MiHMHM^HM^MHHaMPLANINSKI VESTNIK
POGOVOR S TOMOM ČESNOM, ZASLUŽNIM ŠPORTNIKOM JUGOSLAVIJE
TUDI »DESETKA« NI VEČ DALEČ
FRANCI SAVENC, MATEJ ŠURC
Za njim je izredna sezona. Tomo Česen je v zimski sezoni 1986/87 preplezal smer Plastron v Šitah (2. SP, 1. ZSP), poleti pa je sam splezal Črni biser, Svečo in Varianto v sestopu (vse v Travniku) ter Skarabej in Četrt stoletja zopet v Sitah. Vrhunec sezone je »No siesta« v Jorassih (1. P). Takrat je splezal tudi Drujev ozebnik. Jeseni je bil uspešen tudi v Dolžanovi soteski. Ponovil je Živčka (VIII+/IX—). Mozartove kroglice (VIN+) je soliral, v črnem kalu pa je splezal Mandarino (VIII+/IX—)... 28. decembra lani pa je opravil prvi zimski vzpon v smeri Četrt stoletja. To je prva smer VII. stopnje pri nas, ki je bila sple-zana pozimi.
Tomo Česen je bil doslej dvakrat uvrščen v republiški razred, petkrat je bil v zveznem in tri leta v mednarodnem razredu. Za leto 1988 je izpolnil pogoje za dosego naziva zaslužni športnik Jugoslavije. (Česen bo za Belakom, Pollakom in Knezom nas četrti alpinist s tem nazivom.) »Pogoji za to kategorijo so po moje premalo zaostreni. Treba je vendarle doseči nekaj izjemnega, vzpon, recimo, ki odmeva tudi v svetu. Bolj bi morali upoštevati tudi kvaliteto rezultatov.« Pleza 11 let in v svoji beležnici Ima vpisanih pet odprav. Bit je v Andih, kjer je imela največjo ceno prvenstvena v Al-pamayu; 1983. leta je bil v Pamirju, v Karakorumu je najbolj odmevala prvenstvena v južni steni K 2, v Himalaji pa je prvi pristop s severa na Jalung Kang zanj še vedno največja duševna in telesna preizkušnja.
Tomo, saj veš, da so nekateri o naši odpravi na Lotse Sar govorili nekoliko pod-cenievalno. Bi lahko kot član odprave objektivno ocenil moštvo in vzroke za neuspeh?
Vsaj polovica moštva je biia na Himalajo izredno slabo pripravljena, bolje rečeno nepripravljena, tako psihično kot fizično. Presenečen sem bil, da so bili med takšnimi celo tisti, ki so tam že bili. Vendar tudi s kvalitetnejšo sestavo ne bi opravili nič več. Vzrok za neuspeh je treba iskati samo v naslednjem: nemogoče vreme, predvsem orkanski veter, V tem smo si bili enotni vsi člani.
Mislim pa tudi to, da bi polovica moštva čisto zadostovala. Dogodki v zadnji tretjini trajanja odprave so pokazali, da jih je skoraj tri četrtine samo čakalo, kdaj bomo pospravili in odšli. A kot sem povedal, to ni vplivalo na rezultat, bilo bi pa ceneje.
Prei si veliko smučal, tudi tekmoval. Zanimivo bi bilo zato tvoje mnenje, v kolikšni meri je alpinistično smučanje del alpinizma?
Kot celota že spada v alpinizem, saj je okolje za udejstvovanje isto. Tudi smučaš po vesinah ali stenah, le način gibanja je drugačen.
Kaj pa letanje z zmaji, jadranje s padali, morda tudi vožnje po divjih rokah? To nima z alpinizmom nič skupnega. Lahko so alpinizmu vzporedne aktivnosti, pod pogojem seveda, da se dogajajo v gorah.
Misliva, da trenutno obstaja pet glavnih področij alpinističnega udejstvovanja. To so najvišja gorstva (Himalaja, Pamir, Andi), ledene in kombinirane alpske in njim podobne stene ter kopne stene, zimsko plezanje in Športno plezanje. Tomo, kaj je zate tisto, kar bi v tem trenutku v Himalaji pomenilo več kot ostalo? Težko je reči, saj je treba upoštevati toliko okoliščin. Že vremenske razmere so nemalokrat tako odločujoče, da povprečno stvar lahko spremenijo v nemogočo. Primerjava je možna kvečjemu potem, ko je vzpon že opravljen, ko ga postavimo v prostor in čas.
Predvidimo idealne pogoje in najboljše moštvo,.,
Potem bi se odločil za severno steno Jan-nuja, zahodni steni Gašerbruma IV in K 2, južno steno Lotseja, zahodno steno Ma-kaluja — direktno smer na vrh... Med nekoliko nižjimi vrhovi bi lahko dodal še Latok in Ogre.
Kaj pa je svetovni vrh v lednih in kombiniranih stenah?
Tudi tukaj je svetovna elita že tako daleč, da jo tisti, ki so vsaj malo zaspali v spremljanju razvoja svetovnega alpinizma, sploh ne vidijo več. Zgodbam o ne vem kakšnih težavah stene Les Droites, Druje-vega ozebnika, stene Angla itd. zdaj verjamejo le še naivneži, ki nimajo pojma, kaj vse se že pleza v Jorassih, v stenah med Freneyskimi stebri pa v steni Broul-lard v Mont Blancu, Eigerju itd. Tudi v velikih kopnih stenah se dogaja isto. Si predstavljate osmo in deveto stopnjo v 900 metrov visoki steni? Najbrž ne! Zato ne zamerite, če kdaj kakšna klasična šestica dobi ime »meiišče«. Ne gre za podcenjevanje, le za ogromno kakovostno razliko gre.
Kaj si predstavljaš pod pojmom vrhunsko športno plezanje? Zanj bi lahko veljalo povsem nekaj drugega.	65
PLANINSKI VESTNIKi
Plezanje desete stopnje, torej tisto, kar je v tem trenutku ocenjeno najmanj z IX+/X— (ali 7c+/8a).
Vrhunskih rezultatov tu ne dosegaš. Do »desetke« ti manjka še cela stopnja. Praviš pa, da je vrh možno doseči tudi tu? Res sem zlezel kakšno VIII+/IX—, vseeno pa se trudim, da bi posegel še višje. Upam, da bom čez kakšno leto aH dve na takšno vprašanje odgovoril drugače.
Koliko ti izkušnje in cfosežW v alpinizmu koristijo pri pisanju za Alpinistične novice v Delu?
Seveda mi pomagajo, da določeno stvar lahko ocenim in da znam vzpon postaviti na pravo mesto. Pri tem spremljam tekoča dogajanja po svetu, kar tudi meni koristi.
Pišeš tudi o sebi?
Samega sebe človek ne more ocenjevati; napišem zato kvečjemu kakšno vest, suhoparno poročilo, morda omenim kakšno primerjavo, presojo in komentar o svojih vzponih pa raje prepuščam drugim. Vseeno ne vidim razloga, da bi svoje vzpone Izpušča!.
Kako ti alpinisti pomagajo pri oblikovanju Alpinističnih novic?
O pomembnejših stvareh seveda potrebujem dovolj podatkov. V tem primeru sem odvisen od poročanja akterjev in od njihove poštenosti. Vendarle na koncu nekdo mora reči zadnjo besedo in dosežek ovrednotiti. Vsi, ki delamo na tem področju, si prizadevamo, da bi to počeli karseda reaino.
Kaj pa okoliščine, na katere ti nimaš vpliva pri oblikovanju tekstov?
Drzen Tomov podvig
Eden izmed najdrznejših podvigov leta 19B6 v Alpah je bil, kot poroča zadnja lanskoletna števlJ ka revije »Der To ur is t" iz NOR, vzpon po treh največjih severnih stenah v komaj enem tednu, In sicer solo In pozimi. »Ta uspeh,« piše v reviji, »se je posrečil Jugoslovanu Tomu Česnu iz Kranja. V noti od 6. na 7. marec Je v IZ urah preplezat Eigerjevo severno steno. Nato se je od' peljal 2 avtom v Chamonhc, Kjer je 9. marca v štirih urah splezal severno steno Gmnctes JoiaS5.es prek Mrtvaškega prta. Med 11. Sn 12. marcem Jo Tomo v desetih urah preplezal severno steno Matterhorna, ki mu Je zaradi slabega vremena povzročala največ teiav. Tomo pri tem podvigu rti uporabljal nobenega helikopterja, z njim nI bilo nobenih novinarjev in televizijskih snemalcev. Le gor-nliki prijatelj je bil pod steno, da Je skrbel za radijsko zvezo.n
Čeprav je od Cesnovega podviga minilo ie precej čaea in čeprav vemo o nJem veliko podrobnosti že od prej, smo to novico iz vzhodnonemške gornisfce in popotni?,ko revije vendarle prevedli: da se ve, kako In koliko časa v svetu šo odmevajo uspehi vrhunskih slovenskih gornikov.
Tomo Česen
Na voljo imamo določen prostor, ki ga moramo vsak teden zapolniti. Včasih seveda preveč napišem in mi krajšajo. Zgodi se tudi, da urednik spremeni naslov. Do tega je upravičen iz tehničnih razlogov, toda zaradi tega je bistvo mojega sporočila bržkone lahko precej drugačno. Na srečo se to ne dogaja prepogosto.
Se kdaj zgodi, da določenim akterjem ni všeč način tvojega vrednotenja? O, jal A mi tega, žal, ne povedo. Zvem pa posredno, ko najdejo drugega pisca, ki jim kajpada mnogo laže nasede. Ta sicer vse !epo napiše, vendar se ne znajde najbolje, ker alpinizem ni njegovo področje. Občutek imam, da so potem alpinisti še manj zadovoljni. Na srečo so tudi takšni primeri redki.
SI prepričan, da imaš za vse alpiniste in za vse njihove dosežke enaka merila? Ja, vsaj trudim se objektivno ovrednotiti njihova dejanja, ture ...
Vzponu po Črnem biseru in sestopu po Varianti je bilo (v istih Alpinističnih novicah 10. 8. 87) namenjeno še enkrat več prostora kot pa Stebru navzgor in navzdol, JLA in Zajedi, vse v šestih urah? Skoraj sem prepričan, da so to opazili tisti, ki teh smeri sploh ne poznajo. Prav vse te smeri pa sva s Silvom splezala oba in tako dobro veva, kaj pomeni Črni biser solo. Sicer pa stena še vedno stoji in vsi lahko poskusijo.