GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 5 • 30. MAJ 1974 BONSKI PRAZNIK SLOVESNO OBELEŽEN in ^eL°5nj.' občinski praznik so naši delovni ljudje občani proslavili s številnimi slovesnostmi, srednja je bila 27. aprila dopoldne v dvorani m?3 ^ se Je Je udeležilo večje število družbe- _ Političnih delavcev naše občine, odbornikov in j:s j-Slavnostni seji občinske skupščine, ki jo J* v°dil predsednik Stane Virtič, so med drugim P sostvovali tudi Miha Marinko član sveta fede-“Je, predsednik ZZB NOV Janko Rudolf, gene-u .p Avšič, general Rado Pehaček, narodni r°j Franc Krese - Čoban, Franc Lubej — član snovnega sestanka OF, namestnik sekretarja drug83 komiteJa ZKS ing. Slavko Korbar in Slavnostni govor je podal predsednik občinske konference SZDL Vili Belič, Orisal je revolucionarno pot naše samoupravne socialistične družbene skupnosti od ustanovnega sestanka OF pa vse do sprejema nove ustave. Podeljene so bile tudi tradicionalne nagrade za najboljša dela na tematiko NOB (obširno na str. 10) ter prehodni pokal najboljšim strelcem krajevne organizacije ZRVS-Krim Rudnik. Proslava je bila sklenjena s kulturnim programom, v katerem so sodelovali Ladko Korošec in Sonja Hočevar (člana ljubljanske opere), violinist Dejan Bravničar, Koroški akademski oktet, dijaki viške gimnazije in mladi harmonikarji Glasbene šole Vič. NOVO VODSTVO [OBČINSKE . maja se ie na novo kon- nrpH« i Sitih,■' I11^3 86 J® na novo Kon-[u lra|a občinska skupščina. itat?'?1 dokumenti in občinski e narekujejo na osnovi de- ir»n8a sistema novo organ i-ikinJ!? Pdstojnost občinske seje točmČč.ne‘ Prve skuPne seje 1 ali !rike skuPščine so se udefe-* ki.3e ®8ati vseh treh skupščin-lela z°0r°v: zbora združenega ‘ n a zbora krajevnih skupnosti . 11 Urn-ih«______i,.-» r. h H U NKUpilUbU , ‘uužbenopolitičnega zbora, e n8at* .omenjenih zborov šo »a 3^Pfej sestali ločeno na po-.Oli^ sejah, na katerih so iz ln~‘ ®ov° vodstvo občinske , Psčine in izvršni svet. Na Sni seji pa so potrdili pred" listi delegatov za člane predsedstva SR Slovenije in listo kandidatov za delegate v zvezni zbor SFRJ. V prihodnjem štiriletnem mandatnem obdobju bodo občinsko skupščino vodili: predsednik Vili Belič, podpredsednik Franc Krumberger, podpredsednik Peter Durjava. Zboru združenega dela bo predsedoval dr. Desan Justin. Zboru krajevnih skupnosti bo predsedoval Niko Valjavec. Družbenopolitičnemu zboru bo predsedovala Pepca Opreš-nik. Sekretar občinske skupščine: Janez Jagodič. Novi predsednik občinske skup ščine je Vili Belič, dosedanj predsednik OK SZDL Pepca Oprešnik Niko Valjavec Novi izvršni svet Na prvi seji zborov je bil izvoljen tudi izvršni svet v naslednji sestavi: predsednik France Martinec, podpredsednik Janez Vrhovec, podpredsednik Ciril Marinček. Člani: Drago ing. Justin, Bojana Burnik, Franc Berčon, Alojz Zupančič, Marko dr. Vakselj, Ivanka Milovanovič, Majda dr. Benedik, Janko Šol-majer, Jože Lekšan, Ivan Lovše. Sekretar izvršnega sveta: Vida Štmmbelj. V TEJ ŠTEVILKI NAŠE KOMUNE OBJAVLJAMO OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK. j ^EJEMU 125 NOVIH ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV POZDRAV X. KONGRESU Ih ,l8rewlr n,a dan’ ko J® X. I zvije Dne,Ze. k°munistov Ju-v Ea, e( hs,SV0Jun delom, |»Jft Zvezi vbčm' sP'®j®tili v K^cev t, komunistov 125 ff^acii J0!’ gospodarskih je k*™- Svečan komiteia 7KsnjU °b' ^ Prosv(3hZH.Pr,Pra- ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, predsednik OK SZDL Franc Malovrh, člani občinskega komiteja ZKS, predstavniki šol in sekretarji osnovnih organizacij, katerih člani bodo novo sprejeti komunisti. Po krajšem kulturnem JL^ktiv n.,, nteJa ZKS pripra- programu, ki so ga izvedli učen-'V^Unistov SVetnib delavcev - ci viških osnovnih šol, je zbra-y h • nim spregovoril sekretar občin- i^eHPrei®ma novih ai ske8a komiteja ZKS Darko Pe- dru8im uh i ^.anovso se rovšek. Orisal je vlogo in pomen f^ne8a odbola^ CKdl 7S Zv,eze komunistov in poudaril kar najbolj prispevali v skuj prizadevanjih za izgradnjo 1 samoupravne socialistične d be. Nato jim je izročil člai izkaznice in knjižna darila, stitkam so se pridružili tud kretarji osnovnih organiz veliko uspeha pri delu pajii v imenu Centralnega kom ZKS zaželel Franc Šali. 'J1c ^ali °Cl!>rp j2 f KS željo vseh, da bodo s svojo > p edsedmk skup- aktivnostjo in po svojih močeh Novo sprejeti komunist na zaključku slovesnosti brali pozdravno pismo X. gresu Zveze komunistov J slavije. Dragi tovariš Tito! Delegati vseh družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik, združeni v enotni fronti socialistične zveze delovnega ljudstva, smo tudi na današnji skupni seji ocenjevali rezultate naših skupnih nalog in naše aktivnosti. Tako zbrani ti lahko povemo, da smo uspeli v prizadevanjih, ki smo jih skupno in posamezno, vsak v svoji sredini vložili v oblikovanje nove socialistične samoupravne družbene skupnosti in se tako soglasno izrekli za novo ustavno ureditev. Ustavne spremembe smo sprejeli z delovnim elanom, saj smo s tem postavili pred nas nove obveznosti in naloge. Zavedamo se, da bodo te spremembe in resolucije VII. kongresa ZKS, katere vsebujejo in poudarjajo tudi naše želje in zahteve, terjale od nas nove dolžnosti, odrekanj in polno odgovornost, s katero bomo aktivno v svojih vrstah doprinašali k izgradnji naše samoupravne socialistične družbene skupnosti. Tvoj lik, tvoja revolucionarnost, tvoja prizadevanja za mir in sožitje med vsemi narodi sveta, tvoja jasno začrtana in neomajna pot v socializem nam je bila, nam je in nam bo vodilo tudi vnaprej. Naša hotenja in zvestoba tvoji poti so se uresničila, ko si bil pred dnevi izvoljen za predsednika SFRJ z neomejenim mandatom. Dovoli, da ti ob tej priložnosti iskreno in iz srca čestitamo, ti zaželimo zdravja in osebne sreče ob tvojem rojstnem dnevu. X. kongres ZKJ, ki nam je v teh dneh začrtal jasno našo nadaljnjo in odločno pot v socializem, bo za nas zopet nova obveza in obljubljamo ti, da smo pripravljeni tudi na to. Iskrene čestitke in prisrčne pozdrave! Zbrani delegati na 9. seji občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. maja 1974 PREDSEDNIK VILI BELIČ Kaj je značilno za novo skupščino Delegati vseh zborov novoustanovljene občinske skupščine so na prvi seji soglasno izvolili za predsednika občinske skupščine Vilija Beliča, dosedanjega predsednika OK SZDL Ljubljana Vič—Rudnik. Ob tej priložnosti smo ga naprosili, da nam kaj več pove o značilnostih in nalogah novo zasnovane občinske skupščine. Sedanja občinska skupščina je zasnovana na istem principu, kot je bila republiška. V občinskih skupščinah se pojavlja novo telo — izvršni svet. Tako skupščina izgublja vse operativne posege. Ena prvih in najvažnejših nalog bo bržkone razmejitev pristojnosti med skupščino in izvršnim svetom. Skupščina ni več sestavljena iz dveh ampak iz treh zborov. Poleg zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti se pojavlja tudi družbenopolitični zbor. Njegova naloga bo ob skupnem delu politično ocenjevanje in precenjevanje nalog. Glede na to, da prva dva zbora sestavlja ogromno število delegatov in če upoštevamo, da se bo z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti število še povečalo, potem lahko rečem, da stojimo pred zahtevnimi nalogami. Gre v prvi vrsti za naloge, kako izoblikovati najbolj primerne metode dela, povezovanja, obveščanja (ne samo delegatov, pač pa tudi občanov), izdelava poslovnika skupščine in njenih pristojnosti in tako dalje. Ne smemo pa pozabiti, da tako zastavljen sistem zahteva tudi dolgoročne programe. Sklic na kratka obdobja ni mogoč, prav tako ne „krat-ki“ postopki, delegati morajo prejeti skupščinske materiale najmanj 14 dni pred sklicem zbora ali skupščine. Tu pa se kaže bistvena in kvalitetna razlika med odbornikom, ki je skupščinsko gradivo prebral ali pa ne, medtem ko je v delegatskem sistemu nujen predhodni sklic delegacije, ki gradivo pretrese in določi delegata, ki bo sedaj s širšimi pooblastili svoje delegacije aktivno sodeloval na seji skupščine ali zbora in tudi glasoval tako kot ga delegacija pooblasti." PPZ V POLHOVEM GRADCU Enkratno doživetje Delovni ljudje in občani Polhovega Gradca in okoliških vasi so v četrtek 9. maja v avli osnovne šole ..Dolomitskega odreda" svečano proslavili svoj praznik. V spomin na štirinajst talcev, vaščanov iz Babne gore, ki so jih 12. maja 1942 v Srednji vasi ustrelili italijanski fašisti, so delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Polhov Gradec do zadnjega kotička napolnili slavnostni prostor in z navdušenjem spremljali celoten program praznovanja. Ob tej priliki so nagradili najaktivnejše člane sveta KS v minulem mandatu. Pester program Partizanskega pevskega zbora so prisotni spremljali z navdušenjem. Pod vodstvom pedagoškega kadra pa so učenci osnovne šole v čast praznovanja pripravih razstavo ..Varstvo narave". TRADICIONALNA SLOVESNOST Ižanci za praznik Na Igu so tudi letos po tradiciji izredno slovesno proslavili woj krajevni praznik 17. maj. Praznik Iga je na ta dan zato, ker je bil to datum napada na Ig in osvoboditev Iga izpod fašističnega terorja med NOB. Izredno uspelo proslavo so organizirale krajevne družbenopolitične organizacije z obilno pomočjo vseh ljudi. Glavna proslava je bila v Iški vasi v gasilskem domu. Iger je bil tudi ugrel kulturni program. Proslavo je začel predsednik KS Ig Jože Stembalj, slavnostni govor o pomenu tega praznika za Ig pa je imel znani družbenopolitični delavec in borec Boris Jakopin. Proslavo je vodil predsednik delegacije za KS pri občinski skupščini Ljubljana Vič-Rudnik Miro Jakša. V bogatem kulturnem programu so se predstavili s svojimi točkami pevski zbor z Iga in Iške vasi, KUD Ig itn. Največ zaslug za izredno uspelo praznovanje imajo nedvomno mladinci s tega področja, posebej še aktiv Iške vasi. Na proslavi v tej partizanski vasi je sodeloval tudi ansambel garnizije Ljube Šercerja iz Ljubljana Ansambel JLA je po končanem programu igral tudi za ples. Praznovanje je zelo dobro uspelo, kar kaže tudi zelo dober obisk proslave. (md) NOVO IZVOLJENI PREDSEDNIK OK SZDL FRANC MALOVRH POUDARJA: Skupne interese lahko rešujemo le z enotnimi akcijami Občinska konferenca SZDL je na predlog 10 OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik na svoji zadnji seji izvolila za novega predsednika Franca Malovrha -predsednika krajevne organizacije SZDL Dobrova, člana 10 OK SZDL, aktivnega družbenopolitičnega delavca in ravnatelja osnovne šole Dobrova. Katere naloge bo potrebno v naslednjem obdobju reševati v okviru Socialistične zveze? Predsednik OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik nam je v krajšem pogovoru prikazal naloge, ki so postavljene pred to družbeno politično organizacijo in jih bo potrebno aktivno reševati. „Mislim, da bo vsekakor v ospredju obveznost, da pričnemo izvajati v praksi vse tisto, kar je zapisano v ustavnih dokumentih, v statutih in sporazumih. Največjo pozornost pa bomo morali posvetiti samim krajevnim organizacijam SZDL. Povsod tam, kjer se zbirajo občani, kjer izražajo svoje želje in postavljajo zahteve, bo morala SZDL biti prisotna. Le tako bi se vse težnje občanov in delovnih ljudi lahko lažje posredovale in se kot take tudi v praksi uveljavljale. Vse družbeno politične organizacije in društva v okviru krajevne skupnosti bodo zato morale izvajati svoje dejavnosti organizirano, potrebno bo usklajevati programe in se na podlagi tega dogovarjati za enotne akcije. Samo z enotnimi akcijami je moč reševati vse probleme neke krajevne skupnosti bodisi komunalne, probleme varstva, mladine itd. Interesi posameznikov in skupni interesi so polno uresničeni in uveljavljeni v praksi le takrat, kadar je medsebojno dogovarjanje uspešno izvedeno." Na katera dogajanja bo ta družbeno politična organizacija še usmerila svoja prizadevanja? „V sedanjem oMobju se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti Nekatere so že ustanovljene, nekatere pa se šele konstituirajo. Kot je znano, gre tu za uresničevanje ustavnih sprememb, kar pa seveda zahteva večjo angažiranost vseh družbenopolitičnih organizacij. V bližnji prihodnosti bo naša pozornost usmerjena na to področje in tudi kadrovsko politiko bomo morali usmeriti tako, da bodo samoupravne interesne skupnosti lahko „shodile“. Ustavni dokumenti in resolucije dajejo velik poudarek tudi vprašanjem vzgoje in izobraževanja. Smernice, ki so podčrtane, moramo konkretizirati, naša težnja naj bo težnja za normalnim vključevanjem otrok v vzgojne in izobraževalne ustanove. Zagotoviti moramo mlademu človeku in to slehernemu, naj bo s podeželja ali iz mesta, enake možnosti, da razvija svoje sposobnosti in tako prispeva k razvoju naše socialistične družbe. Nedvomno bo ena najtežjih nalog prav odpravljanje socialnih razlik, ki pa se jih moramo lotiti že pri predšolski vzgoji. Tu pa ne smemo prezreti tudi prosvetnega kadra, ki v tem procesu dobiva nesporno večjo veljavo in moramo si prizadevati, da bo tudi njihovo delo ustrezno vrednoteno." Z novimi ustavnimi spremembami smo dobili tudi nov demo-kratičnejši delegatski sistem, ki bo nedvomno zahteval večjo pozornost? ..Delegatski sistem zahteva kvalitetnejše reševanje vsebinskih vprašanj, zahteva pa tudi večjo odgovornost, temelji na dogovarjanju, na povezanosti v reševanju skupnih nalog. To pa bo zahtevalo od naše organizacije prizadevanja za aktiviranje delegacij, strokovno usposabljanje in podobno." J. DOMU ROVIC Priprave ZRVS na pohod Ker bo občinski odbor ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik v kratkem organiziral taktično orientacijski pohod za vojaške starešine, se morajo vsi člani ZRVS dobro pripraviti na ta pohod. V sklopu teh priprav bodo člani ZRVS obdelovali na terenu v krajevnih organizacijah ustrezne materiale, ki jim bodo nudili potrebno znanje in napotke za pohod. Zato občinski odbor ZRVS toplo priporoča, naj se člani ZRVS udeležijo v čim večjem številu predelave teh materialov v krajevnih organizacijah. Predelava teh materialov poteka v vseh krajevnih organizacijah. M. D. Učenci so ogledovali orožje V zadnjih spomladanskih tednih je poučni kabinet občinskega odbora ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik gostoval po šolah na našem območju. V okviru kabineta je bilo prikazano vojaško orožje iz prve in druge svetovne vojne z bogato opremljenim slikovnim materialom. Kabinet je gostoval v osnovni šoli Trnovo in Vrhovci. Ti zelo poučni in zanimivi razpravi si je ogledalo preko 1300 učencev in učiteljev. Ker je bilo prikazovanje kabineta dobro organizirano in zanimivo, je bilo tudi zelo uspešno. Učenci so bili zelo zadovoljni, saj je znano, da ravno mladino orožje zanima in ji ga je treba čimvečkrat tudi predstaviti. Kabinet bo gostoval verjetno v teh mesecih v nekaterih šolah, jeseni pa v še preostalih. M. D. Člani ZRVS na pohodu Tradicionalnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane so sc udeležili tudi člani ZRVS z območja Ljubljana Vič-Rudnik. Pohoda , se je udeležilo več ekip iz naše občine. Najbolje se je odrezala krajevna organizacija Trnovo, ki je na “pohod poslala kar štiri ekipe in je bila tako številčno najbolj zastopana organizacija terena ZRVS iz naše občine. M. D. \ SOLIDARNI NA SREČANJU V LJUBLJANI £ Ljubljana bo 9. junija drugič pozdravila v svoji sredini vse, ki f \ bodo prišli na glasbeno zabavno prireditev ZA KOZJANSKO IN 0 S KUMROVEC. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je sprejela J J mestna skupščina in družbenopolitične organizacije Ljubljana ob ^ 2 sodelovanju nekaterih večjih delovnih organizacij. 0 \ Na prireditvi, za katero so vstopnice po pet in deset dinarjev že 0 ^ naprodaj, bodo med drugim nastopili Partizanski pevski zbor, J ^ Tržaški pevski zbor, godba milice, številni pevci zabavnih melodij J 2 in ansambli ter humoristi. 0 \ Osnovne organizacije sindikatov bodo dobile na razpolago 0 \ vabila za letake in želja je, da jih odkupijo za svoje prizadevne ^ £ člane. To velja tudi za člane vseh drugih družbenopolitičnih otga- J 2 nizacij, saj tako organizirana prireditev pomeni pravi kulturni 0 t praznik za vse delovne ljudi in občane. 0. 2 J. Dl RNOVSEK £ STOODSTOTEN PODPIS Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik je že na svoji 3. seji v januarju 1974 sprejel stališča in priporočila o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh - ter se tako približal k reševanju uresničitve 18. člena slovenske ustave, ki govori o menjavi dela med gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi, izenačevanju delovnih in življenjskih pogojev ter pravičnejšemu vrednotenju dela delovnih ljudi in končno namenski usmeritvi vzajemno in solidarnostno združenih sredstev na vseh področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena. Iz poročila občnega zbora občinskega sveta Zveze sindikatov lahko povzamemo, da si prav zdaj močno prizadevajo za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na področju gospodarskih dejavnosti (komunalna skupnost, stanovanjska skupnost, prometna skupnost, elektrogospodarska skupnost) in družbenih dejavnosti (skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja), kjer v iniciativnih odborih sodelujejo tudi sindikalni delegati. Najdlje je prišla s svojim delom skupina, ki pripravlja in oblikuje akte temeljne samoupravne stanovanjske skupnosti - ta mora biti ustanovljena do konca junija 1974. V ozadju je pokrivanje neposrednega interesa nad 5000 občanov in delovnih ljudi, ki žive v nemogočih stanovanjskih razmerah ali so celo brez stanovanj. V tej smeri se začenja javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev temeljne samoupravne skupnosti in oblikovanje skupščine te skupnosti, a v zadnji fazi tudi priprava statuta te skupnosti. Prav tako je bila podana politična ocena javne razprave o delovnih programih sedaj obstoječih samoupravnih interesnih skupnosti, ki daje priznanje organizacijam združenega dela, da so to razpravo izvedle na osnovi sicer pozno in s kratkim rokom predloženega gradiva teh skupnosti ter sočasno izbrale svoje delegate podpisnike samoupravnih sporazumov za financiranje splošne in skupne porabe. Iz razprav povzemamo nekaj tehtnih pripomb delovnih ljudi, kot vzemimo: - delovni ljudje se ne strinjajo z višjimi dajatvami v republiški proračun, saj mnoge naloge zdaj neposredno prevzemajo samoupravne interesne skupnosti in takšne zahteve pomenijo neposredno obremenjevanje skladov organizacij združenega dela v gospodarstvu; - na področju družbenih dejavnosti naj se skrbneje gospodari z objekti in napravami, izboljša kvaliteta dela, odgovornost vseh nosilcev nalog, bolje organizira in zmanjša obseg administrativno tehničnih nalog, izenačijo naj se pogoji delovanja vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol na področju ljubljanskih občin in - vzajemno in solidarnostno združena sredstva naj sc troši strogo namensko in pod nadzorstvom družbenih nadzornih organov. Kot je začela na hitro in v kratkem roku akcija javne razprave o delovnih programih, se je ponovil enak pristop k razpravi in podpisovanju samoupravnih sporazumov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Člani občinskega sveta Zveze sindikatov so ostro kritizirali vodstva interesnih skupnosti ter tak pristop k sprejemanju tako pomembnih aktov in poudarili veliko odgovornost in visoko zavest delovnih ljudi, ki so se navkljub vsemu odločili in po svojih delegatih podpisnikih te samoupravne sporazume sprejeli in podpisali. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bil podpis stoodstoten in pomeni med slovenskimi občinami izjemen primer razumevanja delovnih ljudi za probleme družbenih dejavnosti in zavestno usmeritev k uresničevanju slovenske ustave in drugih sprejetih družbenopolitičnih dokumentov. Na kraju ocenjevanja nalog, ki jih narekuje 18. člen Ustave SRS, so delegati sprejeli stališče, da se samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje financiranja delovnih programov splošne in skupne porabe za leto 1975 začne že v septembru, na republiški ravni, oktobra na ravni mesta in občin ter regij, a delovni programi in predlog samoupravnih sporazumov morajo biti na rešetu že novembra 1974 v organizacijah združenega dela. Tako, so menili, bodo imeli delovni ljudje čas in možnost kvalitetno razpravljati o delovnih programih, jih bogatiti in si jih približati ter ustrezno zanje tudi odločati. Tak pravočasni pristop pomeni tudi eno izmed prilik vplivati na socialno varnost delovnih ljudi, ki so nosilci nalog v družbenih dejavnostih in na drugi strani močan instrument gospodarske stabilnosti in načrtovanja. J02t DKRNOVStK Prvomajski shod delovnih ljudi Res je: shodi delovnih ljudi Ljubljane na Rožniku so tradicija, ki se ponavlja že blizu šestdeset let. Pomeni posebno doživetje ob pesmih, ob zvokih harmonik, ob živem pripovedovanju udeležencev revolucionarnega boja ves čas po obeh svetovnih vojnah. Tak je bil tudi letošnji shod. Ne, bilje precej bolje organiziran in množičen. Organizacijo vsega, kar je potrebno, sta prevzela občinska sveta zveze sindikatov Šiška in Vič skupno z viško in šišensko mladino. Tako so v neposredni delitvi dela na predvečer prvomajskega praznovanja viški mladinci zakurili kresove na vseh vrheh okoli Ljubljane, a za požarno varnost so poskrbela viška prostovoljna gasilska društva. Ob kresovih so se razlegali glasovi harmonik in kitar in revolucionarne pesmi. Na Rožniku je bilo že do devete na predvečer praznika preko pettisoč Ljubljančanov, ki so zasedli klopi in mize, ki so jih organizatorji postavili v želji, da bi omogočili udeležencem shoda prebiti noč na Rožniku. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, po cenah dostopnih vsakemu žepu. V noč, zastrto s težkimi, deževnimi oblaki, so švigale rakete in ko je bilo proti polnoči veselje na višku, je krepak naliv ohladil v pol ure zbrano in razigrano množico preko dvajset tisoč Ljubljančanov. Urnih nog so mnogi odšli domov, a blizu dva tisoč jih je vztrajalo in plesalo brez ozira na dež. Prvomajsko jutro pa se je začelo z budnicami. Godbe na pihala so udarile koračnico in zakoračile po vseh vpadnicah in prebudile še tiste, ki so to noč prespali. Okoli devetih zjutraj je bil Rožnik spet ves v soncu, poln ljudi in veselja in rajanje je teklo dalje, za to so poskrbeli organizatorji. Da, letošnji praznik 1. maj na Rožniku je bilo pravo ljudsko slavje in delovni ljudje Ljubljane si ga takšnega še želimo. Organizatorjem pa hvala in priznanje! Obvestilo članom ZRVS Kol vsako leto, bo naša organizacija ZRVS tudi letos izvedla orientacijsko taktični pohod na območju Iga za člane ZRVS s področja naše občine. Taktično orientacijski pohod bo I. in 2. junija ter 8. in 9. junija. Vse člane obveščamo, da je orientacijski pohod obvezen za vse člane in sicer: za mlajše vojaške starešine do 50. leta in za vojaške starešine do 55. leta v smislu zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ 22/74). Občinski odbor ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič, Sandi Sitar in Janja Domi-trovič, odgovorna urednica. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, te-koči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Prvomajski kres na Rožniku Že leta nazaj, ko mladinski aktiv v Rožni dolini še ni obstajal, so rožnodolski mladinci zakurili kres na Rožniku. Kljub dežju so sc letos že dva dni pred 1. majem zbrali na vrhu Rožnika ter pričeli z zbiranjem suhih vej in drv. Starejši Rožnodotčani so prispevali stare gume, ki sojih mladinci z mopedi pripeljali k skladovnici drv, ki so čakala, da jih postavijo vkup. Ob pol osmih na predvečer praznika je kres svetlo zagorel ter osvetljeval letos rekordno število opazovalcev, ki so občudovali ples isker, ki so se izgubljale v višini I. K revi Dolomiti navdušili V počastitev krajevnega praznika Dobrave - 7. maja - je bila v tem krgju dan prej proslava. Se posebno slavnostno vzdušje je k tej proslavi prispevala folklorna skupina „Dolo-miti“, ki je s svojim dovršenim in skrbno pripravljenim programom navdušila zbrane občane. Le-ti si želijo še več nastopov te skupine in želijo, da bi svoj program prikazali tudi občanom v drugih krajih. Za tako uspešno izveden nastop se želijo občani zahvaliti vsem članom folklorne skupine in še posebno Francu Malovrhu, ki skupino vodi. NA 9. SEJI OBČINSKE KONFERENCE SZDL Delegati ugodno ocenili IH h' t' mr poročilo Delegati vseh družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik so na 9. seji OK SZDL ocenjevali poročilo o pripra‘ vah in izvedbah volitev v tej ljubljanski občini Enotni so si bili v oceni ki jo je izčrpno podal predsednik OK SZDL Vili Belič, da so same volitve in rezultati uspeh vseh družbenopolitičnih faktor- jev. Samo prizadevanja in sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in aktivistov na terenu lahko tako uspešno rezultirajo. Nedavne volitve so dokaz, da so delovni ljudje in občani pripravljeni aktivno sodelovati pri uvajanju novega delegatskega sistema. Udeležba na volitvah je bila 89,2-odstotna v krajevnih skupnostih, v TOZD pa 91,7-odstotna. Prisotni so kritično ocenilt priprave in izvedbo volitev na nekaterih fakultetah, kjer je bila tudi udeležba na volitvah zelo nizka. Delegati so izrekli tudi kritiko na račun televzije, saj se je po njihovem mnenju le ta premalo vključila v obveščanje volivcev, medtem ko je v času cerkvenih praznikov svojo vlogo „kar dobro opravila”. Občinskemu glasilu Naši komuni pa so izrekli priznanje za tekoče in izčrpno obve šč anje obč an ov. Postopek samega evidentiranja je bil dovolj širok, saj je zajel v TOZD 1455 možnih delegatov, v krajevnih skupnostih pa 705. Pričakovali so sicer boljšo udeležbo mladih in žena, ker pa je verjetno ponekod še zakoreninjena miselnost, da žene in mladina ne sodijo v politiko, se ta pričakovanja niso uresničila. Na kandidatnih listah je bilo v krajevnih skupnostih med kandidati kar 40 odstotkov članov ZK. V samem poročilu in v razpravi pa je bilo opozorjeno na več pomanjkljivosti, ki so sicer tehnične narave in so bile prisotne na voliščih (glasovalni lističi, preštevilni volilni odbori itd.). Prisotni so se strinjali, da je tako prikazano poročilo oziroma analiza o izvedbi volitev pomemben dokument, ki lahko služi tudi bodočim akcijam socialistične zveze. Tako pripravljena analiza pa nas lahko v prihodnje opozarjana tiste pomanjkljivosti, na katere smo naleteli tokrat in katere bomo lahko v prihodnje učinkoviteje odpravljali. Vse občane, ki želijo podrobnejše rezultate in informacije o nedavnih volitvah, obveščamo, da sc obračajo na krajevne organizacije SZDL ali pa na občinsko konferenco SZDL. š” š1' š” V’ I V' S" I" I" ll" I" ('• I" 5:: I'' >0 ri> (n 10 in rii rii ( >i i H i (< » H > H > K > K > l*» («» I' > *< ' Ih »H »H »H »H »H >' . \( . »< » I' > IH IH K I !n (< > I' i |H i »H »H In I' 1 I' | »H I 1 . I 1 ■ 1" m i" ! c > S'1 n. H : i« i »i i c i c i Usposabljati komuniste! 0 NALOGAH OK ZKS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK GOVORI SEKRETAR DARKO PEROVŠEK Poročali smo že v prejšnji številki, da je OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik na predlog komiteja izvolila za novega sekretarja komiteja OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik Darka Perovška, dosedanjega tajnika občinske skupščine na Viču. Ker Darka Perovška vsi občani že poznajo kot dolgoletnega tajnika in marljivega 7 ..Najbrž mora biti aktivnost ZK tudi v naši občini usmerjena predvsem na uresničevanje sta-uSc, ki smo jih komunisti že večkrat sprejemali pa tudi dovolj jasno razglašali. ,domače povedano smo v . kar. dovolj bogati v stališčih, izvajamo pa jih ne tako hitro kot sprejemamo. Mnogo lažja je az?> v kateri se stališča spreje- "jajo jn sj organj jj, vsj kotnu. nisti posamezniki zadajamo na-°ge, kot pa tista faza, ki je ntnogo težja, ko je treba znati organizirati in usmeijati komu-. s:e,,v akcijo za realizacijo teh tališč. Zato mora biti v skladu s P ?8ram°m naše OK ZKS vse e delo v naslednjem obdobju “smeijeno predvsem v aktivi-anje komunistov za izvajanje sprejete politike. spremembo na sekretarskem ,ne Bre za kakšno novo . "'msk° usmeritev komiteja, za nadaljevanje in vztra-J ^e. [}a stališčih, ki smo jih že sprejeh in pri izvajanju prejetih '[ez-J® obveze smo si namreč ■ tavih komunisti sami in jih tudi izpolniti. To je ‘uai naša odgovornost ne le pred hr/’ ,.emveč Pred celotno družbo. ki sprejema politiko ZK in l . nJe pričakuje, da bomo v li:>vi?če- 56 boli “spesni pri uve-Oavljanju teh stališč v praksi. Jrzadeva naloge, jih torej ne Sl?,. ®1,0' saj j£ bil pred kratkim vr?IenvkJ’ sed.aj Pa ie zvezni kon-ki nalagata komu- nostiIH«kar Preeejšnje odgovor-„ 1 do razreševanja problemov vseh področjih družbenopoli-‘i^nega življenja. nhč aŽa ^ si Je zastavila zelo m lre,n Program. To je tudi prav v„.°draia delovni optimizem, , P?31 bo treba vložiti precej l^da. če želimo zastavljene Ob vsebinski pestrosti in zahtevnosti vsebinskih vprašanj v luči sedanje vloge ZK, ki naj ne bi imela le načelna in splošna stališča, ampak tudi stališča do konkretnih vprašanj, se bo moral tudi komite - če bo želel biti učinkovit - v čimvečji meri usmeriti v to, da ne bo sprejemal stališč le v relativno ozkem krogu, o najrazličnejših vprašanjih. Komite ne bo komunistom le nalagal nenehno številne naloge, temveč bo moral okrepiti predvsem svojo aktivnost v tej smeri, da bo usposabljal in organiziral komuniste ter jim nudil pomoč, da bodo sposobni in kos sami reševati naloge oziroma probleme v svoji delovni sredini. Sedaj smo v prvem obdobju uveljavljanja nove ustave, uvajanja delegatskega sistema v skupščinskem življenju in drugod in tu se bomo morali člani ZK močno angažirati. Volitve so pokazale pripravljenost ljudi za sodelovanje v našem samoupravnem socialističnem sistemu. i* , v Pretežni večini uveljaviti n sPraviti v življenje. j, ..................♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ' ZAKLJUČKI 4. SEJE OK ZKS Ljubljana vič-rudnik Oblikovale so se kadrovsko kvalitetne delegacije. Pred ZK, SZDL in sindikati pa sedaj stoji velika odgovornost, da bo delegatski sistem v teh ugodnih pogojih zaživel v praksi. Delegatski sistem mora namreč zaživeti tako, da bodo delegati doprina-šali odločitve resnično na osnovi mišljenj tistih, ki so jih izvolili. ZK se bo morala angažirati tudi na učvrščevanju samoupravnih odnosov v KS. KS so namreč v zadnjih letih naredile zelo velik napredek. KS sedaj z novo ustavo postajajo poleg TOZD eden najbolj pomembnih sestavnih elementov naše družbene ureditve. Zato namerava OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik posvetiti vso pozornost delovanju komunistov v KS, seveda tudi tistih komunistov, ki le stanujejo v KS, vezani pa so organizacijsko v osnovno organizacijo Z K tam, kjer so zaposleni. KS je treba sploh nameniti večjo pozornost kot v preteklosti. Morda še ena misel; ZK je namenila v sedanjem delovanju precej pozornosti razvoju samouprave, vključevanju komunistov v delovanje interesnih skup- ‘ nosti, družbenopolitičnih organizacij itn. Ob tem pa ne smemo pozabiti na eno svojih temeljnih nalog, kako se bomo v vseh družbenih organizmih organizirano zavzemali za večjo učinkovitost dela, boljšo in sodobnejšo, seveda pa tudi racionalnejšo proizvodnjo. Prizadevati si moramo za boljši ekonomski položaj in za od tega odvisen standard delovnih ljudi. To je le nekaj vprašanj, s katerimi se bo ukvarjala naša občinska organizacija ZK, čeprav je jasno, da se bomo morali komunisti lotiti še vrste drugih vprašanj, ki so ravno tako pomembna za naš nadaljnji družbeni razvoj." M. DIMITRlC i > < > Kritika televiziji sek!«!^ s.ej‘ ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je bil izvoljen za konf?rJJa komi‘eja OK ZKS Darko Perovšek. Darka Perovška je kandiH??Ca £v'^entirala že na prejšnji seji na predlog komiteja kot funkciip j°scdanj' sekretar inž. Slavko Korbar je odšel s te ZKS aSn0’ ker j® bil izvoljen za namestnika sekretarja roi Liubljana. v°litvah U*1 kadr.ovs'cil1 sprememb je konferenca razpravljala o v'deti da ®otovd' s°. da 50 bil® uspešne, čeprav je bilo v začetku b' lahko ?0..lzPadle izredno slabo. Rezultati pa so res slabši kot kmete - j 1 zaradl kasnejših volitev za zasebnike obrtnike in dentov. Na r ? i ke’ P056*5®! Pa ^ zaradi slabe udeležbe štu-Pri voli«..-.. Iakulteti so morali volitve celo ponavljati. Za neuspeh °. Je za nizko udeležbo so nedvomno krivi napačr toYrstnim''slt?*J!L , udent> saj štejejo mednje tudi absolvente s Pri Volitvah t- 11 so. moral1 volitve celo ponavljati. Za neuspeh kriteriji krto - *za nizko udeležbo so nedvomno krivi napačni tovrstni’m 16 ,udent. saj štejejo mednje tudi absolvente s veČ v Liuhi; emVk‘ ,raia več let in jih tudi že po osem let ni renče so ,ak' seveda na volitve niso prišli. Člani konfe- slaba, pon,.!-?1?1’ da J® bila pripravljenost na nekaterih fakultetah Vanja. Konf ’?a s? menili, da je šlo morda tudi za nasproto-iakultetah UPeIcnca i® ocenila, da če bi bilo na posameznih ?a J® dobiH oreJ®n°sri, do takih spodrsljajev ne bi prišlo. Tako ®ePrav ni moel ma’- ^lanl 80 P0^' primerjavo ,.strel v hrbet", .izredno osi -v, S!.0r'!* n'^> ker ne more posegati v delo univerze. JJJene vWe ,.r'tdc Pa je bila deležna tudi televizija zaradi dan Pred volitu .'tvah. informacij o volitvah je bilo premalo, ?večer. Za v,^1' pa je bila ‘® ®na oddaja o tem in še to pozno „a.8 Pa je bil ,i.Pr0grfma ° volitvah v zadnjih dneh ni bilo časa, prikazovala n, c tel®vizija ob cerkvenih praznikih, ki so sledili, se je Zporij, ICramn boročne podobice religioznega značaja, "‘kov. ,>Na . venem tednu dvakrat na dni cerkvenih praz-riževih poteh i, Je bilo. posebej še ob prazniku cerkve, več o esPrejemljivni.. ot P,a na dan pred volitvami o volitvah. To pa je „ Končni volim S° sklcnili eiani OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. i,a voliščih v ‘rezu*tat'.so v občini zelo ugodni, saj je udeležba nH11^® koonera^?5^1116211'11 panogah močno nadpoprečna * .. J! 9° do 99.0,17! ,ln obrtniki kooperanti so se udeležili volitev .dn^ali, sai '°IV?.°„P®lavci državnih organov so se tudi dobro zultat, ribi' 99,4-odstotno, kar je že zavidanja vreden Ur??1U,i® šc^oolvlS?^"1 ,sPr.ej®la program dela za letos. V pro-8n>4..i vse skini Poudarjena naloga, da je treba čim hitreje Do^nisti na 7 i.!!e ln n‘dog®, ki smo si jih zadali slovenski L^no delovin,?,"^80 Zk-S. Posebno mesto v programu je t gradnje in uveliavJ|i-.ni°nlU!li‘s,ov Pri PospcSevanju stanovanjske tem ^'javljaniu us,avnih dopolnilv prakso, prav tako pa ^obdobju oTavni^6 kontrole v prakso. Konlerenca bov ponredst®v samonri?Va c tUd' P0*0^ mladine, izvajanje gradenj P?a„°Vni uvedtTKeVka' SaJ ponekod že tečejo razprave o r pam uresničen ^^prispevka in mora biti dotlej zastavljeni v nre> na tem področheSIpčeV^e pa 80 od80vorni komunisti, zk , P*?jzacija sama na’ ♦r.V50^^11 tati tcga organi*iranja dobri, 'nttejev v Ljubljani k^U od- P°novne ustanovitve občinskih redn J® bilo del1 D 8 f ,U Spr®Jeli v obdini v ZK 404 novi člani, bo« ga Postajama n,/?!6"?6/,6 vcčkrat prej otežkočeno zaradi 5tirlPktedla«ala osnovnim nerlh člaPov. j® konferenca sklenUa, da j*«j konference^c8a,n!fa‘‘ 1,. L'urirA r*rvi Na primorski „P“ progi’ je letošnja Kurirčkova pošta prišla v našo ob®^, ..... j opoldne sojo slovesno sprejeli šolarji v Horjulu, naWjpo' z Vrhnike. 13. muju dopoldne au jv/ .^tv/vv.mv/ opivjvii »»v/ituj* v * * «_<»j . popoldne obiskala Šentjošt, naslednje dni pa še Črni vrh. Polhov tlra". Vrhovce, Dobrovo, Brezovico, Notranje gorice, Preserje, Rakitno in Je^jl Predzadnji dan svoje poti po tej progi so viški pionirji, potem ko so po dobili od svojih vrstnikov iz Iške vasi, predali pošto gojencem zaVOvJJ slepo in slabovidno mladino. Zaključna slovesnost je bila 18. maja na os, ^ ni šoli na Bičevju, kjer so člani pionirskega odreda pripravili, kot v dm! krajih občine lep sprejem. In izročili pošto predsedniku ZZB SRS J"1 Rudolfu. 1^ < KURIRČKI SO SE PREBILI Člani osnovne organizacije ZRVS Trnovo in Kolcziie so v sodelovanj mladino pričakali v zasedi kurirčkovo pošto, ki že 13 let hodi po zmn kurirskih poteh NOB s pozdravi maršalu Titu. Lotos so pošto kunf-. pričakali člani ZRVS in mladinci v zasedi in prikazali napad na kurijs Kljub napadu pa se je kurirčkova pošta uspešno prebila skozi zased0 •; odnesla naprej pozdrave predsedniku Titu. ^ p PRAZNIK NAJMLAJŠIH NA LAVRICI Ob sprejemu kurirčkove pošte, ki je prišla v ponedeljek 13. maja 197^•V 10. uri na Lavrico, smo imeli majhno slovesnost. „nliti“ Slovesnost je pripravila osnovna šola Lavrica s pomočjo družbeno P J nih organizacij iz Lavrice. Na ta dogodek se je šolslca mladina že prej p P j Ijala. Pisali so spis z naslovom Moj kraj med NOB. , ni Trije najboljši spisi so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami, enega 0° boljšif, objavljamo. konCIL1<| I. MOJ KRAJ MED NOB V zgodnjih jutranjih urah so v Babno gorico prišli partizani iz vasi Z | pri Škofljici. .«.ibolj Obkolili so vas in grič. V vasi je bila četa Nemcev. Kmalu se je Pr“čtcto Ta boj je trajal več ur. Po boju je partizanski komandant izstrelil w s|.Sta Komimdant je vzel belo zastavo in izbral dva vojaka z brzostrelkama, jjg, nesla belo zastavo. Nato so- odšli v vas. Ko so prišli do Nemcev, L ^ komandant partizanov vprašal, če se predajo. Niso hoteli, dokler ne 1» jj. cmccv. l o je bilo V. V. 1945, ko je Mia Ljumjana ze osvooojena. Tako je bilo med drugo vojno. Jaz pa sebi in drugim ne privoščim n u v°jnevcč- jr ANI ŽVICC 4. r. o. š. ____________________________—Tla LETNA KONFERENCA MA RAKITNA Mladinski aktiv Rakitna je imel svojo tretjo letno konferenco, na kateri je bilo prisotnih 25 mladincev, predsednik KS Rakitna ter 3 predstavniki OK ZMS Vič-Rudnik. Aktiv ima težave s kadri, saj je veliko število mladih zaposlenih ali pa obiskujejo šole v Ljubljani Ti mladinci so na Rakitni samo v nedeljo, zato aktiv ne more delati, z*L tako kot bi lahko. Nič ali PAwjtt\ malo pa je mladine, ki ob> osnovno šolo, saj ima šola n p Izifni c'ir\ A ror/roHf* ostale a v kitni samo 4 razrede, ostale obiskujejo v Preserju in 50 jjni vključeni v delo mladinske 0 * hjj zacije. otlCj lista Ob svoji redni letni ('o,, mladinci postavili mlaje, ključku pa so na gramofonu z partizanske koračnice. pfi'1 Pripadniki JLA, tovariši: Milan Dejanovič, Jožef Bera, Ivan Skok, Zvonko Ličen, Ranko Kovačevič, Milan Damjanovič, Mi-# loje Mijatovič, Marjan Zvar, Predrag Milanarevič, Drago Vtljevac, Niko Kovač, Janez Tovrljan, Ratko Kokič, Tone Raškovič, so na pohodu Po poteh borb in zmag od Ljubljane do Brkinov in v Ilirsko Bistrico od 27. aprila do 2. maja pokazali veliko mero tovarištva in bili s svojim obnašanjem vzor vsem brigadirjem. Prav tako so svoje znanje prenašali na ostale brigadirje in s tem pri-pomogh, da je pohod v celoti uspel. Pokazali so več kot je bilo potrebno, zato brigadna konferenca priporoča, da se omenjene tovariše javno pohvali Sklep brigadne konference z dne 1. maja 1974 v Pregaijih. IZ GLASILA MLADINSKE POHODNE ENOTE, KI SE IMENUJE ..PODMORNICA" - V SPOMIN NA ILEGALNO TISKARNO. DRAGI TOVARIŠ TITO! Mladinke, mladinci, pripadniki JLA in gojenci Šolskega centra RSNZ občine Ljubljana Vič-Rudnik zaklučujemo pohod „Po poteh borb in zmag 74“ od Ljubljane v Brkine. Prehodili smo pot borcev Šerceijeve brigade in danes, ko smo na cilju, ti pošiljamo tovariške pozdrave, obenem pa zagotavljamo, da pod tvojim vodstvom in pod vodstvom ZKJ ne bomo dovolili nikakršnega izsiljevanja s strani ponovno prebujajočega se fašizma, kateremu podaja roko imperializem in skuša na najbolj brutalne načine rušiti našo enotnost in naš samoupravni socialistični sistem. Tu, v teh primorskih vaseh, ki so 25 let trpele nasilje fašizma, smo obljubili, da, če bo potrebno, bomo branili vsako ped naše domovine in jo drago plačali, če bo potrebno, tudi s svojo krvjo, proti vsakomur, ki bi hotel na kakršenkoli način izvajati oboroženo agresijo nad našo domovino. Dragi tovariš Tito, lahko se zaneseš na nas. UDELEŽENCI POHODA „PO POTEH BORB IN ZMAG 74“ PRIZNANJI OK ZMS LJUBLJANA L SR VIČ-RUDNIK Najlepše darilo mladincem TTL ob dnevu mladosti Na dan Titovega rojstnega dne, 25. maja, je bilo podeljeno priznanje mladinskemu aktivu Tobačne tovarne in Mladinskemu aktivu Krim. Predsedstvo OK ZMS sc je odločilo, da jima podeli priznanje zaradi vsestranske dejavnosti obeh aktivov. Predvsem pa zaradi organiziranosti dela, ki je razdeljeno po komisijah. S tem so prerasli delovanje ožje skupine ter prešli na organiziranost širšega kroga mladincev. Poleg tega je mladinski aktiv Krim organiziral in priredil svoj kulturni teden. Ob svečanem trenutku smo obiskali Tobačno tovarno, njen aktiv mladih delavcev, katerega mladinci so vključeni v samoupravne organe podjetja v zelo velikem številu. Zaprosili smo Božo Zorn in tovariša Milana Horvata, da nam odgovorita na nekaj vprašanj o aktivu ter o njegovem delu: Aktiv mladih delavcev Tobačne tovarne ima veliko akcijsko sposobnost, ki ste jo že pokazali, letos pa še potrdili s srečanjem mladih delavcev OK Vič-Rudnik, katerega ste organizirali v počastitev 82. obletnice maršala Tita. Tobačna tovarna ima dve temeljni organizaciji TOZD tovarna in TOZD trgovina. Koliko od vseh zaposlenih je mladih in kako se povezujete med seboj? - Pri nas je zaposlenih preko 690 ljudi, od tega je 160 mladih. Od 1971. smo organizirani in povezani preko mladinskega aktiva, ki se je reorganiziral v letošnjem letu. Mladinci TOZD trgovina sc zaradi razdrobljenosti po vsej Sloveniji povezujejo z mladinskimi organizacijami na terenu. Tisti pa, ki so v Ljubljani in bližnji okolici so vključeni v naš aktiv. Ti in vsi ostali pa so vabljeni na vse sestanke. V samoupravnih organih podjetja je 25 % mladincev. Kje vse so ti mladinci in kakšno je vaše sodelovanje z ostalima dvema družbenopolitičnima organizacijama podjetja? Mladinci so v vseh komisijah. Vredno pa bi bilo omeniti, da je 10 mladincev v delavskem svetu, 3 v odboru za kadre, izobraževanje in varstvo pri delu in 4 delegati v zboru združenega dela. V obeh organizacijah tako v osnovni organizaciji ZK kot v Zvezi sindikatov imamo svoje predstavnike. Aktiv ima 15 komunistov, ki so bili sprva organizirani v aktivu mladih komunistov TT, ker pa so nosilci dela našega aktiva mladih delavcev, so sc posvetili predvsem temu delu. Letos pa bodo prevzeli naloge komisije za IPD. Ob primerjavi našega programa dela z programom sindikata smo ugotovili, da se programa nekje ujemata, s tem, da je težišče posameznih nalog na sindikatu, ostalo pa na MA. Pri obeh organizacijah kot tudi pri podjetju vedno naletimo na pomoč in podporo. Katere akcije v preteklem obdobju so po vašem mnenju bistveno pripomogle k temu, da ste prejeli priznanje OK ZMS? - Delo mladinskega aktiva je bilo zelo razgibano. Udeležili smo sc skoraj vseh akcij, ki jih je organizirala OK MK ali RK ZMS. Preko aktiva je sindikat prevzel pokroviteljstvo nad mladinsko delovno brigado ‘.Tone Tomšič" v akciji „Sava 73“, stekla je tudi akcija za pomoč Kozjanskemu. Udeležili smo se in tudi delovno sodelovali na seminarjih in razpravah, ki jih je priredila OK ZMS Vič-Rudnik. Poleg tega smo navezali stike s kasarno ,,Ljube Šercerja" in z vojaki tudi uspešno sodelujemo. Delo smo organizirali po komisijah, s tem je udejstvovanje mladih še obširnejše in bolj načrtno, hkrati pa bo vključenih v delo še več mladincev. Imamo pet komisij, ki zajemajo vsa področja dela od SLO do družbenopolitičnega izobraževanja. Ustanavljamo svoj šolski center, za katerega upamo, da ga bo TIS tudi potrdila. Delavci naše tovarne imajo možnost izobraževanja na vseh Šo- pe šte^ lab, seveda pa se pri teni up0 1 kadrovske potrebe podjetja- Kakšne so želje aktiva njem delu? - Sami ugotavljamo, ||.a0 pa' akcijsko sposobni, vso ,;8a posvečamo vsebinskemu (Ar, bodoče se bomo posvetih j*" delu in notranjim problcrn 0 jj dih v Tobačni tovarni. , ijilif11 večje in tesnejše povezave znotraj kolektiva in tudi ^ in Milan na znotraj sta dejala Boža pogovora. Sk Sk stj Aktivnost, vredna posnemanja tekmovanja od šaha pa tJa »di ^ Mladinci občine Vič-Rudnik so v mesecu marcu začeli z tekmovanjem mladinskih aktivov med seboj - z Vičiado, v počastitev rojstnega dne maršala Tita in meseca mladosti. dtp ton,’i^ V sklopu tega so v mladinskem aktivu Krim prišli na svojevrstno idejo ter priredili svoj kulturni teden. IIJU. » tEIH IVU.— . A|- nostno št. glasila MAis J - } - A. — I -.1 JJ, - KAdo rj majajva'] sj. Teden se je imenoval MAK-ov teden, pokrovitelj pa je bil namestnik sekretarja 1K CK ZKS tovariš Vlado Janžič. Sodelovalo je 14 aktivov naše občine in dva iz ostalih občin, kar predstavlja 250 tekmovalcev in preko 600 sodelujočih. Poleg tega so sodelovali tudi predstavniki JNA iz kasarne Maršala Tita den je trajal od 11- "-ivod*1 Irt sss »ssStf skali pa so tudi b*1^n-,hoja. narodnoosvobodilnega 1,1 J Mladinci mladi'd*eilV^|l ^ * nslo“. Program tedna so pripravljali že mesec in pol pred začetkom. Njegova razgibanost pa nam pokaže, kolikšen trud so mladinci vnesli v svoje delo. Vseboval je družbenopolitično tematiko, kviz: Življenje in delo maršala Tita, ki je potekal v istoimenski kasarni, recitale in razstave mladih umetnikov, pogovor z ljubljanska Drama, «r Šala Tita. Osnovna šola pfO vačič" pa jim je pd- ftnit* nemoten potek sp 0^“ za vanj. vili Mladi krimovci pa s« ? praznik, OK ZMS jirn 1® P znanje za njihovo de L 4. il /• .! /s SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 39 S predpisi, sprejetimi v zadnjih letih, je stanovanjsko gospodarstvo dobilo tnipsnovo za nadaljnji vsestranski razvoj. Poseben poudarek stanovanjskemu ■I(PosPodarslvu daje tudi nova ustava, ko med temeljnimi načeli določa, da si i jj ‘ovn* ljudje in občani s svojimi sredstvi ter z združevanjem svojega dela in itf^tev, z delom in sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, v 11 M^an'ZaCi*ah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih 3 uPnos,ih ustvarjajo na temeljih vzajemnosti in solidarnosti možnosti, da si jirgotovc primerno stanovanje, v katerem je njim in članom njihovih družin zdravo, varno in kulturno življenje. oi Jbč UreSničevanie navedenega temeljnega ustavnega načela delovni ljudje in jCl 3111 nePosredno in prek organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti ustanavljajo samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. V samoupravni interesni stanovanjski skupnosti delovni ljudje in občani združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program graditve, zagotavljajo družbeno pomoč, skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja družbene lastnine, vplivajo na oblikovanje stanarin ter uresničujejo medsebojna razmerja. Samoupravno stanovanjsko skupnost podrobno opredeljuje zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti. Na podlagi tega zakona je iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, v sodelovanju z drugimi ljubljanskimi občinami, pripravil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik ter ga daje v javno razpravo. Iniciativni odbor želi, da se delovni ljudje in občani aktivno vključijo v javno razpravo ter s svojimi predlogi in pripombami doprinesejo k izpopolnitvi osnutka sporazuma. Predloge in pripombe bo zbiral oddelek za komunalne in gradbene zadeve SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB št. 7. Javna razprava bo trajala od 20. maja do 20. junija 1974. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK OSNUTEK j 16/5-1974 13 P.odlagi 65. člena Ustave SRS (Ur. 1. SRS, št. 6/74), L.. 3e 0 nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v i sam čni republiki Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 5/72) ter zakona oiklen 0Uaravnih stanovanjskih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/74) Topnostih °Vn' ^uc^e v združeneni de^u 'n občani v krajevnih SAMOUPRAVNI SPORAZUM ° ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik 1 Oglavje sploSna naCela 1. člen Del 'Skupno«- *n dru8dl organizacij, krajevnih skupnosti in drugil 0 'daljnif, u navedendl v posebni prilogi tega sporazuma (v na ‘Urrion?1 besedd“: ustanovitelji), s tem samoupravnim spora leuLiuhlia ustanov*jo samoupravno stanovanjsko skupnost občin* kkUpi'ana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski f^liSarn ’.z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti ir ^potreb08**. organizirano uresničujejo svoje osebne in skupnt Snovanji6 ^ interese Pr' graditvi, uporabi in gospodarjenju s sta k^tva S^novitf1ji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sred ^rtuipjr. ®radltev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, na iMevanh, razvoJ stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresni % te reso ^r0-§rama te8a razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnil ! hiš ter 7 ’ cdjev. I11 potreb, upravljajo s skladom stanovanjskil ^stanovan^°taV^0 Sm°trno vzdrževanje, obnavljanja in gradite* jskupne in*111 P0^ovn*h prostorov ter uresničujejo tudi drug* ^ erese na področju stanovanjskega gospodarstva. 2. člen ^^iraneea^23 utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanja org L " vPt'va v stanovanjskem gospodarstvu, L " oroan■ ®a vPuva v stanovanjskem gospoaarstvu, ^ene dejav^L3 ^ P0762^ delovne ljudi in občane ter dru ^aditve inn.!ke z namenom, da se poveča obseg stanovanjsl - upravi'3 86 P°stopoma odpravi stanovanjsld primanjklji Poslovnim; ^3 8 sre.dstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter . - izvajjj™^^* v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, 111 V2ajernno«tUŽ°eno Pornoč in organizira in razvija solidarno raziike in j^8 z namenom, da se hitreje odpravljajo sociali grešijo SVo- °mogoči vsem delovnim ljudem in občanom, i J« " skrb' 8tanovfjsko vprašanje, ^stanovanjske Uv? j?vijanje organizirane in družbeno usmerjei ?itvi stanova^radn^e ter 23 uveljavljanje racionalizacije pri gr ii/kakovost i z ustreznim družbenim vplivom na struktur sodehrk OStanovanj- ;|{razvoja ojLpn Pr'Pravi osnov za načrt družbenoekonomsk ^gospodarstva lnC Za Področje stanovanjskega in komunalne; si’ občini, osnov'^3'^3 osnutek programa stanovanjske gradit Vter tehnične nn6 za.P°htiko stanarin in za standarde stanova 'J " Skup- rniative Za vzdr^pvanip «tannvani _ r—*‘*rvv/ oianai m in oianu sb, skupn0 7 r,K3tWe 23 vzdrževanje stanovanj, ,uPnostmi 0hl L°ri stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevni 88 okolja te ku-*e ,načela za urejanje in varstvo stanova s ranovanj r razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabni! J^orazuniom^t s*cuPn°st, ustanovljena s tem samoupravi te 4» > skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik J' ,„1 Nadeve D č*en i v Oovanjski],0^; t!1'ranja *n financiranja graditve stanovan 0tldri.*L^)ent lastnin ei Plovnih prostorov v stanovanjskih hi nfd ^enj last,.'" " • ^Podarjenje s skladom stanovanjskih h >tvu so zadeve ter d/užbena pomoč v stanovanjskem gos Jst-^eve 12 .Posehnega družbenega pomena. iihlc^ttjski »kun ^e.8a odstavka uresničujejo ustanovitel ZS* ali mestneT “most°jno. kolikor ni z odlokom ^sD e v zadevah ki upSčlne določeno, da se posamezne o< U P ejeti v soglasju posebnega družbenega pomena, moi J občinsko oziroma mestno skupščino. Oglavje programska IZHODIŠČA POLITIKE o LANOVANJSKE SKUPNOSTI vinarstva nnan?AUP,"ost °biikuje politiko stanovanjsl jskega o0Sn,,,(a e i^ resolucije o nadaljnjem razvoji gospodarstva (Ur. 1. SRS, št. 5/72), zlasti pa — skrbi, da se stanovanje uveljavi kot ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi in da se stanovanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega družbenega pomena, — organizirano izvaja stanovanjsko graditev, da se s tem ustvarjajo pogoji za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogoči delovnim ljudem in občanom, da si pridobivajo stanovanja v najem ali last, — razvija in utrjuje samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. 6. člen Stanovanjska skupnost se povezuje za obravnavanje vprašanj in upravljanje zadev skupnega pomena, ki presegajo okvir občine oziroma mesta Ljubljane in so pomembne za vse delovne ljudi v republiki, v zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije. 7. člen Stanovanjska skupnost pripravlja in uresničuje programe za graditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. V programu za graditev stanovanj upošteva stanovanjska skupnost tudi programe za reševanje stanovanjskih potreb delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih druž-benopravnih oseb, srednjeročni program stanovanjske graditve ter program in akte, ki jih na področju stanovanjske graditve sprejme skupščina mesta Ljubljane. Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako doseže usklajevana stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij v občini. 8. člen Stanovanjska skupnost ureja vprašanja stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodaijenje s stanovanji in za njihovo razširjeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato deluje z ukrepi politike v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reprodukcijsko sposobnost. V ta namen stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in predpisi občinske in mestne skupščine uveljavlja pri določanju stanarin načelo, da se stanarina postopoma povečuje do ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, stroškom stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se namenja del stanarine tudi za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj, da bi ob solidarnostni udeležbi vseh imetnikov stanovanjske pravice z obnovo ah zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobila za normalno uporabo zastarela stanovanja. Sredstva iz amortizacije se uporabljajo za enostavno reprodukcijo stanovanj. 9. člen Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in za odpravljanje socialne diferenciacije na stanovanjskem področju, vzporedno s tem pa na načelih solidarnosti in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem. Z namenom, da se spodbudi varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu, se stanovanjska skupnost dogovarja v okviru Zveze stanovanjske skupnosti Slovenije o oblikovanju meril za izvajanje premiranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 10. člen Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje tudi stanovanjske zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničevanju njihovih nalog. 11. člen Pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in stanovanji uveljavlja stanovanjska skupnost načelo, da se ohrani njihova vrednost in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev. V sistem gospodarjenja pa vključi zbore stanovalcev s hišnimi sveti kot njihovimi izvršilnimi organi, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti ter temeljne organizacije združenega dela in skupnosti. V skladu z določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stanovalcev in njihovih organov upravljanja, jim pomaga pri samoupravnem organiziranju in pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določanju in delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstvu okolja. 12. člen Stanovanjska skupnost združuje v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi programa sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega gospodarstva, da s tem zagotovi čimbolj smotrno zazidavo in izrabo stanovanjskih površin, čimbolj racionalno graditev stanovanj ter tako vpliva na ceno in kakovost stanovanj. m. POGLAVJE TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITELJI 13. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe v stanovanjsko skupnost ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v stanovanjsko skupnost za financiranje področja družbene pomoči. Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ohrani vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje. 14. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora ah odloka. S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se določajo način in pogoji ter namen uporabe, po katerih se bodo sredstva združevala. Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za stanovanjsko graditev se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti. 15. člen Pri upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj se upoštevajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1 /74). 16. člen Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost ustanoviteljem - vlagateljem ostane pravica oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s splošnim aktom in merili o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja. Stanovanjska skupnost daje pobudo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oddajanje najemnih stanovanj, da se zagotovi enakopravnejši položaj pričakovalcev stanovanj. 17. člen Pravica oddajanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina in obveznosti občine v zvezi z reševanjem vprašanj občanov, se z dnem uveljavitve tega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost. Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja iz prejšnjega odstavka v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži občina pravico oddajanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje delavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe, določene s splošnim aktom občinske skupščine. 18. člen Stanovanjska skupnost določa višino stanarine na podlagi meril, ki jih sprejmejo skupščine občin in skupščina mesta Ljubljane in višino posameznih elementov stanarine za kriterije: — amortizacije stanovanjske hiše, — stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, — stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, — stroškov za revitalizacijo obstoječih stanovanj, — stroškov upravljanja. 19. člen Sredstva amortizacije se uporabljajo za reprodukcijo stanovanj. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, ki jih določa stanovanjska skupnost. Stanovanjska skupnost sklene z ustanoviteljem, ki je vložil stanovanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za stanovanje ali stanovanjsko hišo. 20. člen Ustanovitelji - vlagatelji pridobijo pravico oddajanja stanovanj, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti. Stanovanja oddajajo v skladu s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj. 21. člen Pravica oddajanja poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, s katerim upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost. •• 22. člen Stanovanjska skupnost določa v skladu z merili, ki jih sprejmejo občinske in mestna skupščina višino najemnine za poslovne prostore, ki jih oddaja v najem in posamezne elemente najemnine za kritje: — amortizacije poslovnega prostora, — stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega prostora in stanovanjske hiše, — stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, — stroškov za revitalizacijo poslovnih prostorov, — stroškov upravljanja. 23. člen Sredstva amortizacije se uporabljajo za kritje stroškov reprodukcije poslovnih prostorov. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in na način, ki jih določa stanovanjska skupnost. Stanovanjska skupnost sklene z ustanoviteljem pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za poslovne prostore. 24. člen S posebnim samoupravnim sporazumom določajo ustanovitelji osnove za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po določbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v stanovanjsko skupnost. 25. člen O vložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v stanovanjsko skupnost, sklene stanovanjska skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti. 26. člen Ustanovitelji združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora ali odloka sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v stanovanjsko skupnost. S splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se določijo način oziroma pogoji ter namen uporabe, po katerih se bodo sredstva združevala. Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za družbeno pomoč se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti. IV. POGLAVJE ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 27. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v interesnih področjih stanovanjske skupnosti za gradnjo stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Za opravljanje posameznih funkcij s posameznega interesnega področja oblikuje skupščina odbor za področje graditve stanovanj, odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V. POGLAVJE SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 28. člen Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so: - skupščina stanovanjske skupnosti - izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti - samoupravno razsodišče - delavska kontrola - poravnalni svet 29. člen Stanovanjska skupnost ima svojo skupščino. Skupščina šteje najmanj 45 članov. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati ustanoviteljev skupnosti in sicer: — delovni ljudje v združenem delu, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo prek temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb, izvolijo v skupščino stanovanjske skupnosti 15 (petnajst) delegatov — delovni ljudje na delu pri občanu, ki opravlja samostojno dejavnost in vplačuje del dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad prek občinskega sveta sindikatov storitvenih dejavnosti, izvolijo v skupščino stanovanjske skupnosti enega delegata — stanovalci, organizirani v zborih stanovalcev in hišnih svetih, povezanih v krajevni skupnosti, izvolijo v skupščino stanovanjske skupnosti enako število delegatov kot delovni ljudje iz 1. alinee tega člena — temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in pravico uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, izvolijo v skupščino stanovanjske skupnosti 5 (pet) delegatov. — občani, ki namensko varčujejo za stanovanje, prek zbora varčevalcev v poslovni banki, izvolijo v skupščino stanovanjske skupnosti 2 delegata — samoupravna komunalna interesna skupnost izvoli v skupščino stanovanjske skupnosti 1 delegata — vlagatelji poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini izvolijo v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti 1 delegata — občinski svet sindikata delegira enega delegata — Občinska konferenca ZMS izvoli v skupščino stanovanjske skupnosti 1 delegata izmed pričakovalcev stanovanj — Občinski odbor ZZB NOV izvoli v skupščino stanovanjske skupnosti 1 delegata — Občinski odbor društva upokojencev in invalidov izvoli v skupščino stanovanjske skupnosti 1 delegata — organizacije iz 30. člena tega sporazuma izvolijo v skupščino stanovanjske skupnosti po 1 (enega) delegata. 30. člen K stanovanjski skupnosti lahko pristopijo in v njej uveljavljajo svoje pravice in obveznosti tudi: — organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo pristojni organi upravljanja teh organizacij — organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo pristojni organi teh organizacij — stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov — društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, kijih delegira najvišji organ društva — samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, kijih delegirajo njihove skupščine. 31. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko vključijo v stanovanjsko skupnosti, če sprejmejo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom. Organizacije združenega dela iz 1 in 2 alinee 30. člena se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če: — jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč — je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini — se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj — so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve. 32. člen Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti: 1. sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti 2. odloča o povezavi v zvezo stanovanjske skupnosti Slovenije 3. odloča o zadevah, ki jih opravlja stanovanjska skupnost Ljubljana 4. voli delegacijo v stanovanjsko skupnost Ljubljana 5. voli izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti, predsednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter odbore za posamezna interesna področja izmed delegatov skupščine stanovanjske skupnosti 6. usklajuje in usmerja delo odborov za posamezno interesno področje 7. predlaga občinski skupščini srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa ter spremlja njihovo izvrševanje 8. pripravlja srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa 9. daje soglasje k programu skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter obravnava in potrjuje letno poročilo o realizaciji tega programa 10. daje občinski skupščini mnenja k razvojnim programom organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, kije pomemben za stanovanjsko gospodarstvo 11. sprejema program investicijskega vzdrževanja in program revitalizacije stanovanjskih hiš in stanovanj 12. daje občinski skupščini osnove za samoupravni sporazum ali družbeni dogovor o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev 13. pripravlja osnove za politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter organizira in izvaja to družbeno pomoč 14. oddaja stanovanje, zgrajeno s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 15. odobrava kredite iz sredstev za stanovanjsko graditev 16. sodeluje pri določanju meril v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 17. sodeluje pri sestavi predloga osnov za politiko stanarin in daje predloge za določitev ravni stanarin ter določa višino stanarine in njeno delitev na elemente stanarine 18. daje pobudo za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbna zemljišča in ki gradijo stanovanja 19. organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost in sklepa o tem pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami 20., ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zavode in podobne organizacije, ki so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti 21. daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev 22. sodeluje pri določitvi standardov stanovanj ter tehničnih normativov stanovanj, ki se gradijo z družbenimi sredstvi 23. sprejema pravilnike o dodeljevanju stanovanj 24. sprejema pravilnik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini 25. skrbi za strokovno izobraževanje delavcev, zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu. cien Seja skupščine stanovanjske skupnosti v občini je sklepi če je navzočih najmanj polovica delegatov. | ni] Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov naw delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti, P|::' dr mov, splošnih aktov, finančnega načrta in zaključnega račirt potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala nf1 2/3 večina vseh delegatov skupščine. Stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine. ^ 34. člen be Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šts (devet) članov. (i pc V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skuff morajo biti zastopani delegati iz vsakega interesnega po® ra stanovanjske skupnosti. st; 35. člen na Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti: 1. izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupš-’ stanovanjske skupnosti J ® 2. izvaja samoupravne sporazume in družbene dogo* sk programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte,*1 je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti A 3. usklajuje delo odborov za posamezna interesna podrt? n; stanovanjski skupnosti 4. usmerja delo strokovnih služb stanovanjske skupnost*. 5. pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih f * laga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupno*: 6. opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske sj nosti, če ni z zakonom, tem sporazumom ali s stat*1, stanovanjske skupnosti določena pristojnost skupščine s( nosti. 36. člen n; Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnOf di sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti odloča*11 st z večino glasov navzočih članov. P' 37. člen Za sporazumno odpravo sporov med stanovanjsko skup*11.; in med ustanovitelji se ustanovi pri stanovanjski skup* samoupravno razsodišče. | ^ Skupščina stanovanjske skupnosti izvoli samoupravno sodišče kot stalen organ. m*** Delo samoupravnega razsodišča se natančneje določis Pu nim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske ^ s* nosti. v 38. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uveljavljajo delps< kontrolo tudi po posebnem organu delavske kontrole, , formira izmed članov volilnih konferenc ustanoviteljev J nosti, ki niso delegati v stanovanjski skupnosti. Sestavo, v^ in odpoklic organa delavske kontrole ter njegove p**) d dolžnosti in odgovornosti ureja statut stanovanjske skup*1 s* 39. člen Za sporazumno odpravo sporov: med odbori, med ustfjj) telji ter za opravljanje drugih nalog v skladu s predpn ustanovi pri samoupravni stanovanjski skupnosti p«13 svet- ji) Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupno* stalen organ stanovanjske skupnosti. .J Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravij*^ ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v sl nrednisi o noravnalnih svetih VI. POGLAVJE ODBORI ZA POSAMEZNA INTERESNA PODROČJA 40. člen .' Odbori za interesno področje za graditev stanov^ gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter za družbeno P v stanovanjskem gospodarstvu štejejo najmanj 7 članov. ,j| Seje odbora vodi predsednik odbora, ki ga izvoli skur : stanovanjske skupnosti. J Skupščina stanovanjske skupnosti lahko organizira z mezna področja dela iz svoje pristojnosti tudi druge odbo 41. člen Odbor za interesno področje za graditev stanovanj: J 1. pripravlja predlog srednjeročnega programa stan®^ graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih elap 'e3i tega programa . jjji 2. pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi, ** Ltf' meljne organizacije združenega dela in druge družbe**0 osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev 3. pripravlja predlog pravilnika o standardih s1300^*1 tehničnih normativih za stanovanja, ki se gradijo z drU 1 sredstvi .jjjj 4. daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanova**! jr močja, ki jih predlagajo občinski skupščini v sp*6!611 naročniki fl/' 5. predlaga naročilo zazidalnega načrta za območJ > ^ njeno za družbeno stanovanjsko gradnjo moA 6. skrbi za organiziranje in izvajanje strokovnega nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru družbeno sti gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske sKu^grertl’ 7. organizira informativne centre za stanovanjske 10 8. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s sta drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 42. člen Odbor za interesno področje gospodarjenja s sta** , skladom: 1. pripravlja predlog načrtov oziroma programo'1 vanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih Pr£. s13 2. pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi sk vanjskih hiš v družbeni lastnini s j r3č*11' 3. obravnava program, finančni načrt in zakljuc*’ ^ poročile o poslovanju sklada stanovanjskih hiš .r.|ada si:l 4. pripravlja predlog pravilnika o vzdrževanju s vanjskih hiš •' 5. pripravlja predlog pravilnika o prodaji stanova j stanovanj v družbeni lastnini 6. pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov 7. sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture uporabnikov stanovanj 8. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 43. člen Odbor za interesno področje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu: 1. pripravlja predlog načrtov oziroma programov za druž-. ne n o pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 2. pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 3. obravnava predlog programa, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju s sredstvi za družbeno pomoč v tanovanjskem gospodarstvu j- pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarin r r c „ j • določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine j j-”- Pripravlja predlog prednostne liste za oddajanje stanovanj, |.. So bl‘a pridobljena s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanj-I Kem gospodarstvu • opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z i ™8Imi splošnimi akti stanovanjske skupnosti oziroma z zako- vn. POGLAVJE FINANCIRANJE stanovanjske skupnosti 44. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge: dru 'S Srei*stv'> k* j‘Ir temeljne organizacije združenega dela in na ^ ZrZanCi združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve dog *5°“ a8' samoupravnega sporazuma oziroma družbenega ■J • s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v “ ki jih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo v 0Vanjskih hiš in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov ^anovanjskih hišah v družbeni lastnini nieonSSredstv' *z drugih virov, ki jih določajo zakon oziroma na samr,,V1 P01*!3?' odlok občinske skupščine, družbeni dogovor ali upravni sporazum ali pogodba. j. 45. člen darsk l0?ki ’n izdat.ki stanovanjske skupnosti se za vsako kole-skunJA’ eto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme P čina stanovanjske skupnosti. O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina letno poslovno poročilo in zaključni račun. 46. člen Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora skupščina stanovanjske skupnosti predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam. 47. člen Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša najmanj dva odstotka dohodkov, predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za vsako leto posebej s finančnim načrtom. 48. člen Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz sredstev, ki so našteta v 43. členu tega sporazuma 49. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določa namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce. VIII. POGLAVJE JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI 50. člen Stanovanjska skupnost objavlja v javnih občilih ali na drug primeren način splošne akte in druge najpomembnejše dokumente s področja graditve stanovanj, vzdrževanja stanovanjskega sklada ter družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. IX. POGLAVJE PREHODNE DOLOČBE 51. člen Za zagotovitev kontinuitete dela pri gradnji stanovanj ter pri zagotavljanju družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu se podpisniki sporazuma za ustanovitev stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik dogovorijo, da začasno poverijo izvrševanje programov graditve stanovanj in zagotavljanje družbene pomoči solidarnostnemu stanovanjskemu skladu za območje ljubljanskih občin ter zboru vlagateljev, dokler skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik ne odloči drugače. 52. člen Ko se oblikuje stanovanjska skupnost, prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skup- nosti združena sredstva, pravice in obveznosti sklada hiš iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z določbami zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki določa, da se prenos sredstev sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema; prenos je treba izvršiti v 90 dneh od dneva ustanovitve sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, najpozneje pa do 31. decembra 1974. c. 53. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik se z ustanovitelji ostalih stanovanjskih skupnosti občin v Ljubljani sporazumejo, da so programi dela posameznih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane izhodišče za skupno reševanje določenih nalog v okviru stanovanjske skupnosti Ljubljana. X. POGLAVJE KONČNE DOLOČBE 54. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV IN PRIPRAVO AKTOV TEMELJNE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI SESTAVLJAJO: Vakselj dr. Marko (predsednik), Štrumbelj Vida (tajnica) in člani: Anton Košir, Milan Buh, Jernej Sterle, Franc Kocjan, Boža Zorn, ing. Franc Zadnikar in Janez Primc. Odbor je imenovala 24. januarja 1974 občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik na predlog OK SZDL in OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik. Na občnem zboru občinskega sveta Zveze sindikatov je bilo odboru izrečeno posebno priznanje za prizadevanja v vseh opravljenih dogovorih v ljubljanskih občinah in za pripravo gradiva sporazuma, ki je zdaj predloženo v javno razpravo. OS ZSS priporoča vsem osnovnim organizacijam sindikata, da organizirajo razprave o tem gradivu z vsemi družbenopolitičnimi in samoupravnimi dejavniki v organizacijah združenega dela. Davek na posest stavb in prispevek za gradnjo zaklonišč članek n,, .°mun' j* bil v številki 9 z dne II. junija 1973 objavlja °bčani obv ^slovom ..Davek na posest stavb", s katerim so bil vonja stavi Cn‘ ° vc^avn' davčni zakonodaji v pogledu obdavče rekfeaciisk ’ ^ služijo stanovanjskemu, poslovnemu it ludi davs„eniU namenu- V istem članku so bile nazorno opisani avčne oprostitve. pravilno izpolnili in občini oddali „Popisni list za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore14, davčnih napovedi ni treba vlagati. Davčna služba občine bo podatke za ugotovitev vrednosti stavb ali delov stavb vzela za potrebe davkov iz omenjenih popisnih listov, upoštevajoč izločene elemente, ki so bili pravkar omenjeni. vpliv na obs’’^ pa..že^rno občane seznaniti z novostmi, ki i ^ePubliški 5^!” v‘^no davčnih obveznosti stavb v zasebni las stovb uveliav i°n ° občanov je v pogledu obdavče Zdržal le m ' nelcatere spremembe v tem smislu, da je z Sei° merila '}°vne določbe, občinam pa naložil nalogo, da pt Hotavljam,, r]ačin M obdavčevanje stavb, oziroma meri ,e Vrednosti stavb ali delov stavb. Vrednost stavh^k^1! 0^^anov določa, da je osnova za odmero c ^dnosti n-, n C ,a ‘ de’a stavbe v zasebni lastnini. Za ugotc 0 davkih merda ^rilska skupščina z odlokom. C ^atca tega 1a?°V • 8a ie skupščina naše občine sprejela k Ljubljane nreiiJl’ iJe Povzel merila, ki jih je skupščina r attjskega a a za vrednotenje družbenega in zasebnega s n!?datna Opremi i 3 .°Pre,ma.. električni radiatorji in plinsk slede števila" ‘nsta*acije, ureditev dovoza k stavbi ir . ^ke 2«a „ar . stanovanj v stavbi. Izločene so tudi d Pretnenjen to^v^ f av*,i- Fo tako korigiranih merilih (ne iK?dn°st vseh et- 'u "i1. sIstem) bo davčna služba občine ug trezajoe davei- ^ 31 delov stavI’ v zasebni lastnini in oc vek na posest stavb. °datke ?? katerem mr> asoPls'11 -Delo 4 in ..Dnevnik44 dne 15. maj ' ^aja 1974 r'!°občani davčnc napovedi vložiti najpoz • »istim občanom, ki so v preteklem letu ali V zakonu o davkih občanov je z letom 1974 predpisana novost, da so tiste stanovanjske stavbe in stanovanja, katerih vrednost, ugotovljena po omenjenih merilih, ne presega 100.000 dinarjev, oproščene davka na posest stavb. Te oprostitve bo deležnih sorazmerno veliko število stavb ali dela stavb oziroma občanov, zlasti zaradi tega, ker je vrednost stavbe, ugotovljena po točkoval-nem sistemu, navadno nižja od prometne vrednosti. Cenjeno je, da bodo te oprostitve presegale 20 % stanovanjskega fonda v zasebni lastnini. Celotna naravnanost davčnega instrumentarija za obdavčevanje stavb v Ljubljani je v zadnjih osmih letih prilagojena gibanju stanarin stanovanj, na katerih je stanovanjska pravica. Ko je bila v polletju leta 1965 sprejeta stanovanjska reforma, je bila za stanovanja, na katerih je stanovanjska pravica, vpeljana gibajoča stanarina s tem, da se stanarina vsako leto ustrezno viša, tako da se v letu 1970 doseže ekonomska (takrat imenovana). Leta 1969 so bile stanarine stanovanj, na katerih je stanovanjska pravica, zamrznjene in šele z drugim polletjem 1973 so bile formirane na nivoju, kot je bilo predvideno za leto 1970. Tako so se gibale tudi davčne obveznosti stavb v zasebni lastnini. Vse do leta 1974 je davčna osnova za davek na posest stavb stanarinska vrednost, ki se je ugotavljala na enak način kot stanarina stanovanj, na katerih je stanovanjska pravica, le-te davčne obveznosti pa so znašale 14% letne stanarinske vrednosti. V letu 1974 je davčna osnova za davek na posest stavb vrednost stavbe ali dela stavbe, davčni instrumen-tarij pa je prilagojen tej spremembi, tako da davčne obveznosti zaradi teh sprememb ne bodo višje. Zaradi oprostitve stavb oziroma delov stavb v zasebni lastnini, katerih vrednost ne presega 100.000 dinarjev, bodo obdavčene z davkom na posest stavb le vrednejše in se bodo davščine gibale od 150 din navzgor. V odloku o davkih občanov so za obdavčevanje stavb predpisane različne davčne stopnje glede na namen uporabe stavbe. Tako znaša v letu 1974 za stanovanjske stavbe in stanovanja stopnja 0,15 %, za poslovne stavbe in poslovne prostore 0,20% in za počitniške hiše 0,30 % od ugotovljene vrednosti. Primerjalni izračun: Davek pri prej opisanih stopnjah za stanovanjske Vrednost stavbe din 150.000 250.000 400.000 600.000 800.000 1,000.000 prostore 225 375 600 900 1.200 1.500 poslovne prostore 300 500 800 1.200 1.600 2.000 počitniške hiše 450 750 1.200 1.800 2.400 3.000 Davčna služba občine je napravila preizkus za 50 stavb, po podatkih iz popisnih listov in ugotovila vrednost ter nato za te odmerila davek, pri čemer je bilo ugotov ti, da znaša največji davek 880 dinarjev. V pogledu 10-letne davčne oprostitve za nove hiše in nova stanovanja velja poudariti, da imajo zasebni lastniki, ki so kot prvi lastniki, pravico do 10-letne oprostitve le, če je izdano dovoljenje za uporabo stavbe. Oprostitve davčni organ ne bo priznaval po uradni dolžnosti, temveč je oprostitev treba uveljaviti s posebno vlogo, na osnovi katere bo davčni organ izdal oprostitveno odločbo. V odloku o davkih občanov je tudi zapisano, da je napoved za odmero davka na posest stavb praviloma enkratna. To pomeni, da davčnih napovedi ne bo treba vlagati vsako leto, kot je bilo predpisano doslej. Za že obdavčeno stavbo ali del stavbe bo treba vložiti davčno napoved le ob spremembi lastništva ali v primeru spremembe vrednosti zaradi novih vlaganj. Davčno napoved je treba vložiti tudi za vsako novo nastalo davčno obveznost. Konec leta 1972 je mestna skupščina Ljubljana sprejela odlok o zakloniščih v ljubljanskih občinah. Po tem odloku je treba od vseh stanovanjskih hiš in stanovanj, poslovnih prostorov in poslovnih stavb ter počitniških hiš plačevati prispevek za gradnjo zaklonišč ne glede na lastništvo stavb. Za stavbe družbene lastnine ta prispevek stanovanjska podjetja že plačujejo, za stavbe ali dele stavb v zasebni lastnini pa bo prispevek odmerjen hkrati z davkonl na posest stavb. Prispevek bo odmerjen tudi tistim lastnikom stanovanj in stanovanjskih hiš, ki imajo 10-letno davčno oprostitev, /ato so dolžni napraviti napoved, če niso oddali izpolnjenih popisnih listov. Prispevek za gradnjo zaklonišč bo sorazmerno nizko odmerjen, skoraj v simboličnih zneskih — tako bo npr. za stavbo, vredno 250.000 din. prispevek znašal 33,50 dinariev, za stavbo, vredno 400.000 din pa 52,00 din. RAVNATELJ GIMNAZIJE VIČ PROF. STANE VIRTIČ Pomagati nadarjenim! O nekaterih pojavih v učno vzgojnem procesu in vzrokih, ki tem pojavom botrujejo na VII. gimnaziji Vič smo se razgovarjali z njenim ravnateljem prof. STANETOM VIRTIČEM. V razgo- voru smo podali največ poudarka učnim uspehom in seveda možnosti kako priti do njih. Pri omogočanju čimboljših učnih uspehov in podajanja čimbolj-šega in obširnejšega znanja, pa imajo nedvomno svojo velilco vlogo tudi učni pripomočki. Njih sodobnost in možnost čim kvalitetnejšega podajanja snovi je izredno pomemben faktor pri doseganju uspeha. O novih učnih pripomočkih je tudi tekla beseda. .^Problematika, s katero se srečujemo v učnovzgojnem procesu na naši gimnaziji,** začenja prof. Stane Virtič, „se kaže na eni strani kot problem glede na učnovzgojne rezultate, ki so obi-čtgno merilo uspeha ali neuspeha neke šole. Nedvomno pa to ni edino merilo, čeprav hočejo nekateri namen šole zreducirati na to merilo, na golo merilo koliko obvlada učenec snov, jo je slišal. Sola mora dajati pek- ki jo je slišal. Sola mora daja več, posebej z vzgojnega aspel ta. To je tudi eno od meril. En od meril je aktivnost dijakov, skozi katero je videti pa tudi usmerjenost in vzgojo v smislu socialističnih vrednot. To pa je tudi eno od meril, ki jim posvečamo na naši gimnaziji posebno pozornost. Mlade ljudi namreč ne kaže le polniti z znanjem o določenih dogodkih, temveč jih je treba vzgajati. Vzgajati pa jih je treba v duhu naše socialistične ureditve in politike ZKJ, ne pa jih prepuščati različnim škodljivim in tujim vplivom. Le tako bomo lahko govorili o uspehih. Odstotki učencev, ki obvladajo določen odstotek, po možnosti čim višji, vsega podanega jim gradiva, niso edino in najboljše merilo in je tudi napak, če so. Seveda pa je merilo uspeha, tudi naše gimnazije, znanje in torej uspehi učencev. V zvezi s tem bi lahko najprej ugotovili, da kar precej na široko odpi-ramo vrata vsem, ki se želijo, iofati na gurinaziji. Nismo preveč ozkosrčni, kar zadeva uspeh, ko sprejemamo. To ima za posledico, posebej še v začetku, da učni rezultati niso najboljši, ker je znanje pri določenem številu učencev, ki se vpišejo na šolo, do neke mere deficitarno. Da bi vedeli, koliko kateri od učencev zna, imamo vsako leto na začetku preizkusne teste, ki nam dajejo orientacijo o znanju posameznika pri določenem predmetu in mu potem lahko pomagamo, če kaže, da ne bo šlo. Pri sprejemu se namreč ne moremo strinjati z ustvarjanjem elit ali, da omogočimo šolanje le odličnjakom in da bi ustvarjali elitne gimnazije. Učencemje treba pomagati do znanja. To pomeni, da jim je treba omogočiti nadaljnje šolanje, čeprav je njih znanje ponekod deficitarno in ga na tistem področju dodatno izpopolnjevati, jim nuditi pomoč in jim tako omogočiti nadaljnje šolanje. Želimo namreč, da oi čimveč mladih ljudi čimveč znalo. Zato pomagamo tistim dijakom, ki pokažejo pri preskusnem testu določen deficit znanja pri katerem od predmetov z dodatnimi pri preiskusnem testu določen deficit znanja pri katerem od predmetov, z dodatnimi deficitarno na določenem področju v primerjavi z ostalimi. Kot zanimivost bi bilo treba omeniti, da je naša gimnazija lani skupaj izobraževalne šole, ki pripravlja dijake za študij na visokih šolah, preobsežen, ljubljanske regije. Tu je šlo za tiste učence, ki so na osnovi inteligenčnih testov pokazali, da so dovolj sposobni, vendar niso imeli ustreznega znanja pri posameznih predmetih, ker so imeli pač slabe učitelje in jim je zato • " koRl: manjkalo znanja. Preko RIS smo jim preskrbeli štipendije in bivanje v internatu. Tako smo zagotovili, da se ti mladi talenti ne izgube, kar bi bilo velika škoda. Tudi na naši gimnaziji ugotavljamo, da je program gimnazije kot splošno izobraževalne šole, ki pripravlja dijake za študij na visokih šolan preobsežen. To ima za posledico, da se dijaki pripravljajo ..kampanjsko** za učne ure. Poleg tega pa nastaja problem okoli prevelike frontal-nosti, ki seveda izvira deloma tudi iz piav omenjenega preobsežnega programa. Spričo tega prihaja preveč v ospredje element izobraževanja in manj vzgoje, čeprav je to po svojem bistvu dialektična celota. Če ne vzgajaš ampak le izobražuješ, premalo poznaš mladega človeka in ga ne moreš ustrezno usmerjati. V tej zvezi bi bilo zanimivo poudariti dejstvo, da spričo prešibke materialne baze ne moremo zagotoviti ustrezne modernizacije učnega procesa, kar bi pripomoglo k lx>ljšim rezultatom izobraževanja. Za prihodnje leto imamo v načrtu določeno modernizacijo, predvsem z nabavo fonolabora-torija za poučevanje tujih jezikov. To pomeni hkrati tudi modernejši pristop k poučevanju ostalih predmetov. Tu je vprašanje denarja, vendar upamo, da bomo s pomočjo, morda tudi gospodarstva oziroma delovnih organizacij in drugih dejavnikov uspeli. Ta fonolaboratorij je namreč prava revolucija in služi vsem predmetom. Zato bi nam bil zelo dobrodošel. Ob ustavnih spremembah in ob formiranju gimnazije kot OZD z novosprejetim statutom in drugimi dokumenti in istočas-' no novo organizacijo samouprave, pričakujemo, da se bo povezava šole z družbenopolitičnimi dejavniki okrepila in pričakujemo kvalitativne spremembe. Tu kaže zlasti poudariti boljšo povezavo med solo in družino, to je starši. Enoten nastop obeh vzgojnih dejavnikov je namreč izredno pomemben. Doslej je namreč s tem v zvezi obstajala vrzel in je bilo včasih čutiti vtis, kakor da se šola premalo povezuje s svojim okoljem. Ob koncu leta računamo na približno 90-odstotni uspeh. Ob polletju je izdelalo le 60 odstotkov dijakov, vendar je številka ob polletju vedno občutno slabša. V primerjavi z lanskim letom beležimo napredek in z modernizacijo bomo zabeležili še večje- 8a' MILOVAN DIMITR1Č SINDIKALNI DELEGATI SO NA OBČINSKEM ZBORU SPREGOVORILI 0 ORGANIZIRANOSTI IN NALOGAH Občni zbor zveze sindikatov Sredi maja 1974 je bil občni zbor občinskega sveta Zveze sindikatov naše občine, zdaj že v novi sestavi, ki ga sestavlja 75 sindikalnih delegatov izvoljenih na občinskih konferencah sindikatov dejavnosti in v osnovnih organizacijah sindikatov. delovnih ljudi ni nek statični organizacijski dosežek ampak stalno se i razvijajoči družbenopolitični organi' >oli Na tej, prvi ustanovni seji, so sprejeli poleg razglasitve organov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti, tudi izpopolnjen začasni pravilnik, po katerem se bo odvijala dejavnost sindikatov v naši občini vse do kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Na seji sta bili podani politični oceni o poteku izvajanja ustavnih določb na področju dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti in njihovega financiranja ter tudi o analizi in rezultatih volitev delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine. Predsednik OSZS Janez Čebulj je podal poročilo o dograjevanju organiziranosti sindikatov v občini in poudaril, da organiziranje braževanja delegatov zbora združenega dela. J. DERNOVSEK V PACUGU BO SPET VESELO Šola v naravi in letovanja Občinska zveza prijateljev mladine bo kot prejšnja leta tudi letos organizirala v mladinskem obmor-skem letovišču v Pacugu „šolo v naravi** in počitniška letovanja. Namenjena so predvsem otrokom iz socialno ogroženih družin, tistim, ki so sonca in morja najbolj potrebni, seveda pa tudi drugim. Že pred začetkom počitnic bodo v Pacugu pripravili „šolo v naravi**, šolo, v kateri se bodo otroci naučili osnovnih plavalnih veščin. Vmes bodo prireditelji poskrbeli še za marsikaj zanimivega, kar bo popestrilo bivanje naših malčkov ob morju. Za „šolo v naravi** je tokrat pri-javljenih okrog 450 otrok. V prvi izmeni od 6. do 13. junija bo okoli 150 malčkov, v drugi od 13. do 20. junija bo okrog 140, v tretji, zadnji izmeni od 20. do 27. junija pa bo 150 otrok. Oskrbni dan za otroka bo veljal 40 dinarjev, prevoze do Pacuga in nazaj pa bodo organizirale in krile stroške šole. Odhodi posameznih izmen bodo vsakokrat izpred stavbe občinske skupščine, Trg MDB 7, z morja pa se bodo otroci vračali ob koncu izmen okoli dveh popoldne na isto mesto. Letovanja, za katera vlada naj-: večje zanimanje, se bodo začela 27. rili pred letošnjimi letovanji v našem obmorskem letovišču v Pacugu. V junija. Že sredi aprila je občinska ZPM v posebnem pismu, namenje- Krajevne vesti NOVA KS TRNOVO ŽE DELA ravno KS Trnovo že prav uspešno dela, čeprav so imeli precej skrbi z delegatov. Imajo 15-člansko delegacijo. Ljudje, ki so funkcije sprejeli, pa delajo. Prvi problemi so bili, kako bodo poslovali z občinsko skupščino in kako si b Da, izbiro deli bodo razdelili delo. Menijo, da je delo na novi način lažje in ustreznejše kot je bilo v preteklosti. Za zdaj še ne vedo, kako bodo prenašali iz občine nekatera vprašanja s področja financ, socialnega dela in manjših komunalnih zadev. Kolikor je prihajalo sredstev iz občine doslej, jih je bilo premalo za predvidene načrte. STIK Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI KS Trnovo je že v novi sestavi in z novimi prijemi uspelo najti stik z vsemi je končno uspelo, da je dobila stik i------------ ------------------------ dosedanjih razgovorih lahko sodimo, da bo zlasti SD Savica po dolgih letih znova zaživelo. RAKOVA JELŠA - KOLERA? Področje Rakove jelše je za KS problem št. 1. Gre za del KS Trnovo, ki se razteza med desnim bregom Malega grabna, Ljubljanice in Cumovca. Tu je zraslo več kot 120 novih čmogradeni. Ti so večinoma delavci, ki nimajo niti kanalizacije, niti ne vsi vodovoda. Najhujša je kanalizacija, kije neurejena kot je zdaj, leglo hudih nalezljivih bolezni. V vročih poletnih mesecih stoje pogosto fekalije tudi do 1/2 metra v kanalih. KS je že večkrat opozarjala pristojne organe, da bi preprečili čmo gradnjo. Oglejmo si nekaj dejstev. Pred kakimi štirimi leti so bili za ta del mesta pripravljeni že prvi komunalni projekti. Od vseh načrtov je bil končno narejen le transformator. Vse ostalo je padlo v vodo, zato ker niso zgradili podaljška Titove ceste in ker je bil predlog skupščine občine Vič, da se priključi Rakova jelša generalnemu urbanističnemu planu, zaradi izjave Vodne skupnosti, da desni breg Malega grabna ne bo zavarovan pred stoletnimi vodami, ovržen. Da ne bi prišlo do še hujših in večjih črnih gradenj, je bilo s takratnim kmetijskim podjetjem Jesenkovo dogovorjeno, da zemljo tu arondira, do česar pa tudi ni prišlo. Takrat, ko so bili živi ti predlogi, bi bilo mogoče Rakovo jelšo urbanistično še urediti. Kljub obvestilom KS, kdaj se začenja kakšna nova gradnja, ni bilo nobenih ukrepov. KS znova predlaga: Rakovo jelšo je treba priključiti GUP. Legalizirati bi _ ___-» ! «_ • . • J .* odreti. morali gradnjo ali določiti, katere je treba pi Preprečiti sleherno novo črno gradnjo. Nujna in takojšnja pa bi bila poglobitev odtočnih jaškov, da bi se vsaj izognili epidemijam. Takoj pa, ko bi gradnje legalizirali, bi morali plačati komunalni prispevek, od katerega bi dobili vsaj del sredstev za ureditev komunalnih problemov. Podobne izjave glede odstotka fekalnih voda se pojavljajo na Cesti dveh nifi, i ' cesarjev. Tam so pa problemi že temeljito izbruhnili, s^j vode stanovanjske hiše že poplavljajo. TITOVA CESTA Podaljšek Titove ceste od Gorupove ceste do Malega grabna bo izveden v dveh etapah. Prva bo izvedena od Gradaščice do sedanje bencinske črpalke. Druga pa od tu do Malega grabna. Š pripravami za prvo etapo so že začeli. Meo te sodi odkup zemljišč, dovoljenje in podobno. Takoj, ko bo to - - iSef ' urejeno, pa bodo začeli z izgradnjo. PRVI STANOVANJSKI BLOKI V TRNOVEM Letos v jeseni bodo začeli z zemeljskimi deli za gradnjo stanovanjskih blokov na Jahališču. Gradili bodo bloke, ki bodo najvišji 4-5 nadstropij. Ob tem se pa sprašujemo, ali ne bo storjena podobna napaka kot ob Celovški ali cesti, kjer ljudje tožijo zaradi premajhne oddaljenosti od ceste in ne Titovi cesti, vzdrže strahovitega hrupa. PRULSKI MOST Sanacija Prulskega mostu bi stala 100 milijonov. Žal, tega naša občina ne premore in tako ostajamo pred dejstvom, da bomo še nekaj časa živeli v strahu, da se most podre. Za rešitev problema bi moralo priti do sporazuma med občino Center in Vič. LJUBLJANICA NE BO VEC TAKO UMAZANA zem tako po organizacijsko političnem sistemu kot tudi po vsebini Poudaril je pomen sindikatov v okviru pravic, dolžnosti in odgovornosti ki jih sindikatom nalaga ustava. V poročilu so bile podane teze okvirnega delovnega programa zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti v občini za obdobje do kongresa. Po temeljiti razpravi navzočih sindikalnih delegatov je bila taka usmeritev z dopolnitvami sprejeta. Ob koncu so izvolili še dva delegata za Zbor samoupravljavcev in sicer: dr. De-sana Justina in Janeza Čebulja. Na koncu je bil sprejet sklep, da se čim-prej sestanejo vsi organi viških sindikatov, da bi jim bilo omogočeno delovanje in poglabljanje v samoupravne odnose organizacij združenega Industrija usnja na Vrhniki je že pred časom zgradila čistilne naprave za svoje odplake. Ko pa so začele delovati, so ugotovili, da ..proizvajajo** kakih 80 kubičnih metrov mulja dnevno. Gre za mulj, ki vsebuje strupene uranove soli in ga je treba pred uporabo za nekaj časa deponirati. Tudi samo mesto ureja čistilne naprave m je na najboljši poti, da ne bo več umazala Ljubljanice. Tako lahko pričakujemo, da se bomo vsaj v gornjem toku Ljubljanice kmalu spet brez skrbi kopali. Žal, pa se prav lahko zgodi, da bodo v kratkem postale hude onesnaževalke Ljubljanice obrobne vasi ob reki, ki seveda nimajo urejene kanalizacije. KAM Z OTROKI? Zdaj je že splošna resnica, da imajo v vzgojno-varstveni ustanovi Trnovo 120 nerešenih prošenj za sprejem otrok v vrtec. Videti je, da bodo morali starši še nekaj časa iskati druge, pogosto neprimerne rešitve za varstvo svojih otrok. Pristojni zdaj premišljajo o tem, če ne bi morda rezervirali kakšno novo stanovanje v novih blokih ob Staretovi cesti. Gradnja novega vrtca, ki bo zgrajen šele v II. etapi gradnje stanovanjskih blokov, je še tako daljna prihodnost, da nanjo še ne moremo računati. dela ter izpolnjevanje funkcije boli a sindikalnih delavcev in V TRNOVO PATRONAŽNO SESTRO Trnovo je področje, ki ima v naši občini izredno slabo socialno sestavo. Tako se komisija za zdravstveno socialno varstvo, varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje in pomoč družini srečuje z množico problemov. Kljub prizadevnemu delu ne more zadostiti vsem potrebam. Člani komisije menijo, da bi morali v okviru KS namestiti plačano patronažno sestro, ki bi na področju Trnovega in Kolezjje profesionalno opravljala svoje delo, kar bi v dobršni meri pripomoglo k uspešnejšemu delu komisije. nem staršem naših otrok, opozorila na pomembnost počitniških letovanj za otroke, zlasti še za njihovo telesno in duševno okrepitev po na- pornem šolskem letu. to je toliko bo” bolj pomembno za socialno ogrožene otroke, ki nimajo možnosti za daljše počitnice ob morju, občinska ZPM pa jim vsako leto nudi posebne ugodnosti, predvsem v primernem popustu ob predložitvi dokazil o mesečnih prejemkih njihovih staršev škili dodatkov. Starši social- in otrošk no šibkih in ogroženih otrok imajo tudi izjemno možnost, da prispevke za obmorska letovanja otrok plačajo v obrokih na šolah, kjer stanujejo ali na občinski ZPM. Občinska ZPM pričakuje, da bo od 27. junija do 31. avgusta, ko se bodo zvrstile vse izmene, letovalo okrog 900 otrok, upoštevajoč pri tem, da bo v vsaki izmeni od 160 do 180 otrok. Pa še na nekaj bi vas radi opozo- kraju so uredili kanalizacijo, asfaltirali so cesto in podaljšali pomol, na katerem bo poslej veliko več prostora, kot ga je bilo še lani. Občinska ŽPM pa je poleg tega poskrbela še za nekatera ureditvena dela, ki bodo prav gotovo prispevala k lepši in bolj urejeni podobi Pacuga. (Iv) Več prostora za industrijo 0 nalogah viškega gospodarstva In njega daljnjem razvoju govori predstojnik oddelka za gospodarstvo občine Vič-Rudnik Janko šolmajer Istočasno kot je bil formiran v skladu z novim delegatskim sistemom občinski izvršni svet je prevzel v občinski upravi oddelek za gospodarstvo novi načelnik. Novi viški predstojnik oddelka za gospodarstvo je dipl. oec. JANKO ŠOLMAJER, ki ga večina naših občanov že pozna kot prizadevnega vodjo službe komunalnega sklada. „S kakšnimi nalogami se bo v tem obdobju ukvarjal oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik,“ je bilo edino vprašanje o zastavljenih nalogah novemu predstojniku tega oddelka. „Ena glavnih dejavnosti in nalog novega izvršnega sveta bo razvoj gospodarstva po samo-upravnih m ustavnih načelih, vse sile bomo usmerili za intenzivnejši in bolj organiziran razvoj gospodarstva. Naše osnovne usmeritve bodo zato: jačanje reproduktivnih sposobnosti gospodarstva, to je zavzemanje za širjenje že obstoječih kapacitet organizacij z našega območja in z drugih območij. Zavzemali in pospeševali bomo integracije pa ne le znotraj občine ampak tudi v širšem prostoru, v republiki in tudi na medrepubliški ravni. Za povezovanja se bomo trudili na področju kemične industrije, kjer so že doseženi uspehi, to je pri Iliriji, na področju lesne industrije, to je pri Hoji in na področju gradbeništva, pri čemer mislim na Ljubljanske opekarne. Seveda pa se bomo zavzemali za integracije tudi na drugih področjih. Doslej so bila že izvedena uspešna povezovanja v TOVILU in Žičnici. Razumljivo in povsem jasno je, da bomo v tem času skušali čim bolj povečati produktivnost, kar je ena stalnih nalog našega gospodarstva, obenem pa tudi povečati dohodke. Delovali bomo po srednjeročnem planu razvoja občine, ki ga bomo izdelali. Pri kmetijstvu bomo pospeševali kmetijsko proizvodnjo s posebnim poudarkom na proizvodnji hrane. Zato bomo izdelali razvojne programe kmetijstva v naši občini in uveljavljali .jeleni plan**. Pospeševali bomo tudi živinorejo. V naši občini je opazen zelo močen razvoj popoldansko obrti. Istočasno pa je tudi nip-čen interes za novimi povrfi' nami, posebej za večje obrti. Te. površine bomo skušali zagotovi*1 v obrtni coni ob Tržaški in D°' lenjski cesti. .. Pri industriji pa je največ)1 problem s prostorom. Rešiti j® vprašanje dovolj velik1*1 treba površin za razvoj že obstoječ® industrije kot tudi za razvijanj® industrije v naši občini. Naš« industrijske cone so bolj na p®' pitju kot pa sposobne za rsaliz®’ cjjo. Ovira je cestni sistem voznic. Sedaj je možno grad«1 trenutno nove industrijske zmogljivosti le v opuščeni cow Ljubljanskih opekam ob cesti na Brdo. Naša občinska skupščina ra' čuna, da bo še v letošnjem let« našla dovolj površin za razvoj industrije. Mnoga podjetja s® namreč izredno zanimajo aa gradnje svojih industrijsto*1 objektov na našem področj«' vendar jim doslej nismo mog« ponuditi dovolj ustreznega zem- ljišča, katerega ne iščejo le ljubljanska podjetja, temveč tudi» Pospeševanje malega gospodarstva, tu mislim predvsem na malo proizvodnjo in storitve v obrti, je nujnost. Naša občina je ena najmočnejših po bortni dejavnosti. Ta dejavnost zato pre- drugih krajev in republik. Posebno pozornost pa bom« posvečali tudi razvoju trgovin® in gostinstva, seveda pa tudi turizma, za katerega imamo leP® možnosti. Trgovina na našem področju marsikje vidno šepa-Nekateri deli in KS z več kot tisoč prebivalci so brez trgovin®-Ce pa imajo trgovino je majlm8 in ne nudi niti osnovnih artiklo*-Mnoge so tudi neprimerne. Zato smo se vključili v razgovore * Mercatoijem, Emono, Ljubljan; skimi mlekarnami in ABC, dajn tm*1 cej pomeni tudi v sami občini in jo bomo zato razvijali naprej. Borimo pa se in se bomo tudi v bodoče za uveljavljanje samo- upravnih načel v tej sferi. Občin-sica ka skupščina je namreč za pospešitev vseh dejavnosti, kjer se v skladu z zakonom in ustavo omogoča razvoj. Pri tem razvijanju obrti pa se bomo borili proti neupravičenemu bogatenju m izkoriščanju. le-ti odprli v nekaterih mestn« predelih kot tudi vaseh svoj trgovine. Nujno je treba trgovski center v soseski VS-4 ° Tržaški cesti, v Murglah, Or)0 cesti, Bonifaciji itn. Izven Lju«j Ijane se bo prvenstveno angaz« Mercator. Posebej se zavz®" mamo, da bi dobil trgovin Vrzdenec pri Horjulu, kjer bon prebivalci sami pomagali gra°!. preoivarci sami pumas«« o-- ,• trgovino v domu družbenop0« ličnih organizacij,“ je zakljuc Janko Sounajer. MILOVAN Dl! IMlTRl^. I UMAZANA GRADASCICA Še preden nastopi poletje, bi morali znova očistiti Gradaščico, I polna umazanije. Ljudje brez kulture (kriva je neurejena kanam.^ ^ | mečejo v rečico različne odpadke, zaradi česar se struga oži in umi morejo odnesti niti večji vodni tokovi. FRANCU ERZARJU - PRIZNANJE | Dosedanji predsednik KS Trnovo Franc Erzar prepušča D § Buiuurnemu ueiu in veuiu puii g smo dobili marsikateri meter asfalt ) g in ne nazadnje, da je marsikateri ^ - 3 l<»r»o V ilTICnU t; | imamo Trnovčani zahvaliti, da zagorela marsikatera nova luč ... .... ____________________________ onemogel znova začutil, daje življenje vendarle še lepo. V imenu najlepša hvala! :e Franc Erzar bo odslej opravljal na KS Trnovo funkcijo tajnika, a r KS več kot potreben, saj šteje KS 6000 ljudi. Pojasnilo V članku ..GRADAŠClCO UREDITI** izpod peresa VLA® j MIRA JERMANA je navedena nesmiselna formulacija aVtor* ’ obda ne bo možno urejevati problema regulacije Gradaščice, . za močju Dobrove, ..dokler se bosta Vodna skupnost in Poaje J in urejanje hudournikov prepirala, do kod sega pristojnost en s do kod drugega**. u-i „hiavlj®n V Uradnem listu SRS št. 2 z dne 28. L 1970 je bU o°Jyno odlok Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, kjer je bila definirana razmejitev pristojnosti SVS Ljubljanica-Sava ,n 0£jU podjetja, ki naj skrbi po teh določilih za hudournike na oo ^1! Gradaščice nad Dobrovo, razen struge Gradaščice pod r° Gradcem. . , njkoli Med omenjenima delovnima organizacijama doslej n . ye. prišlo do kakršnih koli nesoglasij glede pristojnosti, ker o ^ sVOjo zuje citirani odlok IS. Zato želimo, da avtor zapisa prekli . ,c,.v trditev o ..prepirih**, da ne bi prišlo do zavajanja obcami'', . zg tega glasila in do eventualnih škodljivih posledic takih t obe delovni organizaciji lahko *** Obveščamo avtoija zapisa da naše strokovne službe ia* po- icniift »trnknvna in nrannl»..rii«ltv osnovnih šol iz vseh njokih občin. Komisija za bivše llUČne internirance pri RO ZZB |IIIIIIII'|iiiii*“no to prednost izkoristiti. V času delovanja pospeševalne = vrJ* ie bilo v naših vaseh prenovljenih in na novo zgrajenih 4 = Rte hlevov, silosov ter ostalih gospodarskih objektov. Kmeto- = alci so si nabavili različno mehanizacijo od kosilnic, obračal- = “‘kov, samonakladalnfli Potencial veliko > P rikolic do traktorjev in si tako ustvarili vpa^P3”!® do kmetijske proizvodnje in kar je najbolj raz-c*1Jtvo, mladi ljudje so pričeli ostajati doma. lan* i dogodki „stresajo" svet in ne morejo mimo nas. Se imam eto j® primanjkovalo mesa, letos so mesnice polne, kot da | vido*0 naenkrat preveliko proizvodnjo. Vendar to je samo m 1 Pretek|V resnici potrošimo manj mesa, kot se ga je potrošilo v I Ij,. '“Osti. Kupna moč potrošnikov doma in v svetu je zmanj- I Odknl!1 \° J® vzrok za živinorejsko krizo. V čem se to kaže? 1 odkunUJe*116 80 zn^ane m Kooperacija Ljubljanskih mlekarn, ki I ®eno 27 ?°vedi na področju naše občine, trenutno nastopa s | 1400 H' ° <^n za ^8 mesa, to je preračunano na živo težo ca ^ cev dan Za 'c8- Nastopa čakalna doba od enega do dveh meso-> dopitano govedo pride na vrsto za oddajo. Odkupna cena vesnosti udeležili učenci iz osnovnih šol Škofljica, Bičevje, Vrhovci, Dobrove, Trnovo, Velikih Lašč, Polhovega Gradca 'in drugih šol Skupno je bilo več kot 300 učencev. Že pri predpripravah so organriacije ZB našle polno razumevanja pri ravnateljih osnovnih šol. Vabilu so se odzvali kljub sorazmerno majhnim finančnim sredstvom, kijih imajo na razpolago za poučne ekskurzije. bil zelo bo- vestjo, da so se številni poslušalci lahko prepričali, daje naša mladina na pravi poti za uresničevanje dosežkov NOB. Ob zborni recitaciji „Ba-lada o škatlici s pepelom", kije bila izvedena prepričljtvo, se je marsikateremu utrnila solza ob spominu na težke dneve v zaporih in koncentracijskih taboriščih v času NOB. LJUBO TIPLIC Na slavnostni seji mestnega sveta zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljane, ki je bila 12. maja v mladinskem tehničnem centru v Gradišču, so ob izteku štiriletnega mandata MSO ZTK podelili najzaslužnejšim članom zlate, srebrne in bronaste plakete Ljudske tehnike in zvezne plakete Borisa Kidriča tistim članom organizacij za tehnično kulturo, ki so s svojim dolgoletnim delom največ prispevali k njenemu razvoju. Med 51 dobitniki zlatih plaket Ljudske tehnike so iz naše občine Dušan Djukanovič. direktor zavoda za tehnično izobraževanje, Jože Jan, predsednik društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Ljubljane in inž. Mitja Vidmar, član fotokluba raziskovalnega inštituta Iskre s Tržaške ceste. Srebrne plakete so dobili člani fotokluba Iskre Janez Gorjan, Arif Sulejmanovič in Marjan Vernik ter Irena Velkavrh, članica kluba mladih tehnikov na osnovni šoli Brezovica, med dobitniki bronastih plaket pa je tudi Anton Perčič iz kluba mladih modelarjev na osnovni šoli v Škofljici. Najvišja priznanja s področja tehnične kulture, plakete Borisa Kidriča, je dobilo več zaslužnih članov in sodelavcev mestne organizacije za tehnično kulturo. I.V. Titova odlikovanja Podpredsednica republiškega izvršnega sveta prof. dr. Aleksandra Komhauser je na posebni slovesnosti 2. maja izročila predstavnikom Društva matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval to pomembno znanstveno organizacijo ob 25-letnici njenega plodnega javnega delovanja. Predsednik Tito je odlikoval za posebne zasluge tudi nekatere vidne člane društva, ki ima sedež na Jadranski cesti. Red dela z rdečo zastavo sta dobila prof. dr. Fran Dominko in prof. dr. Alojz Vadnjal, red republike s srebrnim vencem prof. dr. Ivan Vidav in red zaslug za narod s srebrnimi žarki prof. Ivan Kuščer. Stiki znanosti in proizvodnje Prebivalci Vrhovcev in Brda! Tudi mi, vrhovški pionirji, smo se vključili v veliko akcijo čiščenje okolja. Cilj te splošne akcije je, da bo naše mesto upravičeno nosilo ime „Bela Ljubljana11. Zal je tudi na področju Vrhovcev in Brda mnogo divjih odlagališč smeti in odpadkov, ki nikakor niso v okras našemu lepemu novemu naselju. Nekaj teh smo že oči-stili, odpeljali gomile nesnage v sodelovanju s krajevno skupnostjo in Komunalnim podjetjem. Prosimo vas, da bi upoštevali ta naš trud in prizadevanja, ker smo to delo opravili za vas in za nas. Zavedajte se, da so zelenice in gozdički naša pljuča, čistijo nam zrak, ki je vedno bolj onesnažen zaradi rastoče industrializacije in civilizacije. Prebivalci Vrhovcev in Brda, uporabljajte smetnjake! Krajevna skupnost vas bo obvestila, kdaj bodo pobirali in odvažali večje odpadke, ki ne gredo v smetnjake. Mi, pioniiji odreda Vlado Miklavc, smo dali pobudo za čiščenje okolja, a vi - sledite našemu zgledu! Ne prezrite gesel, ki vas opozarjajo na čisto okolje, varovanje narave, njenih lepot in na kulturen odnos do nje! Upoštevajte, prosimo, naše želje in ne razočarajte nas! Pioniiji osnovne šole VLADO MIKLAVC Vrhovci Strokovnjaki s področja anorganske kemije ljubljanskega Leka so se pred kratkim v Mengšu sestali s skupino znanstvenih sodelavcev inštituta Jožef Stefan, ki jih je vodil dr. Slivnik in katedre za anorgansko kemijo z dr. Šiftarjem na Čehi. Gostom z Viča so predstavniki Leka najprej pokazali svojo anorgansko proizvodnjo in jih seznanili z njeno problematiko, predstavili pa so jim tudi vse prednosti in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo ob lokaciji nove tovarne v Mengšu. Strokovnjaki inštituta Jožef Stefan so se zanimali predvsem za tiste izdelke Leka, pri katerih so si v svojem dolgoletnem znanstveno-raziskovalnem delu nabrali največ izkušenj in za izdelke, kijih uporabljajo na tistih področjih, na katerih pospešeno delujejo zadnja leta. Strokovnjaki inštituta Jožef Stefan so ponudili predstavnikom Leka izdelavo vrste proizvodov, ki bi utegnili postati zanimivi, če bi ugo- Uspela razstava Občinska ZKPO je v počastitev občinskega praznika in dneva OF poleg že tradicionalne revije amater-skih dramskih skupin, ki je tudi tokrat izredno uspela (poročali smo že v prejšnji številki), priredila tudi likovno razstavo. V avli doma DPD Svoboda Vič so do 9. maja razstavljali svoja likovna dela akademski slikar Marjan Kozamernik, svobodni likovni umetnik, slikar - grafik Rudi Simčič-Glinški in Branko Sim-čič-Barjanski, d (jak aranžerske šole. Razstava je pritegnila precejšen krog obiskovalcev. lovili, da so ekonomsko in tržno sprejemljivi za redno proizvodnjo. Obisk sodelavcev instituta Jožef Stefan v Mengšu pa ni imel samo ta namere V Leku pravijo, da so želeli najprej navezati stike z vodilnimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami na področju anorganske kemije, med katere sodi brez dvoma tudi inštitut Jožef Stefan. Zato so se do-govorifi, da bo skupina kemikov razvojnega sektorja in kemične proizvodnje Leka proučila možnosti za proizvodnjo več kot 20 predlaganih novih izdelkov in med njimi izbrala tiste, ki bi bili zanimivi za anorgansko proizvodnjo. Šele kasneje bo izbrane proizvode ocenila delovna skupina marketinga za kemično proizvodnjo, hkrati pa pripravila tudi krajšo ekonomsko in tržno oceno. Šele na osnovi teh študij se bodo v Leku odločili, katera nova proizvodnja bo najbolj rentabilna in ekonomsko upravičena. V Leku so zadovoljni, ker se jim je slednjič ponudila priložnosti da si po tolikih letih zagotovijo sodelovanje z inštitutom Jožef Stefan in z univerzo. Zdaj bodo namreč strokovnjaki inštituta veliko laže oblikovali svoje predloge, njihove bogate izkušnje pri znanstvenem in raziskovalnem delu pa bo moč porabiti v razvoju anorganske proizvodnje enega največjih proizvajalcev naše farmacevtske industrije. Nobenega dvoma ni, da bo njihovo delo v bodoče v mnogočem bolj konkretno, predvsem pausmetjeno, če bodo vedeli, da se za znanstvene rezultate s področja anorganske kemjje zanimajo podjetja farmacevtske industrije, kot je to primer z Lekom, (jv) Do kdaj še zapora? Prebivalci Škofljice so jezni, daje kaj. Še bolj pa so' jezni prebivalci vasi ob cesti Šmarje--Skofljica. Okoli 1000 jih je v KS Škofljica in delu, ki je že v grosupeljski občini. Jezijo se zaradi zapore ceste med Šmarjem in Škofljico. Zaradi te zapore namreč ne vozi na tem odseku avtobus in so tako prebivalci že lep čas brez zveze s svetom. Če želijo kamorkoli iz vasi, morajo peš, če nimajo lastnega prevoza. O „ugod-nosti“ tega gotovo ni treba razpravljati. O razpoloženju prebivalcev na Škofljici ano se pogovarjali sjired-sednikom k SLAVKOM NOVAKOM. „Leta pravili in res: popravili so jo na odseku Šmaije-Sap. Asfaltirali so jo in tako je stara cesta postala moderna. Avtobus je na tem odseku takoj začel voziti, na odseku Šmarje-Škof-Ijica pa ne, ker še ni bila rekonstruirana. Rekli so, da bodo ta odsek bolj temeljito popravili, ker je na tem območju na vzporedni hitri cesti Ljubljana-Zagreb predor in je zato bolje, da je ta odsek boljši, če bi bilo treba promet slučajno kdaj preuaneriti. Rekli so, da bodo ta odsek razširili, ga bolje opremili s signalizacijo in ovinke zravnali Zaprli so ga marca lani in tako je na tem odseku avtobus nehal voziti. 1972 so zaprli cesto Grosuplje-Škofljica. Rekli so, da jo bodo po- ta Dela je začelo izvajati Cestno _ podjetje Ljubljana, plačnik pa je Re- za naoaljno rejo in prinaša živinorejcem, kljub = ^® v san^0 z .doma pridelano krmo, izgubo. tanja, na vi?"1 Položaju so družbeni obrati in organizatorji pi- = bh je nitani« ga 50 dm*beni obrati vezani. Na družbenih obra- = d°ma Drirlii„0t®?nE‘rano na intenzivni industrijski način z malo 1 kitično l0?1®’ daj®j° izredno kvaliteto, namenjeno iz- 5 ®asti, ko ie Su’ kl ■*® l^iteto tudi ustrezno plačati V sedanjem 5 Vedo zaostala V°m mal0 ^ 1® “Idi finančno neugoden, zrelo go- = km tud; v t“cvdti potrošnja krme za kg prirasta narašča, s 1 zaJčjto živinn' hitrem postopku bi morali sprejeti ukrepe za = Jam in no~,„f!?J®,' fivinorejskim obratom, preusmeijenim kmeti- Š ^.atinja knra i® potrebno omogočiti normalno delo. = P**®, kadrnvsi!?.3 • ® 1® bajala skoraj tri leta in je hleve izpraz- = l^odnjo v "v® os!romaSla in finančno uničila živinorejsko pro- 1 ^®r se zave,i“aHJfm času bodo živinorejci že hitreje ukrepali, 1 da ni to Drr.ii° po?!®d‘c» 'ti jih kriza prinese. Zavedati se moramo, = Pravočasen zlvmorcjcev, temveč družbe inzato je potreben I ,ast živim»p?^i?gxla b.° zasitil vložen trud in kapital, ki niti ni i zUnaj in Postaja nova perspektiva Iščejo se nova tržišča 1 Jtiijejo se snrS’ V '® korigirana akcija državnih rezerv. Priča- 1 !® ne smem,? 'r11® v *zvozu na italijanski trg. Vse to kaže, da se I ■“'i« » . I ING. LOJZE HABJAN | l<>llll>IIIIMIIIIIIInil,lll|iiHnuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii IZ DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE RK »MILAN CESNIK« Vsestranska pomoč in pozornost Pred dnevi je OO Rdečega križa „Milan Česnik" podala na svoji letni konferenci poročilo o delu v preteklem letu. Po svoji vsebini dela, kakor tudi po različnih akcijah, ki so bile izvedene v tem obdobju, je bilo leto 1973 zelo bogata Med najpomembnejše dogodke sodi podelitev priznanja temu delu - SREBRNI ZNAK OSVOBODILNE FRONTE. To je javno priznanje vsem aktivistom, članom odbora in drugim sodelavcem za požrtvovalno delo na humanitarnem področju in pri razvijanju socialističnih odnosov. Delovni program je bil izpeljan sicer v celoti, vendar je ostalo mnogo nedodelanega, saj terja izredno razvejano področje konkretnih dejavnosti hkrati zelo širok krog sodelavcev. Pri izvrševanju delovnega programa pa imajo pomembno nalogo tudi finančna sredstva. Z 2500 rednimi in 64 podpornimi člani je dosegel RK s članarino, prostovoljnimi prispevki in nabiralno akcijo, po odbitku odvoda članarine občin- skemu odboru in odbirku materialnih izdatkov, komaj 8600 din; Iz tega zneska je podprl akcijo ZPM ob novoletni jelki s 1000 din in prispeval k letovanju otrok 350 din. Socialno šibkim pa je to zimo razdelil 1600 din. Veliko pozornosti je posvetil razvijanju družabnosti med starejšimi. Ta oblika delovanja je toliko pomembnejša, ker pomeni mnogim edino priložnost srečanja s sebi enakimi in edino razvedrilo. Tako je bilo nad 90 udeležencev na pomladanskem izletu v Škofji Loki, kjer so si ogledali tisočletno mesto in muzejske zbirke v Loškem gradu. Ob dnevu republike pa je bilo v Zavodu za slepo mladino tradicionalno družabno srečanje z bogatim kulturnim programom, katerega se je udeležilo blizu 100 starostnikov. V KS Milan Cesnik je imel RK v evidenci v preteklem letu 319 oseb starih nad 70 leti Prav tem posveča posebno skrb. Razen družabnosti so sila pomembni organizirani obiski. Jako so obiskali člani odbora in aktivisti omenjene osebe najmanj dvakrat v letu. Se posebej so obiskali osebe, ki so prekoračile osemdeseto leto. Pri tem delu pomagajo tudi mladi člani RK osnovnih šol Bičevje, Vič, Trnovo. Za težja dela, kot je npr. prinašanje kurjave, pa se je prijavil poseben aktiv mladih članov VII. gimnazije Vič. Itidiv pre- teklem letu je nadvse u»elo zbiranje rabljenih oblačil. Občani so poklonili blizu tri tone oblačil in precej starega pohištva. RK se je vključil tudi vd elo za varstvo človekovega okolja. °o izčrpnem poročilu in razpravi, ki je daia vse priznanje dosedanjemu delu in nakazala še nove vrste dejavnosti, so navzoči tudi obsodili mračne fašistične sile, ki se na eni strani dvigajo v Italiji ins cgajo po našem ozemlju, na drugi strani pa iste sile zavirajo izpolnjevanje pravic slovenski manjšini v Avstriji. Drago Vončina publiška skupnost za ceste. Po dolgih prepirih so ugotovili, da cesta ni občinska, temveč republiška. Stvari z modernizacijo so stekle in bile tudi v redu opravljene. Menda je celo le še majhen košček, ki bi ga bilo treba še asfaltirati, z zapornim slojem asfalta. To se je sicer vleklo, vendar je že gotovo. Cesta pa kljub temu ni odprta in zato avtobus ne vozi. Vse je gotovo, vsa prometna signalizacija postavljena, braniki itn. Promet pa ne sme teči Vsi se sprašujemo, zakaj. Nekateri pravijo, da je cesta preozka za pol metra, ker menda zahteva zakon, ki je izšel v tem času, širšo, vendar pravega odgovora ni. Bili smo že vsepovsod, a zaman. Pošiljajo nas sem in tja, obljubljajo, pa nič. Na Cestnem podjetju so nas napotili na republiško skupnost za ceste, tam so nam obljubili, da bodo uredili... cesta pa je zaprta. Prej, ko je bila mnogo slabša, je avtobus vozil, sedaj pa ne. Nerazumljivo!" IŠČEMO opremljeno sobo za našega stalnega sodelavca. Soba je lahko tudi na Lavrici, Škofljici, Brezovici ali Dobrovi, torej tudi malce izven Ljubljane. Ponudbe prosimo pošljite na naše uredništvo. ■*0rMI0gM00*0*MMMM*M*000MM*M0*******MM***■ S Cernu novo gorje? Po licu drsi/o mi solze, mar res ni več brezskrbne mladosti za me? Zakaj? Ne vprašuj tovariš! Poglej na zahod, kjer meja se maje in nič ni več varen prehod. Oh, ljudje, zakaj vse to! Ali ni njim in nam lepo? Tako smo še mladi, a srce ječi, ker želi svobodnih poti. Zakaj letajo letala dan za dnem na mejo, zakaj se naši vojaki z nje ne vrnejo? Oh, ali me slišite ljudje, moje mlado srce ve, da se naj hujše zgoditi ne sme. Zakaj vedno na svetu mora biti boj? Čeprav vojak si, pomisli! Postaj! Veliko žrtev je padlo zato, ker kosili so s Hitlerjevo koso. Mar bi se res morali vrniti v tisti čas? Pa saj so tudi v Italiji ljudje učeni možje, mladina napredna, ki je tako tu kot tam zavedna! Oh, sosedje, zakaj ne pustite meje pri miru! Je morda nujno, da se nekje sovraštvo seje? Saj vendar veste, da nočemo vzeti pušk v roke, pa vendar, če bo treba borili se bomo do zadnjega dne. Ne uporablja se zaman geslo: „Tujega nočemo, svojega ne damo!" Držite se tega tudi vi in bomo srečni vsi. To zemlja je naša in tudi naše pri vas je preveč, a vi si pohlepno želite še več in več. Tega ozemlja ne dobite, pa če si ga še tako želite. Zavedajte se, da branili ga bomo vsi, najmlajši in tudi tisti, ki so premagali Hitlerjeve ljudi. Kar je naše ne damo in to vam je znano. Mi smo ljudje in ne živali, ki bi se vaših pokov zbali. Če so spori pri vas, jih ne boste skrili in ne rešili z bitko pri nas. Zdaj je še čas, zdaj sosed premisli, potem bo prepozno, če zaslišal se puške bo glas. DARINKA ZAJC učenka 8. a., o. š. Ljubljana-Vič Uspešen koncert v Škofljici Pevski zbor DPD Svoboda iz Škofljice je priredil 18. maja samostojen pevski koncert v dvorani Svobode v Škofljici. Popolnoma zasedena dvorana občanov je navdušeno pozdravila svoje pevce in jih z bogatimi aplavzi spremljala vse do konca koncerta. Zbor je nastopil v treh sestavah: ženski, moški in mešani zbor. Ženski zbor (10 pevk) je to pot nastopil prvič in kljub razumljivi tremi izvedel svoj krstni nastop zadovoljivo. Zbor ima sicer lepe gla- sebno slednji je uspešno poskrbel še za malo razvedrila in smeha. S svojim koncertom se je zbor pridružil že mnogim našim zborom, ki z veliko zavzetostjo in ljubeznijo pristopajo k težki nalogi, to je prire- janju celovečernih koncertov. Ob koncu koncerta izraženo va- sove, ni pa še popolnoma zlit, kar mu onemogoča tudi številčna skromnost. Bolje je že vpet moški zbor (14 pevcev), ki zazveni na bilo občinstvu, naj pomnoži zborovske vrste, je bilo nadvse umestno, saj bi številnejši zbor imel mnogo več izraznih možnosti in dal občanom priliko za zdravo kulturno* izživljanje. Zbor zasluži za svoj koncert iskreno priznanje. RADOVAN GOBEC pe splošno že čisto izenačeno, razen na skrajno glasnih mestih. Najubranejše Mladi so zapeli je bilo seveda petje v mešanem zboru, posebno na mestih brez for-siranja. Zborovodja, prof. Srdjan Riba-rovič je vložil v delo ogromno truda, kar se je opazilo predvsem na dobrem sprejemanju in izvajanju zbo-rovodjevih zamisli. Zanimiv pa je bil tudi pevski program, ki je vseboval nekaj takšnih skladb, ki jih ne slišimo vsakodnevno pri vseh zborih. Vsaki zborovski skupini je zaupal tudi po eno težjo skladbo, ki naj bi pevcem razvijala in dvigala pevsko-tehnične sposobnosti. Zelo okusno sta opravila svoji nalogi napovedovalka in povezovalec med posameznimi deli koncerta; po- V počastitev dneva mladosti je občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij organizirala srečanje mladih pevcev. V sredo 22. maja so se zbranemu občinstvu v Festivalni dvorani predstavili otroški zbori iz osnovnih šol Polhov Gradec, Ig, Bičevje in Brezovica ter mladinski zbori osnovnih šol Bičevje, Vrhovci, Ig, Trnovo in Brezovica. Naslednji večer pa so partizanske, narodne in otroške pesmi izzvenele iz grl otroških zborov osnovnih šol Škofljice, Velikih Lašč, Viča in Oskarja Kovačiča ter mladinskih zborov iz osnovnih šol Škofljica, Horjul, Vič, Oskar Kovačič i n Velikih Lašč. 15. JUNIJA NA LJUBLJANSKEM GRADU IBR Proslava kmečkih uporov Lipnik na Ljubljanskem gradu bo 15. junija prizorišče zaključne proslave 500-letnice kmečkih vstaj na Slovenskem. Tako bo z veličastnim zborom, na katerem bo govoril član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, sklenjeno večletno praznovanje in spomin na kmečke upore. Ob tej priložnosti bodo na Ljubljanskem gradu odkrili spomenik, posvečen vsem puntarjem. Spomenik, ki predstavlja skupino na vstajo pripravljenih kmetov, je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Kmečkih uporov, ki so na spominjamo že več let. V ta Slovenskem in Hrvaškem iz- spomin so bile po obeh republi- bruhnih pred pol tisočletja, se kah že številne in množične Pogled v zborovsko dejavnost KONCERT VOKALNEGA OKTETA ŽIGA 6. aprila je priredil prvi samostojni celovečerni nastop vokalni oktet iz Iga, ki ga vodi Ileana De Fabrizio. Oktet je redni gost občinske revije pevskih zborov, že več let pa nastopa tudi na proslavah v okviru krajevnih prireditev. Zadnji samostojni koncert je v nekem smislu presenetil. Pevci so napredovali glasovno; v dihalni tehniki, v izpeljavi fraz in muziciranju. Zborovodji je uspelo doseči večjo homogenost glasov, boljšo intonacijo, točnejši ritem in smiselno poustvarjanje glasbene fakture. Spored je zajel dvanajst pesmi narodne in umetne vsebine, vmes so bile tudi pesmi z dalmatinsko, istrsko in italijansko motiviko. Nekatere so bile intonančno in ritmično zahtevnejše. Ne glede na to, da bi se po kvaliteti in daljših frazah zahtevnejšo Vodopivčevo pesem O večerni uri, ki jo je zbor ritmično, intonančno in dinamično smiseln" podal. Škoda, da se je zbor od lanskega leta številčno skrčil. Obogatil pa se je z nekaj novimi pevci, tako da je glasovna izenačenost tu in tam opazna. Ženski zbor je zapel šest pesmi. Razen Albina Weingerla Objemi me veter, objemi in S. Posterja Sinja reka, so ostale štiri pesmi z narodno motiviko, harmonizirane od sodobnih skladateljev ali skladateljev iz polpretekle dobe. Čeprav ni zbor vseh pesmi na novo naštudiral, nas po sproščenosti in muziciranju to pot ni tako navdušil kot smo pričakovali. Soprani zvene v višinah nekoliko neenotno, morda zaradi različnih barvnih odtenkov ali rahle distoniranosti, medtem ko so druge skupine zadovoljive v glasovni izenačenosti, čeprav jim ne bi škodilo še malo več glasovne izobrazbe. Z od- proslave, kulturne prireditve, odkritih je bilo več kipov in spominskih plošč na mestih, kjer so se slovenski in hrvaški kmetje odločno in množično uprli fevdalni gospodi. Osrednja proslava je bila lani v Stubici, torej tam, kjer je svoje sotrpine povedel v legendarni kmečki upor Matija Gubec. Toda uporov je bilo še več. Nezadovoljstvo nad vedno večjim pritiskom tako države kot tudi fevdalne gospode, ki sta kmeta — tlačana vedno bolj izkoriščala, so v kmečkem človeku budile prve iskre upora in gneva. Hotenja po svobodnem delu in ustvarjanju, odvezana vseh spon zatiranja, so bila puntarju cilj in vodilo. V znanem vseslovensi kmečkem uporu, ko sejeuj) več deset tisoč kmetov, soj leta 1515 uprli tudi kmet^si Polhovem Gradcu, kmalu zaMti mi je bil znani kmečki upo|J® Igu, uprli so se tudi bližnjiILj Ijanski kmetje in skušali Ljubljanski grad in še bi naštevali. Upornost, odločnost, t( nost in pripravljenost sloven^d, ga kmeta, da se zoperstavi™!: hememu pritisku in nasilju^ vzniknila in se v kmečkih C rih odrazila že pred več sto Zatorej, obiščimo Ljubi)'V ski grad 15. junija in h«?. množični manifestaciji 1 ovenčal žimo spomin na kmečke puntarje. Letošnji nagrajenci 0! RUDI VOGRIČ - Boj Belokranjcev Rudi Vogrič v svoji knjigi prikazuje delež, ki ga je' Bela krajina prispevala k osvobodilnemu boju. Ta delež ni bil majhen in zato so bili potrebni dokajšnji napori, da je v knjigi prikazal domala vse akcije in delo belokranjskega ljudstva za svojo osvoboditev, akcije in zločine okupatorja in domačih izdajalcev, istočasno pa podal celovit pregled osvobodilnega boja, vključno z razvojem tega boja oziroma s pripravami nanj pred vojno in s prikazom rasti naše ljudske oblasti, katere zibelka je bila prav Bela krajina. Vogričevo delo sloni na številnih dokumentih in pričevanjih izrednega števila udeležencev tega boja. To lahko oktet tu in tam poslužil bolj razgibanega tempa (npr. pri primorski Barčici) in vložil več temperamenta, ostrejšega ritma in razpete dinamike (npr. pri dalmatinski Eto pletem mrižu svoju) in upošteval, kjer je to potrebno, nekatere oznake, je napravil oktet pomemben razvoj. Prepričani smo, da se ne bo zadovoljil z doseženim uspehom. CELOVEČERNI NASTOP MOŠKEGA, ŽENSKEGA IN MEŠANEGA ZBORA V HORJULU, DNE 11. MAJA 1974 -ZBOROVODJA; ALBIN VVEINGERL Pred štirimi leti so ustanovili Hor-Julčani moški zbor, pred tremi leti pa sta se mu pridružila še ženski in mešani pevski zbor. Sedaj nastopajo pevci in pevke v vseh treh zasedbah. Izmed štirih pesmi, ki jih je zapel moški zbor, naj omenim ritmično. pravo teh pomanjkljivosti bo zvenel gotovo še bolj kompaktno in zlito. Podobno glasovno ubranost kot v prejšnjih nastopih je pokazal v skrbno izbranem, čeprav ne preveč zahtevnem programu in v splošni interpretacijski in tehnični izdelavi. Opazno je, da disciplina obiska pevskih vaj popušča. Brez tega pa še tako odličen zborovodja ne more pokazati večjega napredka. Opaziti je, da so v zboru nekateri zelo zavzeti in prizadevni pevci, ki imajo precej volje, da bi zbor čim bolje napredoval. Temu v dokaz so tudi nekateri solisti. Z resnim strokovnim posvetom in večjo delovno disciplino bo zbor nesporno doživel v prihodnosti močan kvaliteten vzpon. DORE KLEMENČIČ - MAJ: GUB L JENI ZAPISKI Zborovodja je uvedel posrečeno anketo med poslušalci: ti so ob koncu koncerta izbrali najbolj uspešno skladbo, ki jo bo zbor izvajal na prihodnjem celovečernem nastopu. CVETKO BUDKOVIČ močna človekova osebna izpoved ki zelo plastično podaja podobo tistega časa. Iskrena je, preprosta in razumljiva. In kot da bi hotel še potrditi vso resničnost pretresljive izpovedi, je svoj tekst bogato opremil z avtentičnimi slikami in risbami GLASILO VIŠKIH GIMNAZIJCEV »Prepih vetrov« na prepihu Na viški gimnaziji uspešno deluje že več let literarni krožek. Uspehi so najbolj vidni pri izdajanju literarnega glasila ,.Prepih vetrov", ki pa je v letošnjem šolskem letu malce oslabel po številčnosti izhajanja. Primanjkuje sodelavcev, kar je že klasična in povsem običajna značilnost vseh šolskih glasil. Kljub tem težavam pa je list srednješolskimi listi. na literarno zelo visoki ravni med O težavah lista „Prepih vetrov" smo se razgovarjali s profesorico VANDO DOVŽAN, ki je mentor literarnega krožka, obenem pa seveda tudi mentor glasila in uredniškega odbora. „Naš literarni krožek je zašel v določene težave in smo trenutno v krizi. Krivda za to krizo je v kadrovski stiski. Prejšnji urednik je glasilo pustil in tako sedaj šele dokončno zbiramo gradivo za 3. številko glasila. Če želimo z glasilom napredovati, kar je velika želja vseh mladih na šoli, moramo glasilo okrepiti s številnimi novimi sodelavci. Sedaj precej računamo na Boruta Šukljeta iz drugega razreda. S sodelavci so nastopile pravzaprav težave zaradi razhajanja v konceptu lista. Eni so bili za šolsko časa. glasilo, drugi za literarni šolski list. Gr Iručica dijakov, ki je list vodila, je bila usmerjena povsem v literaturo. Ti niso pristali na drugačen list kot povsem literaren. Dijaki pa so želeli šolsko glasilo, ki ne bo le literarno. Literarne ocene, posebej pa še poslednje in edino zveličavne je težko podajati, zato se bomo omejili v iftašem pisanju le na mnenje, ki bo morda komu videti napačno, drugemu spet pravilno, gotovo pa je treba nekaj o glasilu reči. Anketa je potrdila to težnjo. S tem pa so nastale takoj tudi druge težave, ker ni bilo prispevkov z vsebino izven literarnega kroga. Z neli-teramimi prispevki je sploh zelo težko. Ob zaključku revije amaterskih gledaliških skupin so se na Dobrovi predstavili občinstvu vodje sodelujočih skupin. Naši sodelavci so izredno pridni, saj vedno sodelujejo pri različnih tekmovanjih in tudi veljajo kot zelo dobri. Dobili so tudi že vrsto na- Glasilo bi bilo nedvomno mnogo boljše in zanimivejše, če ne bi bilo le literarno. Koncipirano, kot je druga številka letošnjega šolskega leta, zapira krog zanimanja, saj je številka interesantna le za ljubitelje literature v obliki klasične proze ali malce manj klasične poezije. To je pa ne more privleči vseh ali večine dijakov, kljub sentimentalnemu dijaškemu srcu v teh letih. iz tistega časa. Zato predstavah delo izredno literarno in 11»“?“ vrednoto. lf'oh MILAN GUČEK: SERCERJ1011 BRIGADA brigada j6^\ pot voauan Slavna Šercerjeva trnovo, a zmagovito pot vc ^ težno po območju, ki je gosto posejano s sovražnimi PJ jankami in kjer je zaradi m0" vpliva cerkve bilo tudi izdajstv® bolj razvito. Zato je bila H1' delovanja brigade zelo opri® množično pričevanje pa daje knjigi posebno vrednost. Pra' Prav to je omogočilo, da je Vogrič v tej knjigi uspel plastično in živo prikazati stiske, zavest, žrtve in napore teh junaških, zavednih in gostoljubnih ljudi, ki so znali na siromašni zemlji preživeti sebe in številno partizansko vojsko, čeprav so vsi za boj sposobni odšli v vojaške enote. Žirija meni, da sodi Vogričevo delo med najuspešnejše prikaze osvobodilnega boja v neki regiji. Izgubljeni zapiski so oris poti.slo-venskega intelektualca, naprednega vendar neorganiziranega, poti slovenskega likovnega umetnika od prvih, težkih korakov za zaposlitev in prvih razstav do njegove vključitve v močno organizirano skupnost, Sercerjevo brigado. To je pot skozi razsulo bivše jugoslovanske vojske, skozi ujetniško taborišče, skozi hrvaško domobranstvo do partizanov. Knjiga začenja z zaposlitvijo avtorja nekaj let pred vojno v Banjaluki in končuje z njegovim prihodom med slovenske partizane poleti 1942. Klemenčičevo delo je izredno zaradi česar so pogosto unlJ brigadno dokumentacijo. Zato ni bila lahka naloga Milana da napiše zgodovino brigade.^ dogodke je bilo potrebno veC| preverjati in ogromno ljudi jf potrebno anketirati. Milanu ^ je to uspelo. Vendar ni nasloni kot kronist, ampak tudi kot P"?, in predvsem kot nekdanji boIjf>0 brigade. To pa daje knjigi P?*!|P kvaliteto, saj je poleg zgodo«1' gade od njene ustanovitve do » leta 1943 uspel najti mesto človeka z vso njegovo i? in nemočjo, kot si je sam V zastavil svoj cilj. Prav to P-^JSri knjigi neko posebnost in večjo'i V nost kot bi jo imela le zgodov|!1cz kronika. j} W Žirija je bila posebno zadovj*. j da je zaradi nespornih kvalilet 'Uod nagradila delo, ki prikazuje s^ an partizansko enoto, ki ima u° -Ol t>U partizansko enoto, tudi v naši občini. 1 I grad. Naš list pohvalijo kot srednješolsko glasilo povsod. Če želimo, da bo še boljši, pa moramo krog sodelavcev seveda razširiti, da bo moč izbirati kvaliteto. Naš krožek pa je organiziral tudi gledališče Glej za predstavo, pripravili smo dve predstavi. Organizirali smo srečanje ž mladino za okroglo mizo. Razgovarjali smo se in imeli intervju z režiserjem Šedlbauerjem. Povabili smo ga k sodelovanju tudi v prihodnje. Lani smo organizirali tudi tri lite- Glasilo je likovno popreču0.',« slovna stran pa nedvomno za, saj ni list namenjen PusVofi bavi. Urednik Perovšek ?^ Kolu uporabi že obrabU®0^ kombiniranja, kjer mu gre predvsem za zveneče, včasi malce nenavadne tujke, 0jl! dale tekstu nekaj misteno^pj medsebojni zvezi, vendar J® fJji! posledica za nepoznavalca n .J rame večere, enega naši dijaki, dva pa mlajši pesniki. Pripravili smo tudi srečanje z mladimi literati. Pripravljali smo tudi recital afroazijske poezije. Imeli smo tudi lepe načrte, da bomo vabili k našemu krožku Frančka Drofenika, pa je žal vse padlo v vodo zaradi pomanjkanja ca “ fA Ijivost, za poznavalca Pa ^ jiH krat povedana zadeva in mnogokrat povedan nafiin'rispQ nješolsko raven je dober toda od urednika človek P več, posebej še, če je že tudi zasledil njegovo U1)*’vai.J Kermauner je na solidni 1 tovo pa je nje^ prispevek mirni najboljši. Alenka f-KiPj lovi po prehodu med ■''j. sl| ‘ klasično gimnazijsko J ljubljenega ali razočaranes" •sp<’ ki doživlja in išče. Nike je malce doživeto, vendar ""'jj izoblikovano pesem. “J, n čar sodeluje s pretresi)' -prn i, najboljšim vedjo. kom v glasilu. Janja F svojem prispevku z jih zastavlja človek nje^, usmerjen v iskanje sebe. Jjj) jv poskuse razumevanja I"',,! sebe in sebe skozi Stražišar je napisala kier razmišlja, primeija. p(isP, kjer razmišlja, pnmeij«. ■ šolska naloga. Josephi" oštirji je čustveno uspel, «•'" usb iw. opisni površini. I>a v,*yiuinl1?t;l * n površini. > “ _i„1!1ii,, „ii cem brez zamere in P ,,.^11^ prej. MILOVAN F DROBNI POJAVI OB UVEUAVUANJU NOVIH ODNOSOV V NAŠI TELESNI KULTURI NUJNI SO PROGRAMI Človek, ki stoji ob boku telesni Iran ob njenem prerojevanju, pola boljši in močnejši, in mora ' ajati, kajti kljub vsemu se meči “Mmagerski odnosi v telesni 80 odraz nekakšne me-' e zaPu5čine v naši socialistič-|tf »“pnosti, se še vedno oklepajo Pozicij; vendar se tisti, ki jih olS^ajo' ob prevelikih zahtevah "*^al]ajo. Razgaljajo pa se pred de-n«?’. '‘r je in bo neposredni .[fravljalec tudi v telesni kulturi, kot l4v^A;°se®e* 113 drugih interesnih T^roijih samoupravnega združe-T?Ja. 4 vedno novimi spoznanji se delovni ^va nizko .^danosti m človek osv stopnjo svoje gib odsotnost gibalnih >svešča; spo-svoje gibalne ^f^or gibalno znanje ne sme 1 Pnvilegij izbrancev temveč vsakega državljana SFRJ. ■'Vani0 e Povedati možnost sode-1jji'a v rekreativnem in vzgojnem nn . ogoditi moramo organizi-^ali te te iz množičnosti. °''ne .delavce je potrebno čim-na novo področje dela ^oianje novih kadrov. s» rrxmotam° polno izkorišče-l’Seh športnih objektov, katere M ^“sposobiti za funkcionalnej-e k^,,^: ^elu na področju teles- meljni poboji, da preprečimo nadaljnje zaostajanje telesne kulture v občini. Trenutni položaj kaže celo tendenco propadanja, saj se za teren ne briga nihče ali skoraj nihče. Temeljne športne organizacije so se zadol-v žile, če so hotele ostati vsaj na lanskih pozicijah. Lahko mimo trdim, da se bo to obdobje; čeprav kratko, poznalo v bodočem razvoju telesne kulture. Vsi športni delavci so te dni bili nesmiselno bitko med seboj in pri tem potisnili osnovno dejavnost ob stran. Vsekakor se je nekaterim preveč mudilo vzpostaviti nove organizacijske strukture in jih uzakoniti. Pri tem pa so pozabili na sredstva ali pa so mislili, da bo to vprašanje rešeno sproti; takole z levo roko. ..Podpisali bomo nekaj sporazumov, določili ustrezne procente ..,.!? “ Samoupravni sporazum med TTKS in delavci ter drugimi delovnimi ljudmi je sklenjen v obojestransko korist. V juniju bodo prva neposredna sredstva končno omogočila prvo ..transfuzijo** telesni kulturi. Toda še vedno niso rešeni osnovni problemi o pristojnosti posameznih TTKS. Temeljne telesnokultume skupnosti so izdelale svoje programe, nujnost so tudi nekatere skupne akcije združenih ali samo občasno združenih TTKS, nujen je tudi republiški in zvezni program. Iniciativa za združevanje ali dogovarjanje o skupnem delu programa bodoče telesne kulture pri nas naj bi se logično porodila v bazi; torej v TTKS, vendar so nekateri čutili potrebo ali celo nekakšno odgovornost, da posredujejo ali celo vsiljujejo svoje „tradicionalne izkušnje'*. Povod za takšno ravnanje je v glavnem ustrezna prerazdelitev sredstev. Ta je kar naenkrat potrebna, potem ko smo čutili do sedaj le njeno odsotnost, kljub temu, da sredstva tudi približno niso bila pravično razporejena. Tudi na telesnokultumem področju so zato ostajali nerazviti predeli ali pa so bile v tem pogledu slabo razvite cele občine. Zanimivo je dejstvo, da so te bile gosto naseljene in brez športnih objektov. Drugje pa so rastli brez pravega zaledja, zgolj zaradi skupine kvalitetnih športnikov. Vsekakor je popolnoma nemogoče, da bi problematiko, ki jo bo reševala in imela namen rešiti TTKS sama z ustreznimi sredstvi, uvrstila v svoj program tudi skupnost, v katero se temeljna združuje. To bi pomenilo nestrokovno planiranje ali ..pritisk od zgoraj** v smislu preživetega kampanjskega nabiranja sredstev. Menim, da so najvažnejše postavke pri skupnih akcijah; reprezentance na nivojih, ki so višji kot občinski, prireditve širšega pomena v vrhunskem športu, ureditev zdravstvenega varstva športnikov in masovne športno poutične manifesta- cije. Vse ostale naloge bodo reševale najbolje TTKS same, ki tudi najtesneje sodelujejo s terenom, kar pomeni hitrejšo sanacijo tekoče pereče problematike brez nepotrebnega posredovanja. Seveda bi za poenotenje kriterijev morali sprejeti ustrezne dogovore na posameznih področjih delovanja. Na primer, ko bi športnik prejemal štipendijo neposredno od TTKS po samoupravnem dogovoru, ki bi ga podpisale vse TTKS v republiki. In ko bi na podoben način poenotili in s tem tudi pocenili sedaj drage in že kar nemogoče tekmovalne sisteme. Nekako za zaključek sem prihranil tisto o že znani „dvotimosti v telesni kulturi. Ustanovili smo telesnokultume skupnosti, ki bodo z svojimi organi popolnoma nadomestile vse funkcije zvez za telesno kulturo. Kakšen nesmisel je torej trdovratno vztrajanje nekaterih, ki hočejo ohraniti te zveze. Ali mislijo te zveze nadaljevati vzporedno po starem ali pa bi bile rade nekakšen organ TK skupnosti. Toda dogovorih smo se, da bodo skupnosti in ne več zveze, kijih, kot se zdi, nekateri zelo težko zapuščajo. Nekje sem slišal, da so vsake spremembe v začetku slabe. Upam in verjamem, daje pri prerojevanju telesne kulture res tako. Želim, da bi telesnokultumi delavci postali optimisti in ne več večni godrnjači. j- g- Športna tekmovanja snovnošolcev aP^u in maju so bila fvK*?e^inovanja osnovnih šol vWjnj. Zaključeno je pn prven- Osu Vu J^ometu, nogometu in a liga? k0ncu Pa tudi košarkar- 7Tar2i°Vania v KROSU, ki je bilo U7 i13 ^hovcih se je udele-. . učencev in učenk iz osnov-[tadp/. Joviča, Vrhovci, Polhov ajveč ’ Dobrova, Bičevje in Ig. novneUrha 80 ‘meb tekmovalci j, s°le Brezovica, saj so v r ,i0,nkurenci osvojili tri prva k^ionirke ter mlajši in red prvih treh med posa- flf^Jfonlike: 1. Ana Velkavrh uMc r„r 2;01, 2. Martina »niča S' Ma Vrhovci) 2;05,8, 3. ^05,9. pevmk (o. šola Brezovica) tlla Brp,51Pno J® zmagala osnovna >%! r;iJVlca Pre(l Vrhovci, Pol-Mlaih adcem m Vičem. Pionirji: 1. Matjaž Bogataj 3 Brezovica) 2:04, 2. Mirjan Arhar (o. šola Ig) 2:09,2, 3. Peter Kozlevčar (o. šola Vič) 2:10. Ekipno: Brezovica, Vič, Vrhovci, Polhov Gradec, Dobrova, Ig. Starejše pionirke: 1. Pavlina Jan-kovec (o. šola Polhov Gradec) 1:59,4, 2. Ivanka Bolha (o. šola Ig) 2:00, 3. Milka Gregorc (o. šola Brezovica) 2;01. Med ekipami je bila najboljša osnovna šola Polhov Gradec, ki je zmagala pred Brezovico, Igom, Vrhovci in Vičem. Starejši pionirji: 1. Andrej Velkavrh (o. šola Brezovica) 3:00, 2. Robert Sojer (o. šola Bičevje) 3:04, 3. Uroš Knez (o. šola Vič) 3:06. Ekipno: Brezovica, Vič, Vrhovci, Polhov Gradec. Skupna ekipna uvrstitev: 1. o. šola Brezovica, 2. o. šola Vrhovci, 3. o. šola Polhov Gradec, 4. o. šola Vič. Prvenstvo v MALEM NOGOMETU je prineslo uspeh Vičanom, vi so v finalnem srečanju premagali Tmovo. To je bila ena najrazburljivejših tekem tega tekmovanja, saj so o DVEH USPEŠNIH SEZONAH NOGOMETAŠEV ^RCATOrja v M. ZVEZNI LIGI NASTOP USODEN: Nikoli več v drugi ligi?! Loši ■' ?>rv* J® vsekakor vezan na zimske priprave na i J® šele n« U’, ki 80 P« besedah trenerja izredno uspele, vendar Je bilo vin3ne e izkazalo, da igralci niso najbolje pripravljeni, kar SfVenstva tudi v uvodnih tekmah v spomladanskem delu [dišati je tuH' K?0razi “ Famos 2:3. Leotar 1:2, Novi Sad 0:2). ?*°, amniTv bdo. da priprav v pravem smislu besede sploh ni pjj... ** Zt!0*i Prijetne počitnice za igralce in seveda tre- i^ii uv!S*i^a J« bila tudi odločitev trenerja Zikoviča, ki večji * bidi do ” V moitvo odlično levo krilo, Rudjja Coma, prišlo pa !** Posledi?«14 med trenerjem in Rudijem Zavrlom, kar je imelo '*tilca., _ 0 Prenehanje aktivnega igranja tega izvrstnega I?lete severt,' ^ko naštevali vzroke za neuspeh Vičanov, med f .Zsttiaka v. ?P.a S s s s 1 s S I i 5 s * s o zmagovalcu morali odločati streli iz najstrožje kazni - sedemmetrovke. Rezultati: za 3.-4. mesto: Polhov Gradec : Ig 5:1; za 1.-2. mesto: Vič : Tmovo 1:1 (po izvajanju najstrožje kazni - 5:4 za Vič). Končni vrstni red: 1. Vič, 2. Tmovo, 3. Polhov Gradec, 4. Ig, 5. Bičevje, 6. Oskar Kovačič. Osnovna šola Vič (pri dečkih) in osnovna šola Oskar Kovačič (pri deklicah) so najuspešnejše ekipe ROKOMETNEGA prvenstva. Na igrišču osnovne šole Škofljica so nastopali dečki. V boju za peto mesto je Oskar Kovačič premagal Škofljico (13:6), za 3. mesto je Pol- hov Gradec bil boljši od Ižanov (9:7), v finalnem srečanju, za prvo mesto, pa je Vič s težavo ugnal Bičevje - 5:4. Končni vrstni red: 1. Vič, 2. Bičevje, 3. Polhov Gradec, 4. Ig, 5. Oskar Kovačič, 6. Škbfljica. Na igrišču osnovne šole Trnovo so bile najboljše deklice iz osnovne šole Oskar Kovačič, ki so tri srečanja dobile (Polhov Gradec 4:2, Ig 3:2, Škofljica 5:4) in enkrat igrale neodločeno (1:1 proti Trnovemu). Končni vrstni red: 1. Oskar Kovačič, 2. Škofljica, 3. Ig, 4. Trnovo, 5. Polhov Gradec. N. S. MATEJ MATICET0V, KOŠARKAR TRNOVEGA: Ne bomo izpadli! Čeprav je šele lansko košarkarsko sezono oblekel majico prve peterke Trnovčanov, je s svojo igro, predvsem pa z učinkovitostjo, navduševal ljubitelje košarke po vsej Sloveniji Nemalokdaj so prav njegovi zadetki v zadnjih minutah srečanja prinesli zmago moštvu Trnovega, skoraj vedno je med najboljšimi na igrišču 4 .. Beseda teče o mladem košarkarju Trnovega, Mateju MATIČE-TOVU, 20-letnem študentu, ki že pet let igra košarko — eno leto kot pionir in dve leti kot mladinec Olimpije. Kdaj si pa odigral prvo tekmo za najboljše moštvo Trnovega? - Se kot mladinec, v prejšnji sezoni, proti mariborskemu Braniku. Si od te tekme naprej standarden igralec prve peterke? - Da. Odigral sem vse tekme v košarkarski sezoni 1972/73 in to na mestu branilca ali krilca. Sloviš kot izreden strelec. Koliko košev dosežeš poprečno na tekmi? - Vse je odvisno od razpoloženja, seveda tudi od trenutne forme. Moram reči, da mi skoraj vedno „gre“, saj se le redko zgodi, da ne dosežem več kot 20 košev ... Tvoja najboljša tekma v dresu Trnovega? - Vsekakor proti Maribom v lanski sezoni, ko smo zmagali na domačem igrišču z rezultatom 65:61. Dosegel sem 30 košev, mislim, da sem igral zelo dobro. S to zmago smo si tudi zagotovili obstanek v ligi... Start v letošnji sezoni ni bil kdove kako uspešen? - Dejal bi nasprotno! Z dosedanjim potekom moramo biti zadovoljni. V prvin šestih kolih nismo pričakovali niti ene zmage! Uspeh pa smo že v prvi tekmi na domačem igrišču - proti bivšim drugoligašem, Celjanom. Res pa je, da bomo v prvem delu nabrali nekoliko manj točk, ker imamo precej težak razpored, vendar bomo zamujeno skušali nadoknaditi v nadaljevanju ... O izpadu iz lige niti ne razmišljaš? - Ne bomo izpadu. Liga je res močna, moštva so iztedno izenačena, vendar upam, da bomo na koncu pristali na osmem mestu, kar bi bil vsekakor uspeh. Na koncu pogovora je Matej povedal še, da najraje igra skupaj s Korenom, Bojanom Slapnikom, Lenardom in Sagerjem ter da nima večjih košarkarskih ambicij, *c ne možnosti za življenje in delo! Jj)i Kako iz tega začaranega kroga civilizacijskega napredka, dane&k z njim celo uničevali svojega okolja? Bi Ljudski pregovor pravi, daje v skupnosti moč ... Skupnost za varstvo okolja je organizacija, ki bo ugota#. spremljala in ocenjevala ljubljansko življenjsko (ekološko) okdk> Sodelujoč z najširšo javnostjo bo spodbujala ustanove, družWr službe in organizacije, ki lahko pomagajo varovati naravo r zdravo oblikovati naše okolje, da bi ohranjali, negovali in dopoj®" vali osnovne in trajne vrednote naravnih dobrin: zraka, voda, 1» , SKUPNOST ZA VARSTVO OKOLJA LJUBLJANA se bo zajP1 mala za vestno uresničevanje predpisov, ki ščitijo človekovo no pravico do zdravega življenjskega okolja. Spodbujala bo? stveno preučevanje vseh pomembnih vprašanj, prebujala bo jj mnenje in osebno zavest slehernika s širjenjem idej in možnih ^ pov za varstvo narave in urejanje okolja, opozarjala bo na flir1 bitne nameravane škodljive posege v okolje na svojem območFe po potrebi tudi ukrepala proti njim, sodelujoč s pristojnimi “tc benimi dejavniki, ki so dolžni skrbeti za varstvo okolja, za vzg<#T osveščanje prebivalstva in tudi za morebitne potrebne ukrepeP; kršiteljem. Skupnost za varstvo okolja Ljubljana se zaveda velike odgo^1 nosti in težavnosti dela za zdrav sedanji in prihodnji obstoj,2 VABI V SVOJE VRSTE vse, ki jim je ljubo lepše in bolj bivanje v našem glavnem mestu in predvsem vse tiste, ki bi l*6i radi po svojih močeh pomagali pri tem prizadevanju. Pridružiirf nam, svetujte, opozarjajte nas na nezdrave pojave, ki vas zadev^" vsakdanjem življenju v vašem okolju, podprite javno naše pnaruzue se našim nejavnostim, postanite sodelujoči cian-i skupnosti! Vaš odziv nas bo veselil, vaša pomoč nam bo dOT došla. ^ Vse, ki se nam boste pridružili, prosimo, da izrežete s prijavnico, jo izpolnite, nalepite na dopisnico in naslovite na SKUPNOST ZA VARSTVO OKOLJA LJUBLJANA Ljubljana — Miklošičeva 4/1, tel. 23-357 Ime in priimek Poklic........ Stglno bivališče................... Posebna nagnjenja, vrsta zanimanj Opomba: Letna članarina 12 DN, dijaki in študentje plačno. OB PRAZNIKU ORGANOV VARNOSTI Odlikovani miličniki 13. maja letos so slavili naši miličniki 30. obletnico, odkar je bil^ kom vrhovnega komandanta NOV in POJ maršala Tita ustanovljen e® J za zaščito. V Sloveniji je obstajala narodna zaščita že leta 1941, l'lcr jij tudi varnostno obveščevalna služba. Dne 19. 2. 1944 pa je bil nar j zasedanju SNOS v Črnomlju ustanovljen odsek za notranje zadeve, J lokom SNOS pa so bile 1. 3. istega leta ustanovljene tudi okrožne za notranje zadeve. Od tedaj dalje so naši organi javne varnosti nep^ . aktivno sodelovali in nosili veliko breme naše socialistične graditve. .{iA i Od prvotnih nalog borbe proti sovražniku socialistične revolucije J J nostna služba prešla k čuvanju pridobitev delavskega razreda, naše stične revolucije in graditve samoupravne družbe v sedanjem času- N« Na sliki s sprejema, ki ga je priredil predsednik občinske skl,L) Ljubljana Vič Rudnik ob 30. obletnici ONZ so: (z leve) UJV Ljubljana Dušan Ušter, namestnik sekretarja OK Ijana Vič-Rudnik Alojz Dolničar, komandir postaje ni* Rudnik Anton Sovdat in predsednik občinske skupščine W Vič-Rudnik Vili Belič. (Foto: M. Dimitrič) delujejo naši organi javne varnosti ni treba posebej razlagati, saj je J so njih naloge obsežne in segajo na vsa področja. jv Ob jubileju organov javne varnosti je predsednik občinske sKu^,,jk« ji' Ijana Vic Rudnjk^VILI BLLlC priredil slovesen sprejem za (A^ ma organe UJV, ki delajo na postajah milice v občini in za tiste stalne službe UJV Ljubljana, ki stanujejo na našem področju. Na sprejemu, ki je potekal v prijetnem vzdušju, je predsednik jjip skupščine Vili Belič izročil 10 odlikovanj najbolj marljivim innja: u miličnikom. S postaje milice Vič-Rudnik so prejeli odlikove™ , jL Kumer, Franc Gorup, Jože Lepičnik in Anton Zupančič. S UJV Ljubljana pa so odlikovanja dobili: Franc Žakelj, Franc Kal11 i Muster, Pavel Lekše, Maks Lovše in Alojz Radctič. jV ^ Vsem odlikovanim in vsem miličnikom oziroma organom u ho ve m prazniku čestitamo v našem imenu in imenu naših bralcev-