v rezidenci na Dedinju maršal Tito sprejel v Belem dvoru Walterja Ulbrichta, s katerim je izmenjal misli o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih. Po razgovorih je maršal Tito pri- millllllllliilllllllllllllllllllliillllllllllliilliumiiiiiill IX. kongres KD (Nadaljevanje s I. strani) no poudarili, da je usoda vladne koalicije odvisna predvsem od nadaljnjega razvoja politike levega centra in da KD ne more računati z njihovim sodelovanjem v primeru, da bi določeni krogi KD skušali izkoristiti to sodelovanje za dosego smotrov, ki nimajo s to politiko nič skupnega. Izvolitev vodstva in tajništva KD Je sicer povsem notranja zadeva te stranke; toda politika levega centra, predvsem pa vprašanje njene programske vsebine, ni le notranja zadeva KD, ampak je življenjsko vprašanje za vse, ki jim je pri srcu nadaljnji razvoj demokracije v Italiji in s tem gospodarski in socialni napredek za boljše in dostojnejše življenje vseh delovnih ljudi. redil gostu kosilo. Na kosilu so bili tudi ostali člani Ulbrichtovega spremstva, z jugoslovanske strani pa predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj s soprogo, predsednik zveznega izvršnega sveta Pe-tar Stambolič, član izvršnega ko-miteta CK ZKJ Veljko Vlahovič in druge osebnosti. Med kosilom sta Tito in Ulbricht izmenjala prijateljski zdravici. prišli balistični izvedenci po operaciji ranjenca v neki tirolski bolnišnici. Ugotovili so, da je bil strel izstreljen iz samokresa kalibra 9 s kratko cevjo. Ta rezultat balističnega pregleda je v nasprotju z izjavami Klotza. Karabinjerji so običajno oboroženi z brzostrelko. Klotz je še vedno v r.eki tirolski bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje še ne dopušča, da bi ga prepeljali na Dunaj. Glede morebitnih zasliševanj so' var-r.ostne oblasti zeio rezervirane. Tudi o zasliševanju Franza Ker-blerja ni moč nič zvedeti.. V poučenih krogih pravijo, da je bil pripor Franza Kerblerja spremenjen v aretacijo po nalogu državnega pravdništva. Kerbler je sedaj še vedno v zaporu v Innsbrucku. Njegov mlajši brat Christian pa se še vedno skriva. Klotz je bil ranjen s samokresom DUNAJ, 19. — Avstrijska tiskovna agencija je objavila iz Innsbrucka naslednje sporočilo: »Naboj, s katerim je bil ranjen Georg Klotz, je bil izstreljen iz samokresa. Do tega zaključka so IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllHIIIIfllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllMllinillllllll PO RAZGOVORU Z MAKARIOSOM Papandreu je poudaril željo naj se spor o Cipru mirno reši Grška delegacija nadaljuje razgovore v Moskvi . SZ želi, naj bi ciprski Grki in Turki mirno in brez tu. jega vmešavanja rešili svoje notranje zadeve ATENE, 19. — Predsednik grške vlade Papandreu je po današnjem razgovoru z Makariosom izjavil, da bi bila grška vlada srečna, 6e bi mogli najti sporazumno rešitev v ciprskem sporu in če ne bi bilo potrebno predložiti zadeve skupščini OZN. Pri razgovoru so bili navzoči tu- šu imenovani organi, ki se bodo sestali baje šele čez kakih dvajset dni, odločijo, kakšna je večina, to ni le neresno, ampak je hkrati žaljivo za tiste, ki so se vedno zadržali skrajno lojalno. Nebrzdana kampanja, ki se je razvijala med kongresom, da bi potisnili strujo «Impegno democratico« k pozicijam, ki bi, če bi jih sprejeli, nepopravljivo kompromitirale politiko levega centra, nas sili, da ne čakamo križem rok in da povemo svoje mnenje«. Dr. Balzamo je posredoval časnikarjem politično noto levice PSI, v kateri je rečeno med drugim, da «zmerni in konservativni pečat, ki so ga doroteici vtisnili politiki levega centra, ne opravičuje več prisotnosti socialistov v vladi« in da je «dorotejska linija v odkritem nasprotju s sklepi 35. kongresa PSI«. V noti se hkrati zatrjuje, da smo pred uveljavljenjem «dorotej-ske hegemonije«, ki »izključuje vsa kršno vlogo drugih strank levega centra«. Hruščov Mnogo hrupa je prejšnji teden vzbudilo sporočilo delegacije japonskih socialističnih parlamentarcev, da je Hruščov v razgovoru z njimi sporočil, da ima Sovjetska zveza novo «strahotno» orožje »z neomejeno silo». Člani te delegacije so sporočili, da je Hruščov^ v razgovoru z njimi omenil to orožje. Dalje je Hruščov zelo ostro govoril v zvezi s kitajskimi zahtevami po sovjetskem ozemlju. Dejal je, da bi vsakdo, ki bi skušal prekorači ti sovjetske meje, dobil odgovor, ki bi ga zaslužil. Maocetungove o-zemeljske zahteve je primerjal zahtevi po življenjskem prostoru, ki jo je postavljal Hitler. Dalje je dejal, da ima Sovjetska zveza veljavne argumente, da na podlagi njih zahteva obmejna področja kitajskega ozemlja, če bi se nudila priložnost. Omenil je, da je Mao-cetung trdil, da je Sovjetska zveza prevelika država in da je carska Rusija zasedla preveč kitajskega o-zemlja. S tem v zvezi je dejal: eNo-čem braniti carizma: carji in kitajski cesarji so spadali v isto vrsto. Toda kitajski cesarji so zasedli notranjo Mongolijo, Mandžurijo, Tibet in Singkjang; toda Singkjang ni Kitajska. Na tem področju živijo Kozaki in Ujguri. Večina Kozakov in Kirgizov živi v sovjetskem Kazakstanu in v sovjetski Kirgiziji. Tudi Mongolija, ki obstaja kot neodvisna država, ima samo polovico svojega prebivalstva: druga polovica Mongolov živi na Kitajskem.» Kar se tile omembe novega o-rožja, je Hruščov naslednjega dne na sprejemu v indijskem poslaništva v Moskvi izjavil, da ni govoril o «neorn,ejeni močit, orožja. Obžaloval je, ker je tuji tisk netočno poročal o njegovem razgovoru z japonsko delegacijo. Pripomnil je: »Rekel sem, da so mi znanstveniki pokazali strahotno o-rožje, ki kaže, česa je človeštvo sposobno.» Dalje je izjavil, da ne gre za jedrsko orožje Kakor se običajno dogaja, se je kmalu oglasil tudi ameriški predsednik Johnson, ki je v svojem govoru pred 4.000 ljudmi izjavil, da so ZDA pripravile dva nova sistema, ki lahko prestrežeta in u-ničita oborožene satelite, ki bi krožili okoli Zemlje. Dejal je, da so ustvarili nov radarski sistem, ki omogoča, da izsledijo predmete tudi preko horizonta. Opazovalno področje teh radarjev bo namreč sledilo krivulji zemeljske površine in bodo z njim mogli izslediti izstrelke in letala. Pri vsem tem je treba ugotoviti, da je predsednik Johnson, ko so ga vprašali, kaj misli o izjavah Hruščova glede novega orožja, dejal, da je treba obžalovati, ker je Hruščov podal te izjave v sedanjem trenutku. Naslednjega dne pa je Johnson na to pozabil in tudi on govoril o novem ameriškem orožni. Vietnam V Južnem Vietnamu je prejšnjo nedeljo prišlo do novega poskusa iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiiiiii»""iliiinimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiMi,|iiniii|i","ii>iiirininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiit»iiii»ii*iii«iiiiiiiiiift«iiii spodarskim razvojem — Japonske. Vprašanje ni v obsegu ozemlja in tudi ne v tako Imenovanem življenjskem prostoru.« «Sedaj, je dodal Hruščov — z modernimi uničevalnimi sredstvi — je še posebno nevarno in rekel bi zločinsko iskati bogastvo z razširitvijo življenjskega prostora.« Agencija Tass dodaja, da Je Hruščov zatem ponovil, da je edini sprejemljiv način revidiranja meja v pogajanjih. Hruščov je tudi izjavil: «Ce bomo napadeni, bomo branili naše meje z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Meje Sovjetske zveze so svete, ln tisti, ki bi sl upal prekršiti jih, bi dobil najodločnejšt nauk od ljudstva Sovjetske zveze.« Danes je Hruščov govoril pred dvesto delegati »mladinskega foruma« v Moskvi, ki so se zbrali v kongresni palači v Krem- iiiiimiiiiiiiiiiiiminmiiiimiiiimiiiiitHiiiiiMimiiii Danes volitve v Alžiriji AL2IR, 19. — Jutri bodo v Alžiriji druge parlamentarne volitve, odkar je Alžirija neodvisna. V volilnih seznamih je vpisanih okoli šest milijonov volivcev, ki bodo izvolili 139 članov novega zakonodajnega telesa. FLN je predlagala volivcem enotno kandidatno listo, na kateri so najvidnejši alžirski funkcionarji. Politični urad FLN je objavil predvolilni proglas, v katerem poudarja, da sta poglavitna smotra alžirskega ljudstva v prihodnosti okrepitev neodvisnosti in graditev socializma. Nft TROBOJU ITflLIJfl-ŠVEDSKfl-NORVEŠKfl Frinolli: 49”6 v teku na 400 m ovire Domačini v vodstvu nad Švedsko in Norveško Italija vodi po prvem dnevu atletskega troboja tako nad Švedsko kot nad Norveško, medtem ko je stenje med obema RIM, 19. severnima dTžavama izenačeno. Posebnih rezultatov ni bilo z izjemo časa 49”6, ki ga je dosegel Italijan Frinolli v teku na 400 m ovire. To je tretji najboljši čas sezone na svetu. Izidi so naslednji: 3. JvMdfl&a' 100 m: 1. Berruti (It.) 10”5 2. Ottolina (It.) 10”8 3. Hoertewall (Sv.) 10"9 4. Skarstein (Norv.) 11”0 5. Loefgren (Sv.) 11”0 6. Johnsen (Norv.) 11”1 400 m ovire: 1. Frinolli (It.) 49’’6 2. Morale (It.) 50”1 3. Guldbrandsen (Norv.) 51”7 4. Bring (Sv.) 52”1 5. Hubertsson (Sv.) 52”5 6. Sktelvag (Norv.) 52”5 400 m: 1. Bunaes (Norv.) 47”1 2. Bello (It.) 48”0 3. Althoff (Sv.) 48’’6 4. Iraldo (It.) 48"8 5. Lindstrom (Sv.) 49”9 6. Christiansen (Norv.) 51’T 800 m: 1 Bianchi’ (It.) in Lindebaeck (Sv.) 1’49”5 3. Rindetoff (Sv.) 1’49"8 4, Pharo (Norv.) 1’49”8 5 Brustad (Norv.) 1’50”6 6. Carabelli (It.) 1’51”8 5000 m: 1 Helland (Norv.) 14’28”4 2. Axelsson (Sv.) 74’29”2 3. Naajde (Sv.) 14’30”0 4. Isaksen (Norv.) 14'3r8 5 D’Agostino (It.) 14’38”8 6. Conti (It.) 14’41”4 Kopje: 1, Rasmussen (Norv.) 76,90 2, Pedersen (Norv.) 75,18 3, Lievore (It.) 75,18 4 Hedmark (Sv.) 73,88 5. Smiting (Sv.) 73,27 6. Bonaiuto (It.) 66,22 Izven konkurence Os (Norv.) 79,23. Disk: I. Haglund (Sv.) 57,39 J, Rado (It.) 53,58 3. Haugen (Norv.) 53,19 4. Uddebom (Sv.) 52,89 5. Dalla Pria (It.) 51,97 6. Akautvedt (Norv.) 50,24 Daljina: 1. Bortolozzl (It.) 7,38 2. Fontanesi (It.) 7,37 3. Heoek (Sv.) 7,15 4. Bergh (Norv.) 7,14 5. Rune (Sv.) 7,12 8. Flaathen (Norv.) 6,85 Palica: 1. Hovlk (Norv.) 4,60 2. indblom (Sv.) 4,50 3 Forde (Norv.) 4,50 4, Dionisi (It.) 4,50 5. Mertanen (Sv.) 4,50 6 Rossetti (It.) 4,20 Tekmovanje v hoji na 35 lun: L Pamich (It.) 2.57.08.0 2. Peterson (Sv.) 2.57.44.6 3. Syvetsson (Sv.) 2.58.44.4 ' Štafeta 4x100 m: 1 ITALIJA (Berruti, Preatonl, Ottolina, Giannattasio) 39”7 2. Norveška (Skarstein, Skjelvag, i Bunaes, Johnson) 41”4 (Hortevall, Loefgren, Nilsson, Tagtstron) 41”7 Po prvem dnevu troboja Je stenje naslednje: Italija • Švedska 57:47 Italija - Norveška 55:49 Švedska . Norveška 52:52 KOLESARSTVO PADOVA, 19. Kolesarska dirka po Venetu se je končala z zmago Italija Ziliolija pred De Rossom. PRVENSTVO A LIGE Inter 2 Foggia 0 MILAN, 19. — Tekma II. kola prvenstva A lige Inter-Foggia, ki so jo odigrali že danes, se je končala z zmago milanske enajstorice z 2:0 (1:0). Prvi gol je padel v 21’ prvega polčasa iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Suarez. V 17' drugega polčasa je Mazzola povečal rezultat. Med tekmo je sodnik izključil Jairja ln Valadeja, kasneje pa še igralca Foggia Oltramari-ja. Kotov je bilo 7:4 za Fogglo. 1111111111111111111111111111111111111111■•1111111IIMIllllllllllllllllllllllllllllllll1111111111111111111111111111111111,1)111,1111,11, V LETOŠNJEM PRVENSTVU B LIGE PROTI LIVORNU Triestina 1964-65 prvič pred domačimi navijači Več problemov za sestavo napadalne petorke Triestina bo danes prvič v prvenstvu 1964-65 nastopila pred domačimi navijači. Ti so precej nestrpni, da vidijo na delu stare in nove igralce in predvsem, da se prepričajo, če je Triestina vredna kritik, ki jih je bila deležna posebno po porazu v Modenl. Da bi popravili slab vtis in da ne razočarajo že v prvi domači tekmi navijače, bodo seveda igralci dali vse od sebe. Na srečo bodo imeli v gosteh Livorno, ki na papirju ni nevaren, vendar pa je popolnoma možno, da na igrišču pokaže vse svoje odlike in sposobnosti. Točna postava Triestine še ni znana. Tehnični komisar Puppo in trener Renosto imata še nekaj pomislekov, ki jih bosta rešila verjetno šele tik pred tekmo, ki se bO začela ob 15.30. Verjetna postava Triestine: Scorti, Frlgerl, Ferrara, Pez, Var-gUen, Sadar (Palclnl), Mantovani (Rancatl), Dalio, Bernasconi, Ci-gnani (Orlando), t Novell!. A LIGA ATALANTA . ROMA De Marchi BOLOGNA • LR VICENZA Rancher JUVENTUS • CAGLIARI De Robbio LAZIO . CATANIA Ferrari MANTOVA.. MILAN Francescon GENOA FIORENTINA MESSINA Monti SAMPDORIA Righi VARESE - TORINO Varazzani B LIGA ALESSANDRIA - LECCO Pieroni BARI . VERONA Orlando BRESCIA • PRO PATRIA Piantoni CATANZARO . TRANI Fogliamanzillo NAPOLI - MONZA Barolo PADOVA - MODENA Acernese PALERMO -Nobilia REGGIANA Sebastlo TRIESTINA Bigi VENEZIA . Motta POTENZA . SPAL LIVORNO PARMA mirjenje na Cipru. Kot prvi korak je ciprska vlada dovolila Turčiji pošiljanje hrane ciprskim Turkom s pogojem, da te pošiljke gredo skozi ciprska pristanišča na podlagi veljavnih predpisov o uvozu življenjskih potrebščin. Prva pošiljka je že prispela v Famagu-sto. Makarios se je o tem sporazumel s predstavniki OZN na Cipru. V pričakovanju prihoda pošiljk iz Turčije pa je Makarios odredil, naj se vasi Kokina posije več ton živil. Sile OZN so poskrbele za prevoz. Toda tamkajšnji Turki so po navodilih svojih voditeljev živila odklonili. S tem so Turški voditelji pokazali, da nočejo pomirjenja. Sile OZN so živila pustile pred vasjo, a Turk i se jih niso dotaknili. Na vsak način pa so v krogih OZN zelo pozitivno ocenili Maka-riosovo prizadevanje za pomirjenje. Odvisno je vsekakor od Turčije, ali bo napetost še dalje popuščala. Medtem je tajnik OZN U Tant imenoval za novega posredovalca OZN svojega dosedanjega predstavnika Gala Plažo, ki je že Prevzel svoje funkcije. Ta je na svoji prvi tiskovni konferenci izjavil, aa je spor okoli Cipra notranja zadeva in da se mora rešiti med ciprskim prebivalstvom. U Tant pa je na seji varnostnega sveta predlagal, naj se mandat sil OZN na Cipru podaljša za druge tri mesece. Vlade Cipra, Grčije, Turčije in Velike Britanije so privolile v podaljšanje mandata. Dober znaK je tudi sporočilo turške vlade, o® je sklenila podaljšati bivanje 1°0I) grškim državljanom v Carigradu, glede katerih je bila odredila takojšnji izgon. Uradno pravijo, da unočejo motiti proslav ob poroki kralja Konstantina«. Vendar pa izražajo na obeh straneh upanje, aa bo moč tudi glede tega najti sporazum. Ženeva V Ženevi je bila v četrtek zadnja seja razoroži trene konference, na kar so delo prekinili zaves čas zasedanja glavne skupščina OZN. Verjetno se bo delo nadaljevalo šele januarja. Sedanje zasedanje je trajalo od 21. januarja do 17. septembra. V tem času je bilo 6o plenarnih sej ter veliko število dvostranskih in skupinskih sestankov. Poročilo, ki sta ga pripravno predsednika konference, ugotovijo, da se je zasedanje zaključilo, n* da bi dosegli kak sporazum. Vendar pa so «postavili temelje ze u-krepe, ki bodo lahko predstavlja" bistvo prihodnjih pogodb.» Potočilo pravi dalje, da je bila razpre-va konstruktivna in koristna, ter da so vse delegacije prispevale-Zelo konstrutivno je bilo delov®' nje skupine nevezanih držav. NO zadnji seji so vsi govorniki ponovno obrazložili stališče svojih vlad-Izrazili so željo, naj bi prihodnje zasedanje bilo plodnejše. Skupino nevezanih držav pa je predložno spomenico, s katero poziva velike države, naj iščejo sporazum o prekinitvi tudi podzemeljskih poskusov. Predstavnik te skupine je no zadnji seji obžaloval dejstvo, da s* zasedanje zaključuje, ne da bi dosegli kak sporazum. Prav tako se je pritožil, ker velike države niso v zadostni meri poslušale nasvetov in priporočil nevezanih držav-Prizadete države je pozval, noj med prekinitvijo konference temeljito proučijo predloge, ki so bij* sporočeni med sedanjim zasedanjem. O vsem, kar so v osmih mesecih razpravljali v Ženevi, bodo nedvomno razpravljali tudi na zasedanju OZN. Pričakuje se, da boao tia tem zasedanju zlasti izvenbf0' kovske države skušale najti nactn, da bi se premaknili z mrtve točKe in da bi mogli doseči nove vsaj delne sporazume. Madžarska Med Vatikanom in madžarsko vlado so sklenili delen sporazum, ki bo omogočil znosnejše °dh°Vr med obema državama. Pogajanj so trajala dolgo časa in končno J sklenili, da združijo v obvezen dokument dosedanje rezultate. SP ' razum so podpisali 15. septemor v madžarskem zunanjem mintst ■ stvu. Pri tem so sklenili, da bod nadaljevali pogajanja z namenom, da pride po možnosti do Širših sporazumov. Med drugim so se spot -zumeli o imenovanju škofov m njihovi prisegi zvestobe, ki J J jj* " rajo duhovniki podati kot drža Ijani. V Budimvešti je predstavnik vlade izjavil, da «z zadovc-j' stvom sprejemajo dejstvo, da st J glede, nekaterih vprašanj utrla Vatikanu pot bolj realističnega p® njevahja razvoja Madžarske lJu ske republike in da se je la pripravljenost rešiti vprašanj odnosov«. Dodal je, da bo moc nadaljevanjem te realistične P”‘ tike rešiti še druge zadeve v odn sih med državo in Cerkvijo. trjuje se, da se bodo sedaj naa Ijevala pogajanja v zvez i z na škofom Mindszentgjem, o čemer ■ sedaj niso pogajali. Na P0®1 sporazuma je papež imenoval -škofe dosedanje vikarje, ki J>n 1 bila imenovala madžarska vlaa • Ti škofi so že prisegli lojnih madžarski državi. SEV V Moskvi so v četrtek sporazum o sodelovanju Jugosiav je v nekaterih organih sveta , medsebojno gospodarsko pon1, (SEV), Uradno sporočilo pravi, so med razgovori ugotovili ven razvoj gospodarskega i vanja med državami članicami * in Jugoslavijo. Izkušnje tega * _ delovanja so pokazale, da J® JV goča in potrebna okrepitev gosp. darskih zvez med državami Cia cumi SEV in Jugoslavijo. kaK« tudi gospodarsko sodelovanje večstranski osnovi v okviru sv , za medsebojno gosnodarsko P0Tn v tistih zadevah, ki zanimajo ta članice SEV kakor Jugoslavijo. radi tega so se sporazumeli, aa Jugoslavija sodelovala v oKV SEV po načelih enakopravnost medsebojnih koristi v zadevah, . zanimajo obe stran j na P°,.,1„nV zunanje trgovine, valutno - ]>’ nih odnosov, črne in barvne Mi T}7oro%daViac,Jkee znam stvenih in tehničnih raziskav. _ uresničenje sodelovanja bodo P ■ stavniki Jugoslavije sodelovali v delu stalnih komisij in dr«0' ,a panov SEV, hi bodo proučevan vprašanja. C. MARCUS POLET ST. 27 Ime mi je Fred T. Banks. Star sam osemindvajset let in poročen, ime moje žene je Louise. Ukvarjam se v lastni delavnici v kalifornijskem mestu Burbanku s popravljanjem televizorjev in radijskih aparatov. V moji majhni delavnici je zaposlen razen mete še en pomočnik — Dick Lar-sen. Tistega dne, ko je mrs. Smith oddala v moji poslovalnici pretesni televizor, je bil Dick na obisku pri strankah. Mrs. Smith ti ugovarjala, ko sem ji pojas-til, da pred enim tednom ne bom utegnil popraviti njenega eparata. Saj je že to bilo nenavadno, toda takrat na to nisem Postal poseono pozoren. Tudi nekaj drugega je bilo še bolj nenavadno, česar takrat nisem opazil. Mrs. Smith ni dala svojega naslova, ampak je samo povedala, aa se bo čez teden dni zopet zglasila in aparat prevzele. Mrs. Smith do takrat še nisem videl in pozneje tudi ne več. Pritoževala se je, da se slika **> ton zgubita, brž ko aparat vklopi. Ko je zapustila mojo poslovalnico, sem televizor vklopil, da bi takoj ob prvem vtisu spoznal napako. V tem hipu je zazvonil telefon. Klicala me je neka stalna stranka, ki me je prosila, naj se takoj oglasim pri njej. Medtem ko sem še govoril na telefo-nu. sem opazil, da sta se na televizorju mrs. Smith pojavila slika in ton. Nisem se posebej zanimal za spored, le toliko mi je ostalo v spominu, da je bila športna reportaža z neke konjske dirke v parku Hollywood. Reporter je pravkar poročal, da 3e *Cathys Girl», neznan konj, zmagal v glavni dirki in da je bil visoki dobitek športne stave naravnost senzacionalen. Tega večera sem se za kratek ias, preden sem zaprl svojo delavnico, razgovarjal z Larryjem Greenom, ki je lastnik trgovine * Pohištvom v sosednji hiši. Obojestransko sva se malce zbadala, kakor je bila to med na-*ha navada. Tako sem mu dejal: *No. tebe pa v zadnjem času M *Plhh ni več videti* ali nekaj s-jfiodobnega. Larry mi je pripovedoval, da je dejansko skoraj vsak popoldan na dirkališču, odkar so se tam pričele konjske dirke. »Tudi danes?« sem ga vprašal. No mi je pritrdil, sem tako mimogrede omenil, da je prav gotovo zaslužil lep kup denarja, če le stavil na «Cathys Girl». »Ca-‘bys Girl?» se je začudil. «Ali je 'a konj sploh že tekel? Tega se De spominjam.* Najkasneje do tega časa bi bil vsekakor moral postati pozoren, aJti Larry je skoraj obseden fa-batik konjskih dirk. O tem, ka-eri konj je v tem in tem času atartal, ve več kakor o cenah v astni trgovini. Toda ker se mi le mudilo čimprej priti domov svoji ženi, si nisem belil glave zaradi Larryjeve pripombe. o sem storil Sele naslednji popoldan. Takrat me je namreč pokli-Cal Larry iz parka Hollywood 'n se mi zahvaljl za nasvet, ki ,arn mu ga dal predpoldne .Spr-Va nisem prav razumel, kaj Pravzaprav meni, dokler mi ni vsega pojasnil. «Chathys Girl* je ega popoldne startal in je zares zuiagal v glavni dirki, njemu pa Je stava vrgla neverjetno visok dobiček. ^ ^edtem ko mi je Larry na m široko govoril po tele-u> sem ves čas opazoval pre-osni televizor mrs. Smith, ki rf a* vedno nepopravljen stal na Podstavku. Malo mi je bilo ne n° Povedati Larryju, da sem 'se to zvedel iz televizijskega renosa, zato sem se kratko in mt*lo izgovoril da sem o tem sanjal. Ljudje, ki strastno radi sta-Uo, in Larry je jjjj giovek ta-k* vrste, so večinoma zelo lahkoverni, zato ga moja laž o sa-sJa" niti ni presenetila. Komaj *m Pogovor z njim končal, sem opil takoj k prenosnemu tele-'zorju in ga vklopil. Na zaslonu se je prikazala a * in zabrisana panorama ega mesta in nekaj minut asneje sem zaslišal iz televizor-^ poročilo, da so v tem mestu Je možje napadli neko banko JO oropali za več kot petdeset kr°S|, dolariev> Roparji so nosili lnke, ki so bile podobne čela-vesoljskih pilotov. Kmalu em sta slika in ton izginila z r*na, kakor je mrs. Smith to kl0V'‘na,a- Zato sem aParat ,z‘ in se odpravil proti do- va^* ve^erJi sem se kakor na-L0 ?° P°K0Varjal s svojo ženo t 'so 0 dogodkih tega dne. Pri PoT onienil tud’ televizijsko ; a do 0 bančnih roparjih. Mo-m‘ je rekla’ da J' P°‘ vj * zadijska poročila, toda o pmu v banko ni slišala ničesar. Drii!!Vltar ,em nameraval ženi g Povfcdovat. o skrivnostni mrs. 111 in o poročilu o konjski dirki, kar mi je bilo še vedno nepojasnjena uganka, ko je zazvonil telefon. Zatem sva imela druge skrbi, kakor da bi se še naprej razgovarjala o skrivnostnem prenosnem televizorju. Mojo ženo je klicala njena sestra iz Chicaga. Povedala je, da je njuna mati na smrt bolna, ker ji je oupovedalo srce. Seveda je hotela Louise čimprej odpotovati K svoji materi. Takoj sem ji priskrbel mesto v letalu za vožnjo do Chicaga po rednem voznem redu za polet št. 27. Ko sva naslednjega jutra čakala na letališču, da spuste potnike v letalo, sva na svoje presenečenje ugotovila, da se tudi filmski zvezdnik Rod Bayles namerava odpeljati z istim letalom. Hudomušno sem pripomnil, da bo on prav gotovo odkril Louiso za film in bo tako postala še velika filmska zvezda. Letalo je točno odletelo. Odpeljal sem se nazaj v mesto, kjer sem obiskal neko restavracijo in zajtrkoval. Ko sem prišel iz lokala, sem si pri časopisnem kiosku kupil jutranji časnik. Moj pogled je takoj obstal na naslovu z »zadnjim poročilom* : VESOLJSKI BANDITI NAPADLI BANKO — PETDESET TISOČ DOLARJEV PLENA! Prebral sem poročilo in ostrmel. Napad na banko ni bil včeraj, kakor sem sprva domneval, ne, ampak danes, komaj pred eno uro, še preden so banko odprli. To je pomenilo, da je televizor mrs. Smith objavil bančni vlom mnogo prej, kak zanimive, če so vanje zaple-?ne visoke osebnosti političnega ti vojaškega stanu. Posebno senzacijo je 27. maja 913, približno leto dni pred prl-3tkom prve svetovne vojne, zbudila novica objavljena v ne-em berlinskem dnevniku, da je red nekaj dnevi napravil samo-lor avstrijski polkovnik Alfred ,edl, eden izmed najbolj znanih sebnosti iz glavnega štaba cesar-te avstrijske armade. Novica je medla ne samo vojaške povelj-ike v Berlinu, Parizu, Moskvi ali ,imu, marveč tudi visoke sfere vstrijske armade same in celo imega cesarja Franca Jožefa, ki vsej zadevi ni ničesar vedel. Se isti dan so na Dunaj pripeli najboljši evropski novinarki čeprav so avstrijske oblati vztrajno molčale, je počasi esnica pričela prihajati na dan. olkovnik Redi je bil eden izmed ajbolj nevarnih vohunov, ki so dajkoli delovali proti avstrijski rmadi in ji je v nekaj letnem elovanju prizadel veliko škode. Kdo Je bil Alfred Redi in kako > prišlo do tega da je pričel ohunlti v škodo svoje domo-ine? Redi je izhajal iz malo-leščanske družine, zelo mlad je stopil v cesarsko armado in ker 1 bil plemič ter ni imel viso-ih sorodnikov, ki bi ga porivali ihko naprej v karieri, se je prisl zelo temeljito učiti, tako da e Je zaradi svoje vztrajnosti ovzpel na zelo važen položaj v ojski. Ker je bil zelo sposoben p ga postavili na čelo protišpi-pnažnega odseka generalnega šta-a avstrijske vojske. Bil je tudi pdni izvedenec v vohunskih za-evah in nemalokrat so bili vo-uni odkriti in obsojeni prav za-adi njegovih dokazov. Razumljivo je, da so ga sku-ale pridobiti zase razne tuje ob-eščevalne službe, ki so se po-luževale tedaj najbolj očarljivih ena, da bi tem vohunkam ofi-irji povedali, kar so vedeli in nali o vojaških skrivnostih. Redi a ni podlegel naskoku še tako spih žena. Ruski vohuni so od-;rili, da se sestaja s homo-eksualci in od dneva tega odkrit-3 so ga pričeli dobesedno oble-ati z moškimi. Ruski vohuni so >a tak način zbirali proti njemu laterial, da bi ga prijeli v svo-e mreže. Eden izmed najbolj spretnih uskih vohunov se je dal lepega Ine povabiti v Redlov urad. V em uradu Je bil vsak obiskova-bc skrbno kontroliran, ne da bi e tega zavedel. Skrivni aparati o ga fotografirali, nekje v soli le bil skrit mikrofon, s po-nočjo katerega je stenograf v iližnji sobi zapisoval vse, kar se e v njej govorilo. Obiskovalci io na en ali drug način pustili Redlovih rokah svoje prstne od-ise, itd. Ko Je dal ta ruski vo-lun Redlu razumeti, zakaj je >rišel, je Redi takoj odslovil ste-lografa. tako da Je lahko v mini govoril z gostom. Ta mu je jrinesel dokaze o njegovi homo-leksualnosti in mu stavil altema-ivo: vohun za Rusijo, ali javni Ikandal. Redi je izbral vohustvo ln pri-!el pošiljati Rusom skrivna poročila. V nekaj letih so Rusi od Redla dobili podatke o avstrijski armadi, o vseh utrdbah na vzhodni meji cesarstva, o oborožitvi, o morali vojaštva, itd. Ne-keg‘t£' dne jim je celo izročil na1 padalni načrt avstrijske armade v primeru vojne z Rusjo. Skrivno delo avstrijskega generalnega štaba je tako izgubilo vsako veljavo. Avstrijski generalni štab pa je za to izdajstvo izvedel, ker je za Avstrijo vohunil v štabu ruske armade v Varšavi neki ruski oficir. Ta ni vedel za ime vohuna, povedal pa je da imajo Rusi v rokah napadalni načrt. Redlu samemu, kot vodji protiobveščevalne službe, je bila dana naloga »odkriti« vohuna ali vohune. Moral je najti «krivca», ker je bila zadeva zelo eksplozivna in tudi ker je moral svojim predstojnikom dokazati, da je zmožen svojega dela. Po nekaj tednih preiskav je glavnemu štabu prijavil tri oficirje: vojaškega sodnika Hekai-la iz Lvova, pomočnika poveljnika armade v Lvovu kapetana Achta in majorja von Hienkov-skega iz vojaške komande v Stanislavu. Med preiskavo Je He-kailo zbežal: ta je zares vohunil za Ruse in je bil tudi kriv primanjkljaja vojaške blagajne. Zbežal Je v Brazilijo, odkoder so ga vrnili zaradi kraje v vojaški blagajni. Na procesu je priznal vohunstvo, vendarle ni ničesar vedel o avstrijskem napadalnem načrtu. Prav tako sta pričala ostala dva osumljenca. Oba sta vohunila za Ruse, a o tem načrtu nista hotela ničesar vedeti. Redi je na procesu proti njima pokazal tudi nekatera pisma ruske obveščevalne službe, ki so bila zelo obtežilna. Ta pisma so mu jih napravili ruski prijatelji, da bi z obsodbo teh treh oficirjev postavil samega sebe na varno. V njegovo mrežo je padel tudi ruski oficir, ki je v Varšavi vohunil za Avstrijce. Na Redlovo priporočilo bi bil moral dobiti v varšavski vojaški protiobveščevalni službi nadaljnje podatke o «krivdi» treh osumljencev. Ko je ta oficir skušal izmakniti te dokumente, so ga «slučajno» zalotili trije drugi ruski oficirji in ga predali svojemu vojaškemu sodišču, ki ga je obsodilo na smrt. Redi je bil tako rešen, trije avstrijski oficirji so bili ustreljeni. V nadaljevanju svojega vohunskega dela v korist Rusov je Redi izročil imena vseh avstrijskih špijonov na ruskem ozemlju. Istočasno Je Ruse obveščal o vseh novicah, ki so jih avstrijski vohuni pošiljali iz Rusije. Rusi so na tak način s precejšnjo lahkoto spreminjali svoje načrte in ob začetku vojne Je imela ruska armada kar 74 divizij več, kot je avstrijski generalni štab vedel. f Leta 1912 se je prestolonaslednik Franc Ferdinand (isti, ki Je bil umorjen dve leti pozneje v Sarajevu) podal na uradni obisk v Moskvo. V njegovem spremstvu je bil tudi vojaški ataše v Moskvi polkovnik Mueller. Na nekem sprejemu v Varšavi Je neki visoki oficir ruskega generalštaba ponudil proti visoki odškodnini Muellerju ruski načrt o mobilizaciji v slučaju vojne. Ta je seveda načrt odkupil. Redi Je o vsej zadevi takoj bil obveščen in Je Rusom izdal njihovega od- padnika. Ta se je ubil, ko so prišli vojaki, da bi ga aretirali. Ta vest je spet vzbudila veliko senzacijo na Dunaju, kjer si niso bili'hh jasnem, kdo je vohun,-ki tako temeljito pozna razne vojaške skrivnosti. Redi ni vohunil samo za Ruse Ker je bil zelo pohlepen po de narju je prodajal vojaške skriv nosti svoje države tudi Italija nom, ki so ga poznali pod imenom Nikom Nizetas. Le od časa do časa je imel o-sebne stike s tujimi špijoni. Italijan Camillo Caleffi, ki se je z njim srečal v imenu italijanske vojaške obveščevalne službe v prvih mesecih 1913, je v nekem članku napisal, da mu je Redi dejal, da je poslovanje s pismi najbolj enostavno, da pa obstaja nevarnost, da se kako izmed njih včasih izgubi in pride v neprave roke. Tako je čez nekaj mesecev bil odkrit. Razrešili so ga za nekaj časa službe v generalštabu in ga •poslali k neki edinicl v Prago, da bi se izpopolnil. Po odsluženem roku pri edinici bi bil povišan. Njegov naslednik v protiobveščevalnem uradu je protizakonito ustanovil poštni kontrolni urad, na katerem so kontrolirali tista pisma, ki so se jim zdela sumljiva. Med drugimi sta na glavni dunajski pošti vzbudili sum dve pismi, ki sta ležali v uradu, kjer pridejo ljudje sami po pošto. Naslov na teh pismih Je bil «Ples v operi 13», obe sta prihajali iz nekega manjšega mesta pri ruski meji, v prvi je bilo 6.000 kron, v drugi pa 8.000 kron. Pismi sta se zdeli sumljivi, ker je bila v njih tako velika vsota denarja, ker sta imeli isti naslov in ker sta prihajali z ruske meje. Ležali sta na pošti precej časa in sta bili pod stalno kontrolo dveh uradnikov protivohunske službe, ki sta bila stalno skrita v poštnem poslopju. Nekega popoldne je službujoči poštni uradnik obvestil agente, da je neki gospod dvignil tl dve pismi. Tekla sta iz poslopja in sta videla, da se je neznanec odpeljat s taksijem. Zasledovala sta ga in ga našla praznega pred neko kavarno. Pregledala sta taksi, našla v njem britvico, v kavami sta izvedela, da Je šel gospod, ki se je bil pripeljal s taksijem, v bližnji hotel Kiom-ser. Agenta sta šla v hotel,, kontrolirala pri vratarju seznam gostov in ko sta videla ime polkovnika Redla, sta ga hotela takoj obvestiti o vsej zadevi, ker je bil do pred kratkim njihov predstojnik. Preden naj bi to napravila sta vratarju izročila britvico in ga prosila naj bi vsakega gosta vprašal, ali je britvica njegova. TU je nastopil slučaj, ki je Redla pogubil. V Istem trenutku je prišel po stopnicah hotela polkovnik Redi v paradni uniformi, agenta, ki sta ga hotela pozdraviti se nista zavedla, da se mu je bil približal vratar in ga vprašal ali je britvica njegova. Redi Je takoj odgovoril pritrdilno, ne da bi temeljiteje pomislil. Agenta sta se začudena spogledala. To je torej vohun? Tudi Redi se Je takoj zavedel usodne napake in ko je vstopal v taksi, se je spomnil na dva agenta, ki ju je videl pred nekaj trenutki v veži hotela. Videi je da sta mu sledila in tedaj je izgubil glavo. V neki galeriji je strgal na majhne koščke neka obtežilna pisma v upanju, da bi oba agenta preslepil in da bi tako lahko v miru zbežal. Agenta pa sta bila prebrisana. Eden mu je sledil, drugi pa je pobral raztrgana pisma in obvestil predstojnika o čudnem odkritju. V uradu protiobveščevalne službe je nastala zmešnjava. Redlov naslednik, polkovnik Urbansky, ni hotel verjeti trditvam agentov. Vendar se je moral vdati resnici: Redlova pisava na številnih pismih in podpis na pošti sta bila delo iste roke; raztrgana pisma so dokazovala njegovo vohunsko delovanje. Zaradi tega je Urban-sky takoj obvestil načelnika glavnega štaba generala Conrada von Hoetzendorfa, ki ja dal nalog, naj se zadeva zaključi še isto noč na tih način. Tako je tudi bilo. Redi se je zavedel, da ne more zbežati. Vrnil se je v hotel, razburkano, večerjal s prijateljem, generalom Viktorjem Pollackom, šel je v svojo spalnico, kjer so ga- obiskali opolnoči štirje oficirji, ki so mu izročili samokres. Nekaj minut pozneje se je Redi ustrelil. ni- v. j 1 2 3 4 5 ) 6 7 8 9 L « J • L 11 12 L 13 15 iš~ 17 18 20~ 21 ■ 22 23 24 ' 2T~ 27 28 29 W~ " | 31 32 sr i—: % 35~ 36 38 39] 40 41 42 43 ■ 44 45 £6“ 47 48 49~ 50 51 52 1 S53 54 n 55“ n56 r n 57 - - -- e - i-rf - r § VODORAVNO: 1. dragoceno le-potičje, 6. vinorodna rastlina, 10. štorklji podoben afriški ptič, 11. mesto v Franciji severovzhodno od Pariza, 13. nizka pokrajina v Dalmaciji, 14. slavni francoski slikar (Pierre), 16. predlog, 17. slavni avstrijski skladatelj v ’ da bodo besedam tako n *efa Predstavnika izvolje-tum d^inega organa, sledila tudi r, iania- Občinski svet je nie 0611 datum za vpisova-SeY, Y slovenski otroški vrtec v brif,Janu v pričakovanju odo-skgg® zadevnega sklepa občin- orl°iLvim pristojnih deželnih Prin^°v so v teku sestanki za deželnega gospodar-Viia,a načrta. Ti sestanki se od-delrirT na ministrstvu v Rimu, je d .pa v deželi. Med drugimi dar«v„ ni odbornik za gospo-spreii'? načrtovanje Cociani kih tudi predstavnike kmeč-in reorganizacij Kmečke zveze so Ze malih posestnikov, ki bleJrm prikazali potrebe in pro-■■^-rne kmetijstva. " ‘ ' : za kmetij 5Prejel krnel seh treh pol predstav--ni -je sprejel no pa tudi 7. kongres za proučevanje maščob. Na obeh zborovanjih predavajo številni u-gledni domači in tuji strokovnjaki. Črna kronika običajno ne spada v ta naš pregled, toda tokrat ni mogoče mimo nje. Komaj nekaj dni po zločinskih strelih kriminalca Mesgheza na mestnega stražarja Marassija so v starem mestu odkrili gnusni zločin, katerega žrtev je postala 43-letna lahkoživka Irene Tonon Bearzotto. Neznani morilec ji je zadal 11 ubodov z nožem. Dva žalostna primera kriminalitete v Trstu. Predlog vodstva tekstilne tovarne v Podgori za odpust 300 uslužbencev svojih obratov v Podgori in Ronkah, ki je kot mora težil že drugi teden ne samo prizadeto delavstvo, ampak vse javno življenje na Goriškem, je bil pretekli petek zaključen s kompromisno rešitvijo. Sporazumeli so se, da delavcev ne bodo za zdaj odpustili, ampak bodo za šest mesecev prešli v dopolnilno blagajno to velja za 289 navadnih delavcev, medtem ko za enajst nadzornikov niso dosegli sporazuma. Sporazum so na prefekturi podpisali predstavniki tovarne in sindikalnih organizacij v prisotnosti prefekta, ki je posredoval za njegovo dosego. Sindikati so poudarili, da e to največ, kar so lahko v sedanjem položaju dosegli. Gospodarski položaj na Goriškem pa je še vedno zelo kočljiv, ker so tudi druga manjša podjetja napovedala odpuste s skrajšanjem delovnega urnika ali celo zaporo podjetij. V krizi so tudi državna podjetja, kot ladjedelnice in OET v Tržiču ter Safog v Gorici, zaradi pomanjkanja naročil. V Rimu so bili napravljeni potrebni koraki, da bi vlada poskrbela za nova naročila v teh tovarnah. V petek je bila pri goriškem prefektu tudi delegacija Zveznega odbora odporništva, ki jo e spremljal socialistični poslanec Fortuna. Delegacija je prosila prefekta za posredovanje, ker šovinistična večina v upravnem odboru UGG noče dovoli-uporabo dvorane na Trgu Battisti za konferenco o odporniškem gibanju ob njegovi 20-letnici. Prefekt je obljubil svo-, e posredovanje. Prosvetno društvo «Briški grič« iz Steverjana je v ponedeljek zaključilo v gostilni «Na Dvoru« tridnevni praznik grozd-, a, na katerega je prišlo več tisoč ljudi. V nedeljo so v okviru tega praznika nastopili tudi kotalkarji iz Trsta, v ponedeljek pa je bila tekma v valčku, v kateri je dobila prvo nagrado domačinka Marija Koren s svojim partnerjem. Prireditev pa so zaključili s trgatvijo grozdja, ki je vse dni viselo nad plesiščem. Pokrajinski praznik grozdja pa je bil v nedeljo v Krminu, Občinska uprava v Sovod-njah je ta teden prejela pismo finančnega ministrstva iz Rima, s katerim ga pooblašča, da lahko pobira trošarino proste cone na področju svoje občine. Tako se je končno tudi v praksi začel izvajati ta zakon, ki bo prinesel sovodenj ski občinski upravi nekaj več dohodkov, ki jih nujno rabi za koristna javna dela. bori® kmetijstva. Deželni od-Pa in za kmetijstvo Comelli niki spreJel kmetijske nadzornik Iseh ^eh pokrajin. Odbor-Pferij'0cianni je sprejel tudi *kih &Vnlke drugih gospodar-Udeipif, goriJ. v Petek pa se je stvu , sestanka na ministr-terecJ53',proračun v Rimu, ka-tainfr’ sta se udeležila tudi pod-raCpi„4se2- in sam minister Pie-Vorov« T®ma njihovih razgo-ditev ri"S mia. predvsem vskla-sPoria?5,žavnega z deželnimi gori »-.arvklmi načrti. Ti razgovo-Na bodo nadaljevali. Prišlo , ndikalnem področju je stavk .V * * rninulem tednu do dveh lavcp,,' ftavke kamnarjev in de-traiaio , ne industrije. Prva je IheduL4,dni’ druga pa 48 ur, stavki ko ie bila najavljena ke delavcev oblačilne stro-Bv°dpovedana. Ubano^?k Je Prispela v Trst 8acii» "ti g°sP°darska dele-italili1 kl je na potovanju po trgovi' , ,8tje so bili sprejeti na so* «{nskl, zbornici, včeraj pa ška inj°g edali nekatera trža-Podi»H Arijska in pristaniška Trst tnriiVČ?rai je prispela v gosnnri^ t skupina avstrijskih trBov^af?,tvenikov, predvsem kov«uČklh operaterjev in stro-^ jako v za promet. je očitno zelo privlačno čaje rja razne kongrese in te-zaklii,«r,omaJ se Je v nedeljo kovJE,,u. s«stanek znanstveni-iizikn Vu t c®ntra za teoretsko n«kateriaterega 80 se udeležili stveniki - svetovnoznani znan- za fiziko, so se v če-«l8’‘v_jjaCe'i na tržaški univerzi ’ travniški dnevi«, istočas- PRITOŽBE IZ ZGONIŠKE OBČINE Zakaj železniška uprava ne dokonča ceste v Briščike? ) Velike luknje in luža pod mostom - Nevarna vožnja ) Niso krivi samo tanki - Ali bodo morali cesto zapreti? Pred dobrima dvema lgtoma je uprava železnic zgradila nov most in uredila podvoz ter cesto, ki se odcepi od ceste Op-čine-Prosek in pelje v Briščike. To delo je železniška uprava napravila ko je uredila novo železniško postajo na Opčinah, a ga ni dokončala. Nova cesta je zdaj širša in ni več prehoda čez železniški tir, kakor je bil prej. Promet po tej cesti je zdaj večji, ker je pač več vozil in več izletnikov, ki radi obiskujejo kraške vasi, posebno pa znamenito jamo pri Briščikih. Tako doma-čini kot izletniki so bili zelo ve-seli nove ceste, toda zdaj se vsi pritožujejo, ker nihče ne skrbi zanjo in je zlasti pod železniškim mostom v slabem stanju. Tu so take luknje, da je vožnja tudi z avtom nevarna, da ne govorimo o skuterjih. Kdor se prvič pelje tod, je v nevarnosti, da zleti na tla. Pa niso samo luknje. Ob nalivih je tu prava poplava in voda je do 40 cm visoka. Cesta gre namreč navzdol, za vodo pa ni nobenega odhoda. Kanali ob cesti so polni zemlje in kamenja, ki pada tudi na cesto iz višine 3 m. Voda se zbira prav pod mostom, kjer so tudi luknje, čim-prej bi morali očistiti kanale in napraviti odtočno luknjo ter temeljito popraviti cestni tlak, da ne bi bilo več lukenj. Kanali ob cesti so polni kamenja in blata .■■v... ■ 1 -- - - ; : f ---- ■ ■ ■ .■’ v - , DEVIN Že pred nekaj desetletji si je Josip Kralj iz Slivnega zgradil svoj dom ob cesti nekako v sredini med Devinom in Seslja-nom in začel z gostilniško obrtjo. Z rastočim tujskim prome- tom se je širil tudi ta obrat. Tamkaj so si zgradili svoje do- move tudi njegovi otroci in kraju že pravijo »Kraljevina«. Njenega začetnika t»a ni več med nami, ker smo ga v nedeljo položili k večnemu počitku. Pokojni je dosegel visoko starost 88 let. Le nekaj let je bil vdovec. V svoji mladosti je prispeval k prosvetnemu delu in bil član mavhinjskega godbenega društva. Bil je mirnega značaja, razsoden, skrben gospodar, dober oče. Tudi on je bil krepko kraško zmo in vedno trdnega zdravja in šele v zadnjih letih je zdravje močneje popustilo. Lahka mu domača gruda. Svoj cem naše sožalje. Razen tega se lastniki zemljišč pritožujejo, a še vedno zaman, ker nimajo več nobenega vhoda na svoje parcele. Kdo naj vse to uredi, da ne bo več nesreč? Občinska uprava je že večkrat posredovala pri pristojnih oblasteh in pri železniški upravi, a je naletela na gluha ušesa. Uprava železnic bi morala dokončati cesto in jo po strokovnem pregledu izročiti občini, za vzdrževanje pa bi nato skrbela pokrajinska uprava. Toda dokler tega železniška uprava ne napravi, pokrajina si noče prevzeti nobene obveznosti. Železniška uprava trdi, da so krivi vojaški tanki, ki vozijo po tej cesti. O tem smo že pisali. Zdi se nam, da so krivi tanki le za del blizu ceste Opčine-Pro-sek, kjer krenejo s ceste na prostor za vaje, za «povodenja in za luknje pa je krivda v pomanjkanju odtočnega kanala in v slabi podlagi cestišča. To je treba predvsem urediti. Prav tako pa je seveda treba urediti prostor za prehod, oziroma dovoz, tankov s ceste. Bližajo se deževni dnevi in če ceste ne bodo dokončali ter jo popravili, jo bodo morali spomladi, če ne PRIJAVITE SKOPO! Fazani in grozdje Letos se vinogradniki na Tržaškem na splošno pritožujejo, da jim zobajo grozdje fazani. Zaradi tega je tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov posredovalo na Lovskem združenju, da bi prizadetim vinogradnikom plačalo odškodnino. Na združenju so izjavili, da so pripravljeni izplačati odškodnino, toda pod pogojem, da vinogradniki napravijo prijavo takoj in da ne pretiravajo pri navedbi višine škode. Zaradi tega priporočamo prizadetim vinogradnikom, naj se obrnejo na tajništvo Kmečke zveze, kjer bodo dobili potrebna pojasnila in obrazce za prijavo škode. JOŽE PAHOR Kras poraja mnoga klena zrna, opazno in neopazno. A tako kleno in dragoceno, krepko in izredno ubrano zrastlo — rekli bi zlato zrno — kot se je kazalo v liku nedavno preminulega Se-žančana Jožeta Pahorja, je bolj redko. Takšnega mnenja so vsi Starši iz Sesl/ana in Vitovelj! Vpišite svoje otroke v novi slovenski otroški vrtec v Sesljanu! aiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiimiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimmiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimi Nekaj iz nabrežinske občine Ne le Občinarji naše občine, marveč tudi druga javnost ve, v kako slabem stanju je velik odstotek naših občinskih poti. Semkaj spadajo predvsem strme poti, kakršnih je pri nas precej. O tem smo že precej pisali. Kaj pomaga na takih poteh grušč, je že vsem znano. Takšne poprave so le neučinkovit in zato neekonomičen izdatek. Vsak dež in količkaj nagla vožnja kmalu odneseta te krpe in pot je spet takšna kot je oila pred tem: razrita, globinasta m večkrat nevarna, "nekje v nižini ob njej pa kup grušča, ki so ga nekaj dni prej nanjo navozili. Ta dragi začarani krog nas bo obremenjal dotlej, dokler ne bodo teh poti uredili tako kot zahteva današnji cestni promet. Dokler je bil za vsako poko- prej, zapreti. Slabe poti in trgatev Skrajni čas, da se poti vsaj za silo popravijo - Za Piščance je posredoval občinski svetovalec Dušan Hreščak Pod mostom so velike in nevarne luknje Trgatev je pred vrati, v raznih krajih (Miljski hribi, tržaška okolica, Kontovel, Križ itd.) pa se vinogradniki zelo pritožujejo in so zaskrbljeni zaradi slabih poljskih poti, ki so ponekod v obupnem stanju. V nekaterih krajih vinogradniki sploh ne bodo mogli peljati domov grozdja, če te dni ne bodo vsaj za silo popravljene poti. Tako so se kmetje od Piščancev ponovno pritožili pred nekaj dnevi zaradi obupnega stanja Ul. Sottomonte, ki pelje od Rojana skozi Piščance do tramvajske postaje nad vasico (o tej cesti smo pred časom že obširno poročali). Na občinski u-pravi je v ta namen posredoval občinski svetovalec Dušan Hreščak, kateremu je odbornik Co-lautti obljubil, da bo občinska uprava te dni poslala tri tovornjake gramoza in poskrbela, da bo pot vsaj za silo popravljena. Prav tako pa bi morala ob- činska uprava takoj poskrbeti, da se vsaj za silo popravijo poti v Bregu pod Kontovelom, Križem in Nabrežino; miljska občinska uprava pa naj bi poskrbela za poti v miljskih hribih. pališče poseben reditelj, so bila ta bolj ali manj urejena, odkar pa jih urejuje le eden reditelj, je v tem velika razlika. Teh domov večnega miru njegova motika menda sploh ne moti, ali pa je to skrajno redko in tako površno, da je neopazno. Občani se vprašujejo, čemu sploh ti stroški. Občina naj to pregleda in ukrepa, da se s takšno nemarnostjo enkrat preneha. Že nekaj let sem so naši vinogradniki, zlasti bolj stranski, izpostavljeni škodljivcem, ki jih prej nismo poznali: fazanom, če je že tako, da velja več zabava lovske gospode kot kmečke zadeve, naj se ta škoda prizadetim pravočasno in pravično poravna, da ne bo razburjanja in utemeljenih ostrih kritik. V teh pretežno lepih in toplih dneh grozdje lepo zoreva. To bi znalo nekatere gospodarje premotiti, da bi potrgali prezgodaj. Nikar tega, pa naj nas kdo o tem še tako nagovarja in prepričuje! že po starem so rekli, da do septembra raste grozdje, v septembru pa vino. In to je čista resnica, ^ustimo torej grozdje, da popolnoma dozori. Takšna trgatev ima kar dve prednosti: vino je boljše in ga je,tudi več. Medtem pa raje poskrbimo, da bo v kleti vse nared in bo posoda, v prvi vrs'i sodi, v brezhibnem stanju. CEROVLJE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii NEKAJ KRATKIH NASVETOV NAŠIM VINOGRADNIKOM Samo zdrav sod da dobro in zdravo vino Kar smo zadnjič napisali, ponavljamo tudi danes: »Vino- gradniki, ne trgajte grozdja, dokler ni popolnoma dozorelo! Vsak dan sonca je zlata vreden.« Zdaj je zadnji čas, da pripravite posodo. Samo zdrav sod da dobro in zdravo vino! Tega se nekateri naši vinogradniki še ne zavedajo, še je čas. Ali ne bi bilo škoda letošnjega krasnega pridelka, da bi se nam pokvaril v slabih sodih? Pravilno je, da se sod opere takoj, ko je izpraznjen. Peremo ga tako dolgo, dokler ne priteče čista voda. Sod posušimo, da se voda dobro odcedi. Nato ga žveplamo vsaka dva meseca, če ga ne uporabljamo. če soda nismo uporabljali celo leto, ga pred uporabo spet operemo z mrzlo vodo, da odstranimo ostanke žveplanja. To velja za zdrave sode. Bolan sod pa najprej izperemo z mrzlo vodo, nato z vročo, kateri dodamo razne kemijske preparate, da u-ničimo bolezen, kot n.pr. plesen, nato ga operemo spet z mrzlo vodo. Ce ima sod okus po kisu, ga moramo odpreti, ostružiti ali ožgati. Nato ga zapremo in ope- remo. Najbolje pa je, da take sode, ki zaudarjajo po kisu, sploh ne uporabljamo več za vino, ker je težko uničiti vse glivice. Nov sod moramo izprati z vročo vodo, da odstranimo razne škodljive snovi, ki so v lesu (tanin, smole itd.). Nekateri prevlečejo sode s parafinom, da nimajo z njimi večjega opravka. Toda to ni orip.i-ročljivo, ker v parafiniranem sodu vino ne dozoreva pravilno. Vaške poti ie nekaj močnih nalivov temeljito spralo in so v vedno slabšem stanju. Na pot proti Mavhinjam je občina navozila nekaj grušča, a takšni stroški so bob ob steno, ker voda in kolesa to kmalu odnesejo. Asfalt je v današnjih prometnih razmerah edino učinkovito sredstvo. Višek lanskega vinskega pridelka (okrog 40 hi) smo spe-čali s štirimi osmicami. Letošnjo letino sta malo prizadeli toča in sodra, a škoda je majhna. če bo vreme še te dni naklonjeno, bo vinski pridelek neprimerno lepši in boljši od lanskega. Poskrbeti bo treba, da bo pridelek brez napak in si ne bomo kaj očitali. To pa je odvisno od pravilnega postopka z moštom in vinom. Fazani pa nam tudi letos nagajajo v bolj stranskih vinogradih in kaže, da se bo ta divjačina še bdlj razpasla. Slišimo, da bo .letos na naši šoli le ena učna moč. Lani so zelo motila vzgojno učno delo neka nesoglasja in trenja med učnim osebjem. Ne želimo, da bi se taki primeri ponovili, ker je vsem staršem šolskih otrok za to, da se ti z besedo in še bolj z zgledi čim bolje pripravijo za življenje. Naj omenimo še to: ne vemo, čemu ima šola prhe, ker se jih otroci nikoli ne poslužujejo. Kako se to sklada s higieno in sploh s poukom o zdravju? Želimo, da se tudi ta zadeva uredi. PROSEK V četrtek popoldne smo spremili k zadnjemu počitku pokojnega Ivana Pirjevca, ki je umrl v starosti 67 let. Pokojni Ivan «Palirjev» je že več kot 25 let živel v Rojanu, njegova zadnja želja pa je bila, da bi ga pokopali na domačem proseškem pokopališču. Bil je eden izmed najstarejših članov gospodarskega društva in godbe, čeprav je stanoval v Rojanu, je pogostoma prišel v svoj rojstni kraj na obisk. Dokler ni zbolel je redno prihajal na vaje godbe in v njej nastopal. Bil je od svojih mla dih let zelo aktiven in mu je bil pri srcu napredek naših krajev. Pokojni Ivan, ki zapušča ženo in dva sinova, je bil več let službi pri finančni upravi; zadnja leta pa je užival zaslužen pokoj, a se ga je lotila bolezen, ki ji je več časa kljuboval. Bil je zelo priljubljen, kar je potrdil tudi pogreb, katerega se je udeležilo veliko število domačinov in meščanov, domača godba pa je za poslednje slovo od dolgoletnega in požrtvovalnega člana igrala žalne koračnice. Naj mu bo lahka domača zemlja, ženi, sinovoma in sorodnikom pa izraze globokega sožalja. KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se. obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 - Telcf. 35-189 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne us hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne tn na električni po-gon ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače, brente, Škafe, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice »AGRIA* To je grozd! Dolg 37 cm, tehta Kmečka zveza v Gorici Kmečka zveza v Gorici Ul. 24. maja sporoča vsem kmetovalcem, da so njeni uradi odprti vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 9. do 12. ure. Kmetovalcem nudijo v teh uradih najrazličnejše usluge socialnega značaja kakor tudi za pokojnine. Urad obnavlja dvolastniške izkaznice, svetuje kmetovalcem, kako je s prošnjami za zeleni načrt ter daje prosilcem na razpolago brezplačno tudi geometra. Na ta urad se prosilci lahko obračajo tudi v pravnih zadevah. Vse usluge, ki jih nudi Kme6 ka zveza, so brezplačne. Kmečka zveza ima svoj u-rad tudi v Krminu, Ul. Dante, ki je odprt vsak petek od 10. do 12. r.re, in v Ronkah, Ul. S. Lorenzo (kmečka zadruga) vsako sredo od 10. do 12. ure. Obvestilo kmetovalcem! Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu je od 9. do 10. ure na sedežu kmetijskega nadzomižtva v Trstu na razpolago kmetom in ko-koSerejcem specializirani veterinar zooprofilaktičnega zavoda Iz Vidma za diagnoze in nasvete glede bolezni perutnine. njegovi stanovski tovariši iz nekdanjega sežanskega, a tudi oni iz ostalih okrajev (tržaškega in goričkega), kjer so ga dobro poznali, in takšnega so tudi vsi Kraševci in drugi, s katerimi je on imel tesnejše stike. Popolnosti v nas res ni. A v kolikor se tej moremo čimbolj približati, v toliko to velja pri Pahorju. Saj je pri vseh, ki so ga bolje poznali, veljal za vzorno osebnost. Kar je mislil in želel, s tem je bil sam prežet, kar je povedal, objasnil, svetoval, predlagal, to si je bil tudi sam temeljito usvojil. Ker je skušal pri vsaki zadevi čim globlje v resničnost in nepristranost, je priznal svojo morebitno zmoto in tudi nasprotnikove prednosti. Ko sva nekoč po nekem mojem predavanju razpravljala o nekaterih pojmih in protislovjih (ki so mi bila nejasna), mi je med drugim dejal, da moramo biti v vsaki stvari čim bolj poglobljeni in prepričani, da resnici ni moč tako lahko do dna in da je potrebno o tem dosti razmišljati; da pa je neizpodbitno, da ni vse dobro in lepo na eni ter vse slabo in grdo na nasprotni strani. Njegova vera je bila človečanska. A ta vera ne trpi socialnih in drugih krivic, ki nam jih zvrhano nasipujejo vsi izkorišče-valni družbeni ustroji. Zagledal se je v humanizem socialistično urejene družbe in se zanj, skupno z bratrancem Hreščakom, takratnim prvoborcem v učiteljskih krogih, zavzemal in ga propagiral. Kadarkoli in kjerkoli je šlo za to vprašanje in pritegnitev učiteljstva v ta krog, sta bila oba v ospredju. V to je Pahor vpregel vse svoje duhovne sile, svojo močno voljo, doslednost in vztrajnost. Kot da bi se bil zaklel proti vsemu družbenemu zlu! Tako smo zrli na Pahorja in tako zremo tembolj danes, ko so takšni tvorci, spričo negativnih protidružbenih nagibov, ki skušajo razpresti svoje mreže in ovirati razrast življenjskih či-niteljev, tembolj potrebni. Prav danes, ko v naglici življenjskih tokov določene vrednote, predvsem čut dolžnbšti in odgovornosti iz egoističnih in individualističnih teženj, večkrat docela odpovedo. Stalno mi je njegova podoba pred očmi in brez nje ne morem obnavljati spominov na naše sestanke v ožjem in širšem merilu. Mia* prosvetni delavec s širokim duševnim obzorjem, nabitim z ideali, jasna prepričevalna beseda, preudarjeni nasveti in predlogi, dobronamernost, nepristranost... Kar je bilo na njegovem jeziku, se ni moglo zlahka zavrniti. Ce pa ga je morebitno premajhno ali napačno poznavanje določenega vprašanja privedlo do napačnega zaključka, je svojo zmoto vfedno skušal popraviti. Zato so bile naše učiteljske konference stvarne, živahne, zanimive in smo se z njih vračali obogateni z nečim, kar nismo prvotno niti znali jasno opredeliti. Kakršnokoli mesto je on zavzel, vedno je prišel do izraza njegov «spiritus movens«. Zajedal se je — in z njim tudi vedno večji krog drugih mladih učiteljev — da je prav učiteljstvu potrebna čim večja izobrazba, saj je predstavljalo v takratnih razmerah edini kader, ki je mogel na prosvetnem področju največ prispevati. Ki mu bilo za lastni ugled in sij, pač pa za skrajno ponižane in razžaljene delovne množice, že zgodaj se je posvetil delu na raznih področjih kot vesten, natančen, vztrajen delavec z visoko razvitim čutom odgovornosti in dolžnosti. Bil je mož dejanj! A po trdem in stalnem napornem delu ter skoraj prevelikih posvetnih odpovedih — te so bile tudi zaradi šibkega zdravja — se ni zapiral vase in se odtegoval družabnosti. Razumel je, da mora od časa do časa tudi. v družbo in posvetiti kos svoje individualnosti družabnemu občevanju, a le takšnemu, kjer je prihajala do izraza neposredna, iskrena, koristna, dostojno zabavna in poživljajoča beseda. Duhovita šola in dovtipi so mu izredno prijali in ga spravljali v «židano* voljo. Se posebno prijetno ga je razgibala pesem. Ljubil je glasbo, nastopal kot pevovodja (včasih tudi pri vajah našega učiteljskega pevskeea zbora, ki ga je vodil pok. Srečko Kumar) in bil sam dober pevec. A vedno je ostal oni mirni in obzirni, razsodni in dobrohotni kulturni in človeški Jože. Takšen je Pahor bil in tudi ostal. Vsaka njegova kretnja je bila posvečena idealu resnične osvoboditve in dvigu duhovne ravni delovnega ljudstva, predvsem delavskegr, razreda. To smo mogli ugotavljati vse dokler ie mogel vztrajati na tem razbičanem kosu naše zemlje (do 1. 1926), tako tudi kasneje. Naj bi nam naša zemlja rodila čimveč takih mož in ne-or.iahljivih borcev, ki jih v njihovi plodni dejavnosti usmerjajo razum in plemeniti nagibi. JANKO FURLAN PrTmor^cT^nevink — 6 — 20. septembra 196* Vreme včeraj: najvišja temperatura 23.5, najnižja 17.2. ob 19. uri 20.4; zračn*1 Hak 1018 2 rahlo narašča, veter 4 km zahodnik, vlage 60 odst., nebo 2 desetini pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.3. Tržatk :i dnevnik Danes, NEDELJA, 24 septembra Bran« Sonce vzide od 6.49 in zatone oD 18.07. Dolžina dneva 12.18. Luna vzide ob 18.03 m zatone ob 3.36 Jutri, PONEDELJEK, 21. septembra Matel ZA UVELJAVITEV PROIZVODNE NAGRADE IN DRUGIH NORM NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINSKE ZVEZE TRGOVCEV Nenadna stavka v vseh obratih CRDfl Prvo zborovanje o turističnih nad11.000nameščencev prekinilo delo vprašanjih tržaškega zaliva Delavci so tako v Trstu kot v Tržiču stavkali skoraj 100-odstotno, uradniki pa 60 70-odstotno - V torek spet stavka v kamnolomih Včeraj je bila izvedena nenadna stavka v vseh obratih CRDA v Trstu in v Tržiču, ker podjetja IRI že od marca nočejo uvel javiti proizvodne nagrade in uveljati nekatera druga določila delovne pogodbe. Zato so delavci in uradniki že večkrat stavkali, stav- podjetja kovno gi poslal pismo senatorju Bonacini, poslancema Belciju in La Malti, ki so skupaj z njim pooblaščeni, da poročajo v imenu 'večine. Senator Zannier v pismu predlaga razgovore, da se bo nadaljevalo in zaključilo delo v zvezi s sestavo statuta, tako da bo lahko ovno gibanje pa so prekinili av- parlament čim prej razpravljal o gusta v zvezi s počitnicami ter so ustanovitvi pristaniške ustanove, ga včeraj ponovno pričeli. | Končno ie deželno tajništvo PSDI Stavka ni bila napovedana in so i razpravljalo o problemih rudnika na jo sindikalni predstavniki delav- j Rrecmu. cem sporočili zjutraj neposredno pred prihodom na delo, vendar pa je v celoti uspela, saj so stavkali delavci skoraj stoodstotno, uradniki 60-70 odstotno in delavci podjetij, ki delajo v notranjosti ladjedelnice ter v drugih obratih, skoraj 90 odstotno Stavka uslužbencev CRDA zanima veliko število delavcev, saj je včeraj v Trstu in Tržiču prekrižajo roka preko enajst tisoč delavcev in uradnikov. Tako je stavkalo okoli 2.500 delavcev ladjedelnice Sv. Marka, 1.400 delavcev Tovarne strojev Sv. Andreja, okoli 1.000 zaposlenih v Tržaškem arzenalu in preko pet tisoč zaposlenih v ladjedelnici CRDA v Tržiču, okoli 1.400 delavcev, ki so zaposleni pri raznih podjetjih in ki delajo v notranjosti ladjedelnice Sv. Marka, uradniki in drugi uslužbenci ravnateljstva, projektivnega biroja in drugih osrednjih uradov. • * * Prihodnji teden bodo od 22. do vključno 25. septembra ponovno stavkali delavci kamnolomov celotnega tržaškega področja. Stavka je vsedržavna in so jo enotno proglasile vse prizadete sindikalne organizacije v zvezi z obnovitvijo vsedržavne delovne pogodbe. Nova delavska zbornica . CGIL bo ob tej priliki imela javno zborovanje, ki bo v Nabrežini na sedežu prosvetnega društva «Igo Gruden« v torek 22. t. m. ob 9. uri. En milijon lir za popravilo šol v Dolini in na Pesku Predvčerajšnjim je bila v Doli ni seja občinskega sveta, na kateri so najprej počastili spomin pokojnega Palmira Togliattija, nato pa so odobrili razne sklepe občinskega odbora, ki se tičejo pred- vsem prodaje srenjskih zemljišč zasebnikom za gradnjo stanovanjskih hiš. Občinski svet je nato odobril izdatek enega milijona lir za popravilo šolskih poslopij v Dolini in na Pesku. Ob koncu pa je o-dobril prispevek 100.000 lir za praznik grozdja, ki bo kot običaj n ) v Boljuncu prihodnjo nedeljo popoldne. Na prazniku bodo prodajali grozdje, sodelovali pa bodo pevski zbori, godbe na pihala ter folklorna skupina. Občinski svet je tudi razpravljal o perečem vprašanju prevelikih izdatkov za nabavo vode in je sklenil, naj občinska uprava zaprosi deželno upiavo za kritje primanjkljaja, ki bo za zadnja tri leta znašal približno 20 milijonov lir. 9 Vodstvo filobusite in tramvajske službe Acegat sporoča, da od 21. t. m. ne bodo več vozili tramvaji «3» in «8» na sezonskih progah po nabrežju Traiana proti kopališčem. Zborovanje bo od 27. septembra do 10. oktobra • Stališče tržaških hotelirjev do naftovoda proti Avstriji bi Bavarski Na pobudo Tržaške pokrajinske zveze trgovcev bo v dneh med 27. septembrom in 10. oktobrom v Trstu prvo zborovanje o turističnih vprašanjih tržaškega zaliva. Na zborovanju, katerega se bodo udeležili predstavniki vseh zasebnih in javnih ustanov ter združenj, ki se ukvarjajo s turizmom in z dejavnostmi. ki so tesno povezana z razvojem turizma ,bodo razpravljali o sledečih vprašanjih: 1. Turizem v tržaškem zalivu v Slovenski starši iz središča mesta, vpišite svoje otroke v novi slovenski otroški vrtec v Ul. Do-nadoni. ŠE VEDNO NOBENEGA SLEDU ZA MORILCEM IZ UL. CAVAZZEM Včeraj ponoven natančen ogled sobe v kateri je bila umorjena Tononova Zdi se, da tudi ta ogled ni dal koristnih rezultatov Nadaljuje se zaslišanje ljudi iz pokojničnega kroga Sestanek deželnega tajništva PSDI Včeraj se je sestalo deželno tajništvo PSDI in je razpravljalo o nekaterih politično - gospodarskih vprašanjih naše dežele. Na sestanku so bili prostnl deželni tajnik Cesare. njegov namestnik Pen-sole, senator Zannier in deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero. Odbornik je prisotne obvestil o korakih, da se čimprej prične graditi naftovod proti Bavarski z izhodiščem iz Milj- Nato so razpravljali o ustanovitvi Ustanove tržaškega pristanišča, kot to predvideva deželni statut. V tej zvez1, je senator Zannier večeraj ..................I......................•<»»«.... Sestanek deželnih svetovalcev in parlamentarcev KPI za čimprejšnjo uresničitev dejanske deželne avtonomije Zahtevajo tudi čimprejšnje sklicanje deželnega sve-ta, da se prične z reševanjem vseh nerešenih vprašanj Včeraj ob 16. uri so načelnik letečega oddelka dr. Cappa in razni njegovi funkcionarji še enkrat natančno pregledali sobo v Ul. Cavazzem, kjer je nesrečna Irene To-non sprejemala svoje goste. Pregled je trajal dobri dve uri in pol. Policijski funkcionarji so natančno pregledali kvadratni centimeter za kvadratnim centimetrom poda, sten, omar, obleke in druge predmete, toda brez uspeha. Dolgo in naporno delo jim ni bilo poplačamno niti z najmanjšim znakom, ki bi utegnil vsaj od daleč pokazati rahlo sled za neznanim morilcem. Tudi včeraj so dr. Cappa, kapetan Morandinl in drugi funkcionarji vztrajno nadaljevali zasliševa, nje raznih prič. Kot v prej.šnih dneh, je tudi to pot šlo večinoma za prostitutke iz starega mesta, ki so poznale pokojnico in ki bi utegnile povedati kaj zanimivega glede morilčeve osebnosti. Zasliševanje teh oseb pa je zelo mučno ter ne obrodi skoraj nobenega u-speha. Funkcionarji imajo včasih vtis, da zaslišane osebe nekaj ve- Včeraj sta se v Trstu sestali skupini deželnih svetovalcev in parlamentarcev KPI, ki so razpravljali o položaju, v katerem se sedaj nahaja deželna uprava s posebnim statutom, ter o pobudah, ki bi jih bilo treba načeti v tem pogledu. Na sestanku so ugotovili, da je dežela sedaj v resnem položaju zaradi skrajno počasnega postopka pri izdajanju pravil o uveljavitvi posebnega statuta, ker je brez teh pravil vsako učinkovito zakonodajno, gospodarsko in socialno delovanje dežele onemogočeno. To ge dogaja med tem, ko »e v državi krepijo sile In napadi proti deželnim in krajevnim avtonomijam ter v okviru sedanje vladne politike omejitve javnih izdatkov in odlašanja uresničitve sprememb strukturne ureditve države. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da bodo komunistični deželni svetovalci zahtevali čimprejšnje sklicanje seje deželnega sveta, da se z vso resnostjo začnejo reševati razna nujna vprašanja ter da se zavzame jasno in odločno stališče pri pristojnih organih parlamenta in vlade. Se posebno je bilo poudarjeno, da bo moral deželni svet zahtevati čimprejšnjo rešitev sledečih vprašanj. da vlada izda pravila o izvajanju določb posebnega statuta; dodelitev deželi izrednega prispevka na osnovi člena 50 posebnega statuta, za sestavo in uresničitev deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj; ustanovitev Pristaniške ustanove, ki jo predvideva člen 70 posebnega statuta; takojšnje sklicanje prve seje po sebne komisije za Trst, ki jo je deželni svet že izvolil in ki se ni bila umeščena Komunistični deželni svetovalci in parlamentarci se obračajo na vse demokratične politične sile in na deželne svetovalske skupino, r.aj skupno nastopijo za čimprejšnjo uresničitev dejanske deželne avtonomije. Izpili na državni ind. strokovni šoli Objavljamo seznam učencev in učenk, ki so v tekočem šolskem letu uspešno opravili nižji tečajni izpit na Državni industrijski strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Rojanu' Iztok Bertok, Ladimir Blasina, gergij Cibic, Danilo Cunja, Albert Cossutta, Bruno Emili, Fabij žer-luga, Karel Kralj, Jordan Mihalič, Aldo Moro, Zdravko Rodella, Danilo Sibelja, Darij Svetlič, Marij Trobec, Jurij Umek, Boris Zam-pieri; Nada Bembi, Nadja Bensi, Ljudmila Calzi, Nevenka Grilanc, Nad ja Pettirosso, Gracijela Poles, A-leksandra Prelc, Lilijana Prelc. Marija Racman, Eda Savi, Ana Saina (privatistka). Motorist v otroka Mali Roberto Luirn, star 6 let iz Ul. Sinico 18, se je včeraj nekaj pred 17. uro igral na cesti pred domačo hišo. Mimo se je prav tedaj pripeljal z iambreto Mario Guerrato iz Ul. Maršala 4, iti je bil namenjen v Ul. Rossetti. Motorist je podrl dečka na tla ter mu prizadejal razne poškodbe na glavi, na levi ključnici in na kolenih. Kljub lobanjski travmi bo Roberto ozdravel v 20 dneh Ženska je padla v jašek za dvigalo Včeraj ob 11.45 so prepeljali na kirurški oddelek 92 letno Marcello Delle Feste iz Ul. Bonaparte 2/1, ki je malo prej padla v domači hiši v jašek za dvigalo. Naprava se Je namreč pokvarila ter je dvigalo ostalo v zgornjem nadstropju, medtem ko so bila odprta vrata v nadstropju kjer Delle Feste stanuje. 2e priletna ženska je zato padla v Jašek nekaj metrov globoko. Pri padcu se je pobila po raznih delih telesa ter sl med drugim zlomila dve rebri. V bolnini-cl se bo morala zdraviti od 30 do 40 dni. Z motorjem v avto Šofer Luigt Omari, star 57 let Iz Ul. del Mirti, se je včeraj nekaj pred 18. uro peljal z motorjem po Miramarskem drevoredu v smeri proti Barkovljam. V bližini poslopja št. 31 se Je zaletel v avto znamke »alfa giulietta«, ki ga je v nasprotni smeri upravljal 53-letni lerruccio Polacco iz Ul. Tor S. Piero 14. Pri padcu se je Omari pobil po čelu ter se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku okoli 15 dni. do, toda nočejo govoriti, ker v njihovem okolju vlada pravilo, da policijske oblasti ne smejo zvedeti ničesar, kaj se tam dogaja. Edini vidni uspeh je morda v tem, da vsako toliko agenti pustijo domov kako osebo, ki je bila morda bolj sumljiva kot druge. Izpovedi prič v določenem trenutku dokažejo, vsaj do gotove mere, da osumljenec ni mogel zagrešiti zločina, ker je bil nekje drugje. To potrpežljivo tipanje v skoraj popolni temi bo morda trajalo še dneve in dneve. Vendar pa je pripeljalo do tega pozitivnega uspeha, da so funkcionarji opustili preiskavo v določenih krogih ter jo usmerili v neko posebno skupino IjučHV-'^ Medtem je bilo med preiskavo dokazano tudi, da dva moška, ki sta bila zelo zaljubljena v Tono-novo, nista imela prstov vmes pri zločinu. Gre za nekega Giuseppeja iz Genove (ta 1e hotel žensko tudi poročiti) in nekega Franca iz Tra-panija. Veliko ugibanj so v policijskih krogih povzročili tudi rezultati obdukcije trupla pok. Tononove. V prvem trenutku se je zdelo, da je imel nož s katerim Je bila ženska zabodena, zelo široko rezilo (dva centimetra in pol) ter da bi utegnil biti tore) pravcati kuhinjski nož. Dr. Caona in drugi funkcionarji pa izključujejo to možnost. Menijo namreč, da so bile rane zelo široke zaradi posebne vrste zamahov s katerimi je zločinec povzročil ubode. Zelo verletno gre za žepni nož z rezilom, ki se zapira. Tak nož le morilec notem snravil v žeo ter odšel z niim iz sobe. Imel pa ga je pri sebi, med drugim tudi zato. da bi pokončal morebitnega gosta, ki N prišel v sobo po krvavem dogodku, ali pa ko ie on odhajal lz sobe. Zelo čudno pa je, da ni nihče onazil kakega moškega, ki bi imel obleko omadeževano s krvjo. Skoraj nemogoče je namreč, da ne hi žrtvina kri. ki le gotovo z vso silo brizsmila iz ran, omede*eve’a zločinca Ugotovili pa so tudi, da se storilec v sobi ni niti umil, in da ni niti očistil obleke. Zaključen kongres za proučevanje maščob Včeraj se je zaključil sedmi vsedržavni kongres italijanskega združenja za proučevanje maščob, ki je zasedal tri dni v Trstu. Kongre-sisti so poslušali vrsto predavanj znanih tehnikov, razna podjetja pa so predložila zadnje izsledke njih laboratorijev. Včeraj so na plenarnem zasedanju sklenili, da bodo priredili spomladi prihodnjega leta simpozij v Bologni, na katerega bodo povabili svetovno znane znanstvenike, ki se ukvarjajo z maščobami. Združenje pa se bo sestalo ponovno na kongresu 1966. leta. Danes si bodo kongresistj. o-gledali turistične zanimivosti naše dežele. Senator Secchia (KPI) danes v «Areoba!enu» Danes 20. septembra ob 11. uri bo v kino dvorani »Arcobale-no» proslava Palmira Togliattija ob 30-dnevnici smrti. Govoril bo senator Pietro Secchia. Federacija KPI vabi prebivalstvo k udeležbi. Prav tako danes 20. s pričetkom ob 15. uri bo v Ljudskem domu v Križu na prostem praznik komunističnega tiska. Nastopili bodo detiiačV pčvsltl zbor, godba in orkester «Krome». Pozdrav KPI bosta prinesla prof. Paolo Šema in pokrajinski svetovalec Franc Goro-hač. • V dvorani na Trgu San Gto-vanni se nadaljuje predvajanje del iz zgodovine kinematografije in v sredo 23. t.m. ob 19. uri bodo na programu trije komični filmi: Fatty »Knockout*, E. Bo-land — «Novi avtomobil*, H. Pol-lard — »Izumitelj. Posledice režije* Vsto-p samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu PSIUP v ITI. Zonta 3 vsak dan od 17. do 20. ure. Pomilostitev morilke generala De Wintona Iz Rima je prišla vest, da je namestnik predsednika republike sen. Merzagora podpisal pomilostitev Marie Pasqulnelli, ki je 10. februarja 1947 v Pulju s samokresom ubila angleškega brigadnega generala, poveljnika puljske zavezniške posadke De Win tona. Vojaško sodišče je morilko 10. aprila obsodilo na smrt, kasneje p« Ji je bila kazen spremenjena na dosmrtno ječo J Trgovski tehnični zavod »Carli* (Ul. Diaz 20) sporoča, da traja vpisovanje do 25. septembra (od 11. do 12. ure). Lahko se vpišejo dijaki, ki so končali nižjo gimnazijo ali strokovno šolo. Na isti šoli se je tudi začelo vpisovanje v prvi razred Tehničnega zavoda za tajnike in dopisnike v tujih jezikih. Ta šola je bila letos ustanovljena. Tudi v to šolo se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili malo maturo ali so dokončali strokovno šolo. Policijski avto podrl žensko na ulki Včeraj zvečer ob 19,25 so prepeljali na nevrokirurški oddelek 73-letno Paolo Gropaiz vd. Visich iz Ul Paglierlcci 31, ki jo je malo prej povozil neki policijami avto v Ul. Giulia na križišču z Ul. Pisani. Do nesreče je prišlo, ko je ženska prečkala Ul. Giulia, v bližini Acegatovega skladišča Izven zebrastega prehoda za pešce. Pri padcu se Je Gropalzova precej pobila po raznih delih telesa. Med drugim je dobila tudi rano na spodnjem delu Jezika. Kako je prišlo do nesreče Je pojasnil neki podčastnik prometne policile, ki je opravil preiskavo. Ob prihodu v mogla gi po sre« okviru vsedržavnega turističnega gospodarstva; 2, turistične naprave v tržaškem zalivu; sedanji problemi in bodoče perspektive; 3. medobčinski regulacijski načrt obale od Lazareta do Gradeža. Imena glavnih govornikov bodo prireditelji sporočili pravočasno. Hkrati pa zveza trgovcev obvešča prizadete, da bo lahko vsakdo predložil svoje poročilo o omenjenih vprašanjih, le da ga predloži tajništvu zveze najkasneje do sobote, 27. t.m. Zborovanja se bodo udeležili tudi predstavniki Vsedržavne konfederacije za trgovino in turizem, ki zastopa lastnike italijanskih turističnih objektov in ki koordinira delo posameznih trgovskih in turističnih federacij. Pretekli teden se je sestal izvršni odbor združenja tržaških hotelirjev, ki je razpravljal o vprašanju gradnje naftovoda iz tržaškega zaliva v Avstrijo in na Bavarsko. Izvršni odbor je glede tega vprašanja sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da se tržaški hotelirji popolnoma strinjajo s stališčem turističnih ustanov obale tržaškega zaliva. Izvršni odbor odločno nasprotuje, da bi zgradili od-premne naprave naftovoda ob izlivu Soče nri rtu Sdobba, ker bi to predstavljalo veliko nevarnost za turistične naprave v zalivu. Zato tržaški hotelirji predlagajo, naj se odpremne naprave naftovoda zgradijo na področju tržaškega industrijskega pristanišča (v miliskem zalivu), kjer bi predstavljale za turistične objekte najmanjšo nevarnost, hkrati na bi prinesle Trstu velike trgovske in industrijske koristi. S Predsednik deželnega sveta de Rinaldini in predsednik deželnega odbora Berzanti sta sprejela nov izvršni odbor deželne federacije sindikata uslužbencev lokalnih u-stanov, ki je vključena v CISL in ki Jo vodi Jogna Prat lz Vidma. Predstavniki federacije so obrazložili nekatere probleme njih kategorije. Dane* koncert godbe finančnih »trni Danes ob II. url bo na Trgu Unitk veliki javni koncert godbe na pihala korpusa finančnih straž. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Verdi. Godba finančne straže, ki Ste. nad sto poklicnih godbenikov, bila ustanovljena leta 1928. Sedaj Jo vodi dirigent Olivio Dl Dome-nico, ki poučuje kompozicijo ln instrumentacijo za godbe pri konservatoriju «Santa Cecilia« v Rimu. i Repertoar godbe je zelo obsežen In bogat ter zajema ne samo vojaške koračnice, ampak bogato izbiro najboljših glasbenih del. Godba je že večkrat nastopala v inozemstvu, In sicer v Nemčiji, Franciji in v Švici. Poljski pevci nastopijo v Kopru Pred nekaj mesec i je gostoval akademski pevski zbor Tone Tomšič na Poljskem, kjer je imel več uspelih koncertov. Zbor je član Študentovskega kulturno umetniškega društva *Akademik. i z Ljubljane. Društvo ima še vrsto kvalitentnih kulturnih skupin kot so akademska folklorna skupina • France Marolt», primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec., študentovski vokalni ansambel, orkester itd. Ob turneji po Poljski so povabili v goste 90-članski študentovski zbor «T adeusza Tgletoskiego. iz Gdanska. V torek 29. septembra bo omenjeni zbor gostoval ob 20. uri v koprskem gledališču. Zaradi visoke kvalitete zbora in izredne prilike, da se spoznamo s poljsko narodno in umetno pesmijo, opozarjamo vse pevce naših zborov, da ne zamude te izredne priložnosti. Vstopnice lahko rezervirajo tudi po telefonu pri Slovenski prosvetni zvezi (cena 200 lir). Vpisovanje v šolo klasičnega baleta Vodstvo šole klasičnega baleta aCittž di Trieste« obvešča, da se bo začelo vpisovanje v ponedeljek, 21. t.m. Sola ima redne in proste teča’e ter sprejema gojenke v starosti od 8. do 16, leta, ki nameravajo postati poklicne baletke, ter od 4. do 18. leta. če nameravajo izpopolniti fizkulturo in umetniško vzgojo. Šolanje za poklicne baletke traja 8 let. prosti tečaji za izpopolnitev fizične harmonije na »o priporočljivi za deklice v starosti od 4. do 8. leta. Potrebne informaciie daje tajništvo šole v Ul. Rossini 4 (telefon 28-246) ob delavnikih od 17. do 19, ur*. Potovanje po Španiji Od S. do 20. oktobra letos vabimo na zanimivo potovanje po Španiji. Cena 78.000 lir. Informacije ln vpisovanja pri potovalnem uradu (Auroraa, Trst, Ul. Cicerone še. 4, tel 21-243 Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju i slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ki ima polefc razredov / znanst venim uCmn. načrtom tudi popolne razrede h Klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za SolsKo teto 1H64* 1965 vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. nepreKinjeno do 25 septembra. • • • Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrš; vpisovanje za šolsko le'o 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključ no 25. septembra 1964. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v uradnem listu št 189 z dne 3. avgusta 1964 Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo ln ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25 septembra t. I. v « • Ravnateljstvo Državne nižje sred nje šole ter Nižje trgovske strokov oe šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu IJ1. Caravaggio 4. sporoča da se vpisovanje za vse tri raz rede nadaljuje do 25. septembra 1964 vsak delavnik od 10. do 12. ure U čenči, ki se vpišejo v l. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list od anagrafskega ura di 2. potrdilo o precepljenju 3. potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko -pričevalo. Vsa druga pojasnila daie tajništvo šole-. • • • Državna srednja šola tn nlžla m dustrijska strokovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan Ul. Montorsino 8! obvešča, da se vr š: vpisovanje' učencev in učenk dn vključno dne 25 septembra t.l. » » • Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da se vrši na vseh šolah ravnateljstva vpisovanje za novo šolsko leto 1964, od 15. do vključno 23. septembra tj. Za vpis v prvi razred so potrebni sledeče listine: rojstni list In potrdilo o cepljenju. IZ TRŽASKM SODNIH DVORAN Obtožen štirih prekrškov: za dva oproščen, za dva obsojen bolnišnico ženska ni riti. če bo šlo vse ozdravela v 20 dneh. ;ovo- bo DANES NA STADIONU « PRVI MAJ » V TRSTU Praznik «L’ Unita» Ob 15. uri koncert GODBE RUDARJEV IZ IDRIJE In pevskega zbora «Lipan is Bazovice Ob 17. uri TOMBOLA (skupna vrednost dobitkov nad 100.000 Ur) Oh 18.30 javno zborovanje. — Govorita senalor PIETRO SECCHIA in NIKO ŠKAMPERLE Od 20. do 24. ure PLES Igral bo kvintet »VESELI RUDARJI* Idrije ga Ja ramo zanj Pred kazenskim sodiščem (predsednik Ronai, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli) se Je moral zagovarjati 35-letni Silvano Kermac iz Ul. Macchiavelli 12, ki je bil obtožen vrste prekrikov: od slabega ravnanja z družinskimi člani pa do upora prati javnim funkcionarjem. Toda medtem ko se je glede prekrškov proti družinskim članom vse srečno izteklo, se isto ni zgodilo glede prekrškov proti javnim funkcionarjem. Kermac j* begunec iz Istre. Poročil se je z neko žensko, ki je tudi iz Istre ter ima dva otroka. Nekaj časa je redno delal ter tudi kolikor toliko skrbel za družino. Vendar pa je imel že takrat slabo navado, da s* je rad opil. Njegovo nagnjenje do pijače pa se je še stopnjevalo, ko j* postal brezposeln ter ie delal le občasno. Težke prilike so prisilile ženo, da si je poiskala skromen zaslužek, in sicer kot čistilka v nekem uradu. Ko je bil brez denarja, ja Kermac stalno nadlegoval ženo. To se je zgodilo tudi na-večer 4. julija letos. Mož je zahteva' od žene, naj mu da 2000 lir. Bodisi ker denarja ni imeli, bodisi ker mu ga ni hotela dati, le žena odbila moževo prošnjo. To je Kermaca silno tazkačllo. Baje je ženo pretepel, tako da so ji morali v bolnišnici nuditi prvo pomoč. Dvajset dni pozneje ja prišli do zadnjega dogodki, ki je Kermaca spravil za zapaha. Ob 9. uri zjutraj 24. julija ja šef urada, kiar Kermacova dela. pozval policijo, r.aj pride takoj v urad, ker neki moški tam allno razgraja ln vpije. Zgodilo se je namreč, da je Kermac prišel v urad. ter je soet zahteval, naj mu tena da denarja. Policisti so sicer prišli, »odi medtem je bil moški te odšel Našli so ga nekoliko pozneje na domu. Tu pa je prišlo do ponovnega razgralania in kričania K Jemec ie napadat policista, iih zmar-ial ter tudi fizično naoadel Soviče njegovega obnašanja, »o (a v Renti odpeljali na komisariat ter potem spravili za zapahe v kore-rejske zapore. Kermaca so nrilavilt sodišču za-radt štirih prekrikov: t. ker Je slfho ravnal z družinskimi člani, 2. ker ni skrbel zanle. 3. ker 'e žalil oolicijske funkc;on»r*e in 4. ker jih je fizično napadel. Moški pa je imel zrečo, kajti žena je nrič»'a na sodišču na tak način, da sodniki niso bili »otovi če ie ohto*enec res zagrešil nrva dva prekrška. 7»\n »0 ga v tem r>o*'edu ooro«tili zaradi ooman'-kan točkami lir 23.700 Dokončne kvote določi o srednja komisi la • Ohranite odrezek, da Poste imeli pravico do nagrade Gledališča VKRDl . Pri blagajni g.eaansča Verdi t’ D0 jutri začela prodaja vstopnic za četrti ljudski septembrski koncert, ki bo v četrtek ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral M;les Morgan, sodeloval pa bo čelist Gian-ni Chiampan, Na programu so skladbe: Schubert — Simfonija št. 3 (nova za Trst); Samt-Saens — Koncert za čelo in orkester op. 33 (nova Trst); Prokofjev — Šesta simfoniji op. lil. Nazionale 15.00 »Si spogli... lnfermie-ra» Norman VVidsom. Arcobaleno 14.30 »Cadavere per *** gnora« Silva Koscina, Kranchi. I®* grassia. Exceisior 15.00 »Destino in agguato« Glenn Ford, Nancy Kwan. Fentce 14.30 «100.000 dollari »I sole« Jean Paul Belmondo, Lino Ventu- ra. Grattacielo 14.30 «La verjdetta d'*1* signora« Ingrid Bergman, Anthony Quinn. Prepovedano mladim. Alabarda 14.30 «Grido di battag»*» Van Heflin, Rita Moreno. Prepovedano mladini. Filodrammatico 15.00 «6 donne Pe 1'assassino« Eva Bartok, Cameroo Mrtchell. Prepovedano mladini. Aurora 15.00 «La vergine in coU*- gl°». Cristallo 14.45 «Se permettete parl'a' mo di donne« Prepovedano mladim-Capitol 15.00 «La nave del diavolo Technicolor Christopher Lee. Garibaldi 15.00 «L'uomo di Laramie« Technicolor. James Stevvart. Impero 15.00 «Magia d’estate». Moderno 15.30 »Insieme a Parigi« " Technicolor. VVilliam Holdeo, AU* drey Hepburn. Astra 15 00 «La pantera rosa«. Vlttorio Veneto 13.45 «007, dalla H“*-sia con amore« Sean Connery. Astoria 15.00 »Capitan Fracassa« — Technicolor. Abbazia 14.30 »Sissi a Ischia* Tecn-nicolor. Romy Schneider. Ideale 14.00 «11 tulipano nero« Tech- nicolor. Vtrna Lfsi. Alain Delon. KINO -A PHOSTEM Skedenj 20.00 (v dvorani ob i«1*” «11 giorno piu corto« Franco rta chi, Ciccio Ingrassia. . Arena Diana 20.15 1« giovani canm-bali« Technicolor. Natalie Wooa. Robert VVagner. KINO ŠKEHF.NJ predvaja danes, 20. t. m. 16. uri v dvorani in 20. uri na prostem zabavni film: «11 giorno piu corto» (Najkrajši dan) Igrajo: FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSI* V ponedeljek, 21. t. m. ob »• uri na prostem in v sluč*J“ slabega vremena v dvorani; (J0-novitev filma: IL GIORNO PIU’ CORTO (Najkrajši dan) niltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItliniHIMtllMmitnillllflllllfll Vceraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dn* 1». septembra se Je v Trstu rodilo S otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 41-Ietni Giovannl Ra-dos, 76-letna Antonia Petvar vd. Vre-bez, *0-letna Emma lurlssovich vd. Iaut, 63-letm Do menico De Polil. 56-)etnt Santo Carlo Mtnlussl, 67-let-nl Luciarto Sc roboma, 63-letnl Luigi Catalani, 57-Ietna Caterina Bene-dettl, 1 mesec stari Daniel StaffejRa. OKLICI: mehanik Paul Wuest in Gemma Cecchtni, karabinjer Vlncen-zo Nlcolal In uradnica Anna Maria Bastianelll, uradnik Piero Pereavassi in gospodinja Patrlzia Toslnl. zidar Podoifo Laudaclna hi šivilja Laura Dl Glrolamo, mizar Marino Prodan In delavka Zora Pavletič, uradnik Gianfranco Benci In soanlca Rosa Maria Olivo, podčastnik Javne varnosti Emldic Calentl in gospodinja Clorinda Floravantl, uradnik Raf-(aele de Rosa in gospodinja Mana Se stan, trgovski potnik Giuseppe Ptzzamus kri prodajalka Luciana Vit-ler, trgovski potnik Bruno Costanzo In prodajalka Maria Grazia Serazin, ameriški vojak Dvvlght E. Flzer in gospodinja Luciana Guasone, mesar Guido Volpe In delavka Maria Stefani. trg. pomočnik Romeo Ghersl-n! lit gospodinja Bruna Leban, šofer Glancarlo CartUa In gospodinja Nlcoietta Rota, mehanik Livlo Roc-co In uradnica Adriana Eddlngton, uradnik Vlncenzo Vlcenzt In uradnica Letim Ruzzier, natakar Tulilo Bassanese m gospodinja Ann»'"’ria Tort ul, natakar Aldo Mamiti In pro-dajalka Raffaela De Mcla, karabinjer Franeesco Fini In gospodinja URARNA - ZI4I4HNA LAUR ENII I ral. Largu S santono 4 IVI 7232411 Bogata izbira najboljših švl carskih znamk ur tn zlatnine ea BIRME. PORI >KE tn KRSTE Timeben iMipust 1 Maria Borsl, delavec Romeo Berga-min in gospodinja Maria Novell« Olenik, pomorščak Giovannl Masrit-tl in uč.teljica Tea Fabian, uradnik James L. Monaco In barlstka Clau-dla Požar, skladiščnik Vito Montuo-rl In barlstka Giuserpina Noeera, sprevodnik Italo Baitle in uradnica Rita Ferlež, trgovski zastopnik Clau-dio Martelll In uradnica EUa Gant, težak Emilio Cunja in šivilja Ma-risa Rasman, študent Glovanni Ves-naver in gospodinja Bruna Furlan, mlbar Glovanni Checo in gospodinja Maria Ciuk, šofer Luciano Van-zo in gospodinja Silvia Repic, krojač Giuseppe Damianl ln poljska delavk« Antonia Piccoll, karabinjer Giuseope Paradiso in gospodinja Ma-rlsa Mara, mehanik Eugenlo Starchi in gospodinja Fides Bacchlaz, uradnik Lucio Sllla In gospodinla Mar-zla Simonclnl. šofer Umberto Call-eante 'n gospodinja Kisa Bellemo, mehanik Bruno Mlnca in produlalka Llvlana Stran, šofer Stello Leprlni in uradnica Graziella Borca. Razna obvestila MLADINSKA INICIATIVA Jča vse svoje člane, da bo v PJ* deljek, 21. sept. ob 20.34 v Ul. G"-pa I seja njenega glavnega odbor*. • mo Na sedeža Združenja Italljk • f v Trstu. Ul. S. Nlcolč U-II- V£ 29-403. le v teku vpisovanje v teč je ruskega Jezika. hr. Kdot se želi vpisati, naj >e 0 ne na sedež Združenja vsak o od 17 30 do 20 ure • • • Tržaški filatelistični klub eL. Šim bo Imel danes, 20. tjn.. v j jih klubskih prostorih. Ul. riel _ teccht 6. redni ses*anek od 10. do • ure. Člani, ki niso prevzeli znJ[ . na zadnjem sestanku, naj se jo gotovo v nedeljo. iudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju sP£ roča, da bo seja odbora v Pon*'ilj ljek, 21. sept,, ob 20.15. OdborniW vabljeni. SPDT priredi v nedeljo 4. ok Izlet v Kanalsko dolino, v dolino ^ zere tn mimo zavetišča GregP ^ Poludnik (Jot di Mezzagnot). * jj. bus se bo ustavil tud' pri P°; Love*. šču žičnice na Višarje ln na PD «A. Čoku obvešča tzl*^nll?*ne< Predjamski grad, da bo odhod j (v nedeljo) ob 7. uri zjutraj 1 v DNEVNA SLUŽBA LEKARN (14. J - 20 ».) Crevato. Ul Roma 16: INAM A) Cammello, Drevored 20 septembra 4. AUa Maddalena. Ul. deli Istria 43; dr. Codermatz. Ul Tor S Piero 2: dr. Gmelner. ID Oid)la 14: Plžzul-Clgnola. Korzo Halla 14: Prendtni Ul. T Vecellio 24: Serravallo. Trg Cavana 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (14. 4 - 20 4 ) Crevato. Ul, Homa 15: INAM Al Cammello Drevored 20 seplemhra 4: Alla Maddalena. Ul dellTsiria 43: dr. Codermatz. Ul. Tor S. Pie ro a. LOTERIJA BARI 48 55 8 Tl 2 CAGLIARI 24 35 3 66 28 FIRENCE 76 55 74 67 20 GENOVA 36 42 23 47 54 MILAN 57 49 68 85 7 NEAPELJ 65 24 77 6 71 PAT.ERMO 31 84 86 42 43 RIM 33 39 7 65 61 TURIN 69 26 72 33 9 BENETKE 20 13 51 67 81 ZAHVALA Globoko užaloščeni zahvaljujemo vsem m .‘“naSed* ljubezen in Spoštovanje ao dragega prosvetnega doma. Mali oglasi PODI m pokrivala po meri rasiorl CHJ* p, tex orevleke u ulasuke *• g, ITAI.PLAST - Trg Ospedale »». I Tel 45 919. DAHVVIL - Plana S. Giovannl **#r — natančna tn vestna popravi In zlatnine. 16— 17-LETNEGA FANTA l*** vina Jestvin Moretti, Corso Ga d! št. 4. PRODAJALNA sadja In ze'«“'*v* prodaj v središču mesta. L,g0<7l1(oiKV ložnost. Naslov na oglasnem 0° Primorskega dnevnika. Darovi in prispevki Namesto cvetja na *r0>,.-k.icriP Fabjana darujeta družini C® ' nič 10 000 Ur za Tonč iev sklao. se PrlsrCHn Ivana Pieri - Pirjavca _S* Prose*^ vsem, ki so na Kain. koH počastili pokojnikov spomin nami žalovali. „,«vI5C Družine PIERI • PIR-IAV Posebna zahvala godbi 'U _^T' tn mu zboru ter Gospodarsk __ ^ Športnemu društvu na Pjo ^jjt vsem, ki so na kateri ko« t KINO PROSEKj^KONTOVEJJ predaja danes 20. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film- SflMMV VA AL SUD (Sammy gre na jug) Igrajo: EDWARD G. ROBISON, COSTANCE CUMMINGS in FERGUS MC LELLAND KIflIO imenovali člane pokrajinske komisije za društvo izvoznikov sadja in zelenjave za dobo od 1. julija 1964 do 30. junija 1966, ter še nekatere druge komisije. Naš slovenski primorski pisatelj France Bevk je v petek obiskal Beneško Slovenijo. Najprej zadržal pri prosvetnemu društvu «Ivan Trinko* v Čedadu, kjer sta ga sprejela in pozdravila predsed-nik društva Marij Kont in tajnik društva Izidor Predan, nato pa je odšel v Trčmun, kjer je za 10-let-nico smrti buditelja beneških Slovencev položil šop rdečih nageljnov na Trinkov grob in si ogledal tudi Trinkovo rojstno hišo. Nato se je odpravil še v Laze, kjer se je ob nagrobniku poklonil sporni-nu pokojnega benečanskega duhovnika Antona Kolofa . Cuffola duhovnega očeta njegovega znamenitega romana «KapIan Martin Čedermac* ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiioiiiiiinimiiiiiiiiiiHifmimilmimiiiinnliiiiii........muhi*.........nnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE ENOLETNO DELO BOLNIŠKE BLAGAJNE Za skoro 79 tisoč zavarovancev je lani potrošila INAM 2.427 milijonov lir Nad tri četrtine zavarovancev pripada industriji ter 10 odst. kmetijskemu sektorju Pokrajinski odbor bolniške blagajne (INAM) v katerem so zastopani delavci, delodajalci in dr-žavni -kontrolni organi, je na s,voji; seji dne 16. t, m. odobril poročilaj o delovanju tega zavoda v letuj 1963. Ker ,vsebuje.,.to. .pbročilo z&i nimive .ekontjmsteu ip*», luni ate; 17.45 Klavirska glasba; Od- 18.30 Sardinske narodne pesmi; ---j™, i.—« --selo 19.15 Športni dnevnik; 21.20 Kon- Pesarn. 1200 Slov. nabožna cert; 22.20 Plesna glasba. 13 30 r, 12,30 Glasba po željah; & #-K? ffi»“SS.14iS^£ " rngram 5 p„natles: 15.20 «50 Fingers and 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. 16On 15.40 Jam session; narodni plesi; 9.00 Oddaja za žen- Rlau uamar: i -t' pu v tun, iu.uu o***** vu- 19.45 Propagandna oddaja; 20.00 *3£r? oddaJa: 9.10 Nabožna poročila; 21.00 Melodije; 22.10 Gc* Dnevnik; 20.30 Trienale likovne 13 U .10 Sprehod skozi čas; dala v noči; 23.05 Komorni kon- umetnosti; 21.40 Koncert Praške __ vzporedni glasovi; 14.00 O- cert. filharmonije; 23.00 Obzornik. Slovenija 7.15 Narodni zvoki; 8.00 Mladinska igra; 8.40 Glasba za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Pe-Po »«i1I*,“^‘^.“.‘JC> 1*-uu 'J*as- srni borbe; 10.50 Orkester Al Ca-|bl in rSr,JaP1;. 15;18 Domače pes- jola; 11.00 Turistični napotki; 11.15 19.00 ,®1.odUe; 16.00 Prenos RL; Vedre melodije; 11.40 Nedeljska I9.3o pL^oameriške melodije; reportaža; 12.05 Naši poslušalci ^ba f.RL; 22,15 Plesna čestitajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 . 33.35 ftnnrt.,« Koncert; 14.15 Med virtuoznimi skladbami; 15.05 «Danes popoldne«; 16.00 Humoreska tedna;. 6 *in „ 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Kmetij k me na ita1, mor-ilh: 8,30 Ukmar: Lepa Vida; 20.50 Športna m « * ; Z2,15 Fles 33.35 Športna nedelja. Nacionalni program stavniki italijanske radio-televizije so bili sporočili pred časom Spe-terski občini, da bi želeli posneti nekaj lokalnih pesmi. Občina je z zadovoljstvom to sprejela in pripravljala za nastop pevska zbora iz Dolenjega Brnasa in Ažle. Občinske oblasti so seveda želele, da bi pevci zapeli samo italijanske in furlanske pesmi, torej ne pristnih domačih, pevci sami pa so želeli zapeti tudi slovenske pesmi s čemer so ustvarili za občinske oblasti neprijeten problem. Prisiljeni so bili ustanoviti odbor osmih članov, da bi stvar razčistili. Na se ji odbora so o tem razpravljali na dolgo in široko in šest od osmih članov je bilo zato, da bi pevci za radio-televiziio zapeli tudi domače slovenske pesmi, eden je bil proti in župan, ki je odboru predsedoval, se je glasovanja vzdržal, čeprav je bil tudi on proti, da bi peli po slovensko. Kljub temu je bilo pevcem onemogočeno zapeti slovenske pesmi. Na kakšen način in s kakšnimi sredstvi so jim to preprečili, nam ni znano. Vendar sklepamo, da je prišlo do te preprečitve s strogim administrativnim ukazom, kar je daleč od de mokracije in svobode, kar neprijetno diši po starem šovinizmu in metodah, ki so bile v modi v najhujših časih naše zgodovine. To tudi smeši špetrske občinske oblasti, ki poskušajo s takšnimi ukrepi zaustaviti proces prebujanja beneških Slovencev v dobi vesoljskih poletov. To naša javnost o-stro obsoja. Tudi slovensko prosvetno društvo «Ivan Trinkou izraža svojo solidarnost s pevci iz Brnasa m Ajle ter s člani odbora, ki je nastal v zvezi z zgoraj navedenim problemom, ter svoje zadovoljstvo in pohvalo nad njihovim pogumnim nastopom, ki ostro obsoja obnašanje špetrskih občinskih oblasti, obnašanje, ki teži po zakrivanju pravega lica naše zemlje, ki duši najosnovnejše svoboščine in demokracijo med beneškimi Slovenci. Za prosvetno društvo «Ivan Trinkou IZIDOR PREDAN ta sistem v resnici koristne rezultate. Povprečne število zavarovancev in družinskih članov je bilo 78.895 od tega 30.722 direktnih zavarovancev in 35.950 njihovih družinskih $a§9g., Upokojencev je od tega 12.222. Zavarovanci pripadajo pretežno industriji in sicer 78,74 odst., sledijo kmetovalci za 10,21 odst. trgovski sektor z 8,22 odst., gospodinjske pomočnice z 2,35 odst. ter banke in zavarovalnice z 0,48 odst. V celoti je pomoč zavarovancem in njihovim družinam stala INAM 2.427.094.673 lir. V letu 1963 so zdravili 22.014 primerov bolezni za 477.144 dni s podporo za katero so potrošili nekaj nad 661 milijona lir. Glede materjalne pomoči naj omenimo da se je leta 1963 in sicer od prvega julija dalje povišala podpora na osnovi novih zakonskih predpisov, od česar so imeli korist predvsem kmečki delavci. Znesek podpore se je povišal na 50 odst. plače in je znašal od najmanj 200 do največ 600 lir na dan. Od prvega julija 1963 dalje je določeno tudi, da se podpora po 21. dnevu bolezni poviša od polovice na 2/3 plače. Materialna pomoč materam-delav-kam je bila dana v 344 primerih za skoro 70 milijonov lir. Za splošno zdravniško pomoč pri pregledih v ambulantih ali na domu je INAM plačala nekaj nad 261 milijonov lir, za specialna zdravljenja pa nekaj nad 200 milijonov od tega nad 50 milijonov za posebno zdravljenje izven ambulatorjev. Omenimo naj tudi dobavo zdravil, da tako zavrnemo napačne kritike. Zavarovanci so dobili 853.944 predpisov, od tega 654.491 za specialitete. Ta zdravila so stala skoro 482 milijonov lir ali povprečno po 6.107 lir na vsakega zavarovanca. Lansko leto so poslali 11.570 bolnikov v bolnišnico za nekaj nad 175 tisoč dni, za kar je INAM potrošil nad 732 milijonov Ur. Naj več so jih poslali v bolnišnice na Goriškem v primeru potrebe pa tudi v posebne bolnišnice in uni- verzitetne klinike. Za pomoč pri porodih so potrošili 1.2 milijona lir. Normalno pomoč v bolezni so dopolnili z drugimi oblikami pomoči kot zdravljenje v zdraviliščih, dobavo zobnih protez, ortopedskih protez itd. Pri dopolni)! .pomoči je bilo izdanih tudi 1.5 milijona lir posebnih denarnih podpor tistim delavcem, ki so bili v veliki potrebi zaradi dolge bolezni. Poročilo upravnega odbora se zaključuje s priporočilom večje discipline in uvidevnosti zdravnikov proste Izbire in zavarovancev, ker gre za skupno korist, ki jo je treba čuvati in braniti. STANDREZ Odbojkarski turnir «štandrež 64» bo v nedeljo, 27. t. m. z začetkom ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje pri Gabrijelu Petejanu in Viljemu ■ Zezlinu najkasneje do torka 22. t. m. Organizatorji opozarjajo naj ne bodo moštva opremljena tako, kot vidite na gornji sliki; lestve in druge podobne naprave je prepovedano nositi na igrišče. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 13. do 19. septembra se je v Gorici rodilo 25 otrok, umrlo je 12 ljudi, porok je bilo 13 in 9 parov so oklicali. ROJSTVA: Marzia Rupil, Ales-sandro Costanzo, Elisabetta Brai-ni, Maurizio Bosa, Antonella Vi-sintin, Claudia Culot, Fabio Loren-zon, Piero Concetti, Roberta Piga-no, Massimiliano Buzzinelli, Valter Resch, Fabrizio S1U1, Gianni Marega, Roberto Gallo, Romana Macus, Bruno Bon, Rosanna Pran-din, Rosanna Ferletič, Elisabetta Simone, Marco Simone, Antonella Menegutti, Lanfranco Mauri, Fabio Miotti, Paolo Travagin, Massimo Bevilacqua. SMRTI: upokojenec 77-letni Ric-cardo Del Neri; 80-letna Alojzija Gabrijevčič, por. Jug prej vdova Koršič; upokojenka 83-letna Čarobna Brumat vd. Tofful; upokojenka 77-letna Antonija Kaučič vd. Cableri; 73-letna Clementina Poier, vd. Padovan; kmet in gostilničar 74-letni Jožef Klanšček; upokojenec 71-letni Celeste Arnosti; upokojenec 68- letni Olivo Fattoretto; 67-letna Ida Vratlnčič por. Birsa, invalid 69- letni Giovanni Demori; upokojenka 62-letna Katerina Kenda, upokojenec 69-letni Giuseppe Zotti. POROKE: državni uradnik Rosa-rio Sannino in gospodinja Silva Piccini; mehanik Bruno Zuppel ln delavka Blancamaria Marega; delavec Erminio Muchiut in gospodinja Zala Jarc; električar Giorgio Zucchietti ln delavka Ilva Great-ti; trgovec Eligio Magris in gospodinja Maria Leghissa; mehanik Mario Battistutta in otroška negovalka Teresa Samar; trgovski zastopnik Avllo Maguolo in gospodinja Claudia Ilbcher; zdravnik dr. Giuseppe Denaro in profesorica dr. Maria Dl Giorgi; pek Livlo Via-tori in gospodinja Maria Castagno-li; elektrohidravbk Giovanni Bres-san in uradnica Veba Turco; karabinjerski podčastnik Giulio Vlazzi ln prodajalka Irene Nanut; uradnik Ernesto Marchetti ln učiteljica Anna Bressan; trgovec Luciano Blasi in delavka Bruna Brumat. OKLICI: delavec Eugenlo Ta-miari in uradnica Monica Viatten; uradnik Guldo Fabbrl in študentka Lucia Cultrera; civilni pUot Luciano Vecchiet in študentka Maria Decolle; prodajalce Luciano Petea-ni in delavka Mirella Mauri; u-radnik Mario Comelb in gospodinja Elena Sandri; geometer Ugo Milanese in gospodinja Laura Ter-pin; prodajalec Roberto Ballarin in prodajalka Marialuisa Ferrante; trgovski zastopnik Giancarlo Alessi in frizerka Gentilbna Bressan; profesor Franco Alunni-Fabbroni ln profesorica Noella-Alba Picotti. Ko je metal seno na dvorišče je tudi sam padel s senika Na stopnicah bolniške blagajne se je ponesrečila - Mopedist iz Slandresa je padel Včeraj zjutraj je 54-letni- kmet Orlando Brandolin iz Mariana Ul. Vinci 6 splezal po lestvi na senik pri hiši, da bi vrgel na dvorišče nekaj bal sena za živino. Ko je prijel balo in jo vrgel skozi lino pa se je žica s katero je bila privezana utrgala in bala je pptagpila za sebpj^iudi .PrAndpli-na, ki je padel z višine kakih 6 metrov na dvorišče. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolniš nico kjer so mu ugotovili zlom leve noge v peti ter odrgnjenja po levi nogi in na nosu. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Z nekim manjšim tovornikom, ki je šel včeraj okrog 11. ure mimo sedeža bolniške blagajne v Gorici Ul. Leopardi so preoeljab goriško civilno bolnišnico 23-letno Evelino Visintin iz Gorice Ul. Fatebenefratelli 48. Ko je šla po stopnicah iz poslopja bolniške blagajne na cesto, ji je spodrsnilo da je padla in se ranila na nogi. V bolnišnici so ji ugotovili zlom leve noge ter so jo pridjžaii za 15 dni na zdravljenju. Okrog 15. ure se je ponesrečil v Ul. della Barca, ko se je z mopedom vračal z dela proti domu, 18-letni vajenec Emil Lavrenčič iz Štandreia Ul. sv. Mihaela 79. Na cesti mu je vozilo spodrsnilo da je zgubil ravnotežje in padel. Zatekel se je v bolnišnico kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v petih dneh. 80-lct zavedne žene iz Števerjana V krogu svoje družine praznuje danes, 20. septembra svojo 80-letnico življenja Pavla Sedeučič vdova Širok iz Števerjana. Naša jubilantka se je rodila dne 20. septembra 1884 v Grgarju ter se je leta 1911 poročila v Steverjan in se prav dobro udomačila v Brdih. Z možem sta vzgojila šest otrok, dva sina in štiri hčere. E-den od sinov je padel pri partizanih, drugi, ki je bil tudi pri partizanih, pa živi sedaj z materjo na domu. Od hčera sta dve poročeni v Jugoslaviji, po ena pa v Steverjanu in Sovodnjah. Pavla Sedeučič je bila vedno dobra žena, skrbna mati in gospodinja, čeprav ji je bilo njeno dolgo življenje postlano več s trnjem kot z rožami. Bila Je zavedna in napredna žena ter je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Se vedno je stalna čitateljica Primorskega dnevnika. Vaščani in prijatelji JI ob tem lepem jubileju želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstvu v kro- gu svoje družine. Njihovim čestit kam se pridružuje tudi naše ured ništvo. AVTOBUSNI IZLET V REZIJO SPD iz Gorice, priredi v nedeljo 27. t.m. enodnevni družinski avtobusni izlet v Rezijo, z ogledom te zanimive doline. Odhod avtobusa iz Gorice, na Travniku ob 8. uri, iz Podgore ob 8.15. Vozili se bomo naravnost ,v Središče Rezije Ravenco, Popoldne bo na povratku postanek v Huminu (Ge-mona) in Venzonu z ogledom muzeja mumij ter v Čedadu. Povratek zvečer skozi Krmin. Vpisovanje pri A. Košuti, Ulica Mameli 8 najkasneje do 23. t.m. Vožnja za člane po 900, za nečlane po 1000 lir. Kosilo iz nahrbtnika. v Gorici VERDI. 14.30: «1 due evasi da Sing Sing», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Italijanski film. CORSO. 14.30: «La vendetta della signora«, Ingrid Bergman, A. Quinn in Paolo Stoppa. Cmobeli cinemascope. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 14.45, zadnja 21.30: «Gli implacabili», C. Gable in J. Rug-sell. Ameriški cinemascope v barvah. CENTRALE. 14.30, zadnja ob 21.30: «L'isola dei delfini blu», C. Kaye in Larry Domasin. Ameriški iilm v barvah. v Tržiču PRINCIPE. «Sayonara,>, Marlon Brando in Milko Taka. Ameriški film v barvah. NAZIONALE. «11 falso traditore«, William Holden in L. Palmer. AZZURRO. «Gli schiavi piu forti del mondou, R. Browner, G. Mit-chei in S. Gabel. Barvni film. EXCELSIOR. «Contratto per ucci-dere», Lee Martin in Angie Dick-son. v Itonkah EXCELSIOR. «Joselito in America«, Joselito. V barvah. RIO. «11 ballo delle pištole«, Tony Young. v Novi Gorici NOVA GORICA: 20. sept. ameriški barvni film «Sevemo proti Aljaski«, 22. in 23. sept. jugoslovanski film «Moški», 24. in 25. sept. angleški barvni film «Toreador-Jev valček«. ŠEMPETER; 20. sept. francoski film «2iveti svoje življenje«, 22. in 23. sept. angleški barvni film «Toreadorjev valček«, 24. septem. bra jugoslovanski film «Moški», 25. sept. ameriški barvni film «Sevemo proti Aljaski«. SOLKAN; 20. sept. sovjetski film »Bitka na Volgi«, 23. sept. ameriški film »Severno proti Aljaski«, 25. sept. ameriški barvni film «Plaža želja«. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odpr. ta v Gorici lekarna «AL CORSO >, DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 20. septembra bo v Gorici odprta cvetličarna FERDINAN-DO MICHELI, Viale XXIV mag-gio št. 20. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 25,8 stopinje ob 16. uri ln najnižjo 16,2 stopinje ob 6.10. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 52 odstotkov. Nekaj o arhitektonskem problemu Benetk (Nadaljevanje s 3. strani) interesi z umetniškim zanosom in s pošteninji namerami. Danes vladala za hrbtom palač ob Canal Grande, 8yer trgovine in javni uradi skkMje za razgibano življenje, tišina » pozaba. In to so tiste mnoge, zakotne uličice, samotne, ozke in brez iztoka, kjer življenje počasi nabrekne in umre, zaprto med visokimi - stenami vrtov in gosposkih palač. Mesto se prazni in živi predvsem kot lagunsko zasanjano mesto in kot kulturno humanistično središče s stoletnimi tradicijami. »Nadejamo se — piše znani strokovnjak Ernest Rogers — da bo središče Benetk ohranjeno in da se bo kopna zemlja logično in preudarjeno razvijala. Vseeno pa taka realnost povzroča neko žalost, ki nas zajame pred nujnostjo tovrstnih rešitev... Modema urbanistika se ne more vživeti v družbo, ker se njen razvoj ne strinja s tisto realnostjo, v katero bi se morala vživeti... Človeški domovi se gradijo z neobičajno naglico: bloki, mesta; toda ta odgovarjajo načrtom, ki v najboljšem primeru uporabljajo zadnje tehnične pridobitve. Ti načrti so sicer lahko resno Izdelani in obdelani na papirju, pri praktični uresničitvi pa se ne' zlijejo z že obstoječim v srhi tektonsko enoto.* FiOibert BENEDETIC I najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini ELEKTRON1C na baterijski pogon ULTRAP1AT LUX za dinamičnega človeka cLuis D’Or» najtanjša ura na svetu Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine švicarska supermarka c. MARCUS (Nadaljevanje s 3. strani) POLET ŠT. 27 nem alarmu. Temeljito so ga preiskali ,toda bombe niso našli. Pač pa .. .» Forbes je nekoliko zastal, da bi prišel do sape. «Pač pa . . .» je silil vanj Banks. «Pač pa je pomožni pilot odkril, da je spredaj v kabini ob nekem okenskem okviru nastala razpoka. Ce bi bilo letalo letelo še naprej, bi bil zračni pritisk prav gotovo razbil okno in letalo bi strmoglavilo v globino.* «In Louise — moja žena — ali se ji je kaj zgodilo?* Forbes je smehljaje se zmajal z glavo «Ne. Z vlakom se je odpel iala naprej v Chicago in verjetno stoji zdaj že zdrava ob bolniki postelij svoje matere.* Fredu Banksu se je zameglilo pred očmi. Videl je, kako je poli-cai kakor skozi neko kopreno stopal proti njemu. »Ali bi si mogel ta vaš televizor ogledati?* je vprašal policiiski uradnik. «Bomo videli,* ie dejal Banks. «Takoj bom poklical svojo delavnico in naročil Dicku Larsenu, naj ga prinese sem.* Stopil je k telefonu in poklical Larsena. «Vi ste, šef?» se je na drugem koncu žice oglasil Larsen .«Kje pa ste se ves ta čas zadrževali?* Fred Banks mu ni odgovoril na vprašanje, ampak je naročil; »Poslušajte, Dick, prinesite mi takoj tisti prenQspi televizor. Zdaj sem tu v .. .» «Menite tistega, ki je last mrs. Smith?* «Da, tistega.* »Obžalujem, šef. Malo prej. je prišla ponj, davi navsezgodaj, takoj ko sem prišel na delo. Prigovarjal sem ji, naj ga pusti še v delavnici, ker še ni popravljen. Toda ni si dala nič dopovedati in ga je odnesla. Nenavadna ženska, ta mrs. Smith. Se tudi vam ne zdi tako, šef?* PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE L\ GORIKIANA GORICA - Ul Duca d Aosta 180 - Tel 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne Novi Hotel Soča* Most na Soči priporoča okusa« jedi in izbrane pijače za vse okuse ter druge hotelske usluge I Obiščite zdravilišča ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPUCE Rogaška Slatina zdravi Dolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, lltat, Patemiti ali pri Tourist Office - Celje HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno in dvema posteljama ter s tekočo toplo ln mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk. GRAND HOTEL .UNION. LJUBLJANA Tel. 20-750. 21-742 s svojo restavracijo ln senčnatim vrtom, kavarno ln hotelom, se priporoča cenjenim gostom Hotel BELLEVUE LJUBLJANA Tet 23-133 priporoča cenjenim gostom domačo ln mednarodno kuhinjo • Terasa ■ Vrt • S terase lep pogled na Ljubljano "®®®®®®!l!®®@]®®B®!®®!fiallaHBs) smisir.'«riiiSim aaiiaiBBiBBlI®®®®®® *' - • ® NOVA GORICA — telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija »Izletnik* s poslovalnicama v- Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge. BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI v hotelu «TUIIIST» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 Tel. 36-129, 27-11» ti M Restavracija, senčnat vrt, bife ■ Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Zupančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMAC1JA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno VABI VAS HOTEL »TURIST* LJUBLJANA J_iE V HOTEL LEV LJUBLJANA Vo n.jakova 1 Telefon 30555 Teiegraon levhoteu LJUBLJANA «A» kat. 2U9 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing Kavarna, a-peritiv oar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, | šale za bankete in konieren-ce, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo — moderno — luksuzno ^ SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami redno progo Jadran Južna Amerika via Zahodna Afrika (Rijeka ■ Split Napoli Genova Marseille Casablanca Dakar Conakry • Takoradi Tema Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo Indonezijo ■ Japonsko ZDA Zahodna afriška obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba*. Piran, Župančičeva ul 24, in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477. Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8250, 10250, 1*J0, 16. in 18. uri Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači Obiski ob 10. in 15. eri vsak dan HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 10. tel 20-644. 20 645 (Jugoslavija)' J Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v Kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44, ■ ' • - ■ HOTEL »JELOVICA* • BLED -TEL 316 BLED vabi Hoteli ob ježem, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila čolnarjenje po jezeru HOTEL KRN TOLMIN - TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru ln dobra kuhinja. Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo HOTEL .KRAS. "S™ nad* vse hotelske usluge in se priporoča is cenjeni obisk 2L , PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tei. 20-61, 20-32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu PARK HOTEL HLEB Telefoni 284 338 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar , Hotel odprt celo leto. V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem Vsi obrati poslujejo celoletno Hotel TRIGLAV Koper Telet. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. ■ Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo »Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki IIOTEL C ELE IA CEL J E . tel. 2041. 2042 ’SE PRIPOROČA ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača in inozemska kuhinja. Telef. 21 in 61 Priporočamo tudi obisk hotela »Planinski orel* v Trenti ln gostiš 'e v Soči in Logu pod Mangartom B O V E C S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VAŠI VSC TURISTIČNE USLVCE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkev VIN VE V HO mu VIPAVA la , GOS Iliču 00 IZVIRU ras pri/etaa pastrelt/c HOTEL ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolo) Telefon 74-112 ODPRT SKOZI CELO LETO TCP, - METROPOL PIRAN - Telefon 73-313 vabi na odlične specialitete ln Izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar »Tri papige* v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucija* pri Portorožu ,*!it .4 utiL ...H*’ UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji Izbir* pri VELEBLAGOVNICA V LJUBLJANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POŠTO - Cankarjeva ul. } • TROMOSTOVJE - VVolfova ul * • KONFEKCIJA - Čopova ul * 20 ODST. POPUSTA LA NAKUP S TUJO VALUTO UGODNO UGODNO UGODNO v flibanjo v Joliislii hraiini in Istri V dneh 11. in 12. avgusta 1017 pa je Slovensko republikansko združenje v Chicagu sprejelo znamenito Izjavo, ki je bila sicer še vedno socialde-mokratična, ni bila komunistična — sklicuje se na vpliv Februarske revolucije 1917 — je pa vsekakor bila bolj radikalna kot Majniška resolucija; Je tudi demokratično revolucionarna, kajti v tej resoluciji Je med drugim rečeno: «Nova Rusija 1) Je vsemu svetu naznanila svoje mirovne pogoje, ki odklanjajo vse aneksije, vse vojne odškodnine, poudarjajo pa pravico vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Klic ruske demokracije je na- šel odmev. Predsednik Zedinjenih držav pravi v noti, v kateri naznanja Rusiji vojne cilje, da ne sme noben narod biti prisiljen, da bi živel pod via do. katere sam ne mara. Angleška vlada izjavlja, da je pripravljena revidirati pogodbe, ki so bile sklenjene med zavezniki pred rusko revolucijo. O teh pogodbah je znano, da so razpolagale z deželami ln narodi brez obzira na njih voljo, in izjava angleške vlade kaže, da klešejo načela ruske demokracije pot med zavezniki. Kadar dobiva pravica avtonomnega odločevanja stvarno podlago ln konkretno obliko, je pa dolžnost vsakega naroda, da pride sam s sabo na jasno o svojih ciljih in se pripravi, da predloži svoje zahteve tam. kjer se bo o njih odločevalo. Ta dolžnost zadene tudi Slovence, zlasti pa v Ameriki živeče, ki imajo dolžnost, da govore o svoji usodi in o svojih namenih svobodno, kakor ne morejo v svoji domovini. Glede na to, smatramo za svojo nalogo, da izrečemo jasno, vpričo svojih rojakov, vpričo tistih, ki podpirajo enakopravnost vseh narodov, ln vpričo vse Javnosti, kaj smatramo za narodni cilj Slovencev. To dolžnost čutimo tembolj, ker spoznavamo, da je pravična rešitev mnogoštevilnih narodnih problemov eden izmed važnih pogojev za trajnost bodočega miru ln ker Je bilo zlasti nerešeno jugoslovansko in balkansko vprašanje med najodločil-nejšimi povodi sedanje vojne. Rešitev tega vprašanja Je torej logično potrebna, da se ne ponovi v še strašnejših oblikah sedanja svetovna katastrofa. Slovenski narod živeč na Kranjskem, Primorskem, Spodnje Štajerskem in Koroškem, v manjših odlomkih na Ogr- skem in Benečanskem, je etnološki del Jugoslovanov, katerim je prištevati še Hrvate, Srbe in Bolgare. Vprašanje, če so Jugoslovani en narod ali štirje narodi, je znanstveno in se ne more politično reševati. Dejstvo pa je to; Jugoslovani so po krvi in jeziku tako sorodni kakor enoten narod, ki se deli po narečjih; vendar pa je zgodovinska usoda določila posameznim delom razvoj, iz katerega se je porodila tudi specifična plemenska zavest vsakega dela. Dočim ni med Jugoslovani večje Jezikovne razlike, kakor med nemškimi, italijanskimi in drugimi dialekti, ima vendar vsak del svojo literaturo, svoje posebne kulturne barve, šege in tradicije. Upoštevaje ta dejstva smatramo za edino uspešno rešitev slovenskega in sploh Jugoslovanskega vprašanja v politični združitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsakemu delu v vseh rečeh, katere niso po svoji naturi vsem skupne. Realizacija te ideje je mogoča v politični obliki jugoslo- | vanske, federativne republike, j ki jo s tem označujemo za svoj cilj. Zedinjenje Jugoslovanov se ne more uspešno izvršiti v nobeni sedaj obstoječih držav, ker so si njih interesi preveč nasprotni in ker bi bilo tako .zedinjenje’ v bistvu nič drugega kot aneksija. Problem se more rešiti le z ustanovitvijo popolnoma nove tvorbe, v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni volji. Jasno je, da ne more biti tar ka tvorba nič drugega kakor demokratična republika. Ustvarjanje nove monarhije v času, ko se rušijo stare, bi spravilo Jugoslovane v smešno-žalost-no nasprotje z duhom časa, z zmagujočo svetovno demokracijo in z njih lastnimi potrebami...)) 1) • • • V razmerah, v kakršnih je ta izjava, ki je jasno nasprotna Majniški deklaraciji, bila napisana in sprejeta, ni mogla priti med slovensko ljudstvo. Divjala je še vojna Meje so bojujoče se armade hermetično zapirale. Za to izjavo so tedaj vedeli le posamezniki v Antantinih deželah in morda Jugoslovanski odbor v tujini. Skoro vsi ti, z izredno majhnimi izjemami, so bili tej izjavi sovražni. Slovenskemu ljudstvu je bila nepoznana, dokler je ni objavilo glasilo tedanje Jugoslovanske socialnodemo kratične stranke «Naprej» in to šele 28. avgusta 1919, t. j. dve leti potem, ko Je bila napisana Ta Chicaška izjava, ki vsebuje tudi nepravilne trditve, nam priča, da socialistični voditelji slovenske emigracije v Ameriki so bili bolj napredni, so šli dlje od vseh tedanjih slovenskih in hrvatskih vodilnih strank doma: hoteli so rešiti narodno vprašanje Jugoslovanov načelno in praktično radikalnejše, neprimerno širše kot Majniška deklaracija, proti vsaki monarhiji. Ne moremo trditi, da so imeli ali da niso imeli pred očmi socialistično rešitev vprašanja. To vpraša nje je bilo zanje verjetno pre-uranjeno ali so se obnašali do njega agnostično. Jasno pa je, da so nasprotovali monarhistični rešitvi problema in da so se zavzemali za federativno republiko, kar daje izjavi izrecno radikalno, revolucionarno obeležje. Izjava nekako zgubi na pomembnosti in na ostrini, ker se obrača le na «vse Slovence v Ameriki, ki se z izjavo strinjajo*. Določeno širino daje izjavi to, da se obrača do vseh slojev. Zato je ta izjava velepomemben dokument slovenskih ameriških socialistov v tistih težkih dneh, ko so drugi odločali o usodi jugoslovanskih narodov. Daleko velepomemb-nejši od Majniške deklaracije. II. Majniška deklaracija je našle Jugoslovansko socialno-demo-kratlčno stranko v Avstriji nepripravljeno. Našla jo je nepripravljeno na Primorskem, kakor v ostalih delih Slovenije, Istre in Dalmacije. (Temu se ne smemo čuditi. Saj je bila večina članov širšega Izvršnega odbora v vojaški suknji). Po lepi, socialistično dosledni trža ški strankini konferenci 25. de cembra 1916, je bila v Ljubljani druga medvojna strankina konferenca 17. junija 1917, torej po Majniški deklaraciji. Poročilo o tej konferenci ne ome- nja Majniške deklaracije. Tud resolucija, ki je bila sprejet* na tej konferenci je ne omenJ®-Kakor da zanjo ta deklaracij® ni abstajala. Poslala pa je P0-zdrav pripravljajoči se medna-rodni socialistični konferenci Stockholmu, do katere ni P1*" šlo, ker Antantine vlade ni® ; dovolile, da bi se je njeni socialisti udeležili. Na konferenci : Ljubljani se je tudi konstitu' rala založba časopisa ((Naprej’1' ki je začel izhajati 15. julu® 1917' Tudi v uvodniku prve štev) ke lista «Naprej», ki je a®6®: izhajati kot glasilo Jugoslovan ske socialdemokratične strank v Avstriji šele 15 julija 1917 n_ niti besede o Majniški dekla*® ciji. Povedano pa je, da «JU®, slovanska socialna demokrac ja bo delovala z vso s>l° 1 združitev jugoslovanskih nar^ dov v avtonomno skupino in * to, da ohrani vsak od teh n rodov svojo kulturno samostoj nost». 1) Gre ža Rusijo, ki je po februarski, buržoazn»de kratični revoluciji. . V- 2) Zgodovinski arhiv KPJ' Tom, str. 287 289. (Nadaljevanje ,slrdi) UREDNI8IVO: TRSI - UL MONTECCH1 6 11 TELEFON 93-808 m »4 838 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUoo 1 11 Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA It. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna KIH: m - Vnaurel-letna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 1700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno l»2(> din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trat 11-6374 — za SFRJ: aI)I1 d/S LiuDit8" Star) trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600.14-603-86 - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski »50, finančno upravni 250, osmrtnice ISO Ur — MaH oglasi 40 tir beseda. — Oglasi tržaške In goriške po k ra Itn* naročajo pri upravi. — U vseli drugih pokrajin Italije pri »Socletž Pubbllcitš Italmna* - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst _