Sola in kmetiško vprašanje. Poročal pri zborovanju užiteljskega društva v Goriei nadužitelj P. Medvešček. I. Sklepom 20. glavne skupščine nZaveze" v Gorici dne 7. septembra 1908. imajo razmotriTati vsa učit. društva temo o šoli in kmetiškem vpražanju. Na podlagi lanskih izrajanj naj stavijo konkretne predloge, oziroma 'n a č r t e , ki jih naj vpošljejo vodstvu nZaveze", da jih ta ob ugodni priliki porabi ali pa počaka prihodnje glavne skupščine, kjer iz vsega doposlanega gradiva izbere myboljše in najzrelejše, da tako ustvarimo t e melj bodoči ljudski šoli na k m e t i h — za kmetiško ljuds t v o. nZarezau se je torej izrekla za reformo lj. šolstva t smislu potreb in koristi kmetiškega stanu. Posameznim društrom v nZavezi" je bila dana naloga, staviti le še konkretne predloge — oziroma načrte, da si ustvarimo temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmet. ljudstvo. Zaraditega je nepotrebno govoriti danes o važnosti kmet. stanu in o potrebi reforine lj. šole v zmislu potreb in koristi kmet. stanu. Preostaja nam le, povedati nekaj konkretnih predlogov, da ustvarimo temelj bodoči lj. šoli na kmetih — za kmet. ljudstvo. sZaveza" je nekako obsodila sedanjo šolo, češ, da nima pravega smisla za potrebe in koristi kmetiškega stanu ter se izreka za r e f o r m o. II. Preden se pridružimo tej obsodbi, moramo, da se nas ne bo napačno razumelo, konstatirati, dapridosedanjih r a z m e r a h ni bilo mogože n & š e m u ljudskemu šolatva — posebno na Goriškem — imeti večjega smisla n potrebe in koristi kmetiškega stanu, in sieer iz sledečib. razlogov: 1. ker smo imeli skoro izključno poldnevni pouk, posebno na kmetih; 2. ker imamo t deželi le š e s 11 e t n o t8akdanjošo1oindte1etno nadaljevalno šolo; 3. ker so bile naše šole prenapoln j e n e ; 4. ker nismo imeli primernih š o I. vrtov in zemljišč za poizkušnj e; 5. ker so država, d e ž e 1 a in okraji tako zanemarjali kmet. poukvnaših šolah, daga bolj niso mogli; 6. ker se ni dosti skrbelo na učiteljiščih zapouk v kmetijs t v u ; 7. ker je bilo učiteljstvo tako 8 1 a b o p 1 a č a n o , da se je moralo ukvarjati z vsakovrstnim postranskim zaslužkom, ali pa stradati vkljub § 55. drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869. Pri poldnevnem pouku ni mogoče ukvarjati se praktičnim kmetijstvom zaradi p o manjkanja časa vkljub določbi dokončnega šol. in uč. reda, po katerem sme učiteljstvo uporabljati tudi otroke zadnjih dveh šolskih letnikor za razna dela na šol. vrtu. Tam, kjer imajo celodnevni p o u k , zamore učiteljstvo pol dneva uporabljati otroke tudi za kmetijstro, bodisi na šolskem vrtu bodisi pri izletih na posamezne kmetije. Posebno je to mogoče pri osemletni vsakdanji šoli, ako imajo šole potrebne in primerne šol. vrtove in druga zemljišča ter potrebno orodje i. dr. Sicer se godi kme- tijstvu tako kakor plovnim vajam — na suhem! Država je dajala za celo našo deželo le 400 gld. podpore za šol. vrtove, t. j. toliko kakor nič. Dežela sploh ni poznala te rnbrike in tudi okraji ne. V posebno zadoščenje pa moram izreči zahvalno priznauje onim okrajem, med katerimi je tudi uaš, da je dorolil letno podporo 1000 E. — In hoc signo v i n c e s ! Nele na bojnem, ampak tudi na naradnem polju in šolskem vrtu ae zmaguje — z milijoni! Ako bi se trošilo toliko za kmetijstvo kakor za vojsko in toliko za kmetiško orodje kalikor za topore in drugo morilno orožje, bi bile uaše dežele že davno podobne rajskim vrtovom, in meni bi ne trebalo danes govoriti o kmetiškem vprašanju, ki bi bilo že davno rešeno. Ako se ne izpremene te razmere, v katere je tesno vkorano naše ljudsko šolstvo; ako se ne bo skrbelo za boljši pouk v kmetijstvu na učiteljišču, ki naj se premesti iz Eopra v Gorico, kjer je na razpolago deželna kmet. šola z Tsem potrebuim in kjer je tudi drugih poizkuševališč ; ako bo naš stan tako slabo plačan kakor je bil doslej, ni mogoče misliti na izpremembo. m. Doslej so 86 slišali glasovi o reformi Ijud. šolstva v smislu potreb in koristi kmet. ljudstva iz sledečih glasil: 1. onega stanu, ki nima niti otrok za šolo niti ni kmet in katerega najvišji poglavar je slovesno proklel šol. zak. iz I. 1869. in katerega stanu višji poglavarji so že neštetokrat metali pod noge poleoa in uporabljali ves svoj vpliv proti lj. šolstvu; onega stanu, s katerim ima lj. š. učiteljstvo že 401etni boj. Temu stanu moramo z ozirom na vse to odrekati dobri namen glede šol. rprašanja. Najbolj zabit kmet se ne upa trditi, da bi sedanja šola ne rodila dobrega sadu, tudi specialno za kmetiški stan; to pa dela dau na dan oni stan, ki bi rad dobil zopet v pest lj. šolstvo, ki bi jo gotovo tako preuredil, da bi to n-e b i 1 o v korist in potrebo kmet. stanu. 2. Drugi stan, ki se oglaša za reformo lj. šolstva r smislu potreb in koristi kmet. stanu, je kmetiški stan sam, kolikor ga ni trdo priklenjenega v verige prvoimenovanega stanu. Politiško samostojen kmet. stan zahteva reformo in njega glas je na vsak način upoštevanja vreden po pregovoru: Vsak sam najbolje ve, kje ga črevelj žuli. Glasovi naše gorižke kmet. stranke po reformi ljud. šolstva so značilni, zakaj le na Goriškem imamo tako saraostojno kmetiško stranko in glasovi te stranke prihajajo iz vrste kmet. ljudstva samega. V »Učit. To?." objavljajo nekatera učit. društva podrobne uč. načrte za nadaljevalne tcčaje. Eaj takega velja za Kranjsko, kjer so doslej imeli le ponavljalno šolo. Nam na Goiiškem tega ni potreba, ker mi že imamo prave nadaljevalne šole in tudi podrobne učne načrte iz 1. 1895. (Eonkretni predlogi se razumejo iz poročila.)