AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER f. j&i CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 2, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ^a družina mora dati 50 pov starega železa v kampanji Položaj v Sloveniji (Izvit no poročilo iz meseca julija) Lahi so privedli ogromne množine vojaštva v "Provincia di Lubiana," tako da je videti, da nameravajo z ognjem in mečem "pomiriti" provinco. Na Dolenjskem so že boji med hostarji in Lahi, ki uporabljajo topove, letala," metalce ognja itd. Največ trpi domače kmečko prebivalstvo. Neprestano gore kmetije in vasi. Lugojna pri Četniki so ubili 6,000 Lahov ANGORA, Turčija.—Ju-slovanski krogi poročajo, da so četniki pod povelj-stvcm Draže Miha j loviva ubili 6,000 Italijanov ter jih ranili nad 9,000. Ti Italijani so bili prideljeni oklepni diviziji, ki je bila poslana proti četnikom. Hoj je trajal iest tednov in četniki so zajeli vse topništvo te divizije. ---o—-- Držite Stalingrad za vsako ceno, je ukazal Stalin svoji armadi Vrhniki je požgana do tal. So-!.. , ,. , , dražico so z letalskimi in zaži- IV nedeljo do podana eria i. I VI nurv leorf itn H«, "V L Clevelandu bomo Hind r----potrebuje staro železo, da ga Mjeiu f k 5- oktobra z pretopi v tanke, topove in drugo. ■T. starega železa. Do- Poirleite do hiši. v kleti. noH fti(J starega železa. ■' a »a mora dati vsaka ailJ 50 funtov, železo lahko odda- Predaste starinarju. odPeljete do naj-postaje. ^3 0t'Peljete do naj- ili 4 I C0»» Sli l naložite pred hišo bodo truki v nede- i H: ^»Ha—u stare&a železa 8ali šolski otroci, S; . iL ' Ustnimi In; ^aje trukov, veterani in K 7 , iS. ' °ktobra bodo pri :,;'o bodo starino od- ®°lsko dvorišče. 'te ^°do povecjaii, da hišo in pobrali Ki. U; u.j ____ vsem Poglejte po hiši, v kleti, pod streho, v garaži in oddajte vse, kar neobhodno ne potrebujete. Odpeljite na gazolinsko postajo, ali v šolo, ali oddajte šolarjem, ali počakajte do nedelje 18. oktobra, ko bodo stvar pobrali trnki. Na stotine trukov bo pobiralo. Ako pa hočete starino prodati, jo lahko prodaste stari-narju in ta jo bo oddal industriji. Ako pa starino darujete, bo šel izkupiček za relif. Vsa dežela bo v tej kampanji! Vsak naj pomaga dobiti to vojno! 18, ki bodo vozili v:gu?ta p°vse ,,, a'i železo po vseh t • Je dovolil šolar-\Ni. -pda naprej prosto so samo šolarji šolarji iz kato-nabirali železo, to-v . Vš hiše do hiše, da :\>e. To velja za S ™*Wja. ' . Potrebno pri do- S. v •V tej kamPa" °ina industrija Nov grob Po štirih mesecih bolezni je umrl v Glenville bolnišnici Joseph Rihar, star 58 let, stanujoč na 7213 Hecker Ave. Stanoval je pri družini Louis Fink. Tukaj zapušča brata Franka na Thames Ave. Rojen je bil v Horjulu pri Vrhniki, kjer zapušča brata Janeza. Tukaj je bival 29 let ter je bil član društva Lunder Adamič SNPJ. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob devetih iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in potem na Kalva. rijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Custodian bo zopet plačala 15 odstotkov dividende Državni superintendent Marion je dovolil izplačati bivšim vlagateljem Custodian posojilnice na Waterloo Rd. $35,000, kar pomeni 15% dividendo. To je že peta dividenda, ki jo bo Custodian plačala, ali 50%. vseh hranilnih vlog. galnimi bombami izravnali zemljo itd. Nemci so požgali žire; trde, da je vse prebivalstvo uničeno, ker so baje porabljali tudi'plinske bombe! V zadnjih clneh junija in v prvih dneh julija so Lahi odvedli v koncentracijska taborišča Italiji ckrog 8,000 moških od 14-50 leta. Pobrali so skoro vse dijake, privatne uradnike in brezposelne. Popolnoma so izpraznili v predmestju Ljubljane Moste in Bežigrad, domalega tudi Vič in Trnovo. Nepopisni prizori so se odigravali v mestu, ko so odvajali može in sinove kot zločince, žene so vse oblečene v črno. V mestu vlada žalost, velika beda bo neizbežna. Italijani pravijo, da v dveh mesecih ne bo nobenega moškega več v Ljubljani — vse mislijo odvesti v Italijo. Pravijo, da je povod za te ukrepe dal laški strah, uct-je vsa Ljubljana Mi-hajlovičev kader. Tendenca pa de, uničiti čimprej in čimveč Slovencev. Ljudje ne delajo nič in ne morejo na polje, ker tam nanje streljajo. Ni mogoče preceniti, koliko ljudi je bilo že postreljenih. Lahi zažigajo tudi gozdove z zažigalnimi bombami. Vsako soboto streljajo Nemci talce v Celju in v Mariboru. Ljudje pogumno umirajo s klici: živela Slovenija, živela Jugoslavija! Tudi Lahi priznavajo, da naši ljudje pogumno umirajo. Te dni so Nemci obesili v Litiji 8 ljudi. Lahi so v teku policijskih progonov v Ljubljani pobrali pri čevljarjih vse usnje in vse čevlje, tudi tiste, ki so jih imeli v popravilu. Sedaj so na vrsti lekarne. Lahi so začeli pobirati v mestu tudi dekleta od 18-22 let. Predvsem dijakinje. Kaj bo z njimi, se še ne ve. Dosedaj jih drže v kasarnah. Na Gorenjskem morajo vsi Slovenci, ki niso vstopili v Heimatbund, nositi na rokavu trakove*z napisom: "Slowene!" Ako ste se preselili Kdor državljanov se je preselil od zadnjih volitev, mora naznaniti volivnemu odboru novi naslov, zadnji čas do pondeljka 5. oktobra. Spremembo naslova morate priglasiti pri voli-vnem odboru v mestni hiši, ki bo danes odprt do 9 zvečer. V 32. vardi pa lahko priglasite novi naslov tudi na sledečih prostorih : Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. in v Lapu hov i brivnici, 15602 Holmes Ave. Zahvala Glasbene matice Pri sestanku ustanovnih, podpornih kakor tudi aktivnih članov Glasbene matice zadnjo sredo zvečer so darovali v blagaj no Glasbene matice: Mrs. Ton čka Jevnik $5, Mrs. Ana Sterle $2, Mr. Frank Rupert $2. Iskrena hvala vsem skupaj za veliko, dušen dar. najlepših oper v SND Kdor bi enkrat zares rad videl in slišal nekaj posebnega, naj poseti v nedeljo večer opero "Seviljski brivec" v SND na St. Clair Ave. Začetek bo točno ob sedmih zvečer. Opera je krasno delo najlepšega petja in najslajše godbe. Pevci in pevke naše odlične Glasbene matice so opero izvrstno naštudirali pod vodstvom Tone. ta šubl ja. Zdaj bo tudi prvič, da bo izvajal glasbene točke od delek od simfoničnega orkestra. Take operne predstave bi ne smel zamuditi nihče, ki im * Pri družini Mr. in Mrs. Rudolf Strancar, 722 E. 159. St. so kupili prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Irene Bandič, Rudolf je pa sin družine John Strancar iz 716 E. 159. St. čestitamo! Pa tudi braniteljem mesta se vsipljejo na pomoč vedno nove rezerve čez reko Volgo. Ruska flotila z Volge neprestano bruha izstrelke v nemške vrste. Stalin je telefoniral posadki v Stalingrad ukaz, da se ne sme več umakniti niti za korak. Podžgana od ukaza svojega vrhovnega poveljnika, je ruska armada začela treti nacije severno in južno od mesta. Ti naskoki ruske armade na oba krila nacijev imajo namen, da se Nemce prisili umakniti se iz mesta, ali pa bodo obkoljeni. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade včeraj piše, da zre mesto največji nevarnost nasproti in da se armada ne more umakniti nikamor. Stalin je telefoniral poveljniku v Stalingrad, naj stoji trdno in naj zatre vsako paniko, ki bi se morda pojavila. Ileuierj e.va časnikarska agen-tura poroča iz Stockholma, da so čete fiaršala Timošenka predrle nemško obrambno linijo na nekaterih točkah ob reki Don, severozahodno od Stalingrada. S tem ogrožajo Rusi nemško levo krilo in pa zaledje. V tem strahovitem boju po ulicah Stalingrada pomaga vojaštvu na tisoče civilistov. Mornarji na Volgi kljub neprestanem bombardiranju nemških bombnikov opravljajo svoje delo ter prevažajo rezerve in potrebščine čez reko v mesto. Na stotine civilistov je našlo smrt pod rušečim zidovjem hiš in to-varen. Šole, bolnišnice, univerza, vse je v razvalinah. Radio iz Moskve poroča, da je padlo zadnji teden pri napadu na mesto več kot 15,000 Nemcev, da je položaj skrajno resen, toda branitelji so odločeni braniti mesto do zadnje kaplje krvi, da bodo branili vsako hišo posebej. Feldmaršal von List,, ki je nadomestil von Bocka, je pognal v severni del mesta 150 tankov, eno oklepno divizijo in d\ 'e sveži diviziji pehote.. Toda vsej tej sili se ni posrečilo zadati mestu usodepolni udarec. Predsednik Roosevelt se je vrnil z inšpekcije vojne industrije po vsej deželi Naši vojaki Pvt. Joseph premeščen iz I« Ml Ambrizic je bil Fort McClelan, Alabama v Fort Ord, California. Zahvaljuje se za poslana pisma in obljublja, da bo odgovoril na vsa poslana pisma, kakor hitro se bo udomačil v novem taborišču. Njegov novi naslov je: Pvt. Jos. Ambrozic, Co. C. 800 M. P. Bn. East Garrison, Fort Ord, California. ta m m Na dopustu se nahaja korpo-ral Louis Ažman, sin poznane Ažmanove trgovske družine iz 6501 St. Clair Ave. V pondeljek odide zopet nazaj v taborišče Breckinridge,- Kentucky. ta Danes odide v poznani službo Strica Frank Glach Sama (Buč), ki je bil dolgo let zaposlen pri okrajnem inženirju Mc-Williamsu. Le dobro se drži, Frank in vrni se zdrav nazaj k svojim številnim prijateljem in znancem. ta ta ta Strojnik 1. reda, mornar Anthony Znidaršič je prišel na tridnevni dopust k svojim staršem, Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, 1166 E. 60. St. Toni služi v mornarici že skoro dve leti na Atlantiku. Sinji Atlantik je že osemkrat prejadral. Washington, 1. okt.—Bela hiša je danes šele dovolila časopisju poročati o njegovem dvotedenskem potovanju po deželi, (o je pregledoval vojno industrijo, ladjedelnice, municijske tovarne, pristanišča in razne druge bojne naprave. Dva tedna je bil Roosevelt na ogledovanju po deželi, toda cenzura je bila tako stroga, da ni prišlo ničesar o tem v javnost. Predsednik se je bil odpeljal iz Washingtona 17. septembra in se je vrnil nazaj v Washington 1. oktobra opoldne. Prepotoval je 8,754 milj. Potoval je iz Washingtona preko Michigana. Illinoisa, Wis-consina, M i n n e s o t e, preko North Dakote, Montane, Idaho v državo Washington. Potem se je vozil vzdolž ob pacifični obali in se vrnil na«aj preko Arizone, New Mexico, Texas in Louisiane v kapitol. V Mississippi in South Carol i ni si je ogledal vojaška taborišča. Ruska fronta v filmu Od danes naprej bodo kazali v Loew's gledišču rusko ofenzivo prošle zime. Nadvse zanimiva slika, ki kaže vso obrambo Moskve, tako od strani vojaštva kot od civilnega prebivalstva. Slike so snemali prav na fronti in več fotografov je bilo pri tem ubitih. Te slike bi ne smeli zamuditi! Pripravite se za zimo Pri Anžlovarjevih, vogal 62. cesta in St. Clair so dobili veliko zalogo ženskih in otroških su-kenj. Fino blago in zmerne cene. Tam dobite tudi gorko spodnje perilo za ženske, -moške in otroke, razne odeje in sploh vse, kar se potrebuje v družini. Vesel dogodek Družina Geo. Rasin je dobila obisk tete štorklje, ki je prinesla krepkega sinkota. Vse je zdravo. Mamica je hčerka poznane družine John Peskar iz 3511 E. 78. St., ki sta postala s tem srečna stari ata in stara mama. Čestitke! Rožanc ponovno izvoljen John Rožanc je bil ponovno soglasno izvoljen za vardnega vodjo v 32. vardi. Za vardno voditeljico pa je bila izvoljena Mrs. Ann Dorrington. Kanada bo rekrutirala zavezniške tujce Ottawa.—Kanadska vlada bo rekrutirala vse državljane prijaznih držav v starosti med 19 in 40 letom. Prizadetih bo kakih 30,000 tujcev. Oni, ki se trenirajo v K a n a d i v lastnih skupinah, lahko služijo pod svojimi zastavami, če hočejo. -o- Priglasite vojake! Farane sv. Vida se opetovano opozarja, naj izpolnijo kupon, ki je priobčen na 3. strani današnjega lista, naj ga izpolnijo in oddajo v nedeljo v cerkvi. Le tako se bo moglo dognati natančno število fantov-vojakov iz župnije sv. Vida ter zapisati njih število na spominsko zastavo, ki jo bodo razvili v cerkvi v nedeljo 11. oktobra. Seja Kanarčkov V sobotq večer ob 7:30 imajo starši Kanarčkov zelo važno sejo. Vsi starši naj pridejo. Seja bo pri predsedniku Mr. Mirtlu na Prince Ave. V bolnišnici V mestni bolnišnici se nahaja Joseph Grebene iz 1144 Norwood Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo. "AMERIŠKA DOMOVINA" •I 1*1 Si. Clair Ave. AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Oblo. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ________Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50' for 6 months. $2.00 for 3 months rie copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 231 Fri., Oct. 2, 1942 Prosperiteta po vojni Recimo, da bi bila sedanja svetovna vojna končana jutri. Pravimo, če bi bita. Ameriški narod bi hotel takoj imeti za pet bilijonov dolarjev avtomobilov, pralnih strojev, radijev, ledenic, izboljšanih in novih hiš. Vsem tem udobnostim smo se morali namreč odreči za časa vojne, zato jih bomo toliko hitreje kupovali po vojni. In kar je pri tem najbolj važno je to, da bomo imeli za te stvari tudi denar. Amerikanci bodo pripravljeni potrošiti pet bilijonov do larjev za nakup najpotrebnejših stvari, seveda, če jih bodo mogli dobiti. Ameriška trgovska zbornica je preračunala da bo po končani vojni primanjkovalo najmanj za pet bili jonov dolarjev raznih komoditet, na katere smo bili navajeni pred vojno. Trgovska zbornica je preračunala, da če bi bila vojna zaključena jutri, bi bil ameriški narod tekom prvih šestih mesecev kupec za naslednje predmete: Zahteval bi, ali hote bi kupiti dva milijona in sto tisoč novih avtov; 1,500,000 električnih ledenic; 1,200,000 pralnikov; 1,200,000 radijev 1,200,000 kosov novega pohištva; 900,000 električnih likal-nikov; 600,000 šivalnih strojev; 900,000 novih hiš. Vrhu tega delajo načrte za izboljšavo svojih hiš 3 izmed vsakih 10 hišnih posestnikov. Šest izmed vsakih 10 farmarjev bo popravilo hiše, hleve in druga farmarska poslopja. Prona^li so, da 56 odstotkov vseh družin hrani denar in 19 odstotkov od teh ima že gotove načrte, kaj bodo napravili s prihranki po vojni. Vendar jih je pa malo, ki bi name ravali plačati kupljene stvari z gotovim denarjem, vsaj vse ne. Odplačevanje na obroke bo še vedno glavni faktor v ameriški trgovini, kot je bil prej. Kar se tiče zaposlitve po vojni prevladujejo različna mnenja. Najmanj polovica ljudi je, ki trdijo, da bo po vojni dosti dela. Kakih 38 odstotkov ljudi je pa, ki trdijo, da bo nastalo brezdelje. Nekako 17 odstotkov ljudi trdi, da bodo ameriške tovarne v teku šestih mesecev po vojni*lahko zadovoljile vse zahteve naroda. Toda nobenega dvoma ni, da ne bo lahka stvar spraviti deželo takoj po vojni v pravi tir. Delavci in stroji, ki izdelujejo zdaj tanke in bombe, bodo takoj ob delo, čim bo vojna končana. Enako bodo brez "dela" vojaki, marini in mornarji, čim bodo dosegli zmago. Torej vsi ti bodo takoj brez zaslužka. Treba jim bo najti drugačne zaposlitve. Tovarne ne bodo mogle takoj zaposliti delavcev, ker bodo morale najprej spremeniti stroje in modele iz vojne v vsakdanjo industrijo. Vprašanje je, kako hitro bodo mogle tovarne to izvesti. Res je, da bo svet potreboval silno novih stvari, zlasti Evropa, da popravi razbito. Res je tudi, da bo ves svet gle dal v Ameriko za pomoč. Toda najprej bo treba vse urediti glede kreditov in potem šele bomo začeli pošiljati razne predmete na vse strani sveta. Zato ekonomisti pričakujejo, da' po vojni lahko priča kujemo še dobrih časov in morda ne bo občutne brezposelnosti, ako se bo znala dežela prilagoditi položaju. Pri tem bo morala vlada gledati na to, da ne bo takoj odpustila vseh vojakov domov in da ne bo takoj prenehala izdelovati vojnih potrebščin, najsi tudi jih ne bomo potrebovali. To bo preprečilo brezposelnost za toliko časa, da se vrnemo iz bojne v domačo industrijo. Saj se mora Hitlerju zmešati Ni ga dneva, da ne bi čitali v časopisih, ali slišali na radiju vseprek: druga fronta je neizogibna, druga fronta je v delu, ne bo druge fronte, ali če bo, je še ne bo letos. Ko je bil pred par dnevi Rooseveltov odposlanec Willkie v Moskvi, je poslal domov nujen poziv na odprtijo druge fronte. Njegove besede so še zvenele po naših ušesih, ko se je oglasil angleški premier Churchill in udaril po vseh pro-pagatorjih za drugo fronto, češ, da je nesmiselno govoriti ob tem času o kaki drugi fronti. Značilno glede Churchillove izjave je pa to, da je izrekel te besede v parlamentu isti dan, ko je nek odličen angleški častnik govoril po radiju francoskemu narodu, da je druga fronta "v delu." Kolikor more povprečen človek razsoditi iz takih trditev in zanikavanj je to vse namenjeno za Hitlerjevo prebavo. Če je Hitler količkaj strateg, in po njegovih dosedanjih uspehih sodeč', je dober strateg, potem se mu mora vrteti v glavi vzpričo govoric o drugi fronti. Nič ne ve pri čem je, čeprav dobro ve, da druga fronta bo prišla. Toda kdaj bo prišla in kje bo začeta, to je pa tisto, česar Hitler ne ve in ne bo zvedel, dokler se ne bodo zgrnile zavezniške čete na evropski kontinent. Le naj ugiblje, pasji sin, le naj premišlja, kje bi bilo najbolje postaviti obrambo na evropskem obrežju: ali v Skandinaviji, ali na Nizozemskem, ali v Franciji, ali v Španiji, ali v Italiji, ali v Dalmaciji, ali na Grškem. Tukaj nekje bodo zavezniki udarili in zavezniški vojskovodje dobro vedo kje. Ušesa me srbijo od nedelje. še danes je dost divjakov na sem. Ne bo težko uganiti zakaj. Romanje v Providence Heights je bilo naznanjeno, potem pa odpovedano zadnjo uro pred poldnem. Nekaj ljudi tega ni veffe-lo in so šli v tja gori na Marijin grič, tam pa ni bilo nobenga slovenskega duhovnika, kateri bi bil vodil pobožnost. Nevoljni so godrnjali nad nami kakor Izraelci nad Mojzesom. In še potem, še drug dan, je bila katera rečena in za to me ušesa srbijo. Toda, ljudje božji, saj ste videli kakšno je bilo vreme. Dež je padal skoraj celo dopoldne. Mi nismo vedeli kaj bi naredili. Mraz je bilo. V mokrem in mrzlem vremenu, po mokrih tleh, pa je nevarnost, da pljučnica pride na obisk. Kazalo je tudi, da bo še popoldne deževalo. V takem vremenu ni mogoče imeti shoda od zunaj. Prostora pa tam gori nimajo tako zadostnega, da bi mogli dejati pod streho vse, ki pridejo. Vsaj nekoliko je rešil dan Father Bazilik, katerega so ondot-ne sestre prosile, naj bi vodil angleško pobožnost. Hvala mu. Tudi vsem tistim iskrena zahvala, ki so se odzvali. Nekaj jih je prišlo iz daljnega Barbertona in prav tako tudi iz Loraina. Čestitamo jim. Ti prav gotovo niso "vremenski katoličani," to so taki, ki se, kadar se gre za službo božjo vremena prav hitro ustrašijo in doma ostanejo, tudi takrat, ko je služba božja pod streho, v cerkvi. Torej imejte nas izgovorjene. Ako bi bili vedli, da ne bo hujšega, kot je bilo, bi bili vsi slovenski duhovniki tam, ker pa je kazalo slabo, bo naš greh najbr-že odpustljiv. Ako bo mesec oktober kaj milejši, kot je bil september, bomo--morda še dobili priliko, da obiščemo Marijin grič kako nedeljo. Bomo videli. * * * Pred desetimi leti je umrl blizu gotovega mesta v Avstriji suspendiran duhovnik (duhov-1 nik, kateremu je prepovedano' maševati in opravljati dušnepa-' stirsko službo sploh) v visoki starosti. Smrtnemu obvestilu je bila dodejana tudi notica, da je umrl spravljen s sv. cerkvijo in spreviden s svetimi zakramenti. Ljudje so se popraševali, kako je to, da celo takile, kateri je bil v toliko pohujšanje ljudem, mesto, da bi bil v spodbudo k boga. boječemu življenju, kako to, da celo tak končno zadobi milost spravljenja z Bogom pred smrt- e .10. Odgovor na to bo najbrže to kar Bog pravi v sv. pismu: "Nočem smrti grešnika" ... Pa še nekaj je tu zraven, če tudi je bil ta duhovnik velik grešnik, odpadnik ni bil, moliti ni pozabil. Molil je vsak dan rožni venec, kot se je sam izrazil. Molitev ga je rešila, da bo po dolgih vicah, najbrže, le zveličan. , Naš- veliki misijonar, Friderik Baraga je zapisal: "Kakor je živež telesu potreben, da pri moči in pri življenju ostane, tako je potrebna molitev duši, da zadobi in ohrani milost božjo . . . Zemlja se osuši, postane pusta svetu in ne živijo vsi po gozdih. Večina jih živi po mestih. Podivjali so, ker so opustili molitev. Vzgajani so kakor živali, ki nimajo duše. Pa tudi mi vsi, tudi katoličani, popuščamo molitev, zlasti molitve rožnega venca in vse križem slišimo pritožbe in sami vidimo, kako z vsakim dnem postajamo mlačnbjši, nebrižnej-ši za dušo, malomarni za božjo čast. Ali ni res tako? Gremo proti končni podivjanosti. * # # Zato bomo pa v mesecu oktobru molili rožni venec vsak večer ob 7:15. Za se in za druge ga bomo molili, zlasti za naše fante vojake, katerih je že preko dve sto v raznih sekcijah deželne obrambe, in jih je vsak dan yečje število na fronti. Pridite torej k tem pobožno-stim v cerkev, ako le mogoče. Saj v cerkvi ste pred Njim, ki je Vladar vsega sveta in ki edini zamore obvarovati vaše sinove pred časno in večno pogubo. S tem, da prihajate k tem molitvam, boste pokazali, da vam je res kaj za dobrobit vaših sinov. In, ko bodo vaši sinovi zvedeli, da se vsak večer zbiramo in molimo zanje in mislimo na nje, vr-jemite mi, da nam bodo iz srca hvaležni za to. Vsako pismo, ki pride od vojakov, in teh ni malo, nam naroča; "molite za nas." * * * Dva človeka jo vrežeta izpred urada Ameriške Domovine proti Barbertonu, eden hodi 10 milj na uro, drugi pa 5 milj na uro. Ko sta bila ravno eno uro na poti, se prvi obrne (se najbrže dežja boji) in gre nazaj. Kako daleč od Ameriške Domovine se bcsta srečala??? Kdor prav izračuna, dobi pildek. * * # Jos. Vadnjal, eden naših vojakov se je mudil nekaj dni na dopustu pri starših in drugih sorodnikih. Joe se postavi in vojaška obleka mu pristoja. Joe je mnenja, da bo morda prav kma-lo poklican na fronto. John Milčinovič je prišel za kratek dopust k svojim staršem in svoji mladi soprogi, katero je poročil malo pred odhodom v vojaško službo. Tudi on pričakuje, da ne bo dolgo brez dela. Stanley čir ne se je pokazal za hip samo, ko je bil napotu iz vzhodnih držav nekam v srednje države v šolo, v katero ga pošilja Stric Sam. Peter Miller, kateri že nosi znak sarženta, se je zglasil in nam marsikaj zanimivega povedal o vojaški službi in vojakih. Vsi fantje trdijo, da ni hudo, ako je kedo pripravljen storiti tisto,' kar mu ukažejo in se drži odredb in ukazov. Tako je. Treba je le nekaj možatosti in resnosti. Vojska ni igrača. * # * Zadnjo nedeljo se je nabralo v naši krstni kapeli toliko kandidatov za krst, da jih že davno ni bilo toliko. Kar šest jih je prosilo za vstop v katoliško cerkev, in le ena ženska,je bila med njimi. V Kristusovo ar-mado so stopili Henry David in nerodovitna, če dolgo ni de- Dardzinski, Charles Edward V • J _ 1 i j V J • " žja; tako postane duša pusta in nerodovitna in ne obrodi nobe-jih lepih del . . . če začne kristi-jan opuščati molitev"-. . . . "Posebno dobra molitev, moji ljubi kristijani, je sv. rožni venec, če se prav in s premislekom moli." * * * Tako govori Baraga, kateri je svoje spreobrnjene Indijance zbiral ob večerih in molil znjimi rožni venec. Baraga pravi, da Darrow, David Joseph 2elez-nik, Dennis James Janežič, Edward Jerome Thomas, in pa Geraldin Frances Hočevar. Nekateri izmed njih so precej peli; moški so imeli besedo, le mala Geraldine ni črhnila besede ,ker je videla, da itak ne pride v štih. Naš poklon vsem malim in njihovim staršem ter botrom in botricam. * * » V nedeljo je redna mesečna spreobrnjeni Indijanci radi mo- seja za glavni cerkveni odbor, ijo, "in Bog jim daje milost, da ^ * * * i ljudje, ki so poprej živeli po | V nedeljo ob eni popoldne je gozdih kakor divja zverina, se- seja za angleško poslujoči oddaj lepo in mirno žive. . ." |delek društva Najsvetejšega * * * Imena. Seja je važna, zato naj bodo gotovo vsi člani navzoči. Treba je organizirati člane v nočno stražo pred sv. Rešnjem Telesom za časa naše 40-urne pobožnosti, ki se prične v soboto jutro 24. oktobra ob 5. zjutraj in se zaključi v nedeljo ob 8. zvečer. 40 ur neprestano s polnočnico med soboto in nedeljo. + * * Vi bi radi vedeli, kako stoji kontest med ženskami in moškimi za stranske oltarje. Danes, ko to pišem, ima Marija $91.00, sv. Jožef pa $83.00, torej je Marija za osem korakov spredaj na njuni poti proti Betle-hemu. Sv. Jožef je moral oslička napasti, zato je nekaj zaostal. Upamo, da do Božiča prideta Jožef in Marija do Betle-hema. * * * V državi South Carolina so bili katoličani do pred nekaj leti zelo redki. Zato so se benediktinski patri naselili blizu mesta Garibald (to mesto je bilo imenovano po italijanskem roparju, ki je sv. očetu oropal neodvisnost in cerkveno premoženje). Protestanti v tem okraju so bili čez moro sovražni katoličanom. Zato so morali benediktinci k u piti® zemljo na skrivaj. Prišli so na svojo pristavo, katere je bilo več sto ak-rov, in začeli. Zidali so v začetku po malem, se razume. Vsak začetek je težak, a ta je bil še posebno težak, ker so jim bili ondotni naseljenci tako sovražni, da jim trgovine niso hotele prodati blaga, ondotni časopisi pa so lagali Čez nje in ščuvali ljudi zoper patre. Benediktinci se za vse to niso dosti menili. Potrpežljivo so prenašali pa delali in molili, kakor jim veleva njih geslo. Tista leta je izhajal na jugu zelo zagrizen angleški tednik z imenom "The Menace." Starejši izmed vas se ga boste še spominjali, če pa ne tega, potem se boste spominjali slovenske blamaže "Glas Svobode," ki je vso to blazno gonjo proti Cerkvi in duhovnikom prepisoval in serviral slovenskim "na-prednjakom," kateri so se potem šopirili kakor srake s pa-vovim perjem, dasi večina izmed njih ni vedela, kako jih vleče "The Menace" potom "Glas Svobode" a la Konda & Co. za nos. Toda poslušajte, kako Bog obrne vse nakane su-rovežev proti sv. Cerkvi ravno v nasprotno stran, kakor pa so oni hoteli. Benediktinci v Garibaldi, S. C., so prav kmalu, s svojo prijaznostjo in delovanjem za splošno blagostanje cele ondot-ne skupine, pridobili si zaupanje ljudi. Začeli so šolo za dečke, pozneje tudi višjo šolo in "college." Mestne očete so prepričali, da je ime "Garibaldi" zelo nečastno, ker je ime italijanskega roparja. Zato je mesto dobilo ime "Belmont" v spomin Perry Belrrtonta, kateri je bil poznan in vpliven mož v Washingtonfl. V bližini mesta Belmont so se naselile tudi sestre, "Sisters of Mercy." Protestantje so bili sprva zelo neprijazni. Nagajali so. jim na vse načine, jih na cesti hudo žaljivo napadali, zmerjali in preklinjali. Neki duhovnik pripoveduje: "Ustavil sem se tam v bližnjem mestecu, da bi maševal, ko pride neki protestant, delavec, z listom "The Menace" v roki. Videti je bil resen, pa ze io nezaupljiv." "Ali si ti katoliški duhovnik?" vpraša takoj pri vstopu. "Da, sem. Kaj želite?" "Jaz, moja žena, moja hči in njen soprog beremo "The Menace" že dolgo let. Verjeli smo, kar smo brali, da je katoliška cerkev največja nevarnost za našo deželo. In še sedaj verjamemo, da je tako. Toda danes je članek v tem listu glede nun, kateri me je ganil, da sem začel misliti, če je vse to res, kar piše ta list, kako to, da policija ne stopi vmes in ne nare- di konec vsem tem nemoralno-stirfi?" ("The Menace" je namreč pisal, da katoliške sestre izvabijo dekleta v samostan, da jih potem prodajajo v nemoralne namene.) Mož je nadaljeval: "Zato sem si vzel naprej, da sam vse to preiščem in prinesem pred prvega katoliškega duhovnika, ki ga vidim. Nekdo mi je povedal, da ste vi katoliški duhovnik. Ali bi mi hoteli odgovoriti na nekatera vprašanja?" "Seveda ti bom rad odgovoril. Vprašaj me, karkoli želiš." "Ali sme vsakteri človek, tak kot jaz na primer, iti skozi samostan in se osebno prepričati, kaj se tam godi?" "Seveda sme. Tamle je samostan. Prepričan sem, da vas bodo sestre pustile iti skozi, ako gre še kdo drugi z vami. Svetujem vam, da vzamete še enega protestanta, morda policijskega načelnika, katerega sestre poznajo in ga spoštujejo.." "Ali bi šli vi z menoj, da takoj odpraviva to zadevo?" "Da, če tako želite." Šla sta, pozvonila pri vratih in povedala, zakaj sta prišla. Sestra jima je dovolila iti, kamor sta hotela, skozi ves samostan. Prišla sta do kapelice, v kateri so sestre ravnokar molile. Tu se ustavi protestant s "Menacem" v roki in posluša., končno pa reče: "Dosti je. Te ženske ne vedo, da sem tukaj. Sestre, ki tako molijo, ne morejo biti take, kot jih "Menace" opisuje." Odšla sta. Mož je prosil naj mu duhovnik razloži katoliško vero, ker je bil očividno zapeljan in napačno poučen o katoličanih. Kmalu je pristopil on sam in vsi njegovi sorodniki v katoliško cerkev in "Menaceva" gonja proti katoliški cerkvi je imelfl ravno nasprotni rezultat, kot ga je njen bigotni urednik iskal. Danes je tam cvetoča katoliška župnija samih kon-vertov. Tako naj bi se ravnali tudi vsi drugi, kadar berejo razne gorostasne laži, obrekovanja in natolcevanja proti sv. cerkvi, ki je Kristusova ustanova. Pamet nam mora velevati, da, če bi bila cerkev in papež res vse to, kar pišejo protiverski listi, slovenski in drugi, bi bila katoliška cerkev že davno izginila iz površja zemlje. Ni dvoma, in to vsak pameten človek spozna, da je katoliška cerkev les zidana na SKALI in ta skala je Kristus, vsemogočni Bog Banket in ples ob 5-letnici Maple Heights, O. —Zdi se mi da smo še prav pred krat kim praznovali otvoritev našega Doma, vendar koledar kaže, da je že pet let tega. Takrat je marsikatedi direktor in delni čar s strahom gledal v bodočnosti, ali bo šlo ali ne. TOda kot sedaj kaže, je bil strah neupravičen, kajti Dom je prav lepo napredoval skozi vso dobo petih let. Akoravno smo lani še prižidali v vrednosti $8,300 je vendar danes ob petletnici toliko gotovine in v U. S. bon-di'n, na rokah, da lahko plačamo ves dolg kar ga je še. Zato pa si je direktorij umi-slil, da se petletnico prav slavnostno praznuje, z banketom in plesom. Nastopili bodo tudi pevci od zborov "Zvon" in "Planina," kakor tudi par govornikov od mestne administracije. In vse to se vrši prihodnjo soboto 3. oktobra, ob 8. uri zvečer. Vabljeni ste vsi delničarji, da se udeležite te slavnosti, kakor tudi ostali naši prijatelji, da se ob petletnici zop?t skupaj snidemo in razveselimo prav po domače, kot je navada v Maple Heights. Po končanem banketu in programu, pa se razvije domača zabava in ples, za katerega bo iral Louis Simončičev orkester. J Vstopnina za vse to sk"PaJ j je samo $1.00. Anton PeruS Na Balkanu vre London, 18. septembra l. — Rumunski gerilci deluje bližini jugoslovanske so se že ponovno spopad'1 munsko vojsko. V teh M poginilo precej rumunsK' jakov. Nemci izvršujejo mn°ze ne poboje na Grškem, njimi zadušili podzemelj5 kret, ki izvaja sabotaž^ prometnimi sredstvi. Tu« jani so baje odpravili v kolone v albanske gore- . ( prše gerilske skupine, bolj vznemirjajo njihove ke in motijo promet. Jj Nacisti so vzeli v na stotine novih talcev-vanski domoljubi rU®1J„0j ve in železnice. Največ 5 iz Sarajeva je na progi brovnik. Nemci so ustvarili v Srbij'2 sebno policijo, takozvan^, darsko policijo, katere e "P men je, da ščiti žetev "a ^ Nemčiji, pred napad' kmetov. Jabolka v časopisne"1 čv>t Popolnoma zdrava, bolka zavij v časopis'11 ^ _ jih zložil tesno drUg,P. ^L^ gsga v zaboje. Povrhu P", in , 'Pc Pad K as '2 J lik j ild liei Se, 'P % esi eb ji air t p, ležj i:da d 'hi !nc meg kr H 1av( kil fte «eb j an časopisnim papirje"1 ^ narahlo zabij. Na ni j o tako ozimljena Ja ^ redno dolgo ter lep0 * irjil| in pordeče. Ker so v P ^ škoda velika, če kateI"se(j saj ne more okužiti s o liilll«||,1 l/j J Lastnik truka je « bil čudno naročilo. * ^ prišel nek moški i« e CJ bo pripeljal dom0 mu bo pripeijai -- ^ n:ga konja. Čudno » ' da ker je odjemalec a je šel po konja. Ko sta ga naložil« . ljala na dom odjem^ st K h« ie L prišla do hiše, mu JeM ukazal, naj mu Pon? fl8f?a kcnja gori v kopal"1 .^il^-o deti v banjo. VozniKJ^^na, «evi kopa deti v banj prepričan, da se H I' I is va čudnem opravilu- ,g F *vit m ^ J , j i O Su Jbanjo^se Ji S des®1 x toda misel na par ^ff je pripravila, da Je Ko sta z veil ___ konja v kopalnico "j ^ pt nik ----- - , premagat^ pa VP J a: če ne boste zar nn, zakaj sva J" K konjsko mrhovkoP v.ed - Imam svaka, ki *lV\;1 f»]j -------vm------ da VI V"' ki je tako kunste"-. jj^ vedno H» y S * nazaj, da on da mu nisem po*^ ^ para na svetu kar hočem, sil koj "»iS M Danes ga bom . plačal. Ko bo Pri šel gori v kop3'"1. W S, zopet do| j banJ> Kel' pritekel "V kopanli konj!" Jaz bom kdaj to že jaz ve"1' Najlepii??,: Junakom, & postavljamo SP°. jajo za vedno spo^1lJ ' hrp.bra dela. ^pu5^.. Tudi naši dragi. & iePf i1' solz, so upravičim ^ / kov za njih do&r* ^ V' J * H % iti Najlepši spomenik^ J« v ste dostojen in> pogrebniška P°stI zanesljiva, točna ' gmotnih ckolišč iouis f® 4 knS vr t«. K SLOVENSKI 6 Ui Ml 9116 Vtffio \ u iupsJ? erus« re ira leld* meie' .. adli1 p j iskih fih nTTTTTTTttlTItTtmmiTIlmTTTTTtTTT Sklad v srebrnem jezeru sxxxzxxxxxxxTxxyixxrxiiiixxxxxixxxxxix-rxxj Morebiti je ker so molče jezdili že cele ure, [♦pokrival glavo milijo-tistih srečnih dnevih ^po | i kPadal !i, vse globlje in glob- ije zašel na pre- boj^Jhu glavo svojega seda- ih * J^aikj ■ — Krajniki so se ^ ji najbrž odveč, od- io^ld3eilPustil le majhen 1,1 je služil za ročaj, r.4 elj^ . ta že J Ho rudi^ i voj*- n )veP»; •tigosl! . Jflf ijo & eč si eva , grbiji ano 3 ed'1" naiflf di s; Je bil ° treba sneti nepo-10 in oguljeno po- se mu je ovijala , u" v S d bela vrv in za nj° k«samokresa in nož ■i^ofinjički, ki v njih • ,e, man shranjuje vse, 'Hi,,Uje v divjini. Z ra-' * visel gumijast po-od7ak kak! Kdo ve, je k0«a ga je kupil, pa gotovo "nepremočljiv Površnik... Toda že po /JU se da m x„rst» e mu je površnik u JVobče ni bil več po-si ga je obesil na ienoor SVojo j°Pic0-v ttj 11 neskončno dolgo | ,ea ^stih starodavnih * J?elcev' ki 'so jih favei v Kentucky-0r0ŽJe stareSa jse1 ....... ft cvrs' \t ^ Ji z njim Evropejec ni P8pj, bHZadel in kvečjemu pol^ . spravil v nevar-lU bil° v rokah take- in ^ ^Zmotljivo orož-du^i \ dolge noge je ab"1^ C, Je sedel čisto skr- P0lt bd in Jih "shranil" •Uho, ne znal povedati, pap'r>: ffi0"' In "koliko je bil to * C6 tudi ne, koli-,i#i l^8^ mezeg. Kveč- er} d' u»< eki < r» * !OV ' ob1'0 •doh" Ugotovil> da se 'PUo a° poznata> i" da PiistM°živela že marsi- tol°vščino. je sedel na Ko> (V d^UŽbi________ ilf^eni kobili. Zelo sta m < je b1 j» VO i n ff t ^iti ril'-J sprf lflO1- i m Ki Q ^il. pa tako maj-Hj dJJegove kratke no-'tru p0^ov'ice objemajo V(,P; Čeprav je son-A je °Ce žarke na golo ifebiin°Sil d?bel kožuh' HI Plešast ko glava Ve?,eea starčka. Vse njegovega ^aj zadostovale za Na glavi mu je 11 in Prevelik slam- \ ®red°lgega kožuha dv°je velikanskih Tudi roka- "tla . daleč predolgi ko kožica ni bilo mastni, dobro- iol, 0braz- V rokah \ starodavno ken-^ia °bsežni in kar je še a sebi, se ni vide-kožuh vse za- k j-j 'id ubeli jezdec sta bi-S ners ip Jakob v VWestmana, ki so Ha j- .------' "* aivJem zapadu UoJgi Davy in De- •■a »i in i;"* eden. je bil tu- 2lv človek hI na zapa-'injal, da bi bil CVT Jemmyja brez O** L^fty ,T1 T"1" >Ke'' , in narobe. De-7 Pa y bil Nemec, Dol-nkee, pa v mno-ega življenja na a drug od drugega ', a sta se brez te- ia. sJS •jO \ %r< 'O K K i y .rt " 0tl» 'p S Si .n'lerazdružljiva ka- h\0 la tudi nJuna "?> Sk„ln povsod sta bi-koSaj sta se pasla, SiH^ala, dirjala in bila kedaj v in mi konji, sta se t^ „Se stisnila stran laih 'Juokovala, pr- ,1 vSe lizaIa- !>NeCjUri P° poldnevu Pot . So imeli gotovo seboj in niso ' &v.. Po mehkem, ^iNl ker jih "ifSs ° Vrha ni ne jezdec in utrujenosti. Le je glave, je morebiti pričalo, da jim ni za razgovarjanje. Prvi je prekinil molk Hobble Frank, ki je jezdil poleg Old Shatterhanda. "Kje bomo pa prav za prav prenočili?" • "Ob Elk forku." "Ob Elk forku —? In kako daleč je še do Elk forka?" "Zvečer prispemo do tiste vode." "Zvečer šele —? Hm —! Kdo pa bo vzdržal —? Že od davi čepimo v sedlih —! Bi le bilo dobro, če bi dali vsaj konjem nekaj počitka, kaj _?» "Vsekakor! Potrpite, da dobimo tole prerijo za hrbet! Za njo je gozd in v gozdu je jasa, tam bomo taborili." "Lepo —! Konji dobijo piti in sočno pašo, upam. Kaj pa bomo mi —? Sinoči smo použi-li zadnjo bivoljo pečenko in davi smo oglodali, kar je še ostalo na kosteh. In od davi nam ni prišel pred cev noben vrabec, vobče ne kaka poštena divjad. Lačen sem in kmalu moram dobiti nekaj za pod zobe, sicer bom poginil tako vam rečem, Mr. Shatterhand!" "Ne skrbi se! Dobil boš pečenko !" "Da! Ampak kako! Tale stari travnik je tako zapuščen, da mislim, niti hrošč ne leze po njem! Kje pa bi naj našel pošten westman svojo pečenko?" "Jo že vidim! Vzemi mojega konja za vajeti in jezdi počasi dalje!" Zaostala sta med pogovorom. Old Shatterhand je razjahal in mu dal vajeti pa stopil po preriji. "Pečenko vidite —?" je majal Hobble Frank z glavo in se oziral. "Jaz pa nič ne vidim in ne navoham —!" Vzel je vajeti in jezdil za Davyjem in Jemmyjem. Na ravnini so se dvigali nizki griči, podobni ogromnim krtinam, kakih dve sto metrov so bili oddaljeni. Selišče prerijskih psov je bilo, kakor pravijo amerikanskemu svizcu radi njegovega lajajočega glasu. Nedolžne, neškodljive živalice so, zelo l-adovedne, in čudno je, da živijo skupaj s klopotačami in sovami. Ce se jim približa človek, se vzravnajo na zadnje noge, ga opazujejo, strižejo z ušesi in se obračajo na vse stra-. ni. Ce opazijo kaj sumljivega, i izginejo po bliskovito v svojih , luknjah in dolgo jih ni na spre-! gled. Lovci ne marajo njihovega j mesa in jih pustijo pri miru, če I le morejo dobiti kaj boljšega, čeprav je njihovo meso užitno in celo dobro. Predsodke imajo zoper "psa." Kdor pa ga le mora ustreliti, ga ne sme zalezovati kakor drugo divjačino, ker je prerijski pes silno boječ in previden. Zbuditi mora njihovo radovednost in jih zamo-titi tako dolgo, da se jim približa na streljaj. Cim bolj smešna in čudno se obnaša, tem laže jih zanori. Živali ga radovedno gledajo in pozabijo na beg. Tako je storil tudi Old Shatterhand. Psi so sedeli na gričkih pred luknjami, se vzravnali in ga sumljivo gledali. Brž je počenil, lezel po vseh štirih, skakal križem, se -vzravnal in krilil z rokami, pa spet počenil, se postavil na glavo in se obnašal, kot da je znorel. Hobble Frank je obstal in majal z glavo. "Hm, hm —! Kaj je le udarilo v njega —? Saj je bil pred nekaj minutami še čisto pri pameti —. Pa se obnaša, kot da je božjasten —. Ali pa se mu je zmešalo —." Dva strela sta počila naglo drug za drugim. (Dalje prihodnjič.) Wickham Steed o Jugoslaviji (Nadaljevanje) Posebno zanimiva je bila razlaga g. Steeda o Friedjungo-vem procesu. Znani avstrijski zgodovinar Friedjung je obtožil, še pred anekcijo Bosne leta 1908., zagrebško hrvaško-srbsko zvezo v dunajskem listu "Neue Freie Presse," češ, da je v zvezi z Beogradom in da od tam dobiva denar. "Predno je to storil," pripoveduje g. Steed, "me je Friedjung povabil na kosilo ter me vprašal, dali poznam hrvaško-srbsko zvezo. Dejal mi je: — Imam dokument, ki dokazuje, da je Supilo prejemal denar iz Srbije. — Odgovoril sem mu, da je njegov dokaz poneverjen in da bi se mcral izogniti Supilo-u. Ako ne, se bo prepričal, da v Supilo-vi pisarni ni niti enega stola s štirimi nogami, tako da ne bo mogoče dokazati, da je Supilo sploh dobival kakšne denarje. Ko je srbsko-hrvaška zveza s Supilom na čelu tožila Fried-junga zaradi obrekovanja, sem ga posetil in mu svetoval, naj se sestane s Supilom in prekliče svoje trditve. Uvidel sem namreč že takrat, kako važno vlogo bo imelo jugoslovansko vprašanje za splošni evropski problem. G. Steed je ob tej priliki tudi opisal vlogo g. ministra Božidara Markoviča v Friedjungovem procesu. Nadalje je Steed opisal dunajsko stališče napram balkanskim vojnam. Povedal je, da je bil Dunaj o tem prepričan, da bo Bolgarska sicer premagala Turčijo, da bodo pa Turki uničili Srbe. "Jaz pa sem bil prepričan, j zatrjuje Steed, da se bo'srbska; vojska pokazala močnejšo." "Avstrija je seveda dovolila to vej no, ker je bila prepričana, da. bodo Bolgari zmagali, tako da se' bo mogla yta^sati in z .mogočno . roko zaščititi premagano Srbijo, j Te roke seveda ne bi bila nikdar i več potegnila nazaj. Dunaj je' sprejemal vesti o srbskih zmagah zelo nerad in zelo začuden, že takrat so se razmere začele približevati evropskemu konfliktu. Takrat sem se začel pripravljati na to, da obvestim svoj narod o oblakih, ki se zbirajo in o tem, kaj bo." (Dalje prihodnjič / MALI OGLASI Klavir kupim Rad bi kupil rabljen klavir (piano). Ponudbe naj se pošljejo na Louis Pibernik, 18806 Pawnee Ave., Cleveland, O. Stanovanje iščem Rada bi dobila stanovanje 3 sob in kopalnico. Samska ženska. Pokličite po 5. uri zvečer POtomac 9444. (234) Jako zmerna cena Naprodaj je na 1384 E. 45. St. hiša za 2 družini, 8 sob. Hiša je zdaj prazna. Cena j6 samo $3,700. Na E. 71. cesti hiša za 2 družini, 10 sob, cena $5,500. Dve hiši, vsaka za 1 družino na E. 78. cesti. Cena za obe $5,500. Na Lusher Ave. hiša za 2 družini, 10 sob, cena $4,900. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. Jblizu St. Clair in 55. cesta. (233) Hiše naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, blizu E. 185. ceste. Kopalnica in ena spalnica spodaj, 2 kopalnici zgorej. V kuhinji in kopalnicah so plošče. Vse je nanovo dekorirano in se lahko takoj selite v hišo. Na 19801 Shawnee Ave. nova hiša (bungalow), vse moderno. Se lahko takoj selite v hišo. V nedeljo si jo lahko ogledate od 2 do 6 popoldne. Cez teden se pa oglasite pri Edward Kovač 960 E. 185. St. KEnmore 5030. 3 — sobe v najem V najem se oddajo 3 sobe mirnemu zakonskemu paru srednje starosti. Zglasite se na 15422 Calcutta Ave. (233) Avto naprodaj Naprodaj je avto Plymouth izdelka, 1939, 2 Door De Luxe. Motor je v prvovrstnem stanju, dobra kolesa. Prevozil je 26,-000 milj; samo en lastnik. Cena je $465.00. pokličite EXpress 2075. (232) Prijazno vabilo Mr. in Mrs. Frank Ko-vačič, 4121 St. Clair Ave. vabita na godovanje Francetov in Franck ter druge prijatelje v soboto 3. oktobra Servirali bomo pohane in pečene piščance. Postregli bomo tudi z dobrim pivom in vinom. Za domačo zabavo bo pa grala dobra godba. Se toplo priporočata za obisk Mr. in Mrs. Frank Kovačič 4121 St. Clair Ave. Jabolka naprodaj Naprodaj imamo raznih vrst zimskih jabolk. Ako le mogoče, prinesite košare in bušlje s seboj. Valentin Mavko North Dayton Road Madison, O. Ne zamudite! Naprodaj je 6 sob hiša za 1 družino, velike sobe, fire place, klet pod vso hišo, furnež, zaprta veranda, 1 garaža. Hiša je zdaj prazna in se mora prodati. Nahaja se na 10622 Everton Ave. To je 3. cesta vzhodno od 105. ceste in St. Clair Ave^ Cena je $4500. V nedeljo bo odprta za o_gled od 2. do 5. popoldne. Lepa hiša za 2 družini, 10 sob, lep lot, na 168. cesti blizu Grovewood Ave. Ta hiša se kupi po zelo zmerni ceni. Knific Realty 18306 St. Clair Ave. IV 7540 zv. KE 0288, ■ : p>.s > ■ Mii ■...-. wks,*« *• mmmM^mwmimmgm ..... - Gornja slilca nam predstavlja potapljajočo se matično ladjo U. S. S. Yorktoivn, poleg nje pa je neka druga amerišlca bojna ladja, ki brez moči opazuje potapljane poškodovane matične ladje, katera je bila zadeta od japonskih torpedov. Na sliki vidimo dva ameriška parašutarja, ko sta) pHtala s padali in sta takoj pripravljena se skriti v jamo, ki jo je napravil topovski izstrelek. Vidimo jih z nasajenimi baje neti, če bi bil slučajno tam skrit kak sovražnik. Slika je bila posneta, na vojaških vajah v Fort Brag, N. C. Lepa prilika Nova obrambna hiša, bungalow, pripravljena za vselitev, blizu šole, transportacije in obrambnih industrij. Lepa okolica v slovenski naselbini. Naslov je 831 E. 232 St. Lot je 50x100, cena $6,000. Za podrobnosti vprašajte John Robich, General Bldg. Contractor 18650 Meredith Ave. KEnmore 5152 (232) DOBRO BLAGO! Ravnokar smo dobilt veliko zalogo ženskih zimskih sukenj, vsakovrstne, mere, majhne in velike, cene nizke. Lepo suknjo dobite za $12.95, $19.95[ in naprej do $49.95. Velika izbera oblek, klobukov, siveatrev. Velika izbera vsakovrstnega s pod n j e' g a perila. Ravno tako za otroke suknje, obleke, klobuke, sweatre, gor ko spodnje perilo, snežne obleke. Enako tudi za moške srajce, kravate, nogavice, swealre in vsakovrstno spodnje perilo. Velika izbera vsakovrstnih odej, kovtmv, rjuh in sploh vse, kar se potrebuje pri hiši. Se vam priporočamo za obilen obisk. ANZLOVAR'S vogal 62. cesta in St. Clair (Oct. 2, 8) ZAKRAJSEK FUNERAL HOKE, In* 6016 st Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113 Delo bi rad Delo išče mož, sposoben za vsako delo; najraje v resta-vrantu, ali hotelu, ali za varuha na farmi. Kdor ima kaj primernega, naj se zglasi na 988 E. 61. St. (232) GAY INN 6933 St. Clair Ave. Družinske mize na razpolago. Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Soba se odda Odda se čedna soba za 1 ali 2 fanta, s hrano ali brez. Zglasite se na 7511 Cornelia Ave. __(231) Natakarica se sprejme Sprejme se takoj natakarico za ves dan ali samo za dqjni čas. Zglasite se na 747 E. 185. St., po petih popoldne. (232) Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 St. Glair Avenue HEnderson 1126 A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 East 74th Street rerXTTTYTTXTTTTTTII«»»TTTY7 BORING MILL OPERATORS Ako imajo izkušnje na velikih horizontalnih ali vertikalnih LARGE PLANER OPERATORS SLAB-MILLER Plača od ure, povrhu overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zaposleni na voi-nem delu, naj se ne priglasijo. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (232) Delo dobi operatorica za Beauty parlor v slovenski trgovini in naselbini. Naslov izveste v uradu tega lista. (231) Naše posebnosti so mal terial za popravo domov Gradbeni material za popravljanje hiš, zidarske potrebščine, cement, omet, zimska okna, inzulacija. NAJBOLJŠA TRAVNATA SEMENA IN GNOJILA HARRIS-MURRAY, Inc. 560 E. 99. ST. Telefon GL 1380_ TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo t polni zalogi. PoftUjamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd-, Cleveland, O. "MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti, tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem o žiru. EDWARD A. HISS tekarna—farmacija ln optometristUn« potrebščine 7102 St. Clair Ave. % Oblak Furniture Co. % <> TRGOVINA S POHIŠTVOM i> Pohištvo in vse potrebščine 4> S TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine /v za dom /v 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_<£> PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE bliss coal co. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Prosimo vključite sledeče ime v listo in končno število vojakov iz fare sv. Vida, ki bo označeno na spominski zastavi v cerkvi sv. Vida. Ime in priimek .................................................................................................. Army ................ Navy ................ Marines ................ Coast Guard V Naslov doma .................................................................................................... Sedanje bivališče vojaka (če znano) .......................................................................... Se bom udeležil sv. obhajila U. oktobra z društvom Najsvetejšega ImenU (da ali ne) ................ Se bom udeležil maše ob 8:30 y nedeljo, 11. oktobra (da ali ne) ........................ Bom kupil spominsko karto (da ali ne) ................ Izpolnite ta kupon in ga oddajte pri glavnem vhodu v cerkev sv. Vida. V. J. KRIŽANO V S K A IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Najbolj^ SLOVENSKI NARODNI DOM 6417 St. Clair Ave. vprizori opero solisti... zbor ... orkester h) nedeljo 4\ oktobra, 194-2 Začetek ob 7. zvečer Vstopnice pri Mrs. Makovec in na dan prireditve pri blagajni. Blagajna bo odprta ob šestih zvečer. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 2, 1942 — Hotel sme vam še povedati, da sem dobil službo onemu Poljaku, ki ste mi ga priporočili .. . Milica je položila prst na ustne. ' — Tss! Nikoli mi ne govorite o Gureckem v navzočnosti mojega moža, sicer bi jo skupila. V kratkih besedah mu je Milica razjasnila stvar in prosila Derevnina, da sporoči gozdarju, naj se ne pokaže pred oči grofu. Dmitri Pavlovič se je nasmejal. — Tudi jaz mislim, da bo nevihta, če grof zve resnico o begu Gureckega. Toda jaz ga opozorim; zdaj nosi ime Fal-kovski in oskrbnik Znamenske-ga je z njim zadovoljen. Naslednjega dne se je Milica podala v eno svojih tvornic ter napravila natančen pregled. Oskrbnik Krauze je sprejel grofa in grofico z .največjo usluž-nostjo ter jima pokazal proizvodnjo, seveda vste z najlepše strani. Milica je bila navidezno z vsem zadovoljna in je prosila, naj ji predstavijo mojstre in nameščence pri upravi: ko se je uverila, da so vsi brez izjeme Nemci, med temi pa po večini tuji državljani, je namršila obrvi, poizvedela za število in narodnost delavcev ter velela, naj ji pokažejo njih bivališča. Krauze se je začudil; videlo se je, da ni zadovoljen, vendar pa je spremil gospodarje k skupini lepih hiš, ki so bile udobno opremljene. Sobe delavcev so bile svetle, prostorne ter preskrbljene z žimnicami, odejami in posteljnim perilom. Vse to je dala uprava. Milica si je vestno ogledala vse hišice, in ko je zapustila zadnjo, je vprašala: — Kje pa žive ruski delavci? Vsa stanovanja, ki ste mi jih pokazali, so zasedena po ino-zemcih. Krauze je bil v zadregi in v prvem hipu ni vedel, kaj odgovoriti, toda potem je rekel, da so Rusi sedaj začasno drugje nastanjeni, ker njihove hiše bodo začeli zidati šele prihodnje spomladi. — Dobro, pokažite mi, kar je, — je velela Milica in ga premerila z mračnim, nezaupnim pogledom. Toda, kar je nato videla, je presegalo vsa njena pričakovanja in celo grof je bil zadet. Nesrečni delavci so se gnetli v umazanih, temnih in slabo zračenih barakah, ki so bile pravcatim hlevom enake. Ob stenah so ležala ležišča iz golih desk in le tu pa tam kakšna preležana ali raztrgana žimnica; vajenci pa so spali kar na kupu in na zemlji, na strašnih cunjah, ki so jim služile tudi za odejo. Milica je bila bleda in jezno je pogledala Krauzeja. — Vaša nesramnost presega vse meje. Ne morem razumeti, kako si prisvajate tako oblast. Inozemsko golazen, ki prihaja semkaj jest naš kruh, ste nagradili z vsemi mogočimi udobnostmi in na moje stroške; z mojim denarjem ste kupili postelje, žimnice, perilo itd. za svoje rojake, a moje ste namestili slabše od vsake živine, otroci pa morajo spati na cunjah. Vsi ti nesrečniki hirajo v teh nezdravify bivališčih, brez zdravniške pomoči; hrana pa je bržkone tudi take vrste kakor stanovanja. Torej vedite, dja, je konec tega nereda, zhala bom brzdati' drznost teh prite-pencev, ki so se tako gosposki tu namestili. Že jutri boste začeli urejevati to zadevo in glejte, da bodo ruski delavci po človeško živeli. Zahtevam, da to- čno izpolnite moje ukaze. Ali ste razumeli? Milica je obrnila hrbet Krau-zeju, ki je onemel od jeze, in se z naglimi koraki podala k vozu. Bila je vsa iz sebe, in celo grof je bil tako zadet, da ni niti skušal miriti žene; ko pa je pozneje izjavila, da zapodi ven vso to inozemsko golazen, je rekel: — To bi bilo prehudo. Zakaj bi preganjala, in jemala kruh poštenim delavcem? Saj oni niso nič krivi, če z njimi bolje ravnajo kakor Z1 ruskimi, ki imajo kajpak pravico do istih udobnosti. — Kako si dober, da to dopuščaš. Toda na nesrečo sd tvoji tukajšnji rojaki drugega mnenja in mečejo preko praga samega gospodarja, — je odgovorila Milica s tresočim se glasom od jeze. Grof je zmignil z rameni in utihnil. Pregledovanje druge tvorni-ce je dalo iste rezultate; poleg tega je Milica zasledila celo vrsto zlorab in krivic, tako na primer glede odmerjanjia kazenskih glob. Milica je bila ogorčena do dna duše in dolgo se je posvetovala z Derevninom, na kakšen način bi odgnala Nemce, pričenši z ravnateljema tvornic. Z Libermanom je hotela obračunati po Kitinem porodu, ko bo mogel Dmitri Pavlovič prevzeti Vsesvjatsko in strogo pregledati Libermanovo gospodarstvo. Družinski dogodek se je prej izvršil, kakor so pričakovali. Kiti je srečno porodila sina in pripravljali so se na praznovanje* krsta, kakor hitro vstane mati s postelje. Med tem časom se je Milica nat&nčno seznanila s posestvom tel" izbrala mesta za zidanje dobrodelnih zavodov, kakor so ubožnice, tvorniške bolnice, šole, otroški vrtci itd. V teku svojega obhoda po okolici ji je padla v oči velika razlika med ruskimi vasmi s polrazpadlimi kočami in solidnimi in udobnimi hišami kolonistov. Te hiše so bile obdane z vrtovi in so bile podobne vilam. Ko je Milica videla to blagostanje, se ji je srce krčilo od sramu in žalosti in s polnimi rokami je pomagala revežem, darujoč jim stavbeni les, živino ter pomagal-a tudi z denarjem in delila obleke. XI. Bilo je ob jutranji zarji. Sveži predsolnčni veter je razgrinjal belo kopreno s polj, ki jih je zalivala jutranja rosa, in mlečna meglica je narahlo plula preko strrtišč ter se ustavila tu pa tam ob obronkih gozda ali vrtov. Iz pristave se je prikazal dvo-vprežni koleselj , in naglo zdi-rjal po cesti, ki je peljala v tvornico. Konja je vodil Krauze, poleg katerega je sedel Mo-ric; bila sta namenjena na lov in oba sta imela dvocevke preko ramen. Govoril je Krauze, se jezil na delavce ter mimogrede grajal Milico ki seje s svojimi ukrepi nezadovoljstvo ter huj-ska ruske "lenuhe" proti "vod-stu." In kakor nalašč je usoda naklonila tej bedakinji še takega mevžo, kakor je grof pl. Be-renklau. V tvornici se je zgodilo tako, kakor je Derevnin Milici prerokoval. Komaj se je bil mojster Hering povrnil iz zapora, ga je upravitelj sprejel v prejšnjo službo in tedaj so ruski podmojstri z delavci vred stopili v stavko. Vest o tem pokretu v tvornici je prišla takoj do Liberma-na, in še predno je Milica o tem kaj zvedela, se je zbralo vse nemško gnezdo Vsesvjatskega v Teodorovi sobi, dS bi še no posvetovali o ukrepih. Razpravljanje je bilo burno, ker mnenja so bila različna. Stari Miler, ki se je nekaj časa poprej vrnil iz mesta, Moric in "dame" so bili mnenja, da je treba začasno popustiti in odsloviti Heringa, pozneje bi seveda obračunali z delavci ter jih kaznovali za drzni upor. Li-berman je bil ves iz sebe in samo misel, da bi se uklonil tej "čredi ruskih svinj" ga je spravljala v besnost; toda jezil se je na upravitelja tvorni-ce, ki je ^ svojim neumestnim ravnanjem izzval to zmešnjavo. — Kako da Arnold ne razume, da ni pametno dražiti ljudstva, dokler se tod klati ta pri-frknjena Milica, ki se v vsako stvar vtika in išče prilike, kako bi nam škodila,—je rekel. Toda stari Krauze in Liber-man mlajši nista hotela nič vedeti o popuščanju in sta zahtevala najstrožjih ukrepov za potlačen je odpora. . — Hering je prvovrstni mojster in bilo bi neumno mu odpovedati službo zaradi smrti tega lenega živinčeta, ki bi se bilo itak zleknilo tudi brez tistih zasluženih fcaušnic, ki jih je prejelo od Heringa, — je mrmral Krauze. — Proti stavki pa je treba nastopiti pogumno in odločno. Ti lopovi so pozabili na čase, ko so bili še tlačani, treba jih bo na to spomniti in jih takoj udariti. Saj si pisal polkovnik, naj nam pošlje oddelek vojaštva, jaz pa sem obvestil policijskega načelnika; od strani oblastev nam je pomoč zagotovljena, a tebi, Teodor, mislim, ne bo težko dokazati na pristojnem mestu, da je pravica na naši strani. —01 .to je prav lahko,—se je zaničljivo zagrnhotal Liber-man. I ! — No, vidiš! Pogajanja z1 delavci vzamem jaz nase in bo-j di uverjen, da se tistih stopet-J deset ruskih delavcev, ki dela-, jo pri Arnoldu, pomiri, ko jim! naši v družbi s kolonisti pokažejo zobe. — Če pa kmetje vmes posežejo? Tedaj bo slabo, — je rekel Moric. Zaničljiv nasmeh je spačil Krauzejevo obličje. — Bodite mirni, Mihajlovci se ne ganejo; nič jih ne veseli priti v stik s policijo in sodnijo. Nikakor pa, ne smemo izgubljati časa in treba je napraviti Najvišji dnevi kot del za potrebne ukrepe. Zdaj je dve, rekel, ko je pogledal na — Ukažem zapreči voz in se odpeljem, a proti jutru bo že vse pripravljeno za sprejem stavkujočih in Heringovo obrambo, če si ga bodo drznili napasti. Pridite z menoj, gospod Moric. Če se hočete tu nastaniti, vam bo koristilo videti, kako je treba ravnati z Rusi. In Krauze in Moric sta šla mirit "upornike." t Ko sta prišla do mejnikov Vsesvjatskega, je solnce začelo vzhajati. Kočija je tekla vzdolž velikega travnika, ki je bil obrobljen z gozdičem. Cesta je peljala skozi kmetska polja in bela cerkev Mihaj lovke z Visokim zvonikom se je že pokazala iz daljave. Nenadoma je Krauze prekinil pogovor, se nekoliko dvignil ter gledal v smer polja. —Aha! Končno sem vas ulovil, podleži!1 Poglejte, gospod Moric: vse mihaj lovsko govedo je pri kozdiču. Seveda, za vaše sestradano govedo sipo sejali deteljo. Ko sva s Herbertom Obhodila posestvo, so gotovo o pravem času odgnali govedo; zdaj pa, ponoči, gotovo niso pričakovali, da jih moje oko zaloti! Le počakajte, minilo vas bo veselje pasti na tuji zemlji! Ustavil je konja, skočil z voza-ter rekel Moricu, naj ga počaka, sam pa je skokoma pohitel k govedu. Šestnajstletni pastir je spal pod drevesom. Glavo je imel zavito v suknjo; Krauze je stopil k njemu ter ga brcnil. Deček je zastokal od bolečine in skočil na noge, a Knauze ga je prijfel za vrat in ga začel neusmiljeo biti s puškinim kopitom. V svežem jutranjem zraku so udarci topo odmevali, a pastir se je zvijal od bolečine in se umikal. To mučenje bi bilo bržkone dolgo trajalo, toda medtem so se skozi gozdič pojavili ljudje in jo ubrali naravnost proti Krauze-ju. Nemec je izpustil pastirjta, ki je bežal, kar so ga noge nesle, on pa je napel petelina na puški ter gledal v smer skupine ljpdi, ki so se mu bližali. Ko soljudje prišli bliže, so se ustavili nekaj korakov pred njim. (Dalje prihodnjič.) VOJNO PRODUKCIJ igid V vaše lastno znanje je dovolj če veste, da so g dnevi v vaši plinski postrežbi dnevi, kadar JL loga plina obremenjena do skrajnosti. Ii'^'se eVe,: ' Mi storimo vse v svoji moči, da damo za tiste dnenj; p,ako ko je najvišja zahteva in smo pripravljeni za JH^av Mi napolnimo naše cevi s plinom, ga spravimo ^ zemljo ter stisnjenega tudi v velike jeklene P°s° Ves naš napor je usmerjen, da damo na->V,S^c;je, gočo količino naravnega plina za vojne produ ^ ki ga potrebujejo. Tako mora biti tudi vas • ^ usmerjen v to. Vi ste prav tako del tega naP01"a smo mi. t ^.j. i Ni potreba poudarjati, da bomo pripravljeni za , • . v • Tn se1 višje dneve, če smo pripravljeni ze prej. prav tako vas kot nas. Inzulacija in zimska okna hranijo P .lin hiso t j:--"' THE EAST OHIO GAS Cj vite ZDAJ.... bolj kot kdaj prej bi nas morali poklicati, da j---* VAM TAPECIRAMO VAŠE POHI$T*u Velika izbira blaga novih 1942 vzorce^ ZOFE 49.95 STOL' 29.95 ____j fet^l Ker vsi kupujemo vojne bonde, vsi zelo varčujemo. ^ap0dl»^>1 kušeni delavci razderejo vašo staro zofo in stole, doaaj ^ g» „ treba, dajo nove springe, potem pa prevlečejo z Mag®"* rete. Pa boste imeli NOVO POHIŠTVO mesto stares na obroke. ' ferfolia furn ae 3558 E. 80th St., blizu Union Av Tel. MIch. 8990 ali Mlch. 7420 ODPLAČILA PO VAŠI ZMOŽNOSTI ¥ r' Ks dober premog... BED FLASH POCAHONTAS, tona ..................................... Jy0< ^F '»tj Daje vročino, malo pepela. Jako dobro Wr................. ^ FURNACE MIX, tona .......................................................................................................................* jiii^l KENTUCKY STOKER PREMOG, tona (brez sitnosti) POCAHONTAS NO. 3, tona HARRIS - MURRAY, In*- 560 E. 99. ST. VEČ KOT 26 LET ZANESLJIVE POST* Ustanovljeno 1908 v . p Zavarovalnino vseh vrst vam tocn haffner insurance ag 6106 St. Clair Avenue Kapitan v tujski legiji. — Mr. Smith iz) Willmmsport, Pa., ki nam ga predstavlja gornja slika je kapitan v tujski legiji in kakor vse izgleda se mu prav dopadejo razne naravne izpremembe scbnerije, ki si jih je gledal tekom enega letu, odka)- se nahaja v tujski legiji. 0202020101020123532353534823484853234848532348234848020101010002