Lisi 47. f m v • lecaj XLV. i i Izhaj ) ■ vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 23. novembra 1887. Obseg: Naznanilo in razglas. Naznanilo. Kako ravnati z novimi sodi. kranjske. Sadjarjem f Gospodarske novice. Razne reči. Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe „šnopsa". (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica. Naši dopisi Zemlje- in narodopisni obrazi. Novičar. Nasledk Gospodarske stvari Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1888 leta poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz- učil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenj > in . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: ubožni list, spričevalo o poštenem vedenji, in potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške 2 pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1888. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živeža in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. in mesovnih zatorej naj bi skrbela županstva, da do bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača živinskega in mesovnega oglednika. 9 in Grof Thurn-Valsassina prvosednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembr t m sicer 27 decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiska vali podkovske šole, 28. decembra pa za učence pod- podkovstva ogledovanja klavne kovske šole vine in mesa. Kovači skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15 kateri se hočejo podvreči tej dne decembra Vodstv podkovsk v Ljubi dne novembra 1887. Dr. Karol vitez Bleiweis. Kako ravnati z novimi sodi. novimi sodi moramo tako ravnati da izpra-vimo iz lesa vse, kar bi utegnilo škodovati moštu ali vinu. V to svrho služi najbolje izpiranje s kropom. Nekoliko dni poprej morajo pa sodi z vodo napolnjeni biti. Zatem jih je prati s Kropom, dokler ne teče iz njih popolnoma čista voda tako, da nima nobene barve in nobenega okusa. To namreč kaže, da so vse razkrojljive in raztopljive tvarine odpravljene. Sedaj lehko precej sod nalijemo z moštom ali z Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo vinom. Kjer tega ne storijo takoj, naj sod malo po-v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih žveplajo in tako na suho postavijo. Namesto žvepla bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih rabi tudi dobra žganica, s katero sod izplaknejo. Vend stane to prevei in tudi ne pomaga zoper plesen tako gotovo kakor žveplo. Starega vina vendar ne natakajo v nove sode, ker utegne poleg vse opaznosti v lesu ostati še nekaj škodljivih tvarin, ki potem dajo vinu neprijeten okus ali mu vsaj barvo pačijo. Tega se ognemo, ako nalijemo nove sode prvikrat z moštom. Če nimamo kropa pri rokah, treba sode večkrat z vodo naliti in to zopet odtočiti in z novo nadomestiti, dokler ne odteka zelo snažna. Zatem vliješ v sleharni sod vrele vode, z vodo pomešane, (5 do 10 kilo na 100 litrov vode) in ga ž njo močno izplakneš, po 24 urah ponovi delo, izmij sod in nalij z moštom. Kadar je ta zavrel, dober je sod za vsako vino. • ' *v Po nekod imajo pa navado nove sode na vročem sopuhu pariti in tako sušiti. Par potegne vse vinu škodljive tvarine iz lesa. Toda tako sode za vino pripravljati je sicer najbolje, pa v to svrho treba je parne mašine, katere si ne more vsak vinogradnik omisliti. Kaže torej, da bi si jih veče občine priredile za splošno porabo vseh domačih vinogradnikov. Veliko manj cikastega, kalnega in zaduhlega vina bi imeli ljudje. Kajti večina bolezni prihaja vinu od slabih sodov, ker niso bili prvikrat dobro pripravljeni ali so bili pozneje zanemarjeni ter nikoli prav osnaženi in izprani. Allgemeine Weinbau-Zeitung. Seja glavnega odbora dne 6. novembra 1887. v ■ ® Posvetovanje je vodil gosp. Gustav grof Thurn, navzoči so pa bili odborniki gg. Kastelic, Murnik, Povše, Robič, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik gosp. Gustav Pire. Poročilo vis. c. kr. trgovinskega ministerstva, da je imenovan za družbenega zastopnika v železniškem sovetu gospod Karol Luckmann, vzame glavni odbor na znanje. C. kr. deželna vlada se zahvali za kmetijske knjige, katere je družba darovala dvanajstim šolam na Kočevskem in šolama v Slavini in Vipavi. Gosp. Zelenu v Senožečah dovoli glavni odbor prodati subvencijskega bika, ker je dokazano, da ni sposoben za pleme. Prošnji gosp. župnika Brenceta, naj da glavni odbor nekoliko drevja brezplačno občini Št. Gregorski, kateri je naredil zgodnji sneg veliko škodo na sadne n drevju, ne more odbor ustreči, ker družba nima še letos drevja, da bi ga oddajala. Glavni odbor ukrene podpirati prošnjo občine Kranjskogorske, da naj namreč vlada dovoli, daprelože jesenski semenj zopet na prvotno določeni dan Tajnik Pire poroča, da je rokopis za „Navod k obdelovanju šolskih vrtov" dokončal, in da ga bode predložil prihodnje dni kmetijskemu ministerstvu. Glavni odbor ukrene »Kmetovalca*' z novim letom nekaj predrugačiti in zboljšati, ter mu dajati prilogo, katera se bode bavila le s sadjarstvom in s šolskim vrtnarstvom. Ob enem ukrene glavni odbor rešiti s tem ukrep občnega zbora, ki slove: Glavni odbor naj gleda, da bode »Kmetovalec" izhajal vsako soboto. Zaradi denarnih razmer ni mogoče tega ukrepa prihodnje leto zvršiti, vendar bode glavni odbor na omenjeni način zboljšal »Kmetovalca." Glede ukrepa občnega zbora, naj se glavni odbor obrne do c. kr. deželne vlade zaradi preseljevanja z Belokranjskega v Ameriko, ukrene glavni odbor kar je primerno. Glavni odbor ukrene na predlo? gospoda ces. sovetnika Murnika, toliko časa ne rešiti ukrepa, naj namreč kmetijska družba gleda, da pošlje nekatere Vipavce pletarstva se učit, dokler ne napravijo v Ljubljani obrtne šole. Glavni odbor ukreue prositi deželni zbor izdatne podpore za kulturne namene, ter izroči posvetovanje o tej reči odseku za splošne reči. Za nove ude se vzprejmejo gg: Janez Hladnik, kaplan v Polhovem Gradcu. Janez Koprivnikar, dekan na Vrhniki. Josip Bricelj, posestnik na Vrhniki. Jakob Žitko, posestnik na Vrdu. Matija Žitko, posestnik na Vrdu. Jakob Malavašič, posestnik v Šentjoštu. Teodor Frohlich, pivovar na Vrhniki in Ivan Gradišek. posestnik v Zalogu. Sadjarjem! Skoraj vsako zimo oglodajo zajci veliko sadnega drevja. Posebno so jim všeč jabolka. Drevje moramo torej v pravem času zavarovati. To pa lahko storimo na več načinov. Eni ov jo drevje z rženo slamo. A lačni zajci odtrgajo slamo in oglodajo drevo. Drugi odenejo drevje s trnjem. To delo zahteva primeroma dosti časa in je jako sitno. Skušnja me uči. da je najbolje, če namažemo drevje z redkim močnikom iz kravjaka, krvi in apna. Vsake tvarine vzemi e n o tretjino. Drevje namaži kacega lepega, suhega dne, da se lehko pusuši mazilo, predno nastane večerni hlad. Če bi pa dež odpral mazilo, tedaj moraš zopet mazati. Tega mazila se gotovo ne dotakne zajec. Poleg tega pa to mazilo pokonča vso mrčesjo zalego po lu-bovih spokah in po mahu ter ohrani drevesu snažno in gladko ljubje (kožo). Janko Zirovnik. Strupena rosa (Perenospora viticola). Letos smo pogosto opazovali, kako je trsovo listje rjavelo, se sušilo ter naposled odpadlo, da grozdje ni moglo rasti, ne prav zoreti. Sprva so imeli te prikazni za grozdovo bolezen, pa so se varali in prenaglili, kajti tukaj imamo drug plesenj, ki je različen od onega, ki pouzro^uje navadno grozdovo bolezen. Slednjemu plesnju ali glivi pravijo, da je medena * rosa ali znanstveno: Oidium Tuckeri. Temu plesnju na javni dražbi 31 Plemenske bike muricedolske pasme so kupili oktobra v Litij pa o katerem danes pišemo, velijo znanstveno: Pere- spodarji: Anton Rojic iz aslednj t go- Vida pri Zatičini, Anton nospora viticola. Razlikuje se od prvega po glivicah Planka iz Gozda, Jozip Flisek iz Leskovca in Marija zajedavkah, prezimuje v podobi trosov, po katerih se Gressel, graščakinja v Trebnjem, tudi dalje zaploj na Ta plesen tamošnjem nahajal se je s prva v severni Ameriki kojemu so znanstveno * Društvo za varstvo avstrijskega vinarstva na domačem trsi Dunaji je dobilo letošnj pomlad 160.800 trt iz Ame dali ime: Vitis labrusca, aestivalis, vulpina, cordifolia toda > 1878 najdemo ga uže v Evropi. Zapazili so ga najprvo na Francoskem, od koder se je razširil v Švico, Italijo, Ogersko, Grecijo, Nemško ob Renu, kjer je rike in 111.565 ameriških trt s Francoskega. Teh trt je prišlo na Kranjsko 1.000, na Štajarsko 17.600 in na Primorsko 20.000. Društvo nam naznanja, da ima vsako mnogo škodoval trsovemu listju. se. Napada navadno listje, ki začne rjaveti in krčiti Med tem stopi beli mah na spodnji strani lista leto na razpolaganje le malo takih ameriških trt, ki so iz krajev, koder nimajo trtne uši. Tiste ameriške trte pa, ki so iz okuženih krajev, sme pa društvo le proda- jati, koder so uže uradno konstatovali trtno uš. bolj na dan in list naposled odpade. Časih napade pa tudi grozdje, ki začne gnjiti ter kmalu konec vzame. Beli mah prenese plesenj na drug trs, katerega se po- v treh dneh. Zato kaže pred zimo vse trsovo Razne reči. prime stje sežgati. Pokončavajo oni plesenj navadno z apneno vodo ali z raztopljenim bakrenim vitrijolom. Prvi pomoček, v Ce so telički dvojčki za pleme. Veliko so uže govorili in pisali, če so telički, dvojčki za pleme ali ne dobri Iz svoje skušnje vem, da sta bili za pleme To namreč apnena voda, pomaga le, ako se z njo pogosto junici dvojčke petih slučajih, edil skušnjo, da dvojčka raz- mi je znano po škropi na trsovo listje, najmanje po 17 do 18krat, kar pa nareja preveč dela in stroškov. Bolje kaže z vitrijolom škropiti, ker dvakratno škropenje zadostuje, če je tekočina le za 3% z vitrijolom napojena. Ni treba se bati, da ne bi grozdje kaj bakra v sebe dobilo in soljo (Kleesalz) Ravno tako sem pa nai nega spola nista za pleme; junec je uže sam na preslaboten jalova. junice se pa plem sebi prime, ter ostane J. R. Lise od rjavine odpraviš iz perila s ščavno dobiš v vsaki lekarni, s ku- ki ga naposled še med vino spravilo, ki bi vsled tega hinjsko soljo, z limonovim sokom in z mehko (deževno) moglo biti zdravju škodljivo. Tega se ni bati, ker so vodo. Te reči zmešaj vse skupaj ter jih hrani v dobro poskušnje ono bojazen kot ničevo popolnem ovrgle. zamašeni steklenici. Blago, iz katerega hočeš tako liso Neki profesor Rathai poroča, kako so na ta način izpraviti, zgrej poprej z vročim likalnikom po lisi in blizu Kormonsa obranili veliko vinogradov zoper Pere- okoli lise, potem pa namoči liso z imenovano zmesjo, nosporo; škropili čino. so trsovo listje s vitrijolasto teko- in precej bode izgiuila. Naposled izperi vse dobro z Zatem je vinograd čudovito lepo ozelenel. je videti kakor zelen otočič sredi rujave puščave. Bil Tr- vodo. w Nezrelo sadje, katero je na pr. veter o tresel z sov je bilo 160.000; škropili so jih dvakrat, namreč drevja, dozori popolnoma, ako je deneš na dne 28. junija in 22. julija, z apneno vodo, kateri je koprive, ka- tere pa vedno menjavaj, da so sveže. Sadno drevje očistiš mahu, ne da bi mu ško- bilo primešane 3% vitrijolaste tekočine. Mošt od grozdja, čegar trsovo listje so bili škropili na povedani način, dovalo, ako je namažeš z lugom od navadnega pepela kazal je na moštni tehtnici 21 do 23% cukra, grozdje ter mu primešaš na vsakih 20 litrov po pol kilograma od neškropljenih trsov je pa bilo veliko slabše ter mošt pepela. To zmes moraš skuhati in vročo po deblu na- malo dneh odpade mah in se ne prikaže pokazal samo 11 do 12% cukra mazati Nadejamo se podobnih vspehov tudi na vinarski več prihodnje leto. šoli v Mariboru, kajti tudi tukaj so trse škropili zoper se Perenosporo z vitrijolastimi tekočinami. Trsi so pomladili, kazali zeleno listje sredi rujavega vinograda ter imeli obilo prav lepega grozdja. * » • Ako hočeš nadležno mačko proč spraviti s kakega mesta na vrtu, potresi tist prostor s paprikovo moko. Zlasti v drevesnici so včasi mačke sitne, ker se vzpenjajo in raztegujejo po mladem drevju ter mu tako odluščaj popie Drugače je pa mačka v obče na tu Gospodarske novice. koristna. Odeja je konjem v hlevu škodljiva. Neki ame- * Gospodarskega lista goriškega uredništvo je riški kmetijski list trdi, da je pokrivanje konj v hlevu prevzel s 20. številko gospod Ernest Klavžar, uradnik škodljivo Konj postanejo mehkužni in se potem radi pri deželnemu odboru v Gorici, ker je prejšnji urednik prehlade. Odejajo pa konje zato, da dobijo lepšo dlako, gosp. Ernest Kramer odložil uredništvo. Gosp. Kramer, vsled tega pa trpi zdravje. Ob hudem mrazu je uže dosedaj vodja goriške kmetijske šole, popustil je službo dobra odeja, vendar je še bolj za to skrbeti, daje hlev vodje. dovolj gorak. * — Mrčes izpraviš iz kleti, ako postaviš vanjo navpik novo in svežo brezovo metlo. Mrčes, zlasti stonoga i. dr., skrije se v brezovo metlo, v katero prav rad zleze. Ako potem ven neseš brezovo metlo, otreseš ali vtakneš jo v vročo vodo, pomoriš lahko hitro vse živali, ki so se poskrile v metlo. — Rman (Schafgarbe) po mnogih skušnjah prežene muhe in brenclje konjem in drugi živini tako gotovo, da je to zelišče, katero pozna vsak pastir in ki raste povsod, najboljša pomoč zoper mrčese, ki včasih • * hudo nadlegujejo živino. * — Zajcev se obvaruješ v drevesnici, ako obesiš nekaj petrolejevih luči po drevju v drevesnici. Tako saj trdi vrtnar Goli v Bissingu. — Da ne rjavijo žeblji, kateri se zabijajo v les, zbelijo se v ognju toliko, da so rdeči, in potem se de-nejo precej še zbeljeni v laneno olje. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. s, 73. Arabska. Arabska je največi poluotok na vsem svetu; obliva ga perzijansko, indijsko in rudeče morje. Ta skoro nič razdrti poluotok je dosti visoka planjava, ki je pokrita večinoma z golimi skalami, ob straneh pa jo ograjajo v stopnje zraščene gore, ki so na vzhodu in zahodu z gozdi odete. Osrednja planjava Nedžd je zelo malo poznata, sodijo, da je večinoma peščenina, brez vode in drevja, v marsičem podobna Afriki. Podnebje je zelo suho in soparno, tako, da so ob rudečem moriu kraji, ki jih uvrstujejo med najtoplejše » ■ š ' ^ ® - » T, i i * t ~ » l ' ** i '"S ^ TV • na svetu. Po severnih krajih veje pripekajoči samum, po južnih primorjih pa vlažni monsun. Arabska ima malo voda, velike reke nima nobene, tudi ne večega jezera, kolikor do sedaj znamo; ima le nekaj malega brežnic in pustinjskih rek. Flora arabska je malo poznata do sedaj. Severne in notranje pokrajine imajo menda prav take biline, kakor Sahara, krasna vegetacija pa se razgrinja ob rudečem morju, kakor nam je to sporočil botanik Forskal. Najbolje na glasu v Arabski je kava in razne dišaviue. Tudi favna arabska ni kaj prida poznata, slična je menda saharski; ima toraj velblode, opice, bivolo, antilope, divje konje, koze, zajce, zebre, hijene, šakalje, leve, štruce, orle in druge ptice. Stanovnikov je v Arabski do 4,000.000, drugi pa zatrjujejo, da jih je tudi 6,000.000. Ločijo se ua severne kočevnike, katerim se v obče veli Arabci, in na južne Himjarite. Razen teh je nekaj Judov, Turkov, črncev, Baniajanov in Samaulov. Po primorskih mestih so se naselili tudi Evropejci. Severni narod je vitke postave, lepo raščen, podolgastega obraza, širokega čela, črnih oči in las, jako krasnih belih zob, nekoliko zavaljenih ali debelih žnabelj in smelega pogleda. Hvalijo njegovo junaštvo in velikomiselnost, ali tr lastnosti potemnuje njegova ohola in prekanjena okrutnost. Z vojskami islamskimi se je razširil po velikem kosu severne Afrike, po vzhodnem obrežju Madagaskarja, po Siriji, po Perziji in po Mali Aziji. Koliko duš šteje v &ami Arabski, to se niti približno ne more povedati, kajti sedaj govore arabski tudi Himjariti, ki so narod politiški potlačen in iznarodjen. Razloček obeh narodov pokazuje se najbolje v načinu življenja. Pravi Arabci so kočevniki (Beduinci), a Himjariti so poljedelci; prvim se studi delati na polji, in stalni dom jim je znak robstva. Arabca živi velblod, ovca in datelj, ako bi tega ne imel, ne ve, kaj bi začel. Velblod mu daje tudi še dlake za plašč in šotor. Goveje živine, oslov in mezgov ima Arabska primeroma malo, temveč pa ima konj, ki slove po vsem svetu, vzlasti oni z Nedžda. Razen rži in ječmena prideluje Arabec tudi rižo, duro in deteljo. Najvažnejši pridelek pa je kava, vzlasti v Jemenu. Na vrtu sadi čebulo, melone, ananase, mar-garane in smokve. Z divjih gozdnih bilin so na glasu one, s katerih se kadilo dobiva. (Dalje prihodnjič.) Podučne stvari. Nasledki „šnopsa". Plahtač. (Dalje.) Ubogi stric in drugi domači, se ve, da so mu tudi vse verjeli; ves sum izvršeno tatvine padil je na — v tem obziru — nedolžne tatove. Po nepoštenem potu prisleparjeni in ukradeni denar je Friceta vedno bolj mikal. Pri stricu ni smel in ni mogel ž njim na dan. Zaprosil je strica, opomnivši mu, da je, kakor se kaže, ž njim vred v štacuno njegovo tudi nesreča prišla, dasiravno se je ves čas z vsemi močmi prizadeva, stricu le koristiti, da bi mu napravil spričevalo o popolni izurjenosti trgovskim pomočnikom. Rad bi šel malo po svetu si sreče poiskati in pri kakem drugem trgovcu v službo stopiti. Stric, kojega bil je Frice se svojo jezičnostjo popolno preslepil in za-se pridobil. udal se je; napravil je svojemu stričniku dobro spričevalo o sposobnosti trgovskega pomočnika. Povrhu tega obdaroval ga je tudi za pot v tuj svet precej dobro še z denarjem ter mu priporočal, da, ako mu Bog kako dobro službo nakloni, naj bode svojemu gospodarju po-korno-udan, poslušen, zvest in pošten, kakor se to pravemu kristjanu spodobi. Frice mu je vse za žive in mrtve obetal, a se mu za te lepe nauke tudi kaj pre-srčno zahvalil. Delal se je tako same hvaležnosti gin- ljivega, da je imel vse solzne oči. Kar je hudobni Frice nameraval, dosegel je vse. Sedaj bila je temu hudobnemu nehvaležnežu, sleparju in tatu prva skrb, na skrivnem prisleparjene in ukradene denarje lepo na dno svoje popotne torbe med drugo 3?3 ropotijo pospraviti in zakleniti; ključek imel je pa vedno na javni dražbi prodali, da so si tako svojo upnino po pri sebi na motozu okolu vratu mesto svetinj pod krili. obleko obešen pri tem drugega ostalo ni, nego edina ez par dni potem poslovil se je Frice hiša z golimi stenami v stanovanje njemu samemu in pri svojem stricu kaj ginljivo, se ve, da farizejsko. Frice jo je popihal iz mesta Z.....naravnost proti Kranjski. Pred vsem bilo mu je na tem, da je prigo-ljufane in ukradene denarje pod izmišljenim imenom v vsak : šel njegovi precej številni družinici. Ker pri takih britkih okoliščinah Rebrnik Plahtača in dragih trgovskih pomočnikov več potreboval ni. od- pustil vse. hranilnici obrestovno Ob slovesu pohvalil je Rebrnik Friceta naložil. Bogat hotel je na način postati mestu ga pa ni veselilo ostati za njegovo pridnost prav zelo, ter mu voščil zopet kmalu se ve, da tega kako dobro službo dobiti. Revež je toraj na deželo, da tam svoje delo zlobno sti poskusi vedel ni, da ga je Plahtač poleg dobrega pogojenega pla nadaljevati. Tri cele dni je hodil vedno dalje, a za-nj nikjer ni bilo nič povoljnega. Četrtega dne zvečer pa čila, vico koj mu je redno izplačeval, tudi skoraj ob polo-vega nekdanjega premoženja pripravil. Kot tem selu bilo nekdaj strica Antona, zapusti je Plahtač tudi sedaj svojega i s sol- prenoči v prijetnem selu Podpečinami. je trgovstvo in obrtnija ob istem času v najboljšem raz- lahkomišljenega in preveč zaupnega gospodarj cvitu. Poizvedel je tudi prec ta večer po vseh okoli- zami v očeh. ščinah tega kraja. Kar je zvedel, dopadalo mu je vse, Iz Podpečin krene jo Piahtačev Frice naravnost v toraj ni čudo bilo, da biti, je želel si v tem kraji službe do- mesto T ... — Tudi tu spravi svoj prisleparjeni denar Kar se mu je tudi pri trgovcu „z raznim blagom: na varno mesto v hranilnico pod raznimi izmišlje Rebrniku" posrečilo. Friceta Plahtača sprejme ta vrli nimi imeni. Sklene pa tudi, svoja sleparstva še na kak in blagi mož, kot trgovskega pomočnika za mesec dni nov način poskusiti. Oglasi se pri vodstvu zavarovalne v svojo štacuno na poskušnjo. svojo zvito spretnostjo banke ,,S u za praktikanta. Kmalu pridobil si je malopridnež pri novem gospodarju si kmalu popolno je tudi v tem obziru toliko praktične izurjenosti, zaupanje pridobil. Večkrat je Plahtač novega gospodarja postal pravi uradnik z precej dobro plačo na leto. da je Ker na to in ono reč opozoril, kako bi se dalo pri trgovini je imel pa med vsemi skoraj najbolj gladek in namazan bolje urediti 5 da več dobička donašalo. In navadno Je kikrat pravo pogodil. Rebrnik bil ga je kar vesel zaupal mu je slednjič vse — celo štacuno in njeno vod- sleparski mlin. stvo; postal je po preteku nekoliko mesecev sam knjigo- jeziček, odločilo ga je vodstvo zavarovalnice za popoto-valnega agenta. To je bil zopet pravi žleb na njegov (Dalje prih.) vodja ob enem tudi kasir. Med tem Rebrnik po nekem bogatem sorodniku podedoval celih 35.000 gold ah, mislil si štacuni ima da mu pretnega Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani je imela, zatoraj peča se sam vedno manj za trgo- kakor smo uže objavili, dne 21. oktobra t. 1. svojo redno vino svojo. Prikupi si toraj nekoliko zemljišča, da bode sejo pod predsedništvom gosp. zborničnega predsednika Josipa Kušarja, v navzočnosti vladnega zastopnika, Uže preje na dobrih gmotnih sedaj več zmanjkati ne more. nadomestnika. mogel tako včasi ma za kratek čas tudi pokmeto vati Rebrnik je, dasi do tega časa prav varčen in trezen, pričel vedno pogosteje gostilne v kraju obiskovati; udal se je pa tudi raznim igram, katerih do c. kr. vladnega svetnika g. Jos. Dralke, in naslednjih gospodov zborničnih udov Ivana B a u m g a r t n e r j a Ivana Dogana, Oroslava Dolenca, Iv. N. Ho rak a, sedaj še poznal ni. In tako sta Plahtač Fric in pode- Frana Hrena, Vekosl. Jenka, Antona KI ei na, Frana dovani tisočaki kmalu gospodarja Rebrnika ua napačno O mer se, Mihaela Pakiča, Ivana Perdana, Vasa pot sp to bilo je pa spridenemu Plahtaču Petričiča in Fr. Ksav. Souvana. prava deroča voda na njegov mlin. Gospod m J le GGspod zbornični predsednik konstatuje, da je za tu in tam včasih po nekoliko trenotkov v svoji štacuni sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočno, pomudil, ter svojo blagajnico takrat radovolj odprl, ko je bilo treba primaujkljej za štacuno prejeto blago poplačati. otvori sejo ter imeuuje overovateljema današnje seje gg. novo naročeno in Ivana Baumgartuerja in Frana Ks. Souvana. Plahtač pa » ko je videl, da mu je prilika za novo sleparstvo kaj ugodna, zamudil ni prav nobenega tre- . Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Zbornični tajnik poroča o doneskih za strokovno šolo za lesno obrtnost. C. kr. deželno predsedništvo je nutka, da se na škodo svojega gospodarja sam okoristi, javilo, kakor je znano slavni zbornici, z dopisom od 18 Manje in večje svote je skoraj slednji dan izneverjal in marca 1887, br. 710, da je Njega Vzvišenost gosp. mi nister za uk in bogočastje naznanil z ukazom od 11 to tem bolj, kolikor bol] se je gospodar njegov nesrečnim igram vdajal. Gmotni položaj Rebrnikov je Vedno bolj marca t. L, br. 22.865, da bi po vspehih daljnih obrav propadal; čudo temu pa ni bilo nobeno, ker sta ga dva nav bil voljen, ustanoviti strokovuo šolo za lesno obrt huda glodalca, vsak po svoje, spodjedala. So ve, da v nost na Kranjskem, to Je za mizarstvo, hišne oprave, očeh vseh sosedov bil je Frice pravi uzor poštenosti, rezljanje, strugarstvo in pletenje košaric, in sicer s se- vsega druzega pa le gospodar sam kriv. Preje, nego se je mislilo, moral je Rebrnik svojo dežem v Ljubljani. Ker pa je državni proračun za leta 1887 uže pred- trgovino opustiti; štacuno so mu upniki zaprli ter vse ložen državnemu zboru v ustavno pretresanje, mogel bi se toraj ustanoviti tu zavod, udobivši po ustavnem potu storilo, vendar pa se je izreklo za potrebno, da se ima potrebna sredstva za 1888 vsekakor še le za to leto. še krog 1000 konj več rjenih in pripravljenih tako Vendar je priporočati, sporazumeti se uže zdaj z da jih za slučaj vojske ni treba še le kupavati in uriti merodaj faktorj di potrebnih donesko Taki konj Za omenjeno strokovno šolo bilo potreba, ako bi se držali prej naznačenega navodila in triletne učne oddaj dobro sprejmo se v vojno, tam se izurijo in potem kmetovalcem v rejo in rabo. ki so vezani, koDje preskrbeti in vsako leto za par tednov pripeljati vajam, po minulih 6 letih pa takim kmetovalcem dobe, sedem učiteljev, namreč vodje, jednega učitelja za risarstvo in modelovanje in štirih delovodij, po jednega padajo konji v last. Tudi oprava za vsako omenjenih strok, kakor tudi jednega pomožnega nekoliko pripravnejša naredila, deloma učitelja za ponavljavni pouk, trgovsko računstvo itd., za kar bi bilo učnemu upraviteljstvu prevzeti vkupuih tro- ponovila polago po izg ka bode ledu se ške vojne pa z večjimi premembami, ker se bod nem- pa ta > škov 5700 gold. Za prva potrebna učila, orodje, aparate, modele itd. trebalo ne bode prizadela večjih stroškov Glede z b olj ša nj a h za prostak zelo živali razprava. Poročevalec 2400 gold., od katerih bi morali vsaj polovico varjal je sklep, po katerem se skup dati Krajevni faktorji, kakor kranjsko deželno zastopstvo živa za vojake vpeljati tudi več stala . Matuš zago-ministerstvo po- e v ta namen ali trgovinska in obrtna zbornica. Tekoči troški za učila, orodje, učno tvarino za iz- vršbo ter za pisarnične potrebščine iznašali bi na leto okolo 1000 gold.; in izvedbo vse stvari bi celo pospeševalo, ako bi krajevni faktorji prevzeli vsak po nekoliko troškov, osobito ker ni dvojbe, da finančni položaj za- navajal številke o slabotnosti sedanjih novincev. Drugi govorniki, izrekoma dr. Hausner, ugovarjal je r da slabotnost novincev k večjem dokazuje, da imajo hteva kolikor možno omejitev in da ravno to ovira ne malo vresničenje ustanovitve omenjene strokovne šole. ljudje v obče preslabo ali prepičlo hrano, ne pa vojaki; temu dodajali so še nekdanji vojaški delegati, da skušnja kaže, kako pri vojakih strogeji red po vsem nadomesti. za kar bi bila tu ali tam hrana morebiti bolj pičla, ker je dokazano, da so se novinci uže v teku 2 do 3 mesecev Njega Vzvišenost je dalje glede na prostore po- izdatno izredili in postali krepkejši Vrh tega ima uže vdarjal. da bi za potrebne prostore imela skrbeti občina, sed j vojno vodstvo sredstev na razpolaganje, da vojaki in sicer: za jedno šolsko sobo z navadno šolsko opravo takrat, kedar izred trpe (šolske klopi, stenska plošča, prostor za učitelja itd.), za tudi dobijo izredne h tako da jim v obče ni nikdar silo Ako svetlo sobo za risanje in jedno za modelovanje, jedno vsakemu prostaku privoliti večerja vrednosti za rezljarje, za večji prostor za pletarje košaric, za večji treba bi bilo v ta namen vojne potrebščine zvikšati za se hotelo kraje. t prostor za mizarje, dalje za jedno sobo za vodjo, po jedno za učitelje in za učila ter za primeren prostor do milijone goldinarjev. Konečno se je dotični sklep sicer ponovil, toda preža zalogo materijala ter za izdelane reči itd.; isto tako vladalo je prepričanje, da se ti stroški še lahko vtrpe, bi imela občina alog skrbeti, da ostanejo ti prostori v dokler se naše denarne razmere sploh izdatno ne zboljšajo. dobrem stanu, nadalje za snaženje, razsvetljavo in kurjavo, potem oskrbeti šolskega slugo iu konečno oskrbeti prvo opravo šole s klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd. Ce še omenimo, da bi bilo zelo potrebno, ako bi tr- govinska zbt rnica, deželni odbor itd. skrbeli za ustanove, da bi za prvi čas obstanka strokovne šoe imeli Vprašanje delegata dr. Poklukarja zarad varnejega spravljanja zalog žvepla pri kamniški tovarni za smod- nik in pa glede pospeševanja zgradbe želez z Ljubljane v Kamnik, omenile so „Novice" uže na poseb nem mestu zadnje svoje številke. \ zadostno število učencev ter da tudi mladenčem Izredna potrebščina za vojno med revnejšega prebivalstva omogočili obiskovati ta za- vod, potem izerpli program za stroŠKe in potrebne dohodke tega zavoda. (Dalje prih.) Politične st\i\v\. avstrijske delegacije. Pri tem proračunu razpravljal se je najimenitnejši predmet v letošnjem zasedanji, namreč: puška repe-tirka z malo kroglo. tem vprašanji govoril je vojni minister v dveh sejah blizo štiri ure. Ni vse za javnost, kar je povedal, toda ravno onoy kar ima ostati tajno, nima nikakoršne zanimivosti prebivalstvo sploh. za Bistvo vprašanja je sledeče: Puška v obče ostala je nespremenjena po obrazcu M a n 1 i he r j e v e m , ki se je sprejel, kupil in začel izdelavati uže lansko leto. Lansko razpravi redne vojne potrebščine ni omeniti po- leto izrekel se je pa vojni minister zoper drobneje krogle Redna vojna potrebščina. sebnega, kar pa se je ome vega v finančnem odseku delegacije, je sledeče vendar-le bolj pomenlji- (mali kaliber) trdeč da bi se za tega moral iznajdeti Koj se je na Ruskem zelo, enako na Franco- še jakejši smodnik, katerega sicer poskušajo uže Fran skem 9 pa tudi na Laškem pomnožila, pri nas se to ni cozi, ki pa do sedaj še ni zanesljiv. Do sedaj pa se je vojni minister vsled razumnega poskušanja prepričal 9 da se tudi s sedanjim črnim smodnikom more boljše streljati z malo kroglo. Prve poskušnje z malimi, jeklenimi kroglami se niso obnesle. pričata uže prejšnji dan prečitana zapisnika. Sklepal je • • pušk ker so uže po par sto strelih pok minister toraj nižja cena, tega omenjal lahko s e z izrekom: a pušk V) Kaj n e m po mag p rož še da cev. Sedaj sprejete krogle, osem milime jo k med strelj trov debelosti in pa z drugačega jekla, katerim je treba čikove žgoge, pa vkljub temu ni se mnogo manj smodnika, pa so se izre Krnka sam streljal z njo mazal z oljem iz mo izredno po 6009 strelih nesle so prav enako dobro potrdile O kaj Vrh , da kav-200 ker strelih puško prostovoljno umakniti rekoč, da ravno ta dobr na rej Voj miuister je uzor dobrega profesorja, ker je to tudi bil, in ta njegova spretnost zagotavlj govorom nj govim v stroki ž j o s 1 o v j peh večinoma poseben poskušnjah, ni dvomiti, Ako toraj Krnka ene same puške v celem letu ni se vsaj ta obnesla pri mogel napraviti tako dobre, da da napaka v sistemi in me ker on zna govoriti euako temeljito, kakor razum- hanizmu, ne pa v izdelku. ljivo tudi za nestrokovnjake, vrh tega pa dokazuje tu in tam s kratkimi lapidarnimi stavki. Po teh razpravah sprejel se je predlog vladin po načelih ministrovih soglas čelnik odsekov izrekel Leto imel braniti vendar deloma sitno stališče. J® miaistru v imenu in s pritrjenjem njihovih členov Potem ko je vlani zagovarjal veliki kaliber in vpeljavi malega kalibra, storil odvisno od iznajdbe hujšega smod zahvalo. nika moral letos priznati, da to ni tako. Gla ugovor bil je torej prijeti reko: „zakaj ž vlani jnvni seji delegacij vseh letošnjih vprašanj, nil besede. ni pri tem glavnem nihče razun poročevalca črh- ni teg strošk kuš s z a t tem :dol s e bili prih nove puške. u Ministrovo dokazovanje vrtilo se je ravno krog te Naši dopisi. točke in dokazal je, da se vlansko leto izdelo pušk ni m dložit zarad nevarnosti vojske, do Iz ljubljane Kočevska volitev za deželni tedajne skušnje pa so bile odločno zoper mali kaliber. Ker pa minister ve ceniti velko pomenljivost ma- r nehal lahko trdil. polniti mora la z velikim miro- spravo namreč z lega kalibra za vojskovanje sploh, zato pa ni nikda nadaljevati dotično poskuševanje in letos zbor drža vi j 94 glasovi proti 81, ribniški okrajni sodnik Višnik o katerem do sedaj tudi najhujši naš naroden nasprotnik ni da bil peh tako sijajen da se ne plača, zapu mel prilike izreči najmanjše pritožbe. Propadel i i stiti stare, velike svinčene podolgaste krogle, temveč EuThard to sprejeti, načeloma tudi kot pravilo za b o in i___kandidat mšk a u vso voj ter nnm polagoma vpeljati kranjski deželi rodov Razun poročevalca dvornega svetovalce dr. C in za sovraštvo med narodi in vedo vedno preprečiti vsaj ka vsk 5 zahtevala sta daljnih pojasnil samo č j i.h krogih prizadevanje onih^ki d e 1 u j e j z a členafiuančnegaodseka, namreč dr.Sturmin dr. Rieg mi r j e nj t r i j s k i h d s tem za eden Pr govoril je do i mu navedenih omenjal vseh, po strokovnjakih domovi najimenitnejših pogojev moči in pak Manlicher-jevega obrazca kateri dobrotlj in naše Avstriiske modri vladar vedno in to da prizadeval si je prav zelo grenko jedro svojih vprašanj devati v posodo sladkih besed. Pa vse to mu ni mnogo koristilo. Minister bil je vendar jako razburjen hoč mir imet ter mu odgovarjal lj enega. takoj, . tako dolgo zelo ojstro, deloma vedno po očetovsko kliče med svojimi narodi! Pomen "kočevske volitve in njen srečen izid je ljuben. prav 5 daje bilo videti, da se čuti osebno ža Se ena vesela novica nam da beležiti Še le zadnje besede dolgega odgovarjanja bile so glede one pisa' očitno in odloč n N katero smo bil prisilj zavrniti v zadnjem listu „No nekoliko mečj Dr Sturm pa je bil tudi Po oni naši zavruii^ino]£azalo odgovoru videti hladnok po osornem je to bilo: Presvitli cesar jeje prav gorko vprašanja zahvalo Dr. ter je še ministru izrekel dan (16 e, kako potreb namreč ravno za temeljito pojasnenje važnega Rieger naglašal je brez oviukov sodbo po obed poglavitne prednosti Trn k v e puške ki u k a r j embra) pri tej priliki izrekel da mnogo prosteja v sostavi mehaničnih delov brščas menj končljiva i gotovo za 10 gld. cenej da je da vsled teg one pisave Poslanec polnim prepričanjem e po Temi minister prosto in nikakor žaljivo, skušala po vajaško-tehniški komisij ireRu strokovnjakov govorniku zavrnil je da se pisavo puška po- poti izjavilo. m pa po drug od primerni moremo potr- te neodvisni strelski komisiji, obe ste sicer priznali odlično prostost mehanizma, toda enako soglasno in od- , kar ločno diti, da se je p ri^ žiL^Sloi^n e c ", vic u prav tako ste se obe izrekli, da puška ni za rabo kot zastopnik založnikov „Sloven u skega Naroda a Izjava Slovenčeva" strinja se v bi- stvu po vsem z našo, „Slov. Nar." pa mora priznati po upravnem odboru „Nar. tiskarne", da v r e d nlstvJOL^»S[o v. Nar." ni ravnalo po načelu upravnega odbora, da se to Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Avstrijska delegacija dognala je v popravi, sklicuje upravni odbor izredni občni zbor na dan decembra, z edino točko razprav: »Vredništvene nedeljo svoje delovanje v seji i tera trajala od 12 ure do pol ure popoludne. V* tej seji naznanilo se razmere u Izjava Upravnega odbora Narodne ti- ko skarne" pa sklepa potem, prijateljske zveze Avstrijske z Rusko sedami: „V drugem pa naglasa korist in potrebo formalno še, kolikor se to ni uže zgodilo v prejšnji seji, da so sklepi avstrijske in ogerske delegacije v popolnem s sledečimi be- soglasji Dalj glavni poročev d eto , d a s e zve- stoba Slovencev do Najvišeaa Vladarja nikr Czerkavski obliki tretjega skupnih potrebšči , leto branj* poročal o tako kak se in alog v predi eh sklepih skupaj v ■ • asi posnetek vseh skupne vlade. a n e. u Ti sklepi morajo se euako v čnem odsek in pa v nam porok j Slov. Nar da bode v prihodnje vredovanj u brez napak v resnici le v blago ožj in širi domo in slovenskega naroda javni seji prečitati eno uro časa. predsednika delegacije grofa kr. priv. južna železnica dovolila je na de- Je v Prvl vr8ti> da grof Reve rt o besede, za kar je treba povsod po tej seji zanimiv je bil konečni govor era. Pomenljivo •a zopet tako si- Revert želne ali pa občinske stroške potujočim revnim umobol- JaJllG Pnkazuje na površji političnega življenja nim in revnim hirajočiin ter njih spremljevalcem polo- Konečni vico pristojbine za III. razred, ako se dotična oblastva nega politika govor njegov kaže nam grofa enako spret kot ovornika izrekoma stavki njegovega ali dotični zavodi obrnejo na upravništvo te železnice, govora, kateri se tičejo naše vnanje politike, kažejo nam Ako se take prošnje zakasnejo, povrnila se bode preveč govornika kot zelo spretnega diplomata, pa tudi odloč- plačana pristojbina. nega pristaša Kalnokv-jeve politike Gospod Fr. Vinc. Seunik, podpredsednik c. kr. slušalci čutili so pri pazlj po Reverterovem, da neposredno kmetijske družbe kranjske, odlikovan je, kakor piše da- zavrača ono malozasluženo hvalisanje profesorja S našnja uradna „L. Zta & j z redom vitežkega križa Franc 8 katerim je hotel ti t i grofa Josipovega reda. A n d r a s sv in pa Čestitamo zelo zasluženemu članu vsaj v senco devati grofa Kalnokv-ja y akoravno uže glavnega odbora kmetijske družbe k odlikovanju, katero zdavnej nihče ni imel kazati boljših vspehov, kot grof si je v polni meri zaslužil po svojem petindvajsetletnem Kalnoky. delovanji v kmetijski družbi. Kmetijsko potovalno predavanje na Vačah ima tajnik c. Kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 27. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. i^^L ^hj^Mf _ _ _ ir . M % (LXXVIIL odborova seja ^Matice Slovenske" Nemška. Minuli petek mudil se je ruski car Aleksander okolo 10 ur v Berolinu s svojo rodbino. Ako v četrtek 24 J • * • • 1 • v • tičini hisi br t ;t bo ob 6. uri popoludne v Ma- ravno sprejem ni bil tako sijajen, kakor bi bil pri boljših razmerah med Nemško in Rusko in ako lezni nemškega prestolnika, vendar pa na Kongresnem trgu št Dnevni red: Potrjenje zapisnika o LXXVII. odborovi seji Naznanila predsedništva. Poročilo gospodarskega odseka. Poročilo književnega odseka. ne bilo bo-bil sprejem čarov prijazen in kakor vse kaže politično pomenljiv. Med Nemško in Rusko je že nakopičenega toliko nasprotja, da res ni videti prazna govorica, ako neka- teri krogi trdij 9 da 4. 5. Poročilo tajnikovo . Posameznosti. bila to zadnja miroljubna pot bode od njenega vspeha odlo- približate obe državi druga političnim carcva v Berolin in da čilno, ali se zopet prijateljsko drugi, ali pa se prične očitno sovraštvo mišljenjem Ruskega cara v tem trenutku znala bi se taka sodba o pomenu prihoda njegovega vjemati. Zalostinka. Ves naš narod žaluje na grobu našega pesnika, našega sedanjega najboljšega j ezikoslovca zdravji cesarjevičevim poročila nastale bolj redke, kakor se trdi po želji cesarjeviča samega. Bolezen - Kk »a d r a v 1 j po izreku zdravnikov napreduj zad t'.-*--- Fran Levstik-a i 7 nji čas so se bolniku je izbruhal in razgnojile vled tega mu otikline v vratu, gnoj gleje postalo dihanje naše slovstvo blagonosuo živ- je danes teden, dne 16. novembra v starosti 56 sklenil svoje za ljenje. S pridržkom obširnejšega životopisa zabeležimo danes to veliko uarodno izgubo z izrazom najglo-bokejše žalosti. ki je z vso gorkoto svojega srca ljubil svoj rod in pospeševal njegov duševni razvoj! in požeranje. Tega polajšanja poprijemajo se vsi oni, ki so v strahu za visokega bolnika kot Toda besede cesarjevičeve namenje boljšanj; nahajajo v pism do njegove matere, kažejo najbolj veliko nevarnost bo Naj bode žemljica lahka možu, lezni 9 91 cesarjevič sklepa namreč svoje pismo z besedami : Te besede pa Vse svoje zaupanje stavim v Boga!" tudi kažejo, da Nemški v bolezni prdstolnika v resnici zelo velika zguba. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani