Stran 83__________ANGELČEK___________LetoJO
Vladimir Borovščak
V nedeljo dopoldne.
»In Gospod fe rekel: Praznuite moj dan!  Kdor  ga skrunl, bodi umorjen.« (II. Moizesova knjiga, 31. M.)
Jj^sako poletje je prišel tuj človek v našc kraje. •^ Jesen, zimo in pomlad je preživel na Nemškem v Monakovem, kjer je učil slikarstvo; o počifcnicah pa je rad zamenpl velikomestno živlienje z našim gor-skim zatišjem. Ni bi] našega rodu, a priučil sc je na-šemu jeziku tako, da si ga težko spoznal za Nemca. Včasih ie lovil ob rečici postrvi, včasih šel na lov, največkral pa so ga ljudje srečavali z malim stolčkom in torbico v roki: risat in slikat je hodil naše pisanc loke in mračnc gozde in gole skale naših gora. Na oknu niegovega stanovanja \e navadno stal cvetični
 »lonček, poln rdečega ravšia z naših planin. Ljudje pa so se možu nekam izogibaK. OdkTaia je bilo to neum-ljivo, saj 'e bil zelo prijazen z njimi; pozncie enkrat pa mi je povedal cerkovnik Tine pravi vzrok, z.akaj ne uživa ta tujec pri liudeh spretovanja: »Ta človek nima nič verc. V cerkev ga ni nikoli, in ko zvoni,
Ul se ne odkrije — kaj bomo z njiml«
B          Zdaj ga ni več, da bi slikal in risal naie gorske
kraje. Gori pod pečino na Škrbini se bere uklesano njegovo ime, in črn križ ie nad imenom. Ondi se je
ponesrečil.
«   •   •
Veliki Šmaren, največn praznik Matere božje, je bil tisto leto ravno na nedeljo. Dan je bil jasen id prenasičen od solnca, kakrini so le julijevi ali avgu-
lcto 30                   ANGELCEK__________Stran 83 1
stovi dnevi. Cerkveriik Tine je že odzvonil »v prvo«,    I kakor pravijo pri  nas,  V resno-počasnih  zvokih  je   I vabil   vcliki   zvon   v   hiso   bož-jo,   Bogu   ;n   Mariji   v    I čast. Po beli prašni cesti si žc srečal starčke in žc-   I nice, ki so šli počasnih korakov proti župni cerkvi.    ¦ »Bog ve, ali mi je prisojeno, da učakam še enkrat ta   M dan?  Letos moram kaj veČ  moliti, ko sem  še pri   ¦ zdravju,«  so govorile  ženice z  osivelimi  lasmi pod   ¦ črnimi rutami. Tudi Rebernikov Matijec je že odšel    I z doma — oni Matijec, ki je do 50. leta živel tako,    1 kakor ne bi bil smel; potem je pa nckoč le sklenil, da mora storifci tudi kaj za svojo dušo. Pred belimi hišami s cvetočimi rdecimi naglii v zclenih oknih pA so stali možaki in  kramljali o letini  in o novicah, pripravljeni vsak hip, da odidejo proti cerkvi. Zvo-nenje Velikega Šmarna je našlo vaščane pripravljene; vse je šlo v službo Bogu in Materi božji.
Samo dva sta bila, ki tiista mislila ta dan v cerkev, Oni Ietoviščar z Nemškega in pa Anžctov Andrej sta bila to. Andrej je bil nckdaj še dosti prida, ali odkar je prišel od vojakov, sc je doccla predrugačil. Bil je v pohujšanje vsej vasi. In tega Andreja je oni profesor rad jemal s seboj na gore, kcr je bil fant vajen potov in spreten ko divja koza. Tako mu je tudj ta dan poslal par kronic z naro-Čilom, naf gre z njim na rob Škjbine, kcr letos gnczdijo gori sokoli. Ondi hoče vzeti mladiče in jih udomačiti.
»Hvaljen Jezus!« — »dober dan Bog daj!«, tako so pozdravljali kmetjc izletnika, ki sta šla v gorskih nakovanih čevljih mimo njih. Ko sta bila pa za njimi, je ta ali oni pikro pristavil: »Ta dva pa nista na naibližji poti v cerkev.« — »Tak dan, tak velik praz-nik!« so godrnjali drugi. »Ali nimata zadosti šcst dni zase? Kaj res ne moreta dati Bogu in svoji duši enega
Stranj34__________ANGELČEK                  Leto 30
<toe v tednul?« je reke! upognjeni Slapar iz Pod-klanca. Ona dva pa sta koračila naprej, najprvo po beli cesti, pri kapelici pa sta krenila na desno ob potoku, koder je vedla v senci jelš in vrb steza v slrmi breg. Vedno slabše se je poznala put; pod pe-ščeno rupo je je pa kar zmanjkalo. AH to ni prav nič molilo izietnikov. Saj Andrej je bil star že 28 \et in še sam ni vedel, kolikokrat je že prehodil ta kraj ko dežko in ko fant.
»Fi—u-u! Fi—u-u!« se je oglasilo tedaj z modre višine.
Lelovičar in Andrei sta se spogledala in si pri-kimala. »Na pravem sledu sxa! Starka se žc oglaša nad gnezdom,« je pripomnil Anžetov.
Iz dolinc pa je priplaval glas zvonov: tri četrt na deset je pritrkavalo.
»Vi, gospod, kar tukajle ostaniiel« je rekel Andrcj. »Meni pa dajte vrcčo in okovano palico, da grem kar satn gor. Dobro poznara vse skalc«
»Ne, ne! Le kar ti bodi tukai!« se je branil go-spod. »Malo mi razloži, kje je pot najbolj varna, pa botn že prišel na vrh. Rad bi videl gnezdo sam ia mlade sam vzel iz njcga.«
Par hipov pozneje je gospod že previdno stopal po žlebu, ki ga je naredila med skalami voda ob neurjih. Potem se je pa začel opriiemati golih skal in lezcl počasi med njimi proti višini. »Bolj na desno!«
—  je vpil Andrej za njim. »Rajši se primite za skalol
—  Primite se za tisti borovec! — Na levo sedajU Letoviščar, ki tudi ni bil prvič na gorah, je piezal ia plezal... Vedno biiže je bil borovcu, ki se je skla-nial nad pečino. Še par hipov — in sivozelena obleka je izginila za zelenim drevescem in za skalo.
Leto 30__________ANGELCEK_________Stran 85
Na vrhu je pa iz dracja in slamnalih bilk nekaj zacvililo. Ko sta začutila mlada sokoliča, da prihaja nad nju nekdo drugi ko mati, sta se pognala vznak nazaj v nemarno zmetano gnezdo, udarila s perot-kami in začela presunljivo žvižgati. Ali bilo je zastonj! Čez hip je bil prvi že v vreči. Ko pa je hotei lovec stegniti roko po drugem, se ie nad njira nekaj zasen-čilo — starka je planila poleg gnezda In usekala z ostrim kljunotn.vsiJjivca v roko. Tujec ;e zaklel, jezno mahnil proii ptici in naglo pograbil še drugega mla-diča. Z našopirjenimi peroli je sršela starka okrog praz.neLa gnezda in upirala svelloriave oči s črao zenico v človeka, ki ji pokončava rod in dom.
»Zdaj se pa lc zaganjai, nc boš jih vcč videla!« je siknil letoviščar, potem pa se zacel prcvidno pla-ziti proti borovcu.
Iz doline se je zopet oglasil zvon. ;>Povzdigo-vanre jel« je rekel napolglasno Andrej pod pecino. Sporanil se je, kako drži duhovnik ta hip sveto hostijo nad glavo in se množica ob zvončkanju trka na prsi. Tesno mu je skoro poslalo v tej skalnati samoti. On postopa s tnjci, doraačini pa vrše svojo dolžnost! Skoro prisiljen poklekne, se prekriža in udari trikrat na prsi.
Par minut pozneje pa nekaj udari kakor ob tla tik pcleg nfega, Pridrči kamenje, potem fe pa trenutek zopet vse tiho. »Moj Bog, padel je čez rob!« vzdahne Andrej. Skloni se in zagleda v grapi pod seboj znano sivo obleko. Iz doline pa zapoje zvon v drugo, v znak, da je povzdigovanje sveie Krvi. Nato pa zopet mrtva-ška tišina.
Andreja dvigne skrb. Hip pozneje je že klečal ob umirajočem letoviščarju, Nerazločno je ta nekaj mnnral   in   pretresljivo   vzdihal,   Poleg  njega   pa  je
Stran 86_________ANGELČEK__________Leto 30 ¦
odskakoval sokoKč, ki je ostal pri padcu živ in se izmotovilil iz vreče. »Fi—u-u, fi—u-u, fi—u-u!« se je   _ oglašala   starka   iznad   pečine.   Začula  je   bila  klic  H mladička.                                                                  ¦
»Ka| pa zdaj?« je vzdihnil Andrej in se ozrl na telo, ki se je ravnokar streslo. Počasi je vstal in težkih korakov nastopil pot z žalno novico. Ko je odšel proti rupi, je bilo okrog mrlica zopet vse tiho.
Pa le za hip. Kajti ujeda se je spustila proti kraju, kjer jo je klical mladič. Prijela ga je varno v Itremplje in odnesla vrh skale v gnezdo. Precej potcm pa se je vrnila, malo oprezovala, pa sedia mrliču na prsi, nastavila kljun na stekleno oko, ki se je nepre-mično upiralo proti modrini, in krepko usekala.
Iz doline se je zopet zaslišal zvon: zadnji bla-goslov! Tedaj se je množica usula iz sopanie cerkve. V solnou so se zasvetile židane rute deklet in- belo-polikane srajce fantav, s kamiŽolami na ramah. En četrt na dvanajst je udarilo v zvonikti. Gori v skalah so pa imele ujedc ta poldan bogalo kosilo.