\ j

/MJm fAp t-.-
¿d Lienz. 7. u. 45. 51. 10
je na

Mlad si še in majhen. Pred tat» široko odprta cesta življenja.
Morda si že na tej kratki poti skozi življenje srečal človeka,ki je zjutraj in zvečer prav prisrčno molil:"0čenaš».., odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!" pa je vkljub temu ohranil v srcu mržnjo in sovraštvc do tistih, ki so mu storili navidezno ali malenkostno krivico.
Srečal si morda tudi ljudi, ki govoj?i= jo;,lGospod Bog je moja edina sreča", po drugi strani pa so lakomni ter noč in dan mislijo, kako "bi si krivične pridobili čim več bogastva.
Spet druge si slišal govoriti,da želi= jo rajši umreti, kot grešiti. Pa to so same besede,kajti v svojih dejanjih ži = vijo tako,kot bi Boga sploh ne bilo.
Veš, vsi ti so čisto navadni lažniki, ker s svojim hlinjenjem hočejo prevariti neskončno pravičnega Boga.
Bodi resnicoljuben in govori vedno to, kar v resnici tudi storiš!
-2-
K njegovemu prazniku 11.novembra.
MTf^^^h odil se	v Sabariji
jna Ogrskem» Kot petnajstle= iften dečko je stopil v voja= __	#ški s lan. in kmalu postal
■jfei^iž^' častnik v mestu Amie&su na Praaljsik'eiii« Bil je^še pogan. xPa ga je kmalu srečala mi= los j boš ja * v,i /^¡"¿'fi*-'je pozimi,; Martin je jezdil na svojca b-lolt ven iz mesta proti bližali vasici t Frči Go-tninii vrati je nrečaL heraca, ki je bil ciot v t o 3: ne .. cunje in se js ves tresel cd mr-aa». Ste« gcval je preme a S ene roka in pi-osil mimo = idoče miloščine. A ljudje se hiteii dalje, ne mereč se za reveži, Martin ni imel de= mrjajimel pa je topel vojaški pla&čoBrez pomisleka pobegne mec?prereze plašč in da po]ovico revežu»
2\islednjo noč je imel Martin čudovite sanje. Prikazal se mu je sam Kristus v spremstvu angelov,ogrn^en v tisto polovico plašča,katerega je daroval beraču.Božji Odresenik je dejal angelom,ki so ga sprem= ljali:"Glejte,s tem plaščem me je ©del Martin!"
Bog mu je to dobro delo pcplačal s po= sebno milostjo:spreobrnil se je in se dal krstitijpostal je duhovnik in celo škof v mestu foursu na Francoskem.
Danes častimo sv. Martina kot velikega svetnika in zavetnika vseh revežev.
-3-
r@MMM
Ljubi Jezušček v nebesih, pridi k meni spat nocoj i Se je prostor tu v baraki, teta Manca spi 2 menoj.
Mamice sc zjutraj deli v Črne ezko postelje©. Nič ni rekla,veš,oa včeraj spančka,da ji bolje bo.
Ali^bratec Vinko dela ptičev zame kaj z lesa? V maju šel je preČ s soldati* Ali je že zdaj doma?
Dobri Jezušček v nebesih, pridi kmalu, kmalu spat! Ves,drugače te stražarji ne pustijo več do vrat.
Re-o
1

Ft Ban
os .krompirček
je bil končno le krščen. Pan= tek je živel odslej pod budnim materinim varstvom in rastel, ter lezel na široke, da :ie bil skoraj v re;::-i.Lci podoben krom= pirčku. A Tog ne daj, da bi {.o kdo povedal .dpeiuzii fe name bi se spravila, ako bi brala te vrstice.
Toda zašli sme vstran,, Povedal bi vam rad, kako se je Špelu= za pričkala z mitnicarjem.
Krompirčkova mati je imela njivo, ki je ležala izven obzidja prismedalske presto= lice.Mnogo dni je prebila na njej. Nekoč je vzela s seboj tudi svojega paglavca. Ž® ga je po končanem delu peljala na vo = zičku domov, je Krompirček zlezel v koša= ro in jo pokril z materinim predpasnikom.
"Hoj,Ženska, Kaj pa pelješ v čajni?" je zaklical mitničar pri. mestnih vratih.
Speluza je peljala dalje in mu nič hude ga slut eČ zabrušila:"NiČ.Mo j Kro mpir= ček je v njej0"
"In temu praviš nič?Kar hitro nazaj i.n tri groae 1" je rvhekeH	za ina te j.-,}<J.
i i
-5-
"Krcmpirčka pa že ne dan!"je kričala
in kar najhitreje vlekla voziček za sabc .
Mit ni čar pa za njo. Nastal je vik in krik,
da je vse drlo skupaj .
"Denar ali pa cajnc!" je vztrajal pri
svojem uradnik.¿peluža pa ga je na ves
glas primerjala s samimljudožrcem,če zs =
radi uboge ga Krompirčka zahteva mitnino»
Pantek v čajni pa je postal radoveden,
kaj se do^i.ja«. Potegnil je predpasnik raz
sebe in zaklical:"Klompil,klompil!nVsa so
je smejalo, mitničar pa je osramočen in
jezen izginil za mestna vrata,
Poslej je imela opeluza pred njim mir.
V jeceni je vozila s svoje njive ves
teden krompir v mesto, ne da bi enkrat samkrat plačala zanj iDitnino.pa Se lagatr
-6-
se ji ni bilo treba. Samo:"Krompirček je v čajni", je zaklicala, pa se pritime » dalski mitničar še zmenil ni zanjo,ampak ji je že od daleč pokazal jezik.
(Dalje prih.)
Za vse je svet dovolj "bogat V in srečni vsi bi bili, , ,v, \ če kruli d'; Lil bi z bratom brat s PraY srčnimi čutili»
mm mS^^rJu
> "it A
T""'1
mm' *■<>
" «M
m
a
^ . '¿Spi 7-7 in

f pipo kr
Matevžev očka je bil že precej v leti j., a bil je še vedno navdušen lovec. "Vsaka jutro je vzel ha ramo puško in jo mahnil na Kozje st;ene pogledat, če se je čez noč ujela divjad v nastavljene mreže ali pa da izsledi gamsa in mu pošlje malo svinca med rebra,Pi©-d večer se je vesel Vračal domov, včasih z zajčkom, drugič z liničko ali celo srnico.
Nekega dne pa so Matevžev očka prav slabe volje koračili po goz<ln,.lonce se je že spuščalo- nad Zeleni ^ rh, a lovec "hij
-7-
še prašnih j-r-k-.IzimiČen sedo na jam.r-eJic/v pavobek, da bi se malo odpočil. Iz žepa potegne staro pipo in mehur s tobakom» V pipe natlači krepek zalogaj, prižge in zamišljeno puha goste oblačke dima...
Tedaj pa vzdrami zamišljenega lovca konjski poket^Ozre se in kaj vidi? Po ste= zi se mu bliža grda pošast. Bila je vsa kosmata: na veliki, nerodni glavi sta ji štrlela dva kozlovska rcga, na njih pa je bil nataknjen star cilinder,, Na nogah je imela konjske podkve,pod katerimi so se delale iskre, kakor pod kladivom strica Jaka, kadar tclče po razbeljenem železu.
Matevzetovemu rčku je postalo kar vro= če in mravljinci so mu jeli ^omazeti po hrbtu. Že je zgrabil za puške,da bi se bra=
t
-8-
nil,tedaj ga pa pošast, ki je bil sam peklenšček,ogovori:"Stric,posodi mi pi= po, da bom malo potegnil.V
Tedaj pa se Matevžev očka prav pametne domislij«;"Na, zate bo boljša tale večja," in mu porinejo puškino kopito v gobec.
Vrag je bil zadovoljen in krepko stisne cev."Sedaj ti bom pa še prižgali" rečejo Matevžev očka in sprožijo pete= lina.
"Burni11- je zagrmelo in vrag se je znašel na tleh!
"Sedaj sem ga pa", si mislijo o^ka. Pa nič! Vrag mirno vstane, izpljune šib= re in de:"Na pipo nazaj.Tvojega tobaka ue bom kadil.; ima prehud dim",in jo cd= kopita v mrak«
Matevžev očka pa krene počasi proti domu, vesel, da jo je tako poceni odnesel.
Jk mmk
V ŠOLI.
Učitelj je stavil učencu vprašanje,učenec pa je molčal.
Včitel j :"Ali je vpraša= T)je tako težko?"
Učenec ¡"Vprašanje ni težk», ampak od=t govor je težak!"
POJASNILO.
Kmet vpraša sosedovega hlapca:"Od kdaj pa imate pri vas osla?"
Hlapec:"Od onega dne,ko sem jaz prišel k hiši."