Štev. 16.	V	Ljubljani,	dne	24.	decembra	1932.	Leto	I.
£
I7UA IA	6ARATO	Letna	naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109
VSAitU dvDvIv	Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamol
Trogirski levi
V	noči od 1. na 2. decembra se je zgodilo v velej ugoslovanskem Trogirju nekaj strašnega. Neznani ljudje so na dveh razpadajočih srednjeveških podrtijah ob tolkli krilatega leva, grb beneške republike in župan ji; nato ukazal, da se grba snameta s hiš in spravita v mestnem muzeju. Naše mnenje je, da je muzej tudi edino mesto, kamor spadajo ti znaki minulega beneškega gospodstva nad našim narodom in da je poleg tega tudi že prav skrajni čas, da se s temi beneškimi simboli pomete, kakor smo pometli z različnim Franci Jožefi, Marijami Terezijami in Radeckimi. Edini izgovor, ki bi mogel še opravičiti njih obstoj bi bil, da imajo umetniško vrednost toda tudi te nimajo. Vsak, ki je potoval po Dalmaciji, se bo spomnil teh grbov, izklesanih od navadnih kamnosekov po istem kopitu in brez vsake umetniške pretenzije, katere so še pred sto leti, ko je bila Serenissima ravno ' tako hlapec Dunaja kot Dalmacija, prav radi lepili tudi naši Dalmatinci na jezo Avstrijcem na svoje hiše. Kake umetnine so to v primeri s svetovno rusko katedralo v Varšavi, ki je zaradi svoje umetniške vredposti bila znana po širnem svetu, a vendar Poljaki niso mirovali, dokler ni izginil v osrčju Varšave simbol tujega gospodstva. Cela trogirska zadeva predstavlja torej prav za prav v najslabšem slučaju malo nacionalno demonstracijo, mnogo manjšo kot bi jo predstavljala v poulični demonstraciji razbita šipa in vendar je tudi to bilo dovolj, tla je zadeva povzročila alarm, ki ga je bilo čuti po vsej Kvropi.
Po vseh večjih mestih Italije so se vršile zaradi dveh bednih kamenitih levov bučne demonstracije, kjer se je kričalo na vojno in napovedovalo smrt Jugoslaviji. Beneški levi morajo ostati na svojih mestih v jugoslovanski Dalmaciji, tako zahteva enoglasno fašizem, ki je v vzhodni politiki prevzel vse tradicije roparskih dožev. Zato moramo trogir-ske dogodke gledati v zvezi z gonjo za osvojitev Dalmacije, gonjo ki postaja zadnje čase vedno bolj srdita hi agresivna, in čim le malo pokažemo naši sosedi zobe, če samo omenimo naše svete pravice na to ozemlje, ki je tekom stoletij ostalo najčistejše slovansko, že nastane vrišč in hrup preko vse Italije. V tej srditi italijanski propagandi za Dalmacijo pa igrajo ravno ti levi največjo in najvažnejšo vlogo. Ker fašizem ne more navesti za svoje načrte volje dalmatinskega ljudstva, ki je zavedno jugoslovansko in ker tudi ne more navesti nikakih narodnih momentov, saj živi med 700.000 Slovani samo 4000 tujcev, se je sedaj krčevito oklenil teh beneških levov kot edinega dokaza, na katerega lahko oslanja : svoje zcmljclačne napovedi in zahteve. Od d‘ Annunzia do Kozelskija ne najdemo niti ene knjige, niti enega javnega govora in niti enega časopisnega članka, v katerih ne bi ti levi nastopali kot pretveza za rop Dalmacije. Zato je naša sveta dolžnost, da gredo ti levi
v morje, ali pa da jih pošljemo Serenissimi nazaj v globoki hvaležnosti kot nepotrebne ostanke onega gospodstva, ki je našo Dalmacijo imela samo zato, da se je v njej zalagala s sužnji za svoje galere.
Zaradi teh dveh poškodovanih kamenitih grbov, ki nimajo za Italijo nobenega drugega pomena, kakor da ostanejo kot dokaz itali-janstva na dalmatinskih tleh, je smatral naj-višji predstavnik fašistične Italije za potrebno stopiti v senatu na govorniški oder in pred svetom obtožiti Jugoslavijo, kako ji mržnja do svoje sosede diktira vso njeno politiko in vse njeno javno življenje. Dokaz in izliv te mržnje, pravi, so pobiti beneški levi. Mi bi morali skoraj biti hvaležni gospodu Mussoliniju, da nam je dal tako lepo izpričevalo. Za vse one krivice in nasilja, ki nam jih je naredila Italija, nismo mi v svoji velikodušnosti naredili nič drugega kot odstranili dvoje kamenitih grbo*' in vendar nam Italija duši nesrečno ljudstvo, ki je imelo to nesrečo, da je ostalo pod veliko in kulturno Italijo, organizira razbojniške napade na naše ozemlje, plačuje in podpira najete morilce in z vsemi sredstvi ščuva in razpihuje naše notranje težave, podžigajoč ogenj, ki bi ga hotela gasiti v svojo korist. Radi bi tudi vedeli, kaj je fašistična Italija naredila s spomeniki, za katere ni niti treba, da spominjamo na tuje gospodstvo, dovolj je že, da kažejo sledove neitalijanskih narodov, ki danes žive na italijanskem državnem ozemlju. Italija je smatrala za potrebno, da uniči napise iz 13. stoletja v zadrski katedrali, v katerih je rečeno, da je ljudstvo v Zadru pelo slovanske pesmi. Šli so celo na pokopališče na Primorskem m v Istri in sklesali z nagrobnih spomenikov slovanske in hrvaške besede. Še celo kip srednjeveškega nemškega popotnika in pesnika Valterja von der Vogehvcide v Boznu jim ni dal miru, dokler ga niso prevrnili. Kaj spomenik Volariča v Kobaridu, Vilharja v Postojni? Vendar je naš minister Jeftič kljub temu, da smo mi po italijanskih pojmih barbarska in nekulturna država, ukazal, naj se zadeva točno preišče, ker je poškodovanje grbov bilo nezakonito dejanje in naj se krivci kaznujejo.
V	tej barbarski državi obstoja torej pravica tudi za kamenitc leve tujega izvora, medtem ko so v Trstu kulturni ljudje napadli, zažgali in izropali naš Narodni dom, pobili slovenske žene in deco, vse z blagohotno naklonjenostjo oblasti. Za kazen, so bili glavni krivci teh vandalskih del proglašeni za narodne junake in povišani v najvišje dostojanstvenike fašistične Italije.
Toda, kaj bi naštevali dokaze in iskali logiko, ko se gre za nekaj čisto drugega in so načrti prozorni. Italijanski imperializem dobiva vedno večji razmah. Na zapadli mu je pot zaprta, zato je tem trdovratnejše uprl svoje oči na vzhod, na naš Jadran in našo Dalmacijo. Gonja za Dalmacijo je postala
zadnje čase že ogabna in se pri njej fašizem ne drži več nobenih pravnih niti moralnih principov. Obenem pa postaja ta gonja vsak dan tudi bolj izzivalna, medtem ko se istočasno tihotapi orožje italijanašem in plačancem, in se celo kakor zgovorno kaže pismo italijanskega aktivnega častnika, ki so ga nedavno odkrili pri nekem splitskem odvetniku, Italija pripravlja, da z vojaško silo zasede Dalmacijo.
Žalostno je pri trogirski tragikomediji samo to, da je pri tej priliki našel Mussolini besede hvale za hrvaške separatiste, ki baje obsojajo, da so v Trogirju bili odstranjeni znaki tujega suženjstva in baje se tudi predsedništvo nekega ljubljanskega akademskega društva, ki je v prejšnjih časih nosilo visoko prapor narodne zavesti in čut do jugoslovanske skupnosti, ogreva za to, da bi beneški levi v Trogirju ostali na svojem mestu in s tem še naprej dajali fašizmu gradivo za njihove dokaze o italijanstvu Dalmacije. Vendar vse to nas ne moti. Vsak narod izbluje v vihravih dneh vso nesnago in tako bo storil tudi naš narod. To naj si zapomnijo vsi, .ki se jih tiče!
Akademija SJSU „PreporodaM
Na predvečer kraljevega rojstnega dne se je vršila v veliki Unionski dvorani slavnostna aka* demija Preporoda, našega najodličnejšega pred* stavnika srednješolske omladine. Izredno dober poset od strani vsega nacionalnega občinstva ka« že, da vlada še vedno veliko zanimanje za pre* porodov pokret.
Akademija se je otvorila z efektno fanfaro, nagovorom predsednika Trampuža in državno himno. Po otvoritvi je odličen Preporodov orke* ster izvajal zanimivo noviteto slovenske simfonie* ne glasbe, ki jo je prav dobro naštudiral in vodil komponist Demetrij Žebre. Violinska kompozicij ja komponista Šturma je tudi ugajala, bila je prav diskretno izvajana. Majda Lovšetova je po* novno dokazala, da je rutinirana pevka z izbor* ninv glasovnim materialom. Konservatorist Cveto Švigelj nas je to pot prijetno iznenadil. Poznamo ga kot starega sotrudnika Preporoda, ki je s svo* jim petjem vedno dosegel lep uspeh. Recitacija »Kovaške« je dosegla popolen uspeh, saj jo je podal z umevanjem in občutkom tovariš l'ranče Kovič. Oktet je bil mogoče najlepša, če ne to, pa vsaj jako prijetna točka sporeda. Težke komade slovenske vokalne glasbe so nam podali iskrena. K popolnemu uspehu jim je pač pripomogel dober glasovni material sodelujočih. Lovše in Vodušek sta se izkazala kot diskretna spremljevalca, ki sta se poglobila v svojo vlogo. Posebno pohvalo pa zasluži Uroš Prevoršek, ki kaže, da bo odnesel lavorike našega najboljšega violinskega umetnika. Je izgrajen talent z veliko bodočnostjo.
Po akademiji se je vršil ples in neprisiljena zabava ki je v najlepšem redu potekala do zgod-, njih jutranjih ur. Preporod je /nova dokazal, da je sposoben in vreden življenja in da vzgaja svoje članstvo v pravilni smeri. B. š.
Stoletnica ilirstva
Hrvatska javnost je letos slavila spo* min na one lepe čase pred sto leti, ko je ilirska ideja prodrla iz osamljenih zaprtih sob, kjer so prvi rodoljubi sanjali o preteklosti in bodočnosti naroda, v širše na* rodne kroge in dvigala srca, da so vzplam* tela v ljubezni do domovine in bila pri* pravljena žrtvovati zanjo delo in življem nje. Kakor večina velikih idej tudi ilirska misel ni nastala mahoma — bila je dete naše romantike in slovanskega prerojenja, — in se je počasi razvijala, dokler ni od leta 1830. naprej dobila onih jasnih obrit sov, ki so se od l. 1835. v Gajevnh »Novi* nah« izražali kot ilirski program. Tem svetlim spominom so posvetila hrvatska mesta že nekaj prireditev. Zagrebške »Novosti« prinašajo vsako nedeljo članke, ki pojasnjujejo razne strani ilirskega gibanja. V članku »Ilirizem in Slovenci« je podal prof. Ilešič nekaj zanimivih spo* minov, kako je ilirska ideja odmevala po Sloveniji. Prav bi bilo, da bi se tudi pri nas nekoliko ozrli nazaj, za kar bo v tem desetletju še dovolj časa in prilike. Po* trebno bi bilo pri tem nekoliko pregledati, kako smo pri nas presojali ilirsko idejo in kakšno stališče smo zavzemali do nje. Vemo, da so bile naše sodbe o tem ro* mantično navdušenem poletu pogosto enostranske in napačne. Bili smo ozko* srčni in krivčni do ljudi, o katerih idealizmu in poštenih namenih ne more nihče dvomiti.
Ako smo v začetku govorili o »lepih časih«, je v tem gotovo nekoliko nehva* ležnosti do današnje dobe, kajti naši ča* si, posebno če jih pogledamo s stališča ilirskih sanj, so pač mnogo, mnogo lep* ši... Samo pomislimo, kaj bi bili dali Iliri, če bi bili imeli zagotovilo, da bo v sto letih na svetu Jugoslavija v naši da* našnji obliki!... A kar je bilo v tistih časih lepega, je bila ona velika vera v ideal, zanos ip polet, ki je sanjal o veliki bodočnosti, ona nežna skoraj otroška ljuz bežen, ki ne računa z realnostjo. Oni so bili bogati v tej svoji veri, mi smo revni v svoji malovernosti. Če bi oni videli nas, bi nas pomilovali, da smo v svoji sreči in preobilici — tako nesrečni...
Tudi oni so se morali boriti z zasta* relimi nazori, s predsodki, z ozkosrčnimi ljudmi, z zlobnimi nasprotniki. Zadnje »Novosti« prinašajo nekaj zanimivih ugovorov iz t. zv. ilirskega katekizma, ki je izšel I. 184-1. v beograjski državni tiskarni pod naslovom »Sta namjeravaju Iliri«. Avtor te knjige je bil Bogoslav Šulek, po rodu Slovak, eden glavnih slovanskih bu* diteljev. V obliki vprašanj in odgovorov pojasnjuje ta brošura ilirski program, ki so ga mnogi napačno razumeli. Ugovori nasprotnikov so bili tudi takrat v marsičem slični današnjim ugovorom proti ju* goslovanskemu imenu. Na vprašanje ne* katerih, zakaj naj bi sprejeli ilirsko ime, piše Šulek:
»Nitko vam ne nazirava niti šilom nalaže, da se bašsvi morate Iliri /vati: ilirski domorodci žele vam samo pokazati, dn se svi mažete /.vati Iliri i da se radi toga ni j e bojati nikakve pogibelji, koja bi vašim pravicam prijetila. Oni žele samo doka/ati, da pleme horvatskosslavon* sko nije tako neznatno, kao št o neprija-telji njegovi uvijek predbacuju, da s/it Hrvati i Slavonci samo jedan dio veli koga naroda ilirskoga, kao što je opet narod ilirski dio velikoga naroda slavjanskoga, da oni ne trebaju tudega jezika za izobra-
žen je svoga naroda, nego da su kadri svoj vlastiti jezik izobraziti, svoju vlastitu književnost uzdržati, svojim jezikom svoj narod prosvetiti, jer bo Ilira ima do 12 milijuna... I kao što se svaki čovjek ra* duje, kad nade brata, o kom do sada niši a nije znao, tako se mora svaki pravi Slavonac i Hrvat radovati saznavši, da je on sin tolikoga naroda, da on ima toliku srodnu braču ...
Proti ilirskemu imenu so se borili pred vsem madžaronsko misleči Hrvatje, ozkosrčneži, ki so se branili Dalmacije, oni, ki so se bali, da bi jih Ilirci »povlašili« (posrbili), pa tudi Srbi, ki so se bali za slavo svojega imena itd.
Če pogledamo naše kraje pred 100 le * ti, vidimo žalostno sliko . .. Mesta so bila skoraj vsa ponemčena, v Ljubljani je izšla vsako leto enkrat »Kranjska čebelica«, ozek krog okoli Čopa in Prešerna se je zanimal za slovenščino, uradih, v šoli vse nemško; razven nekaj duhovnikov, ki se ukvarjajo z zgodovino, pesništvom in jezikoslovjem —• ni nikjer nikogar, ki bi dvigal glas za pravice narodnega jezika. Ksa čast Čopu in Prešernu za njuno delo: a Čop je bil jezikoslovec in Prešeren pes* nik. Živela sta skrito zasebno življenje brez prave zveze z narodom. O n i, k i so šli med narod, so bili Ilirci. To nibilotakr at niti lahko niti prijetno delo, a bil o j e potre b-n o. Vršili so ga posebno štajerski in ko* roški duhovniki — in vsi so bili bolj ali man j Ilirci. Ilirska misel jim je dajala navdušenja, da so se posvetili delu za prebujenje naroda, ta misel jim j e tudi dala program, k i j i m j e omogočal u s p e h e. Zato je napačno, če preso jamo ilirski p o k r e t samo z jezikov* nega stal i šč a in prezira m o njegov ide j n i p o m e n. T udi je odveč, če očitamo Ilircem za njihovo delo izdajalstvo. Naše jezikovno vprašanje je rešil šele Fran Le v s t i k. Oni, ki je dokazal, da je v tem jeziku mogoče ustva* riti slovstvo najvišje vrste, je takrat šele rastel. T o je bil Prešeren ... Sl o v e n* š č i n a je šele z a n j i m d ob iv al a svojo s l o v n i š k o literarno ob: I i k o. Zato ne moremo zahtevati, da obvladajo te vrste slovenščino oni, ki so prišli iz svojih narodnih dialektov, posebno če so vživali srednješolsko vzgojo na hrv at* skih mestih. Njim je bila ilirska kaj kav* ščina bližja od metelkovske kranjščine. In s to svojo ilirščino, ki je bia samo malo izpopolnjen njih domači dialekt, so šli budit slovenski narod. Zakaj bi zato ne zaslužili hvaležnosti. Prof. Ilešič pravilno poudarja, da so bile Slovenske Gorice prava narodna trdnjava prav zaradi IIir> cev. In to za nas ni brez pomena. Ravno severna meja se je najbolj prebujala pod vplivom ilirizma. Ob Dravi je segel ilirski val globoko gori v Koroško in jo prvo narodno prebudil. Proti kranjskemu slov-ničarskemu dlakocepstvu in črkarskemu pravdanju brez vsakega višjega poleta je b i I i I i r i z e m n o sit el j i d e j e, k i j e d v i g a I a narod n o z a v e s t r a v* no zato, ker j e bil glas n i k ve I i* k e s k u p n o s t i. Tudi danes vidimo ju* goslovanstvo v borbi z ozkosrčnim slovenstvom, ki se zateka v malenkosti in se umika r rovtarstvo, ker se boji meščanstva. Le poglejte književno slovenščino pisateljev, ki hočejo biti »samorodno slo* venski«. Če le morejo privlečejo iz kakega
kota kako že napol pozabljeno (pogosto ne ravno lepo) besedo in jo uvajajo v knjigo, samo da je različna od srbohrvats skega izraza. Mnogi brskajo po Pleteršni-ku in postajajo že nerazumljivi... In to šele — pravijo — je prava nova sloven* ščina. Te vrste slovenščina leze tudi po novih čitankah v naše srednje šole, kjer najdemo nešteto spakedrank iz rovtarskih Aten, zato pa ni v njih niti enega berila, ki bi širil otroku razgled po njegovi — državi... Vidi se na prvi pogled, da je vse to namenoma. Tako se odaljujejo Slo* vaki od Čehov, Ukrajinci od Rusov... Po našem mnenju je to iskanje slovenske »samobitnosti« prav iste vrednosti kakor če kdo nasilno uvaja srbohrvatske izraze; kdor hoče za vsako ceno dokazati, da ima slovenščina celo izraze, ki jih niti Slovem ci ne poznajo, bo pač moral iskati poseben krog čitateljev, ki ga bodo razumeli (če je to namen leposlovja!?)
Stoletnica ilirizma nudi nam prijetne spomine, kakor smo rekli, predvsem za* radi idejnega poleta, ki je dvigal naš na* rod iz spanja. Jezik je bil le sredstvo za sporazumevanje, saj je bil tako neenoten, da so tudi Ilirci različno pisali. Ravno ve* lika svoboda v jeziku je praktično pospe* ševala idejni pokret. Bistvo pokreta je boj proti provincializmu, ozkosrčnosti in omejenosti —- ilirizem je razkrival široka obzorja jugoslovanskega in slovanskega sveta in s tem dvignil narodno zavest.
Ta stoletnica pa je zanimiva tudi, če tedanje razmere primerjamo s sedanjo* st jo; skoraj bi rekli, da ravno v teh spo* minih lahko iz sedanjosti delamo perspek* tivo v bodočnost. Kakor je ilirski pokret izpopolnil tiho in skrito pesniško delo Prešernovo in prebudil naSo severno in ... južno mejo tako mora danes jugoslovan* stvo kot idejna sila imeti važno mesto v našem narodnem življenju, če hočemo harmonično razvijati naše narodno kul* turno življenje.
Nevaren import s Poljske
Stiki s severom se poglabljajo- S Poljsko smo imeli /e ves čas trg. pogodbo, zadnji čas pa smo napravili z njo tudi kulturno konvencijo, kakor jo imamo tudi s Čehi. (Skoda, da te konvencije os ta; ne jo samo na papirju.) Med tem pa smo dobili iz Poljske že prvo pošiljatev importa posebne sorte.
Na naši univerzi se je vpisalo menda 40 polj« ^kih medieincev — Židov. Nas veseli, čc slavi ljub« lianska medicinska fakulteta tako daleč po svetu, da privablja slušatelje iz tujih držav v Ljubljano. Toda tu je še nekaj drugega vmes. Kes je, da so s (j morali menda ti slušatelji zavezati, da ne bodo izvrševali prakse pri nas, toda drugi narodi imajo pri teni slabe izkušnje. Doslej je izhajal slovenski narod brez Židov — hvala Bogu! in vzbujal pri tujcih občudovanje. Kajti mi vemo, kaj je Zid v narodu. Imamo dovolj zgledov pri Hrvatih, Slova« kih in Poljakih.
Da je bilo doslej pri nas mogoče živeti brez Židov, je bila za nas velika sreča. Da smo imeli šc to nadlogo na sebi, ne bi se bili rešili, ker je ves naš slovenski boi bil vendar le omogočen z našim narodnim gospodarstvom in je geslo »svoji k svo> jim« reševalo našo narodno last pred tujstvom, /daj pa bi se lahko zgodilo, da dobimo — židovski prirastek. Pozor tedaj! Čitali smo o velikih proti« židovskih demonstracijah v Lwowu. Isto je bilo v Varšavi. Kdor je kdaj videl poljska mesta, bo ra« zumel odpor Poljakov proti Zidom, lstotako jih ne marajo hitlerjevci v Nemčiji. V Avstriji, nn Madžarskem in v Rumuniji se ponavljajo protižidovski izgredi. Posebno na univerzah. Nevarnost je, da se bodo židovski študentje obrnili na naše univerze-Ljubljana je mirno mesto, zaradi malega števila je naša univerza prav primerna za one, ki hočejo študirati. In Židje to hočejo, že vedo, zakaj-Brezposelnost inteligence sc nam obeta! Ne mislite, da bodo Žfdje šli nazaj, kjer jih ne marajo!
Z obhodov
Iz ribarske mreže na Ljubljanici pod trimostjem
—lj Pohod na kraljevi rojstni večer je bil ve* ličasten. Mnogo strank je razsvetlilo okna z luč* kami, tako da je bila svečanost še lepša. Mnoga okna pa so bila temna in mrtva, kakor da bi v no« tranjosti vse izumrlo. Tudi nekatera javna po« slopja so se tako nedostojno izkazala. Predvsem je bilo to netaktno od strani univerze Kralja Ale« ksandra I. Čemu nosi naš najkulturncjši zavod vladarjevo ime? Morda zato, da ga rta rojstni dan ignorira?
—lj Philipphof 1897 blesti na poslopju ob Ljubljanici, kjer ima g. Lukič svojo trgovino. Ko so pred kratkim hišo renovirali, se jim ni zdelo vredno, odstraniti ta žaljiv napis. Naj se to zgodi ob prihodnji priliki, če že ne prej.
—lj Biiffdeek, Rahmstek, Buchtelni čitamo na jedilnem listu hotela »Beli vol« v Celju, Kralja Petra cesta 9. Priporočamo g. lastniku hotela, da si naroči »Kuhinjsko knjigo« ali »Slovensko ku« harico«, kjer najde pravilne slovenske izraze.
—lj Pred sejo jugoslovanskega akademskega društva »Triglav« je bil pretekli teden poklican neki član. Na sejo je prišel s sokolskim znakom. Eden izmed odbornikov pa mu je ogorčen izjavil, kako si predrzne priti v društveno sobo »Trigla« va« s sokolskim znakom.
—lj V izložbi juvelirja g. J. Eberla so lahko priučiš vseh tehničnih nemških izrazov, ker jih v slovenščini nimamo. Vam postrežemo še mi, da se bodo lahko tudi naši bralci izven Ljubljane naučili »prepotrebnega« nemškega jezika. N. pr.: Der moderne Geschcnkartikel, Aus dem idealme« tali Kromargan, dureh und durch echt, rostfrei, saurefest; Patent Bestecke. Tako sedaj tisti, ki ne razumete, jemljite vedno slovar s seboj, da boste lahko razumeli, kaj vam ponujajo v Jugo« slaviji, v slovenski Ljubljani.
—lj Mussolini in Gombes. V »Jutrovi knjigar« ni« v Knafljevi ulici imaš priliko videti duceja in Gombesa. Sta pač tako potrebna, da se jih raz* kazuje po izložbah. Čestitamo k sijajni zamisli! Mussolini bo gotovo zelo vesel, ko bo zvedel, ka« ko ga časte v Jugoslaviji. O onem drugem pa sploh ne govorimo.
—lj Doppelt etuvierte bosnische Pflaumen razpošilja tvrdka »Sanitas«, Brčko — Jugoslavia. Poleg nemškega napisa ima še francoskega in ans gleškega. Le državnega ne vidimo nikjer. Tudi iz« raz »bosnische« ni na mestu. Čemu ne »jugosla« \vische«, če že mora biti napis v treh jezikih. Av« strijski »Bosni« je že davno odklenkalo kakor je Sloveniji, Hrvatski, Srbiji, Dalmaciji itd.
—lj Ivan Legat, popravljalnica in trgovina pi= salnih strojev. V zadnji številki ste okrcali nem« škutarsko zagrizenost te tvrdke. V svoji predrz« nosti si ta tvrdka marsikaj upa in doseže. Po Vaših navedbah ima v Mariboru telefonsko šte« vilko 24—34, v Ljubljani pa 26—36. Koliko je te« lefonskih naročnikov, ki bi radi dobili vsaj za en kraj tako pripravno številko, ki jo je lahko za« pomniti, a morajo biti zadovoljni s tako, kakor se jim dodeli. Zakaj se ne pokaže pod imenom »Johann Legath«? — Za ilustracijo še to: Neki naš pisatelj je pri tej tvrdki potrkal, misleč, da je slovenska, in ji ponudil, da bi inserirala v njegovi knjigi, ki je bila v tisku. Gospod šef tvrdke je govoril samo nemški, pisatelj pa ni hotel švabča« riti in dobil jo je po ušesih kar na kratko: »Inse« rate verden inen šon andere geben!« Ni pa bilo tvrdke sram po svojih ljudeh iskati protekcijc baš pri istem pisatelju, ko je šlo za to, da si neka ustanova nabavi pisalni stroj. Seveda zadovoljni Kranj’c, kakor so si ga menda predstavljali, ni šel na roko. Pisatelj je to zgodbico hotel publici« rati, kor pa »Pohoda« takrat še ni bilo, naj bodo duševni delavci tem potom obveščeni, da se ogne* jo te tvrdke, če bi kdaj nabirali inserate kot po« moč k tiskovnim stroškom. — Ne čakajmo in ne želimo si, da nas bo naduti nemškutar dregal s figo v nos! Da se ne pozabi!
—lj Neumesftia barva. Neka trgovina z us* njem v Prešernovi ulici ima napisno in reklamno desko v zeleno«rdeči barvi z belim napisom. Pri= čakujemo, da bo prizadeta trgovina izpremenila sestav in barvo, ker barv italijanske zastave v Ljubljani nočemo.
-lj Priporočamo tvrdko »Parna pekarna I. Kavčič, Gradišče, Ljubljana, ki peče »Anker*Brot«.
•—lj Erstes Marburger Exporthaus »Luna«, Marburg, razpošilja svoje cenike po vsej naši dr« žavi. Vsekakor je od tvrdke skrajno nesramno, da ponuja svojo robo po naši državi v nemškem jeziku. Če so ji že naši dinarji všeč, naj bi se že iz trgovskih ozirov posluževala državnega jezika. Vsestranski bojkot tej tuji firmi!
Jesenice
HLAPEC JERNEJ NA JESENICAH
Ko je leta 1914. počil v Sarajevu strel, je ime Prinčip jeknilo v Evropi in odmevalo preko vsega sveta. Nenasitni moloh črnožoltega imperializma ter njegova sila velekapitalizma sta se spremenila v divjo, krvoločno zver, hlepečo po morju sveže krvi.
— Črnožolti režim je pogazil kulturo, človečanstvo, je pogazil tisočletna dela človeškega duha — in v nedogled segajoča 20 milijonska množica je romala preko Kalvarije, Golgote — umiral je človek, su< žen j, ki ni hotel biti suženj!!
V	tej gigantski borbi je naš narod izpil kupo trpljenja prav do dna.
Treba je omeniti to zato, da ne pozabimo, kako so bili naši predniki in očetje zaničevani, teptani, kako grenko se jim je pljuvalo v obraz, ker so se borili za svojo in našo svobodo, za svojo in našo državo, kako so kljub vsemu zasramovanju in zaničevanju z živo vero v srcu verovali v veliki dan — dan Vstajenja tega bednega naroda!
Prišel je dan, ko se je prestol kronanih nasilnikov z ropotom zrušil. Iz njegovih razvalin so vstali doslej nesvobodni slovanski narodi, da si v svojih lastnih državah uredijo lastne razmere in započnejo po sto in stoletnem robstvu novo, svo« hodno življenje!
Danes, ko imamo lastno državo, ko v nji žis vimo, za katero trohni milijon in pol razmetanih kosti, sinov naše zemlje, žrtev, ki jih je zahteval moloh svetovnega požara, mora biti naša sveta na« loga, da znamo to Jugoslavijo tudi čuvati in obra« niti proti vsem sovražnikom. Ne samo obraniti, marveč Jugoslavija se mora razširiti preko vsega Jugoslovanstva!! Predhodnica tega ideala je, da ozdravimo in očistimo narodno telo vseh parasitov, ki so izvor vsega nezadovoljstva. Nezadovoljstvo je treba nadomestiti z zadovoljstvom, ki je pogoj moralne moči naroda!
Koliko moralne moči mora imeti narod, zlasti v obmejnih delih države, kajti to je v interesu nas vseh, v interesu države same, je nujno potrebno povedati najširši javnosti ter jo zainteresirati.
Če gledamo narodovo življenje v štirinaj« stem letu lastne države, nam mora biti izpod ča« sti naše slovenske matere, da v obmejnih indu« strijskih krajih naš narod trpi, da so tisoči tukaj izkoriščani, da je v teh krajih naš narod nesvo« boden v svobodni državi — nesvoboden, ker je suženj zlasti tujezemskega kapitala, ki v času naj« večje krize kuje ogromne dobičkel
Še bolj absurdno je v tem času dejstvo, da so na vodilnih mestih samo in samo tujci, neslo« vani, ki absolutno odločajo o usodi naših ljudi, jih tirajo v obup in nezadovoljstvo! Zapo« slenim se zbira v njihovih srcih gnjev, ker so za svoje delo nesramno nizko plačani, so zapostav« ljeni baš pred onimi vrinjenci, privandranci, ki ni« majo pod milim nebom prav nobenih dolžnosti in obveznosti napram državi in narodu. Ti parasiti pri nas samo udobno živijo, uživajo vso lepoto in blagostanje naše domovine — a svoje otroke stu« dirajo v inozemstvu!
Vprašajmo se, zakaj smo sc borili za državo?! Ali zato, da ljudje, ki so bili pred časom poslani sem, ne kot strokovnjaki, marveč kot pionirji in eksponentje nemštva in nemške kulture, pri nas še danes v razkošnem bogastvu živijo ali, da se osvobodimo nemškega despotizma? Borili smo se, da se osvobodimo težke knute nemštva! Po zakonih narave smo imeli pravico do te borbe, Davida z Goljatom! Pravico imamo tudi povedati, da še danes sinčki pokojnega Goljata, ki so radi naše širokogrudnosti, ali bolje povedano, radi na« ših suženjskih vratov in hrbtov ostali pri nas, ži« vijo prav tako udobno, če ne še bolj, kakor za časa cesarja! Saj ti goljatovci goltajo težke, tudi desettisočake mesečno — in goltajo jih, da, da
— iz usta naših ljudi!!
Kes je, v goltanju so ti goljatovci nenadomest« IJ*vi, nenadomestljivi so tudi za principe nekdanje v miru počivajoče Avstrije!! In baš radi nekdanjih
tako prokleto trdovratnih njihovih principov je še danes, danes v štirinajstem letu lastne države na« cionalni živelj zapostavljen in nesramno plačan in to prav radi tega, ker se ni hotel prodati in pro« dajati, kakor je prodal Ezav potomstvo za skledo leče! Vse to je resnica, ki je za nas kruta in dokaj ponižujoča ...
Ali naj bodo res naši ljudje v obmejnih kra-. jih, ker niso zatajili svojega rodu in jezika, radi lastne slovenske matere, ki jim je vcepila globoko narodno prepričanje, zapostavljen:??
Naša naloga bodi, da mi, ki smo socialno ne« odvisni od teh vampirjev in krvo?«sov, odločno povemo vsej pošteni javnosti, ki čuti z nami, da z vso opreznostjo motri in pazi na razr.iere ob naši meji.
Takrat pa, ko se bodo ti »Hermani celjski« zopet drznili po že znani nam metodi, moderno ubiti in pogaziti v prah in pepel našega človeka po taktu njihovega nenadomestljivega dirigenta in šahovskega velemojstra gospoda Josipa Pfeiferja in še to v času, ko nastavljajo tujezemce »nenados mestljive trote«, — je treba, da spregovorimo glas« no kot grom ter pozovemo najširšo javnost, da na« pari vso ost proti vsemu, kar diši in duhti po potomstvu celjskih grofov, proti vsem koroškim in nemškim privandrancem, opričnikom in valpe« tom ter jim v primerno harmonični kompoziciji zapojemo pogrebno pesem ter vso to »tro« tovino« za vedno izpljunemo kot strup iz Jugo« slavije!! Tista politika, ki bo hotela to prepre= čiti — bo protidržavnal!
Morda bodo vsi prizadeti skušali čivkati in žvrgoleti o zakonu iz leta 1922., da imajo dovo« Ijenje za tukajšnje bivanje, ker ne rujejo proti državi... Da, na tem mestu jim javno povemo v obraz, da oni rujejo in še kako rujejo proti državi in sicer v tem smislu, ker pri nas umetno vzgajajo nezadovoljstvo in s tem kratijo ljudstvu vero v državo, pravico in poštenje! Da — v luči »boljše« vizma« jih hočemo pokazati!
Odločno spregovorimo:
Kdo je tisti, ki si lasti pravico odločati o naši usodi, kdo je tisti, ki povzroča nezadovoljstvo, kdo je tisti, ki tisoče ljudi postavlja na cesto radi nizkih spekulacij, kdo je tisti, ki noče čuvstvovati z dušo našega človeka, kdo je tisti, ki noče spo« štovati in razumeti našega jezika?
Odgovor narodu bodo dajali tudi oni, ki vse te vpijoče razmere posipajo z rožicami, ki vse te krivice pocukravajo in krijejo s plaščem nacio« nalizma!
FANTJE! ALI BOMO RES NA VEKOMAJ AMEN HLAPCI, DA NAS ZGODOVINA OŽI= GOSA KOT NAROD, NEVREDEN SVO* BODE? ALI BOMO RES VEROVALI, DA SO NEKATERNIKI ROJENI Z OSTROGAMI NA NOGAH, DA JAHAJO NA DRUGIH, KI SO BAJE ROJENI S SEDLOM NA HRBTU?
Ali smo res tako trdo zacementirani?
O,	masa, množica, Jernej!, vzdrami se, dvigni se, dovolj je bilo zaničevanja, teptanja, razžalje« vanja, dovolj je bilo žrtev, ki jih je zahteval moloh črnožoltega imperializma!
Spomeniki, ki stojijo tem žrtvam v čast, naj nam bodo v protest, da postanemo zidarji sporne« nikov živim, da gremo v borbo za lepšo bodoč« nost, v borbo zoper vse krivice ob naši meji!
Na žrtve živih se kolnimo, da hočemo narod očistiti vseh parasitov! — Tej nalogi bomo kos, saj v nas je živ ogenj, živa vera, v nas je mladost, da, vriskajoča mladost, mladost, hlepeča po resnici življenja.
JERNEJ, ZAŽGI PIPO, DOVOLJ JE KU« RIVA!!
Poljanska dolina
PROSLAVA UEDINJENJA V SOK. DOMU V GOR. VASI	l
V	omenjenem domu se je vršila proslava »Uedinjenja«, obisk je bil za naše razmere približ« no zadosten, a želeti bi bilo, da bi drugič nekatera gospoda resnejšo prisostovala takim proslavam. Z neprestanim šepetanjem, mrmranjem itd. med slav« nostnim govorom in ostalim programom je gospo« da napravila zelo mučen utis na ostalo občinstvo. Kako se naj kmet in gorjanec dostojno vedeta pri takih prireditvah, če mu daje baš gospoda tak lep vzgled.
Kranj
KRANJSKE DROBTINE
V našem starodavnem mestu ni posebnosti in velikih dogodkov, sneg je zapadel in mraz je pritisnil. Z zimo se javljajo še v hujši meri vse one dobrote, ki so stalne spremljevalke onih izvolje* nih, ki žive na dnu. Kakor je drugod, tako je tudi pri nas. Teža socialnega reda, ki je bila že tolikokrat prerešetana, pritiska tudi po naših obra* tih. Malo je tistih izvoljenih, ki prejemajo kom cem meseca plave kuverte in v njih tisočake. So pa ti srečneži le sami tujci, ki jih je pa po naših obratih vedno več. To vprašanje je Pohod že na*
čel — in dosegel? Danes še to:
Po zakonu je dovoljeno, da biva tujec pri nas samo leto dni. V 14 dneh po zaposlitvi dotičnega inozemca mora delodajalec javiti ime domačina, ki ga je dodelil inozemcu v svrho priučitve. Kakn je potem mogoče, po 8—10 letih, to, da so še danes po naših tovarnah nastavljeni inozemci kot moj* stri, ki pa imajo povečini le večerne tečaje, stro* kovno višje izobrazbe menda nima nobeden. Iz prakse je znano, da rok 1 leta za priučitev popol* noma zadošča. Teh ljudi je 90%, ostalih 10% pa tvorijo inteligenti, inženjerji, kemiki in drugi. Pri* mere najdemo v tovarni Jugočeški:	Jungmihel,
Ganzl. V isti tovarni sta zaposlena tudi Gajzlcr in Hanipl, kot pisarniške moči. Baje sta dobila dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji, ker sta kon* trolna ergana inozemskega kapitala, ki je interes siran pri Jč. Ta dva gospoda pa ne izvršujeta samo kontrolnih poslov nego blagajniške in knjigovod* stvene, za katere imamo dovolj izvežbanih doma-, čih moči. Ta trditev, na podlagi katere sta dobila dovoljenje za bivanje, pa ne odgovarja resnici, Ker faktični zastopnik inozemskega kapitala je ravnaš telj Horavic, persona grata glavnega delničarja Štcina. Torej izigravanje oblasti.
Drugi slučaj imamo pri imenovani tovarni v osebi dr. Guklerja, zeta glavnega delničarja. Za tega gospoda pač Jč. ni mogla navesti istih razlo* gov, kakor pri omenjenih, nego iznašel se je -iov trik. Dr. Gukler je enostavno zaprosil obrtni list za angenturo in komisijo. To angenturo in komisijo vzdržuje v pisarni Jč. in sicer prav v isti sobi, kjer je uradoval prej kot nameščenec Jč. Javna tajnost je, da je omenjeni gospod samo namešče* nec Jč.
V tej tovarni je bil pred kratkim nameščen neki Nemec iz Rajha (Ahna). Prepričani smo. Ja bi nepričakovani obisk po naših tovarnah še mar* sikaj odkril. Že ti slučaji dovoljno ilustrirajo, kako se pri nas izvaja zaščita domačih delavcev. Mero« dajne faktorje in oblasti prosimo, naj posvete temu več pažnje.
Dobro deluje pri nas »Pomožna akcija« za brezposelne, pridno delujejo tudi socialni odseki raznih društev. Priporočamo, da se obrnejo do bogatih meščanov, predvsem pa na naše tovarne, te naj darujejo v ta namen vsaj trohico smetane, desettisočino one smetane, ki se izvaža kot dobi* ček preko meje. Ni treba tudi plesov, maškerad in drugih šumnih zabav. Tudi naj se raje obrnejo stroški, ki nastajajo ob priredbi domačih zabav v socialne ali kulturne namene.
Gledališki oder N. č. je priredil 15. t. m. v prid brezposelnim igro: Ostanek. V dvorani, ki je za plesne in druge prireditve veliko premajhna, je ze< vala velika praznota. Tudi socialni čut je pri nas globoko razvit.
Dne 9. t. m. se je mudila v tovarni gumijevih izdelkov »Semperit« neka komisija iz Beograda. Umevno je, da so govorili v blaženi nemščini, ker se g. ravnatelj, ki je že dolgo časa med nami, še danes ni naučil našega jezika.
Spominske dneve in narodni praznik 1. deeem* ber smo praznovali dostojno. Zelo malo je bilo ljudi na Koroškem in Rapalskem večeru, nekoliko boljši obisk je bil na predveče' Uedinjenja na So* kolovi akademiji — vendar j ..t je še mnogo, mno« go med nami, ki odklanjajo vse kar diši po naciji. Sliši se, da se snuje krajevna organizacija Narodne odbrane. Prijatelji, dela dovolj, pridite, očistimo Avgijev hlev.
Že dvakrat je omenjal Pohod kavarno Na* rodni dom, pribijamo, da je stokrat slabše v ka* varni Stara pošta. Tu človek lahko sedi dva ve< čera skupaj in posluša tingl*tangl, pa ne bo čul jugoslovanskega komada. Razumemo, saj je ka> pelnik pristni Nemec iz Ljubljane.
Priporočamo vsem nacionalistom zastopstvo angleških tkanin Triumphalis v Kokriškem pred« mestju, ki ima še danes dvojezične račune.
Novo mesto
CVETJE IN TRNJE 1. DECEMBERSKK POBOŽNOSTI
Narodni praznik uedinjenja je praznovalo No* vo mesto zanosno. V Sokolskem domu je žela sve* čanost nepričakovan uspeh. Prostora je bilo tokrat premalo. Ljudska šola se je spominjala s posebnim poudarkom zasužnjene Istre. Prav je tako! Nacio* nalno .zavest Novomeščana je razgibala prav ta materialna in duhovna kriza in to je edino prava pot k izboljšanju razmer.
»Samoslovenci« so običajno tudi praznovali, letos pa so se poskrili. Kaj pa to pomeni? Posve* tili bomo več pozornosti njihovemu delovanju.
Pri cerkveni svečanosti je bil le en zastopnik rezervnih oficirjev. Vojaška oblast zapoveduj jim!
•
Tudi Novo mesto se ponaša z različnimi »Ogo* reutzi« in »Agnitschi«. Kdaj se boste otresli hlap* čevskega in suženjskega duha.
Dobili smo športni klub »Elan«. Čemu Elan, mar nimamo lepših domačih izrazov.
Sokolsko odiranje. Pred kratkim je Podmladek Rdečega križa na gimnaziji priredil kulturno pre* davanje o gorah v Atlasu v sev. Afriki. Prisostvo* vali so samo malčki z gimnazije, ki so plačali po 1 Din vstopnine. Sokolsko društvo je za dvorano zahtevalo od teh malčkov 100 dinarjev.
Mozirje
MLADI UČITELJSKI ROD.
V	naši občini Mozirje*okolica imamo dve enorazrednici in sicer v Lepi njivi s približno 90 in v Šmihelu 70 učenci. Da bi se razbremenilo učni moči na eni strani, na drugi strani pa, da bi se zboljšali še bolj učni uspehi, ker naravno je, da pri tolikem številu otrok, naj se učna moč še ta* ko trudi, ne bo dosegla prav dobrih uspehov, se je po krajevnih šol. odborih zaprosilo višjo oblast za razširitev eno* v dvorazrednico.
Kakšne odgovore smo prejeli: Šmihelu so že od sreza sporočili, da se bo težko dovolila dvoraz* rednica radi splošnega štedenja. Lepi njivi pa je sporočila banovina, da ne more ugoditi razširitvi sedaj, ker zaradi pomanjkanja učiteljstva ni iz« gleda da bi bila z razširitvijo Sole nameščena nova učna moč.
No prav! Tam štednje, tu primanjkuje učitelj* skih moči. Torej, čakajmo na boljše čase.
Kar naenkrat pa čitamo v dnevnikih, da prosi preko 600 učiteljskih abiturientov kruha.
Komu naj verjamemo?
Priznavamo, da živimo v hudih časih, potre* bna je štednja na vseh koncih in krajih. Ne mo* remo pa priznati štednje v teh primerih. Pusti se enega, da se ubija od jutra do večera, da doseže vsaj nekaj uspeha, drugi pa lahko sanja o svojem idealnem poklicu ter lahko postopa in propada obenem. Ta mladi idealist, ki je pripravljen žrtvo* vati se, ne samo v šoli, marveč tudi izven šole, kjer je še silno potrebno, najbolj pa potrebno onega dela, ki uči veliko ljubezen do naše skupne domovine, izgublja svoj ideal in postaja vsak dan bolj otopel.
Tako odpadeta dva delavca na dveh naših enorazrednicah. Sedanja dva sta preobložena s šolskim delom in se ne moreta udejstvovati izven šole, novih dveh moči pa ni — primanjkuje — sc štedi!?!
Fala
KAKO SO PRI NAS TUJCI ZAŠČITENI
Vedno čitamo o premnogih nepotrebnih tujcih, ki so zaposleni v raznih podjetjih, pod krinko »spe* cialisti« ali »nenadomestljivi strokovnjaki«. Pod takšnimi naslovi so ti gospodje lepo varni pred oblastmi in lahko mirno vršijo svoj posel. Ker pa brezposelnost od dne do dne narašča, in naše ljudi izganjajo iz drugih držav, bi bilo na mestu, da bi se tudi naše oblasti bolj zanimale za tukajšnje tuj* ce, in ne nasedale raznim trikom, kakor zgoraj na< vedeni. Naj navedem nekaj primerov od našega podjetja, ki obratuje popolnoma v nemškem jeziku, seveda ker je obratovodja kakor tudi njegov na* mestnik Nemec in razume slovenski samo naš kruh jesti. Tako so tudi napisi večinoma v nemškem jeziku: ein, aus, einschaltcn, ausschalten, Masehie* ne, Hochspannung, Nfetz, Lieht, Kraft, itd. Torej če že res za obratovodjo in njegovega namestnika ne najdejo primernega strokovnjaka, kar je tudi laž, ker imamo v naši državi precejšnje število brezposelnih elektrotehničnih inženjerjev, prvovrst* ne moči, in so to samo izgovori podjetja, vendar
so nameščeni še drugi, za katere imamo v naši dr* žavi celo kopico dobrih moči. Po podatkih podje* tja so ti nenadomestljivi. Imamo namreč: 2 Avstrij* ca kot upravnika stikalne plošče, eden dobiva po* vrh vsega še lepo pokojnino kot bivši mornar,
1 Švicar in 1 Italijan rezervna upravnika turbin,
1 Madžar pom. del. in 1 nemški Čeh upravnik jeza. Vsi so najboljše plačani in brez državljanske pra* vice. Ker igra glavno vlogo pri podjetju obrato* vodja, morajo vsi tako plesati, kakor on gode. Slovenec, ki ne zna nemški govoriti in pisati, se tukaj ne sprejme. Kam smo torej prišli, slovenski narod? Tudi državni praznik se tukaj ne pripozna, češ, mi smo ja Avstrijci, kaj nas to briga, samo da denar služimo v Jugoslaviji. Naša država torej ni niti toliko vredna, da bi podjetje 1. decembra vsaj izobesilo zastavo. Apeliramo na merodajne fak* torje, da napravijo že enkrat temu konec, in da se v najkrajšem času odstrani ta gniloba, ki že itak preveč smrdi.
Dolnja Lendava
IZ ALBUMA LENDAVSKIH NAPISOV IN ŠE KAJI
Pri nekem tukajšnjem mesarju smo opazili v njegovem poslovnem lokalu dičen ornament stare diplome nam tako barbarskega naroda. Čudno se nam zdi, da je prizadetemu mesarju tolika čast, da tolerira to sramotno italijansko odlikovalno svetinjo? Svetujemo mu, da se čim preje potrudi, da se ta za nas nepojmljiva zaslepljenost in krat* kovidnost skoraj odstrani, ker v nasprotnem ori* meru pospešimo mi izčiščenje tega Augijevega hleva!
O	skrajno brezprimerni ignoranci slovenskega jezika priča dokaj zgovorno tudi sledeča vrsta re* klamnega napisa na adresni deski nam znanega čevljarja: Odlikovan na mednarovdni razstavi v Rimu! Vprašamo, ali ni nikogar, ki bi imel toliko moči, da bi zabranil take spakedranke.
DVOJEZIČNI NAPISII
Znani so nam tozadevni predpisi o dvojezič* nih napisih, poznajo jih slej ko prej tudi oni, ki jih tangira ta paragraf. In najdemo med prekmur* skimi denar, zavodi neko denarno institucijo, ki tolerira v svojih notranjih poslovnih lokalih mad* žarsko*slovenske napise za označbo svojih prosto* rov. Radovedni smo, koliko časa bodo še blesteli ti gnusni napisi in oznanjali kljentom pomen svo* jega poslovanja. Ali ne bi bil isti uspeh, če bi imela prizadeta denarna institucija zgolj slovenske napise? Quosque tandem?
Pestrost delavskih reklam je tako obilna, da vzbuja izvenredno pozornost in zanimanje kritič* nega očesa. Eto eno iz venca cvetk, ki je vredna, da jo ilustriramo naši cenjeni javnosti. V bližini narn slepi oko madjarski napis: »Iroda«, kar znači
—	pisarna in je last nekega odvetnika, ki zastopa slovenskega kmeta. Vprašamo, koliko časa oomo šc gledali ta slepeči blisk našega soseda!?
Črno žolta barva, je šc vedno ukoreninjena v ljudeh našega kraja. Je sicer zelo efektna, spopol* njuje reklamni namen, ali ni primerna času in razmeram, v katerih živimo. Želimo, da slej to prej izgine ta okrutni historijski simbol tisočletnih naših tlačiteljev.
RAZVITJE ZASTAVE NA SEVERNEM MEJNI* KU NAŠE DOMOVINE!
Spričo moralne in finančne krize našega kraja, s požrtvovalnostjo vodilnih nacionalnih orga* nizacij in s sodelovanjem narodnih kolonistov t Prekmurju, bo Narodna Odbrana dne 17. t. m., postavila na prehodni točki ineje v Sabolakošu dr* žavno trobojnico z ličnim podstavkom. Potrebna dela so že v prvih početnih fazah. Pričakujemo pra* vilne interpretacije naših nacionalnih društev ter da manifestirajo s svojo udeležbo pomljivo in ve* lepomembno gesto na naši meji.
NACIONALISTI!
V	založbi Jadranske straže so izšli kakor vsako leto tudi za 1. 1933 sledeči koledarji:	lični	žepni
koledar za ceno Din 8’—, zanimivi koledar »Naš mornar« po ceni Din 10-- in poučni »Ribarski ko* ledar« po ceni Din 8-—. Vsi trije koledarji so bogato opremljeni in vseskozi narodno»vzgojne vsebine.	Priporočamo vsakemu nacionalnemu
Jugoslovanu, da si kupi te koledarje, ki se dobe v glavnih ljubljanskih knjigarnah ali pa v pisarni Jadranske straže v Ljubljani, »Gledališka ul. 8.
Štev. 16.
»POHOD«
Stran 5.
Mi in germanski vijak
Ali je to tudi nemška manjšinska politika? — Nečuven napad in žalitev naše države in posebej še Slovencev na zborovanju Nemcev v Hambornu v renski provinci.
V	Jugoslaviji živi 470.000 Nemcev, kateri pa niso nikjer kompaktno naseljeni. So to kolonisti, ki jih je Avstrija naselila kot stebre svoje impe« rijaiistične in germanizatorične politike v jugoslo« vanske kraje. V dravski banovini prebiva 32.000 Nemcev. Naši Nemci so razen v Kočevju večino« ma trgovci, gostilničarji, industrijci, bankirji, raz« ni direktorji in ljudje v boljših službah, ki so si svoj privilegiran položaj, katerega so si za časa Avstrije s podporo avstrijskih oblasti na škodo slovenskega življa protipravno ustvarili, zaradi velike širokogrudnosti jugoslovanske manjšinske politike napram Nemcem še danes obdržali. Zna« ten odstotek Nemcev v Jugoslaviji pa tvorijo za časa Avstrije ponemčeni Jugoslovani. Žalosten je spomin na čase, ko so Nemci v Avstriji nam vla« -dali in spremenili našo domovino v kasarne, ječe in morišča. Danes v Jugoslaviji živeči Nemci so bili eksponenti in najzanesljivejša opora Avstrij« ske fevdalne, kapitalistične in germanizacijske po* litike.
Nemško gospodarstvo v naših krajih se je zlomilo — po 1000 letih smo svobodni v svoji nas cionalni državi Jugoslaviji. Kaj bi zaslužili naši rablji?! Predobri smo in premehki — vse gorje smo prehitro pozabili. V škodo našega narodnega ponosa smo Nemcem, našim včerajšnjim tlačite« Ijem podali roko sprave, pustili nemške vaipete na onih privilegiranih od Avstrije njim naklonjenih položajih. Jugoslavija je v svoji širokogrudni manjšinski politiki dala Nemcem toliko izjemnih pravic in jim zasigurala na prosvetnem, politič« nem in gospodarskem polju posebno privilegiran položaj, tako da Nemce v Jugoslaviji zavidajo vse druge narodne manjšine v evropskih državah. Jugoslavija je uredila Nemcem popolno osnov* no šolstvo, tako da so v šolskem letu 1931/32 imeli 39 otroških vrtcev, 620 nemških osnovnih nižjih šol, 188 nemških osnovnih višjih šol. V savski ba« novini, kjer niso imeli Nemci niti za časa Avstro* Ogrske monarhije nobene ljudske šole je ministr* S*.v? P^osvete otvorilo v zadnjih letih 46 nemških nižjih in 12 nemških višjih osnovnih šol. V svoji naklonjenosti napram nemš-ki manjšini je naša vlada otvorila Nemcem celo tani šole, kjer niso bili podani pogoji po § 45. zakona o osnovnih šo« lah.
l’o tem paragrafu je za otvoritev osnovne šole potrebna prijava 25 nemških otrok. Naj navedem le dva primera iz dravske banovine:
1. Vzlic odločnem protestu nacionalnega pre* bivalstva Celja in njenega občinskega zastopa se je v Celju otvorila nemška šola, čeravno ni bilo prijavljenih 25 nemških otrok. V šolskem letu 1931/32 je bilo na nemški šoli v Celju vpisanih samo 23 nemških otrok, ki so imeli jugoslovansko državljanstvo. Od teh 23 otrok jih je imelo 20 slovanske priimke — so torej otroci ponemčenih Slovencev. Naša prosvetna uprava je celo dopu« stila, da omogoči otvoritev nemške šole, da so se na šoli vpisali štrije otroci Slovenci. Poleg tega je bil,) na šolo vpisanih pet učencev, ki so inozemski državljani <;d teh trije z nemškim državljan* stvom. Tudi letos nima v Celju nemška šola za« konitih predpogojev.
2. Drug tak primer naklonjenosti naše države napram Nemcem je nemška šola v Šent liju srez Maribor levi breg. V šolskem letu 1931/32 je bilo na tej šoli vpisanih 13 nemških otrok, ki imajo jugoslovansko državljanstvo. Od teh je imelo 9 otrok slovanske priimke so torej germanizirani Slovenci. Poleg teh 13 ctrok je na nemški šoli 23 otrok inozemcev in sicer 13 učencev je imelo nemško državljanstvo, 7 učencev avstrijsko dr* žavljanstvo, trije učenci čehoslovaško državljan« stvo.
Torej za inozemee vzdržuje naša šolska upra« vii šolo in plačuje učitelje in nemškega cvange* Iiškega pastorja in to v kraju, kjer je Avstrija neusmiljeno preganjala naše ljudi in Siidmarka naseljevala na slovenskih kmetijah protestantov« ske koloniste iz Prusije.
Poleg tega imajo Nemci v Jugoslaviji šest me« ščanskih Šol in gimnazijo v Novem Vrbasu. V zad* njem letu se je Nemcem otvorilo celo učiteljišče in na istem nastavilo nekaj profesorjev inozem« škili državljanov iz Nemčije.
Po pravici je Jugoslavija pričakovala, da bo« d,i Nemci pri toliki dobrohotnosti naših oblasti lojalni državljani in da bodo Nemci v Avstriji in
Nemčiji napram nam vsaj objektivni in pravični. Toda hudo smo se varali. Naša dobrota se tolma« či kot naša slabost. Časopisje v Avstriji in Nem« čiji kakor na komando obrekujejo in napada nas.
V	Avstriji stoji na čelu te časopisne kampanje črnosžolta »Reichspost« in z njo blatijo našo dr« žavo vsi njeni trabanti —• provincijalni listi kr« ščansko socialne stranke. Pri njih, ki bi morati oznanjati Kristusov nauk, ljubezen do bližnjega in nauk pravičnosti, najdejo toplo zatočišče ljudje kakor skrahirani general Sarkotič in zločinski ti« pi, ki s peklenskimi stroji morijo nedolžne ljudi. Se celo graška teta »Tagespošta«, ki preplavlja dravsko in savsko banovino in vleče težke novce iz naše države za svoj list — se ne more zatajiti in napravi navadno dve izdaji — eno za Avstrijo, v kateri objavlja klevetniške članke zoper nas, drugo pa za Jugoslavijo, kjer te članke izpusti, da sc izognejo zasluženi zabrani. To gotovo še ni znano vsem zvestim in vnetim naročnikom in ku« povalcem »Tagespošte« in naj jim bo le v izpod« budo, da še vestnejše podpirajo ta nemško«naeio* nalni list.
Nič boljše ni časopisje v Nemčiji, ki je razen nekaterih izjem polno natolcevanja in blatenja ter obrekovanja naših ljudi in naše države. Vsak naj« manjši in najbolj nedolžen dogodek pri nas nem« ško in avstrijsko časopisje pograbi in skuša iz nje* ga napraviti največjo afero. Samo da s tem stalno harangira mednarodno javnost. Kaj bi šele avstrij« ski listi pisali o nas, če hi pri nas bile take raz« mere, kot so v Avstriji in Nemčiji, kjer se na cestah pobijajo kakor zajci in se vršijo med stran« kami cele bitke. Glavno sredstvo tega natolcevat nja Jugoslavije v teh časopisih so infamne laži in izmišljotine.
Pa ne samo potoni časopisne kampanje — tu« di še na drug grd način kvitira nemški narod ju« goslovansko širokogrudno manjšinsko politiko.
0 brezpravnem stanju slovenske manjšine na Koroškem ne bomo tu govorili. Sedaj so se av« strijske oblasti spravile celo na preganjanje ne« dolžnih slovenskih pevcev.
Nekaj povsem novega za našo javnost je agi« tacija društva »Vseavstrijska«nemška interesna vzajemnost* (A116sterreichisch«Deutsche Interes« sengemeinsehaft) med našimi izseljenci v Nemčiji. Za nje tiskajo Nemci list »Avstrijski Slovenec«, v katerem blatijo Jugoslavijo in ga zastonj delijo našim delavcem v premogokopnih revirjih. Letos spomladi je prej omenjeno društvo organiziralo »Udruženje v Nemčiji bivajočih Korošcev, Štajer« cev in Kranjcev doma iz Juj>oslavije«. Dne 11. decembra 1932. popoldne je društvo priredilo v Hambornu v renski industrijski pokrajini in sicer v »Pisenkasino« manifestacijsko zborovanje. Nav« zoči so bili Zastopniki lokalnih delavstev in nem« ških iredentističnih društev iz inozemstva. Pred« sednik Lasnik je otvoril zborovanje. Nato se je izvršilo razvitje društvene zastave. Zastava je bila posvečena na Dunaju, na žoltem platnu je našli« kan stari avstrijski orel - insignije monarhije. Pri razvitju sta pela pevska zbora »Eintraeht« in »Heimatklange« iz Avstrije. Slavnostni govor je imel ndki dr. Saenger, ki je opisal »nesrečo av« strijskih obmejnih -kronovin Koroške, Štajerske in Kranjske, katerih boj mora Avstrijcem in Nem« eem utrditi voljo in pogum za veliko nemško bo« dočnost«. Protestiral je zoper krivice, ki se gode Korošcem, Štajercem in Kranjcem«. Po njegovem govoru sta zapela prej omenjena pevska zbora neko slovensko narodno pesem. V daljšem govoru je pojasnil dr. Schwartz cilje društva »Vseavstrij« skosnemška interesna skupnost«. Dosedaj ima društvo, ki se je ustanovilo spomladi 1932. 12 po« družnic in nad 1000 članov. Ustanavljajo se pa še vedno nove podružnice, da se organizirajo vsi v Nemčiji živeči Korošci, Štajerci in Kranjci, da sc med njimi ustvari tako zvano »Notgemeinschaft«. Po domače bi jih mi imenovali »bratci v sili«. Govornik je takole končal: »Slovenci v Jugosia« viji in Slovenci živeči v Nemčiji so v nemški kul« turi vzgojeni in hočejo nazaj k Avstriji in k Ve« liki Nemčiji«. Zborovalce je pozdravil tudi nad« župan mesta Uamborn in dr. Jarres in jih vzpod« bujal k delu.
1 ake infamne lumparije, kakor so jo vpri« zorili Nemci dne 11. decembra 1 ‘>32 v Hambornu med našimi reveži ■ izseljenci, ki so jugoslovan« ski državljani — je težko najti para. Prireditev je bila odsev one nemške imperialistične politike, ki stalno ogroža male narode in države ter mir v Evropi. Prireditev je pokazala, kam pes taco moli
pohlep po naši zemlji je bil tenor vsega. Zato proč z mehkužnostjo, metlo v roke! Nemcem v Jugoslaviji pa samo to, kar jim po zakonu gre.
Zahtevamo, da se likvidirajo vsi privilegiji in kon« eesije, ki jih imajo Nemci v Jugoslaviji preko za« konitih določil. Otresimo se že enkrat Nemcev inozemcev, ki odjedajo našim ljudem kruh. Na nemška izivanja odgovorimo tako, kot zaslužijo. Zahtevajmo, da se nam vrne naša slovenska Ko« roška, in vse slovenske občine na Štajerskem. No« beno ped slovenske zemlje nemškim trinogom.
Razveseijivi pojavi narodi e samozavesti ob koroški meji
Libeliški fantje to in onstran meje, vse pre« malo se o Vas govori, kajti Vi prednjačite, kar se tiče slovenske narodne zavednosti in jugoslo« vanske samozavesti prav gotovo vsem drugim vaš« kim fantom cele širne naše ožje domovine. Po« novno in pogostokrat ste že to dokazali:
Za časa plebiscita so vas spoznali po Vaši narodni odločnosti Slovenci in Nemci širom cjle Slovenske Poljane, najbolj pa Vas poznata Gre« binj in Velikovec.
Po plebiscitu ste najprej prišli pod Avstriio. Niste klonili. Ostali ste gospodarji v svojem kra: ju, ne da bi Vani bilo treba kloniti pred tujčevo nasilno oblastjo. V najhujši zimi ste pobirali pod« pise, da razmejitvena komisija postavi mejo on« stran vasi Libeliče. Koliko težkih poti je bilo tre« ba čez gore, v visokem in globokem snegu. Uspelo Vam je. Petletnico in desetletnico ste obhajali, četudi v preprosti in majhni, toda bpi vasi z večjim sijajem, nego naša mesta. Obhod z godbo in bakljado ob meji in streljanje topičev je daleč naokrog oznanjal Vaše veselje, Vaš ponos in ve« liko Vašo ljubezen do Jugoslavije, ljubljeno Vašo domovino. Sosednja, bolj nemškutarski vas Po« toče vam je odpeljala na nedovoljen in nedopu« sten način brizgalno gasilnega društva ob priliki odhoda avstrijskih oblasti iz Libelič. Vi »te nekaj časa čakali na tozadevna pogajanja diplomatov, ki se še radi ene same ukradene brizgalne niso mogli sporazumeti!) potem pa ste se zbrali v tihi, po« letni noči ter šli kar sami preko meje po svoje pravice. Sredi sovražne vasi ste šiloma odprli ga* silski hram ter prepeljali s triumfom brizgalno nazaj, tja, kamor je spadala po pravici, v vas Libeliče. Nemški časopisi so bruhali jezo in sov« raštvo, tudi pri nas v enakem časopisju m manj« kalo sorodnih izbruhov jeze. Pa se govori o !■>« jalnosti!
Toda onstran meje so se začeli zbirati naši državni sovražni elementi. Ljudje, o katerih se po vseh krajih Mežiške doline ve, kako so goljufali in opeharili ravno preproste ljudi, so pobegnili čez mejo in tam so jih trpele lojalne avstrijske oblasti. Dopustile so, da so se vršili v Labudu komunistični shodi, sklicani proti Jugoslaviji, do« pustile so, da so se sistematično širili nam sov* ražno pisani letaki itd. itd.
Najbolj drzno se je vedel že znani... Str« mec, odpuščen jugoslovanski orožnik, zagrizen ko« munist. Avstrijske oblasti so vedele prav dobro za početje tega dezerterja. Bile so o njegovem rovarenju proti naši državi tudi od naše strani dobro poučene, zdi se pa, da jim je bilo to po« četje A. Strmca le dobrodošlo.
Avstrijski komunisti so še drugi dan potem, ko je prišel Stjrmee v roke naših oblasti, širili le* take in lepake, na katerih se govori o človeškem ropu ter trdi, da je prekoračila mejo mod Libcli« čami in Potočami »tolpa« 8 do 10 ljudi iz Jugo* slavije, vdrla v hlev, kjer je Strmec spal ter ga s silo odvedla preko meje v Jugoslavijo. O nadalj« nih lažnjivih podtikanjih teli lepakov ne bomo govorili.
Druga verzija, jugoslovanska, trdi, da je Str* mec presedal zaradi svojega nemoralnega početja ljudem onstran meje, pa so ga ponoči kratkomaio zvezali, naložili na dvokolico (gare) ter ga spra« vili preko meje, kjer so ga prevzele naše oblasti.
Naj bo tako, ali tako, Strmec je v rokah ju« goslovanske pravice, kamor je že davno spadal. Razveseljivo je eno kot drugo: ljudje so že siti oklevanja oblasti to in onstran meje, pa sodijo sami in sodbo tudi izvršujejo.
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI
Mlada marljiva trgovska sotrudnica, trgovine z mešanim blagom, išče nameščenja kjerkoli v Dravski banovini. Živi v velikem pomanjkanju, ker tudi njeni roditelji nimajo zaslužka. Na« slov prosilke v upravi »Pohoda«.
Karteli in korporacije
POPRAVEK.
Zadnji članek »Karteli in korporacije« od g. Sancina Borisa smo radi pomanjkanja prostora objavili skrajšano. Ker so se s tem misli avtorja predrugačile, objavljamo sledeče popravke:
I.	stolpec 1. odstavek: mesto popolnoma na* pačnega vstavljenega stavka: »Dva sta sistema, ki skušata urediti ... itd. Postavi: »Mnogo je bilo že tu nasvetov, vsak gre s svojega stališča, in niti o vzrokih sedanjega kaosa niso istih misli. Kako n.aj bi potem našli edinstven izhod, ko se še o tem niso zedinili, da morajo zapustiti to vzdušje, ki ga danes vdihavajo. Skušal bom tu v »Pohodu« podati v par člankih z glavnimi konturami orisane in kolikor mi bo mogoče tudi kritično osvetljene, glavne poskuse in načrte, ki so bili na tem polju napravljeni. Za današnji članek sem si izbral kar* tele, odnosno truste na eni, in sistem korporacij, združenih z državnim gospodarskim (nacionalnim) načrtom, na drugi strani. Za to, morda komu ču* dno primerjavo, sem se odločil radi tega, ker oba sistema predpostavljata popolno kontrolo produk* cije in prodaje • v posameznih panogah gospodar* stva, tako da bi vsled tega ne prišlo nikdar do hiperprodukcije — najvidnejše posledice In vzro* ka današnje krize. Toda oba sistema sta tudi drug drugemu diametralna, prvi, kapitalistični, pohaja
Akademski „Pohod“
PREPORODOVA 20=LETNICA.
V	petek 16. t. m. je priredil Preporod aka* demijo, s katero je proslavil 20*letnico svojega obstoja in kraljev rojstni dan. Akademijo je otvoril predsednik Boris Trampuž z naslednjim govorom:	»Velecenjeno pokroviteljstvo, spošto*
vana gospoda, drage tovarišice in tovariši! Dvajset let je preteklo, kar se je pričel veliki Preporodov* ski pokret, ki pomeni največjo samostojno dija* ško gibanje zadnje dobe. Težko je bilo utreti pot idejam Preporodcvcev, vendar je prav ta pot pri* vedla do uresničenja davnih želja, ki so postale z ustvaritvijo lastne, narodne države Jugoslavije gotovo dejstvo. — Že leta 1908. so močno odjek* nili v srcih mladine septemberski streli. Žrtev če* trtošolca Adamiča, ki je padel, zadet od avstrij* ske krogle, ko je slovenska srednješolska mladina protestirala proti avstrijskim oblastem je prav to
mladino še bolj zrevolucionirala.   Močni val
tega revolucionarnega gibanja je dobil leta 1912. vidnejši izraz takrat so zrastli Preporodovci, po zunanjem videzu premladi za delo, ki so ga za* čenjali, vendar so bili kljub svoji mladosti že zreli b rci v polni pripravljenosti na najhujše. Ustvarili so si dovršen program brezkompromis* nega jugoslovanstva. Težnja po združitvi južnih slovanskih narodov v mogočno celoto, v lastno svobodno državo je postajala vedno močnejša.
Z živo vero v dokončno uresničenje so širili Preporodovci jugoslovansko idejo med narodom. Tudi med brati Hrvati in Srbi je pridobivala ve* dno več pristašev, skoro vsa jugoslovanska omla* dina je že težko pričakovala odrešilnega trenutka, ko bo zasijala zlata svoboda vsem brez razlike. S težkimi, neštetimi žrtvami je bila odkupljena, toda prav te žrtve so temeljni kamni naše skupne zgradbe. Mnogo je terjala domovina, dragocena življenja so bila položena njej na oltar. Naši pred-niki so njen veliki klic razumeli, odzvali so se mu, častno so se borili samo da bo vstajenje tla* čenega naroda popolnejše V borbi za ustvaritev svobodne Jugoslavije so tudi Preporodovci dopri nesli tolike žrtve da bodo njih imena ostala za pisana s svetlimi črkami v naši narodni zgodovi* ni. Kakor so morali ti mladi revolucionarji za do* šego svojih smotrov rušiti tujo oblast, tako je na* ša naloga graditi močno, enotno in svobodno do* movino. V tein se razlikujemo od naših predni* kov, vendar vodita obe poti k istemu, skupnemu smotru. Dragoceno dediščino smo prejeli od njih, zato jo hočemo najskrbneje čuvati in jo neokrnje* no predati v varstvo poznejšim rodovom. Dul; Prcpor, (lovcev mora prepojiti vrste sedanje gene* racije, ki dorašča, se vzgaja in pripravlja za nove naloge v novih življenjskih prilikah. V svesti si novega poslanstva, hočemo kot nasledniki Prcpo* rodoveev s podvojenimi močmi nadaljevati po njih započeto, a še ne dokončano delo.
s stališča poedinca, medtem ko drugi, socialni, pohaja s stališča celote, nacije.«
1. stolpec 2. odstavek: pristavi na konec od* stavka še sledeče: ».. . a organizirano predstavlja silo, ki bi na vsak način omejila njihovo samo* oblastnost.«
I. stolpec med 2. in 3. odstavkom vstavi: »Domovina trustov je Amerika. Oni se razlikujejo od evropskega sistema kartelov po tem, ker ve* žejo vsa podjetja v mnogo tesnejšo celino, ureja* joč poleg komercijalnih vprašanj tudi produkcij* ska vprašanja posameznih podjetij. Pri kartelih pa so posamezna podjetja samostojnejša, ona se zve* žejo med seboj samo radi enotne ureditve vpra* šanj cene sirovin, delavskih pogojev, cene pro* duktov in določanja kvantuma produkcije, ali pa tudi samo za posamezna od teh vprašanj.«
I. stolpec 3. odstavek: prične potem: »Toda enim kot drugim je prav za prav cilj,...«
II. stolpec 3. odstavek: na koncu odstavka do* stavi: »Hiperprodukcija blaga je prav za prav hi* perprodukcija kapitala,« pravi neki dopisnik beo* grajske »Politike«.
POPRAVEK Zanimiva pravda. Tiskarski škrat nam je v članku pod tem naslovom povzročil nekaj neljubih napak. Beseda Karstlaus se pravilno glasi Karst* land. Sodniškega pripravnika dr. Umnika je škrat prekrstil v dr. Murnika, kar s tem popravljamo.
V	času, ko se s pieteto in hvaležnostjo spo* minjamo začetnikov Preporodovskega gibanja od* ločnih in idealnih mladih borcev za jugoslovan* sko idejo, proslavljamo istočasno rojstni dan ve* likega začetnika in čuvarja našega naroda in države Nj. Vel. kralja Aleksandra I. S to javno manifestacijo ne tolmačimo čuvstev samo nacio* nalne mladine, temveč celokupnega našega naro* da, ki na jutrišnji veliki narodni praznik navdu* šeno izreka hvaležnost svojemu vladarju. V ne* omajni veri v veliko bodočnost in združitev z ne* osvobojenimi brati korakamo Preporodovci v str* njenih vrstah za svojim velikim voditeljem, pre* pričani, da nas bo še fetu in leta, sledeč tradici* jam svojega očeta, vodil in uresničil naše ideale in da bo viteški popeljal naš narod do' jugosl::* vanske zmage!«
Misli ob »Triglavskih strminah"
Za filmom »V kraljestvu Zlatoroga« smo do* bili »Triglavske strmine«. Kdor si jc film ogledal, mora priznati, da je v vsakem pogledu na višku. Daleč, zelo daleč prekaša ves tisti importirani nemški šumi. Z vso pravico se lahko tudi kosa s Trenkerjevimi planinskimi filmi. Triglavske str* mine so neme, toda nič za to. Uživali smo, kot da bi bile zvočne. Prosimo in zahtevamo, da narn daste še več takih filmov, takih naših pristno do* maČih.
Igralci so prvovrstni, zato ker so podali svoje vloge tako prisrčno priprosto in prirodno. Videli smo naše pristne gorenjske fante in dekleta v njih kretanju in življenju po naših triglavskih strminah in dolinah, naše ljubke domače vasice v vsej njih bornosti in siromaštvu, pa vendar v sreči in zadovoljstvu.
Janez, Joža in Miha ste sc odrezali odlično, takisto Minka. Jerca in France. V Minki smo opazili našo bodočo divo. Vsa čast vsem nevid nim sodelavcem, predvsem g. Jalenu kot librel;* stu, g. Delaku kot režiserju in g. Dr. Tominšku kot operaterju. Snemanje plezalnih prizorov v strmih stenah ni kar tako. Dvomimo, če so se holywoodski režiserji kdaj napotili izza svojih ku* lis in kabinetov nad strme prepade. Ozadje Tri* glavskih strmin je pristno in resnično.
Za ves humor, ki nas zabava ves čas od za* četka do konca, sc moramo zahvaliti našemu ate* ku Danilu. Poznamo Danila, toda da se v svojem zasluženem pokoju počuti še tako mlad in da s • zna z brhko Minko tako poskočno in po gorenj* sko zasukati po taktih harmonike, nas jc preše* netilo.
In končno iskrene čestitke glavnemu /ainisle cu vse stvari, g. R. Badiuri. V par prejšnjih član* kih smo se že večkrat dotaknili pereče v. vprašanja pri nas. Mi nacionalisti se Vašemu delu z vso
dušo pridružujemo in bomo povsod prvi, ki bomo podpirali Vašo lepo in plemenito nacionalno stremljenje. Film je zaenkrat še samo nem in zdi se, da radi močne konkurence zvočnega filma, ne bo uspel. Toda ni narod tisti, ki si izbira filme. Filme diktirajo in dajejo inteligenti, ki nosijo vso odgovornost za narodovo vzgojo. Če se ob po« slušanju nemškega šunda duša našega naroda po* kvarja in odtujuje narodni zavesti, so krivi tisti, ki zabave lačno maso pitajo z vsem importiranim tujim gnojem. Ko se pojavi na platnu naš film, pa/ četudi nem, mora vse ostalo utihniti in hočeš nočeš, narod bo gledal in poslušal in se pri tem vzgajal v domačem, narodnem duhu. Upamo pa, da bomo s trdno voljo tudi vse ovire glede zvač* nosti premagali.
V	tem smislu bomo delovali in Vas podpirati ter kličemo Vam in vsem ostalim sodelavcem: »Le tako naprej, mi stojimo za Vami.«
i i	   ■. i i mmmmmm*
Film naše zemlje
RIBARJI V KALNEM.
Ribariti v kalnem, to je bil že od nekdaj ideal vseh tistih, ki si žele na račun krize pridobiti ka* pital. Kako se pride do tega denarja in koliko so* ljudi je pri tem oškodovanih — to zanje ni važno. Največ denarja se pridobi vsekakor vsled ljudske nepoučenosti. In ravno na te se zaganjajo gotovi »trgovci« in jih izžemajo.
Pred menoj leži »Osuda iz ogluhe« od »Obra* niekog suda komore za trgovinu, obrt i industriju u Zagrebu«. Neka ljubljanska tvrdka, ki prodaja manufakturo na obroke z najmanj 150 do 200% poviškom na osnovno ceno, je tožila kupca, ker ni hotel, oziroma točneje rečeno, ni mogel plačati zaostalih obrokov. Na naročilnicah in računu pa je sledeča klavzula, ki jo navajam kot kurioziteto in sicer samo glavno: Za vse spore je pristojen »Obranički sud komore za trgovinu, obrt i indu* striju u Zagrebu«. Zakaj ravno Zagreb? Zato pač, da se stranka ne more pogajati, kajti kdo bo v današnjih težkih časih utrpel 200 Din, da se pelje, v Zagreb? Res, da je centrala te tvrdke v Zagre* bu, toda za ljubljansko tvrdko in ljubljanske kup* ce naj bo ljubljansko sodišče merodajno! Take »osude iz ogluhe« so dneven pojav. Niso samo znak krize, temveč tudi znak židovstva.
In kaj mislite, kdo so ljudje, ki vodijo tako trgovino? Imena so popolnoma nemška in medse* bojno občujejo v najčistejši nemščini. Hrvatski ali pa. slovenski jezik sta zanje pač premalenkostna. Toda ni jih sram jesti jugoslovanski kruh in izko* riščati jugoslovanske ljudi!
Se en primer je, ki je za to tvrdko zelo karak* terističen. Tvrdka je imela nameščenca, ki je te* kom dobrih treh let vzel za svojo porabo blaga za preko 17.000 Din. Od tega jc plačal preko 12.000 dinarjev, razlika je bil popust. Popust 20% in to na kalkulacijo, ki sem jo zgoraj omenil. Ta name* ščenec bi drugje dobil toliko blaga za 5—6000 Din. Gospodje pa so hoteli zaslužiti tudi na slabo pla* čanem nameščencu. Ko je nameščenec zahteva! povračilo preveč plačanega zneska, ni dobil niti odgovora. Morda zato, ker je pisal v slovenščini in ne v nemščini?
Tako torej izkoriščajo naše ljudi ljudje, ki t.e znajo niti dobro našega jezika, a predobro znajo v kalnem ribariti, —j.
Naš film
Za božične praznike si je pridobila ZKD kra* sen film domačega izdelka »Melodija 1000 oto* kov«. Ta film, ki ga je izdelal celjski filmski ama* ter Maks Osvatič, nam opisuje lepoto našega sončnega juga, naše očarljive Dalmacije, našega morja — tisočerih naših otokov. Film, ki je izde* lan kot zvočni film, je zaradi svojih nepopisno le« pih posnetkov vzbudil zanimanje in pohvalo celo v inozemstvu. Nedvomno bo film ugajal sleher-nemu gledalcu, saj mu bo pričaral vse lepote na« še lepe domovine, poleg tega pa je nacionalna dol/.* nost slehernega Jugoslovana, da pozna svojo domo* vino, jo čisla, spoštuje, vzljubi in z zanimanjem za to krasno filmsko delo ter polnoštevilnim po* setom dokumentira svojo nacionalno jugoslovan* sko zavednost.
Predstave se vrše v nedeljo in na praznik ob
11.	uri dopoldne, oh delavnikih pa ob pol 3. uri v kinu Matica.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja zn Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o, z., Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna
(predstavnik Francč Štrukelj). Vsi v Ljubljani.