gospodarske, obertniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr
?
pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr
posilj
po pošti pa za celo leto 4 fl. 40
pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 10 kr
V Ljubljani v sredo 13. januarija 1858
Naš stari pa novi dn&r

pri četertforintnikih pa stoji
v
4
Če lih tedaj četertfo
Besediea v razjašnjenje in poduk marsikomu.
Z novim letom smo za naše cesarstvo dobili tudi nov r, kteri je z dnarjem zaveznih nemških dežel zedi-, da se, kakor govori cesarski patent od 19. kimovca
d na
m	I I, I.
lanskega leta, polajša kupčija z unanjimi deržavami
rintnik manj placa kakor dvajsetica, je pa vendar skor ravno tako velik kakor ona; to pride od tod, ker je v novem dnarji več kupra, da se bo manj oblizal in bode
bolj za terpež.
Jože Pleiweis.
če bi îjudje po dežeii „Novice" brali, ktere povedó Pcpél veliko pripomore, da so drevesa zdrave
t imenitno ništavo nh kratke m in no domaće, bi
vsako imenitno postavo ob krátkém in po dom«^, vedili vselej resnico, in ne bilo bi jim treba verjeti toliko praznih kvant
in rodovítne
$
Pepél

naj bo od derv ali premoga itd. je za drevje
Tako o ravno tej postav
1
g a dnarj
tako korišten, da ga skorej nobena druga reč prekositi ne
(ktero smo na kratko razloženo brali v 78. listu lanskih Novic) žlabudrajo ljudje ali iz neumnosti ali iz hudobije toliko laži, da se mi treba zdí, par besed o tem govoriti.
Od več strani se sliši govoriti in ljudje tudi verjamejo,
more, m sicer
1. Zavolj lugastih solnih delov, ki jih v sebi ima požene kal iz pešk ali košči.c. Če se peške in koš čiče namočijo in preden se sejejo, s pepelom potrosijo
9

da naš dozdaj je že preklici
d
in
b
tolarj
elja
9
dvajstice
9
desetice itd. jamejo kmali kal poganjati. Razun tega je tudi dobro peske
9
zato je
v
ze
in koščice pepeliti preden se sejejo, zato, ker takih semen
mar
sikdo vés plašen svojo mosnjico s plesnj
dvajseticami
tirai ktemu in unemu menivcu, in je bil vesel in hvalezen, da jih je spečal in za-nje bankovcov dobil brez nadavka ali e celo majhnim nadavkom.
da
m e r c e s i tako radi ne napadajo, kakor drugo pepeljeno bilo.	* ' ,
9
ki ni
2. Na vertih, drevja polnih, ali v tesnih dvorih, ki so
Te moje besede nimajo namena, Vam priporocati
9
z brajdami obraseni, je pepél drevesom neprecenljiv, zato ker zrak čisti; kdor ga pogostoma okoli debel posiplje
9
9
bi sedeli na dvajseticah
9
dajte jih le iz temote
9
v kteri se njegove koristi kmali sam prepričal.
že morebiti v Vašo škodo predolgo zakopane leže
9
ali
>
d
y
se
niso p r e k1
mpak da imaj
to vedite še vso
notranje vrednosti. Gori omenjeni cesarski patent od 19. pepél potrese.
3. Za vlažno in močimo zemljo je ravno tako korišten, ker jo varuje, da se ne skis a; zato se sad-
jo ceno in da nikoli ne bojo zgubile svoje nemu drevja zlo vstreže, da se le spomladi okoli njega
kimovca lanskega leta pravi, da zastran up elja nj a nove
4. Za pokončanje merčesov je
pepél
najgorse
u
je pričakovati še posebnih postav, in da d
sredstvo ; mlade drevesca, ktere radi polži napadajo in
dnj i dn arj
tan ej o { zra ven
ih), dokler se kaj dostikrat tako postrižejo, da niso za nobeno rabo
9
drugega ne bo ukazalo. Dozdaj se ni prišla no postava zavoljo tega na dan; tedaj je naš st
b
nova
sev naj-
lozej obvarjejo, če se večkrat s pepelom potresejo. Če se dnar pepél s peskom, vodó in z nekoliko apnom zmeša in precej b i I. Vesel naj bo, g o s t s o k napravi, in z njim drevesna debla na-
__mažejo, tako se jih merčes nikakor ne loti, drevesa po
Le to je, da naših starih dnarjev ne kuj ej o več od tem mazila dobe mlado kožo, mah in lešaji zginejo z
se pop o ln om
u
kakor j
kdor ima še starega dnarja na kupe
vseh Svetih. Med ko v anj
pa velik razloček.
Koliko dnar memo ker zastran
in pa med pre klicom je
drevja
9
ktero po tem mazilu tudi
bolj
spesno
raste
m
▼ • cj
vrednost bo imel
naš
t
sreberni
bolj pogostoma rodi.
g
sreberne
se za gotovo
v
se
ne ve
9
5. Za pokončanje č e r v o v in enakih v zemlji živečih
pepél
teg
se pričakuje še višja postava, pa govori
merčesov, ki dostikrat cele drevesnice najbolje sredstvo, ce se
se zlo, da bo naš st
eberni dnar proti srebernemu
novému 5 odstotkov ali percentov
več
unicijo, je le zemlja ž njim potroši, ali če ga gospodar z lopato podkoplje ali kako drugači pod zemljo
vel jal
9
to je
9
na
spravi ; zakaj ondi, kjer se pepél pod zemljo spravi
9

tolar se bo dobilo 6 krajcerjev, na gold
na dvajsetico
1 krajcar nadavka
Kolik
bo
3 krajc., tovo cerv ne prebiva, in polzi pocerkajo tako kmali, kakor
hitro jih je pepél doletil. Pri votlih in starih dre-
novega
dnarj
zlate

srebernega in
kiiprenega), kakošen bo, in koliko bo veljal
ves ih, ki so sem ter tje ze gnjiti in
trohneti jele, jim je
9
so
fí
Novice" pepél prav dobro zdravilo, s kteri m se gnjiloba in troh
razlozile natanko, ko so v listih 91, 92 in 93 lanskega leta natisnile patent od 19. kimovca 1. 1
noba přežene. Napravi se namreč gost sok, h kteremu se, da bolj derži, nekoliko lima primeša ; s tem sokom se Ze zdaj se vidi tu in tam kak nov dnar; naj povem gnjili kraji pomažejo in dobro z ličjem ali kako pertnenino
V
ce
tukaj le to, da tišti novi srebernik, ki se mu pravi tertforintnik (% Gulden) je skor ravno tako velik ka
obežejo.
6. Po sodovce
kor je naša sedanja dvajset
9
to je
9
sadne drevesa v posodah
9
in ji je tudi zlo p
kterih kible na vertu po navadi na tleh stojé, dostikrat
dobro je tedaj treba ga pogledati, da se ne vzame škodljivi ćervi nadlegvajo, kteri skoz spodnje luknje v po
doben;
za dvajsetico, ker je le 14 kr. in en vinar po našem se- sode priberbajo, ter jih poškodujejo, kolikor le morejo danjem dnarji vreden ; kdor brati zná, se pa ne bo goljufal
se mesta, kamor imajo drevne posode
Ce
priti, dobro s pepélom
na dvajseticah stoji pod cesarskim orlom številka 20, potrosijo, se teh škodljivcov ni bati. Ker je pepél verlo
àjredstvo zoper razne merčese, ki so sadnemu drevju v veliko škodo; zato svetvamo našem sadjorejcom, naj svoje drevesa po dežji, ali pozno v jeseni ali pa zgodaj spomladi s pepelom, kar se dá, potrosijo. Da bodo to delo posebno tam, kjer imajo visoke drevesa, ložej opravljali, naj si omislijo take m eh o ve ali pihala, kakoršne rabijo vino-rejci v ti8tih kraj ih, kjer že več let tertna plesnjoba raz-saja, s kterimi terte žveplenijo in omenjeno tertno bolezen zmanjšujejo. Po merzlem dežji pozimi, ki se dostikrat po drevji zamerzne in tako rekoći srež ali ledenino napravi in sadnemu drevju , tako veliko škodo prizadene, da večkrat posebe, takrat bi se mogle sadne drevesa, posebno pa terte, b r e s k v e in pa marelice s pepelom posipati. Kdor tako ravná, mu ne bo srež škode veliko prizadjal. Pepél poserka mokroto in nježne veje osuší ; in če veter potegne, pepélnata skorja odpade, in srež ne bo drevju veliko škodoval. — Ce se s pepelom sadnemu drevju g n o j í, je ravno tako dobro ; če se namreč okoli dreves z njim zemlja posiplje, ali pa če se že proti jeseni sadja polnim drevesom ali tištim, ki medio rastejo, gnoji, in sicer tako le: naredé se s hmeljnim železom posamezne luknje okrog dreves, v ktere se po pesti pepela nasuje, in večkrat z vodo napolnijo. Bolj ko je zemlja vlažna in moćima okrog dreves, tem bolj jim pepél gnojí. V pre-suhi zemlji pa ne gré drevésom preveč s pepélom gnojiti; več bi jim utegnil škodovati kakor koristiti.
Po „Pomoni" poslov. K.
Kako mnogoverstni živež hraniti, da se ne
spridi.
(Dalje in konec.)
2. Izvodenjenje ali posušen je.
Druga šega pripraviti jedila za ohranjenje je izvodenjenje ali posuše n je. Posušé se v nepreveliki gorkoti. Vse sadje, sočivje, gobe, moknate jedi se dajo s tem napraviti za dolgo hranitev, kar je vsem znano in od nekdaj povsod navadno. Nova pa je Francoza Masona znajdba, po kteri se dá vsaka posušena zelenj ava tako s t i s n i t i, da prav malo prostora vzame in več let dobra ostane. Ta priprava je zdaj že na Francozkem in na Nem-škem celo ter na debelo v navadi, in na morji kaj pristojna. Kako se to napravlja ?
Tako. Zelenjad, sočivje i. t. d. se skerbno obere in osnaži, in razgerne po debelih ruhah, v hiši ali v sobi, kjer se gorkota na 35—40 stopinj napravi. Tukaj se voda po malem iz zelenjave izhlapi, in taka zelenjad ostane lepo zelena, in navadnega dobrega okusa. Potem, ko se je voda že do dobrega izhlapila, pride taka zelenjad v mocno stisko , kjer se v železen ali pa v kositarjev kalup (model ) tako stisne, da je ni več ko peti del prejšnega trupla in 10—15 krat od sto lajši. Tako se dá, na priliko, debela zelnata glava stisniti, da je kakor čokoladna plošica, in se dá v popir ali pa v kositar kakor čokolada zaviti. Več tacih stisnjenih zelinjadnih plošic se zloži druga verh druge v cinkovo ali pa v kositarjevo škrinico in se na suhem in hladném kraji hranijo, dokler hoćemo, in nič svojega okusa ne zgubé; samo varovati je treba, da nič mokrotě ali vlage do take zelenjadi ne pride. Kadar jo mislijo zavžiti, jo nalijejo z vodo, in jo pusté v merzli vodi kakih 6—10 ur, ali pa v gorki 4—6 ur, in se napne, da dobi spet poprejšno podobo in debelost, in, postavimo, zelnata glava napolne ekledo, in začne dišati vsaka zelenjad po svoji lastnosti. Ko se vode napojí, se ravná z nj o po tem kakor z opresno ali srovo. Okus je ravno tišti, in korenje, krompir, zeleni grah, kapus, zeler i. t. d. več let star se pri vžitku od presne zelenjadne in sočivnate jedi kar nič ne razloči. Kako koristna in v raznih prilogah pristojna da je ta priprosta
znajdba, je vsakemu lahko videče. Zelenjadne in sočivnate jedi so člověku potrebne, in brez njih bi ob samem mesovji ne mogel dolgo zdrav biti; posebno se rad samih meso-jedeov škorbut loti, in kar so jeli Angleži, Amerikanci in Rusi na svojih ladjah tako stisnjene in lahko hranivne zelenjave (comprimirtes Gemuse) rabiti, je škorbutna bolezen pri njih jenjala.
Kakor zelenjad tako se dá tudi kruh stisniti in potlej dolgo hraniti. Kadar ga hočejo jesti, ga v vodi malo na-močijo in se pokaže spet v poprejšnem okusu. Vendar kar kruh tiče , raji pri dvopeku ostanejo.
V južni Ameriki napravljajo s sušenjem meso, ki mu pravijo tasajo. Z ozkim in oštrim nožem porežejo vo-lovsko meso v dolge, tenke in ozke jermene, in da se mesni sok preveč ne zgubi, jih s koruzno moko potresejo. in po odrih in preklah razobesijo , da se voda po solnčni vročini izhlapi in meso zamoklo rudečo podobo dobi. Ususi se od 100 na 25—26. Kadar hočejo tasaj jesti, ga namo-čijo, potlej pa skuhajo, in prav prijeten, skorej presnega mesa okus ima. Pri nas bi se na solneu kaj tacega ne dalo storiti ; rib pa vendar Ogri posebno pri Segedinu in pri Jeshu vsako leto veliko na solneu nasušé in potlej v prodaj postavijo.
Tudi navada , m 1 e k o obariti in ukuhovati, stoji de-loma na izhlapenji vode. Obareno mléko se od dné do dné obvarje, da se ne skisa ali ne zgrize.
Ravno tako napravljajo dvopečno meso (Fleisch-Zwie-back) in juhne skerlí s posušenjem. Je pa mesni dvopek
dvojin :
a)	t ej a n s k i (teksanski), ko se mesna juha ali mesni sok ukuha do sirupa , to je, da se začne vleči kakor limec ; potlej se takému soku moke primeša in se naredi testo, iz kterega se plošnjati terdopeki ali dvo-peki delajo , ki se v peči zapekó in posušé. Kadar ga hočejo jesti, mu prilijejo 20—30 delov vode, ga kake pol ure kuhajo, in to dá dobro in redivno jéd, ki ima okus presnega mesa. Dva lota tacega terdo-peka je jed za enega cloveka ;
b)	francozki terdopek se delà ravno tako, samo da se z mesom vred moka in kako sočivje ali zelenjava ukuhuje. Na popotovanji, in posebno na morji take jedi kaj dobro služijo in teknejo.
So le nje prav za prav tudi druzega ni kot i z v o-denenje. To je namreč nekako sušenje po kemiški poti. Voda se bolj žlahta s soljo kot z mesom ali zeljem i. t. d., in torej sol bolj pije vodo, in meso, če tudi s suho soljo nasoljeno, kmali dovelj slanomure napravi, iu zelje soljeno, če tudi dobro stlačeno, da cei teden dovelj vode. R e d i v-nost nasolj enega mesa je manjša memo presnega, ker sol veliko redivnih drobeov, beljačec, fosforno kislino i. t. d. na-se potegne, in se bolj oslabi z nasolje-vanjem memo kuhanja. Da kislo zelje dobro ostane, naj se le dobro soli, pa tudi dobro stlači, da ga hlip prevzeti ne more, in v hladnih kletih naj se hrani, ker v gorkoti voda
počenja vreti in gnjiti.
Kajenje mesa, to je, sušenje v dimu ga varje
gnjiline po dveh potih, po s u š e n j i in pa po s a j e v c u
(kreosotu). Sajevec je zginljiva reč žerečega okusa in hu-
dega duha, ki ga je v kuhinskem dimu nekoliko, in ima
moč beljačec v mesu stajati, kar storí, da se razdjavni
moči kislica lože brani. Pri kajenji se redivnih reci ne
zgublja toliko, kot pri solenji (Póckeln).
Okaja se meso pa tudi po mokri poti hitrejše in boljše. Kako? Tako: ako ga v lesno kislino (ki teče od derv pri gorenji), ali pa v vodo s sajevcom napojeno kake krati namočimo, potlej pa po malem na sapi posušimo. Tako meso zadobí kmalo podobo in okus kajenega mesa. Preveliko sajevca pa v to ni jemati, da meso potlej po njem duha ne dobi. Za 120 funtov mesovja, klobás, gnjat, pleč i. t. d.
je i funt svitlih saj od same lesne kurj
dosti
y
ki se
Nemudno in nevtrudeno pa poprimimo se delà

ker
lahko nad vsako istej
dobe
Tako svitle saje se denejo zdí se mi, da zadnji cas je za to.
kuhati v 8 bokalov vode, in se naj pokuhajo do 4 bokalov
Silneje ko kdaj se je zagnal tujstva tok
cez meje
Ta ukuha se potlej přecedí, in v to precejino
se
3 pesti solí. Ko se je mesovje na sapi (ne v dimu)
verze slovenske in se razli va na krajine vse. Veže Evropa se
«	"V	1 !• V •	# I	1	i	V «
blizajo
narodi se jeden drugemu
in
se
mesajo jeden
nekoliko osušilo, se v to sajevcno močo denejo namakati v drugega, manjša se daljina in širokost dežel, kerči se
mesni kosci, po debelosti skoz četert ure ali pol ure
y
ali
2, 6
8 ur, in se potein spet na sapi dobro osušiti morajo
zemlja po cesti železni.
Tako pa pridejo tuje navade
y
sege
5
pesmi
y
oblačila in
Kus tato kajenega mesa je nek prijetniši od kajenega v tuji jeziki, ter vmikuje in pozabljuje se domaće.
dimu, in meso je pogledniše
; vendar se mora skerbeti, da pri namakanji v sajevčni vodi ga moča ta čez in čez
Z marsikterim starčkom in z marsiktero staro materjo
prevzame
Tudi
bo sla spat kaka lep a stara navada domaća potihnila kaka lepa pesmica,
y
k
t (hudo
ganje"), ki s, s 1 a d k
cek domovinstva
v tihi grob.
bo sel kak drag
bode kos-
so ohraniki jedíl, ter v tem, ker vodo zaderžujejo, da na žvarenji in spridenji reci deleža imeti ne more vinski cvet morata biti
Če jih zdaj ne otmemo, zguj)ljeni so.
rm	a 9 •	•	^ V • i	i
Pa kis in
y
kar moči
y
huda
y
in s slodkorjem
Zraven pa tudi prerorenje naših drugih derzavnih raz mer bode zagreblo marsiktero drobtinico zgodovinsko.
v
tudi ni skopariti, ker žganje in kis (josih), ce nista celo
huda
y
rada
sadovje
Ce le premislimo, da so grajsine zgubile svojo prav-
odenita, kakor se pri kumarah veckrat vidi, niško in gosposko moč, in da njih posestnikom ne bodo
več njih shranila pišem tako kokor popřed na skerb, smemo
da bode marsiktera listina draga šla v
sladkor pa redek se rad kisati in žvariti začne, in spridi
Še L i g n a k
(rec
Linjakovo) naprav
za
pac zgubo.
řeči
y
v
yy
Cmu ta stara
šara"
bode marsikdo rekel
hranitev mléka hoćemo povedati. Lignak pridene na bokal mléka 7 lotov in pol sladkorja, potlej tako mléko v plitvi ponvi bari do sirupa. Ponve plavajo in se zgrevajo v vreli vodi, in mléko se pri barenji z leseno sčepico vedno mesa, da se na njem klobuk ne naredi. Ko se je mleko obarilo in zagostilo, se vlije v okrogle kositarjeve (morebiti bolje v steklene) cevi, ki se morajo s kositarjem zalotati, in potem v vreli vodi, ki ima 150 stopinj gorkote, skoz pol ure kuhati. Da toliko gorkoto imeti more, se va-njo dene

„v ogmj z njo
Gospoduje pa tudi sploh zdaj po zemlji čas, da vsak le to častí, shranuje in spravlja, kar mu donaša ročno
premalo pa se većina
y
prijetno, djansko korist ; malo sveta peča za blago ume in véde.
Nečem s tem reci, da časi so slaběji, da ljudje hu-dobniši, ker stavim se na stran tistih, ki opiraje se na premodro skrito vodstvo Gospoda upajo, da človeštvo se
kake pesti soli in sirupa. Kadar hočejo tako mleko vžiti mu pridenejo na en del mleka poldrugi del vode, da se razpusti, in tako mleko ima okus in duh kakor presno mleko, in se pri vrenji peni, kakor presno. Ko je cev od-mašena
y
zmiraj boljsa v spoznanji in blaži v cutjenji.
Resnica pa je, da starine narodske bodo zdaj bolj ko kdaj zapadle v pozabljivost. Ti sovražniki so si segli v roke
, da bi pohabili marsiktero svetinjo domačo.
Zato ne mudimo se pobrati, kar še leži raztresenega
se tako mleko po tem še kacih 14 dní dobro ohrani, in od leta 1849 je na angležkih brodovjih tako
y
v narodu. Mnogo blago bode plačilo nam truda.
Marsikter starček zdaj še vé pripovedovati ali pope
mleko v navadi
y
3. Mra
er.
Kaj m
y
posebno
d
y
za ohranjenje jedíl zdá, je
vati
vojskah, v kterih za vero , dom in cesarja
vsem znano
y
tako
y
da se zdaj od tega
ne dá nič
novega
povedati. Mraz ima posebno veliko moc ohraniti mesovje, in najdejo se se v severnih krajih nekdanje, Bog ve, ko-
neznane živali z mesom vred v ledu tako
kar je slisal od svojega deda o turskih in druzih
so Slovenci hrabri in zvěsti prelivali kerv
Se marsikteremu starčku pride v uri veseli na misel kaka spoštena fantovska, ki jo pel je kakor pravi „ko so bili boljši ljudje in boljsi časi na
liko tisuč let stare neznane ohranjene, da tisto meso še psi radi žro. Le sadju in ze lenjavi mraz ni korišten.	Zalokar.
svetu." In stare mamice! Prašaj jih, če znajo kaj peti? Mislim, da ni nobene Slovenke
y
y
da bi peti ne znala, in
vendar se vsaka dolgo sramuje, preden začne peti svoje
kadar se pa vname
. in
pesmi, ki jih zna brez števila. glas
y
več konca ni, in čudiš se njih glasu, spominu
čutju tak živému v truplu ostarelem. Kakor jutrajni žar
»
Poberite ostanke, da konec ne vzamejo
zašine in vdari skoz mračne megle, tak se vnamejo pes-mice krasne. In zraven kaka zaljubljena, v kteri se jim še unamejo lica. Verle naše matere, — čast Vam duše blage, pobožne !	e
Zalj im se, da mi ni bilo priloznosti zadosti, prebivati v našem prostém ljudstvu. Pa vendar mi je prišlo jedno
v
ii
Besede Gospodove, Janez 6. K. 1 — 15 V.
Verlo se trudijo nekteri rodoljubje, da nabirajo
y
shra-
nujejo in tak otmejo ostanke in znamke, ki dokazujejo preteklost in vlastitost Slovencov.
važno in koristno je to Í Važno, ker spada vse
Da
drugo na uho
y
al škoda! da le v pervi mladosti
y
kar je vlastito slovenskega ali v tem ali unem obziru zgodo vino slovensko.
y
y
v
Zgodovina je naj imenitneji poslopje národně slave. Zidati to poslopje mora si vsak narod, ki hoče kaj
letih otrocjih, ko je vse le streglo moji radovednosti in se nisim spoznal narodne imenitnosti prijetnih povest.
Spominjam se še, da je moja pesternja dan na dan pripovedovala povesti od svetinj, ki letajo ponoći od Kro-
veljati med drugimi.
Koliko da se je do zdaj zgodilo o tem, dobro znamo
y
parske cerkve majke božje do Kamnogoriske sv. Trojice
da je dosti vedila od divjiga, povodnega moža, od Ro
y
in hvalezni smo možém, ki so dělali in delajo marno.
Al po sa m ni so bili le zmiraj taki rodoljubje. Posamni pa niso v stanu, nabrati si naenkrat gradiva potrebnega.
Složna moč rodoljubov se mora zbuditi in napeljati na polje tako proširno in zlo neobdelano. .V
jenic
y
od mnogih vitezov, kakor od Pegama in Lamber
ger-ja i. t. d.
Bil sim pozneje enkrat ob šolskih praznikih na planini pri neki stari ženi, ki mi je vse zeliša znala imenovati in razlagati njih korist.	»
Slišal sem od nekega moža prečudno, čarovno povest
7 i; ; ,*	, 'r	S	»onom cgiu 17 vi nt-ivi/ç, a m\f£j a. jji ttuuiiu, i/ai u v nu
Skerbimo tédaj vsi, da napravimo dostojnega gradiva ki je po zapopadku in po podobah gotovo tak stara ali
in ga izročimo možém vohram naroda.
y
ki mojstri ga bodo sostavili v sla- stareja, kakor prebivanje našega naroda v prebivališčih
sedajnih.

1 i
^ * * T
■
li*
J '.
• Ci
...i" -A
t4 .

13

Tega
pa
le
opomním
y
da
dokažem resnico
y
da
mriogo-premnogo je se zakritega blaga v spominu ,in ved
Napáke slovenskega pisanja

nosti
ljudstva.
Da
y
naše stare matere
in
stari
očaki, celo ljudstvo so
žive
shranila slovstva narodnega.
Potem je pa tudi mnogo mertvih shranil
y
tako
imenovanih ne le po besedi, ampak po resničnem zapopadu
ker v njih skor vse mertvo leži.
sploh
Spisal Fr. Levstik.
(Dalje.)
Nemec govor končava z glagolom, Slovan ga
v
z
njim zacenja, vzlasti kadar govori v zdanjem
času namesli preteklega, in tudi, kadar je stavek kratek, To so shranila grajšinske, uradniške, cerkvene, mestne <*a nima razmer (umstânde) in druzih s k 1 o n o v po-
in sploh vse shrambe pišem in knjig.
kornih glagolu (ergànzungen) ; potem
V
se
le verstí
druge
Redko se ta ali uni potrudi, v teh shranilih prebirati, clene. Priloge (beiwôrter) devamo v navadnem govor
zbirati in „star prah požirati.
u
jenji pred imena (hauptwórter), in vsaka beseda
Pa mnogo zgodovinskih čertic leží v teh starinah za- poj a snuje, naj stoji blizo pojašnjene.
ki značijo: mesto, vzrok, cas i. t. d.
ki
Razmére
y
y
kritih. Odprimo jih in podajmo iz njih narodu, kar je v slavo njegovo. Na dalje so opomniti stare znaminja, spo-minki, kamnja s starimi napisi in podobami. Koliko da v njih
y
m vse
drugo,
kar pojasnuje glagol, mora biti, kolikor more, blizo njega;
pred njim, časi za njim. Le razmera,ki znači ka-
časi
leži
dokazalo dostojno nam je
V
ze
mnogo učenih domo- k o v o s t (art und weise), mora stati pred glagolom,
ll//il y MUAU/iUlU Ul/OVVJIllf IlUUi J	£J\y HI 111/^ VP UUUIllli UiriliU"	--------V.---- ----- -----S 1	^ k-vwv. y . ^ v* ^ »
ljubov. Trebimo z njih prah in razmotrujmo njih zapopad.	ako je imenovavnik (subjekt) postavljen pred glagol
Grajali nas bodo sicer naši potomci, kakor tudi mi se	ali pa v glagolu s krit; sicer je lahko tudi za njim; n. pr.
včasih z oj s tro sodbo ozremo v pretekiost. — Ali naših	„Pred pojedino na glas molijo za mertvega ;" pa ne :
prednikov ne more zadeti sodba tako ojstra, ker njih še ni	»Pfed pojedino molijo na glas za mertvega." „Sani h i-
obšel pravi duh, in okolnosti njih niso bile tak gubne. v tmini je vendar zasijala kaka zvezda, ki nas vodi zdaj z vedno svitečimi žarki. Vodnik! Slava Vam, izverstni
In
v
se
tro
teko ;"
ne
yy
tekó hitro
saní;"
vender je tudi prav
Valvazor, Linhart
Sledimo jim
izgledi !
y 1
„saní tekó hitro", ker tii stojí glagol za imenovavnikom.
Imenovavnik stoji sploh pred k a z a v n i k o m in
pred druzimi skloni
y
časi
pa tudi pozneje ; saj naš jezik je
Naj tedaj vsak, kar važnega sliši, noj »i uuui pcscm, -----? -------- ——^ • --,	» m^.j Fi«,t
ali beseda, ali izrek ali pregovor, ali praviica — vse, kar dopovedovavnika ne loči tako deleč od pomoznika; nikar
naj si bodi pesem, ugibeen ; obernes lahko govor, kakor ti bolj prav sodi
le
je vlastno národnega
• v
y
zapise in resi pogube.
Zra ven je tudi imenitno popisovanje šeg in navad
ga ne hrani vselej za na zadnje.
Navada je, da začenjamo govor z velicim stav
igrač, kakor jih ljudstvo ima v spominu ali še v navadi od kom (hauptsatz), za njim pa stoji mali (nebensatz) poroda do pokopa, pri vsih priložnostih važnih.
i
ali
ako
znači
Mnogo tacih navad je
v
se
doma v družini
med
ga pa gojzdimo va-nj ; časi je tudi pred njim r a z m é r e (umstàiidej, ali pa če stojí namesti i m e n o v a v
y
W 1(41/111 11U » MU. J	DV U U 111 t* Y U 1 U // 1 II I t 111 U«	--------V_---- --------J 7 ----I-------J -------» "" w " " ' » '
pa tudi v dotiki s sosedi, s tujimi, s prostimi in nika (subjektivsatz), ali namesti druzega sklona
žlahto
vikšimi, potem pri suubovanji, ženitvi i. t. d.
(ergânzungssatz), ter se zacenja z besedami: „k d o r, kar, kteri, čigar i. t. d." Samo pomniti se mora,
Dom in družina sta prave shrambi navad domaćih.
Potem je mnogo navad pri cerkvenem obhajanji v Je mali stávek vgojžen ali pa za velicim stoječ, da
ce
ga
tem ali o unem času, o božiču, novem letu, svetih treh je sploh pritisniti precej k tisti besedi, kterej je dan v
y
kraljih, svečnici, v postu, o veliki noci, binkoštih,
rešnjem telesu, o vseh svetih, na božjih potih i. t. d.
Potem v srenji ali soseski ali županii. Se
lipe skor v vsaki vasi, kjer so se včasih zbirali očaki v posvet. Zgodi se še to tu ali tam. Mnogo važnega se za- zvesto, da je skoraj ornečila serce Ivanovu.44 Tukaj se
more zvediti od takih zbiranj, ki jih na Gorenskem imenu- mali tiščí besede: „z ves to," ker jo pojasnuje; vender
sv.
pojasnilo.
Nemec druži mnogo velicih in malih
v en
stoje
stavek; Slovenec delà raji bolj kratke odmere v govoru.
Izgled, v kterem je mali stavek za velicim: „Olga je tako milo jokala, po zgubljenem bratu povpraševala tako
jejo se „sare sr en je
u
Na s o in n j i h, pri g o s t o v a n j i, pri tej ali uni pri
je tudi prav: „Olga je tako milo jokala, po zgubljenem bratu tako zvesto povpraševala, da je i. t. d.," ker mali
ložnosti se slišijo dragocene řečí. Potem navade pri vsih stavek ne pojasnuje samo besede: „zvesto," ampak ž
delih poljskih, planinskih in raznih rokodelskih.
Ni skorej prigodbe in razmere, da bi naše ljudstvo ne imelo kaj posebno zanimivega.
Čuditi se mora slednji, ki pazi na besede, izreke in pregovore, in včasih čuje tak izverstne, pične in resnične.
Kaka zmisljija v podobali, kaka doslednost v izrazih, kaka prikladnost v prilikah, kaka jasnost v zapopadkih
ljudskih se pokaže na dan !
— ako hočeta koristiti djansko na-
njo tudi g l a g o 1.
Izgled, v kterem je mali vgojžen: ,.Pobožen menih prosi prečiste device Marije, ki je zdravje bolnikom, posebnega pripomočka bolnim revežem." Tu se mora mali tiščati besede: „Marije44, ker jo tudi pojasnuje.
lzgledje, v kterih so mali pred velicim : „K a r
sem kupil, to bom lupil.
u
yy
K d o r bo kravo vračal. ta bo
oves plaçai.44 „Čigar so konji, tega je voz.
u
Umetnik in vednik
(kada r
y
ako
y
yy
Da
ce) te vidim, pa te bom poklical.
u
rodu,
ako hočeta v domačem jeziku razumljivo in ljudsko
O tem bi §e lahko
govorilo
še
vec
y
ali tukaj branita
podučevati, razveselovati ali poblaževati, učita se jezik od naroda. Neizrečeno veliko slovstvenih zakladov biva še v njem!
cas in kraj, da ne rečem tudi pomanjkanje terminologijskih oblik. Se zdaj so Vodnikove besede te verste bolje
Naštel sem mnogo razmer in priložnost, v kterih se od vsega, kar napiše uni ali ta; vsa novina je taka, da
___•___ • i* i i	i.	riíití ÏIao* Vííťí ! \T liai*! o] Airn îoï Lrî n i m o ni^of al ioirn ryo i mûn o
posebno projavuje ljudska vlastitost.
Pa
, koliko jih se nisem imenoval ! Hotel sem le reci, da povsod in zmiraj bodimo pazni na narodsko blago.
Posebno pa pazite vi, prečastiti, blagi rodoljubje, ki stanujete na kmetih, na vse, kar sem omenil. In vi, dragi
nas Bog vari! V neki slovnici, ki nima pisateljevega imena, beremo; „podsebek" (subjekt), „o r e č e n j e" (prà-dikat), „no boj ni44 spol (sâchl. geschlecht) po latinski
besedi : neutrum
more
živa
duša
y
narejeno iz
yy
n o b e d e n." Ali kako
iz
iy
n o b e d e n44 skovati „no boj ni?44
učenci, ki priđete vsako leto večkrat v svoje kraje, ne za- beseda bi mogla izhajati po analogii samo iz glagola: nemarite tega koristnega djanja. Poslušajte, zapisujte in n obiti, ki ga pa nikjer ni. Gotovo je bil stokrát bolji
dajte na svitlo !
Mi vsi si pa vtisnimo v serce pomembne besede: „po
stari srednji spol. Tudi sebere: „n a r a v a = s i 11 e44 ; ali uže pri starih Slovencih je :
yy
s i 11 e
v r a v
a, m.
berite ostanke, da konec ne vzamejo!"
V decembru 1857.
s p.";
„n a r a v a44 je nova beseda za ptujo : natura
Dr. Lovro Toman.
Dalje stojí : „lepo disati"=zwolriechen, „dobro dišati" rz wolschmecken. Rad bi vedil, kje se
tako govori ? Kmet časi
res velí
?»
ta jed
mi
d
• v
ali s tim le dopoveduje, da ima zelje do kake jedi
?
pa
»
da je

wolschmekend
1 >
ne ta
jed je slast
»
last
l)a se pa ta del slovenske mitologije bolj in bolj dožene, donasajo domoljubni možje od časa do časa iz raznih strani slovenske dežele prineske. Nate tedaj še nekoliko
?
lasti. Ko bi ta knjiga ne imela spredaj letnic
Dolenec bi djal :
ima slast, nima pripovest iz Varaždinske okolice, kar sem znova
?

tovo bi mislil, da je pater Marko njeni
oče;
znal barbariti, kakor je na pr. naslednje: „podbud
J eJ
ds trasuj ej
(abschreckend)
?
*
(n
lečejoč**) (kraj)
anziehend
?
krepcujej
d o s t u j
u
In tacih napak ni kraja ne konca
?
ka
>
kor bi ne imeli razun slovnic
ki nam jezik pridijo.
(Dalje
v r
uze
dovelj druzih pisarjev,
sledi.)
Rojenicah
#
v
Ze
Je
velikrat v „Novicah'
4
o Rojenicah govo
rilo in to kar je bilo tukaj povedanega, je po nemski na-pisal gosp. prof. dr. Kl un v „Oesterreichische Blatter fur
Literatur und Kunst" Nr. 47. in 48 leta 1857. Temu je dodal posnetek iz povedanega in nekoliko opazk in tolma-
yergel
die Slaven entwickeln keine
H Slovenci tri verste osodnih boginj. Potem je overgel gospod
cenja oziraje se na nemško mitologijo. Najpred je
??
izreko Jakopa Grim Vorstellung von den Schicksalsgôttinen", ker imajo
Terste nj ak
izpelj
Roj
od andiškega
Râg
?
ker Rojenica je izpeljana od glagola
dit
?
in pomeni tedaj v prenesenem pomenu žensko
bitje, ki
je z
w
J
ali
jenko v zvezi, in se imajo Roj
nice za toliko zmatrati kakor nemške ,,n om i" (Grimm
Myth. I. 376
388)
Razun Rojenic je tudi omenil
likžene in bele žene, in misli, da so zelikzene enake z nemškimi „Wunschweiber" (Grimm. Myth. I. 391 in 400). Iz tega, pravi, se vidi, da si Slovenci osodne boginje več-verstno mislijo in predstavljaj o, le da se do zdaj za to stvar nobeden menil ni in da so si pripovedke samo dojnice in predice pripovedovale. Za tem oznanja to, kar se
je v kam
?»
?
Novicah" od Rojenic v kterih je od Roj
govorilo, in k
vedki
?
mnogo pripoved govorjenje, pravi po zamenjena.
pripo-
ki sem jo v ,,Novicah" v 47. listu 1857 ob k r a t-
pravici, da je Roj
z Vil
Te opazke so večidel dobre, le opazki pri 5
kem in v knjižnem jeziku povedal, ki je pa v Miklo-šičevem delu : „Slavische Bibliothek-' II. B. popolnoma in v horvaško-slovenskem narečji natisnjena. ne umem. ker ne
?
?
vem, kako je bilo mogoče
ponemčiti besede : „če ne bo vzel V i 1 i n s k e g a kralja hčereu takole : „wenn er nicht die Tochter des Vilkinskischen Koniges heirathet" ; le to se mi čudno zdi od kod je ta k přišel, da se je iz tega mogla po tem takém napraviti gotovo napčna opazka: solíte
e" der in den
nordischen Sagen vorkommende Heldenvater V i 1 k i n u s
unter dem „'Vilkinskischen Kônig
gemeint sein ? (Grimm
Myth
B
I
P
349) V il i n sk
kralj ni nič drugega kakor
Konig der V i 1
Tudi to
mi
zdi odveč, da povem,
da nekoliko razločka se mora delati med národními pověstmi med Slovenci na K r a n j-s k e m in med temi na H o r v a š k e m. Sklep storij na
Kranjskem je res večidel : „men' so pa dal' iz fingrata (
Pri
naprstnika) jesť, 'z rešeta piť, pa z lopato po riť."
Slovencih okoli Varaždina tega sklepa nisem dozdaj še slišal.
Naj navadnisi sklep je : „i pil sem iz pisanoga vrcka,
da mi i dendenes rit frčkau
gosti kaj
je bilo 'sem za
?
ali pa
»
i napravili su velike
dosti"
>
gde
«
n
jih ima još" i. t. d
ali : „ta naj ide v koš
Abs chreck
taćas bi se reklo
pravi: o str asi ti, ne: od
da
kdo
bi mi kravj
pr. tatéva o d
Le ako
bilo vedece. da bo přisel krast, pa bi se v kosmato
volovsko kožo zavil, i tako odgnal ga. Od
**) Horrendum
je : „wecschreck
Pis
o ti stvari zvedil, in to tako kakor narod pripoveduje v
le on je horvaško-slovenskem narečji, kakor je treba, da se národně
stvari zbirajo.
. Tak je bil jenkrat jeden kral koji je ne imel dugo sina. Onda se dogodi da se je na jenkrat sin narodil, a to je bilo njemu jako drago. On nam dá velike gosti napraviti, i koj god je k njemu došel je dobro došel. Dogodi se da su došli na večer kasno dva bogci, i oni su dobili piti i jesti, i onda su vu štali zaspali. Ponoći na jen put odpre se štala a nuter dojdu tri belo oblečene ženske a to su bile Suj e n i c e. Prva od ovih Sujenic veli : kaj bu ovo dete ? naj bu soldat ; druga veli :
general; a tretja
veli :
ne, ne gon
ne
?
?
leta star, onda naj vubije
naj bu
gda bu dvajsti i dve svoju mater in oca. Vu jutru se stanu bogci, najeju se, dojdu vu hižu pak su govorili: joj joj! da bi vi znali kaj ovo vesele znamenuje, vi bi se plakali. Oni su morali pred kralom povedati kaj je to. A mati se je onda na veke nad sinom plakala. Gda je vre sin od-
rasel pital je
mater, zakaj
se place. Ona mu pove da bude
svoje starese zaklal. Na to sin velí: a ja, ja ne bum za-klal jih. Onda misli, misli kak ne bi stareše zaklal, pak ide z doma, pak dojde v jednu šumu da se tam vužge da ne bu onda moral zaklati stareše. Zakuri si drva pak se rezkuraži pak skoči v ogenj, i onda je tam zgorel; ali srce je ostalo čisto celo, i ona je jako dišalo. Onda je išla jen put jedna bogata či onud pak je išla glet to srce, i kak je podehnula mam je onoga istoga sina porodila. Onda on isti sin je pak rasel i bil je jako spameten, pak je stel iti jen put dimo starešom svojim prvešem. I došel je i tam je
zivel. Onda jen put na večer gda je isel někam z doma, bilo mu je rečeno da mu doma kradu. On brže bole dimo pak zeme sablu dol iz stene pak počne cepati ž njum po posteli gde je njegov prveši otec to je kral i kralica, mati
prvesa,
ležala, i
tak je jih scepal i vmoril. Kaj god mu
je bilo sujeno ono je i včinil.
2. Bil je sejem vu lastovitem mestu pak je onda išel jeden mesar na sejem
?
pak ga je noč zastigla pak je
onda
moral prenoćiti pri jedni hizi, a cez onu noc se je narodilo jedno dete. Taki došle su Rojenice i prorokuvale
neg
. da
su mu. Jedna je rekla da bude pop; druga: ne
?
ne znam kaj mu je prorokuvala
?
a tretja je rekla
se bude vuzival blaga ovoga mesara. A mesar je to cul pak si je mislil, da kak bi to moglo biti da bi se ov moga blaga vužival? A on se je v jutro rano stal pak se je na put odpravil pak je ovo dete v žep del, pa gda je mim
plota išel pak je to dete na kolec napičil kre puta. A on
je mislil da je za istinu napicil, a ne je, neg samo za povoj nateknul. Na to dojaše njegov sused za njim a vidi dete na kolcu. Zeme to dete pak se povrati dimu pak si je odhranil. A ov, koj je nabol
?
imel je drugo leto dete, i ovi obadva su zrasli pa su se oženili, i tak se je vuživalo blago toga mesara kak mu je bilo i sujeno.
3. Bil je jeden muž pa je imel s svojum ženum dete. A gda ga je imela onda su došle S u j e n i c e sudit mu kaj bu iz njega. A tam je bil jeden bogec i vidil je Sujenice pa je 'se čul kaj su Sujenice sudile. Prva je rekla da naj bude soldat; druga je rekla da naj bude pop, a tretja je rekla, da se bude utopil. A to je bogec 'se čul. Onda gda su odišle bogec je 'se povedal njegovemu ocu i materi kak su sudile Sujenice i rekel je da se bode utopil. Oni pak ga nisu pustili nikam vun. Gda je odraslo dete a gda je bilo sedem let staro onda je bilo jako vihrasto i zmirom bi rado bilo vuni. Oni ga pak nisu pustili vun, nego jeden put su obědovali a dete je vun odišlo in vu zdencu se je vtopilo kako su mu odsudile Sujenice.
4. Bil je jeden grof pak mu je žena grofica imela stavim!— Res storim, in zakaj bi ne bil? saj bi bile edino
jednoga sina, a gda se je rodil došle su mu Suj
ravno po ti poti narpred vse zapreke moje odstranjene.
sudit. Prva je rekla da naj bude soldački oficir; druga je Dobil sicer v lotriji nic nisem, al obeutil sem v tistem upu
. _	. -	.	. .	• -	,	i -a«	« « «	V	ti a	v« i«	••	«	V	•	v
i
rekla da naj bude tako kak mu je otec; a tretja je rekla da ga bu vuk pojel. A to je 'se čul jeden bogec kak su stavim, one sudile, pa je ?se povedal grofu. Onda gda je sin na
toliko sladkost, kakor se nikdar v zivljenji.
Le še in le
se
Minulo je tako več časa, al nič nisim zadel.
Oče pošlje, ker vse njegove besede niso nič hasnile, Reziko rasel dali su ga vu školu i 'se su ga izvučili. Onda pak, na deželo ; vedil je dobro, da ločitev bo rane njenega serca
gda ne je imel škole, prosil je oca da bi se rad išel vozit najhitreje zacelila. In ni se motil moz. Komaj je minilo vu kočiji po šumi. To pak mu je otec dopustil, i odpeljal pol leta, se Rezika že z nekim oskerbnikom omoží.
je
a
vu šumu gda su rasle vu šumi lepe disece roze, on se je sam vozil s kučišom pak je rekel kučišu da mu naj dá jednu rožu. On mu je dal vu kočiju pak ju je na-
To me je presunilo do dna duse. Učiti se mi ni od-slej več ljubilo ; strastno se udam igri. Po vsi sili sem hotel po lotrii obogateti in z kupom zlata stopiti potem pred ne-zad zaprl i obrnuli su se nazad dimo. Gda su došli dimo, zvesto Reziko ter ji tako sljo narediti po sreči, ktero je
V A	_ «	i	i	« *	«	V A •	i i »	i V i •	i	r JT •	i	ii	i i	v
otec i mati mu dojdu kočiji da ga budu vun zeli iz kocij
V • •	1	«	V •
Oni odpr
kocij
a vuk vun skoči, a to je bila ona roza
koja mu je vu sumi dišala; i tak se je izpunilo kaj su
mu sudile Sujenice
M. Kracmanov
Podučno in svarilno

Tištim nekaj, ki radi v lotrijo stavijo.
Nekega dné
tako pripoveduje sloveč pisatelj
stojim s svojim prijatlom na cesti, ko me neki ptuj berač za milovšina ogovori. Cuden člověk je bil to. Lica blede
sivi. Al pri vsem tem ni
m
upadene, oci
zatemnele, lasje
bil mož še star, tudi je bil dost častitljivega obličja; oprava
mu je bila zlo
siromaska, vender
pa snažna. Dam mu dar,
ne ravno majhen, in govorim, ne pecaje se dalje za-nj, prijatlom naprej. Ko se čez ene trenutke od njega pošlo
s
vim, vidim berača iz bližnje štacune stopiti, lotrijski listić v
• v
rokah derzaje.
Serdito mu stopim nasproti.
„Pokažite mi dar, ki
v •
sem ga vam ravno kar dalu, zarezim va-nj
55?)
5
Dobri gospod
me zaverne berač — po pravici ste
nejevoljni al slusajte me in gotovo boste imeli usmiljenje z
me noj HHHHHHHHHH||HH duša
!
Kar vam bom povedal, ni še dozdaj nobena živa
zvedila; vam pa bom odkril svoje serce
u a
Te besede so mi dale kaj posebnega
pricakovati, in
akoravno se je vse terlo ljudi po cesti, se vendar nisem sramoval, z beračem iti in slušati njegovo dogodbo. ki mi jo je vès presunjen pripovedoval.
?

Ce se sam sebe pogledam
začne pripovedovati
in vidim se tako starega in medlega, bi sam kmalo začel dvomiti, da ni davnej, kar so mi minili lepi dnevi vesele mladosti. Bil sem nekdaj izversten dijak (šolar), dobro odgojen in omikan, al reven in brez posebnih priporočkov za prihodne boljši dni. Pa kaj se peča mladina veliko za příhodnost, ker
ima s pricujocnostjo preveč opraviti.
Učil
sem se pravosodja (pravice) in k svoji veliki nesreći so
znanil se z lepim dekleiom. Sklenil sem z njo zarociti se berž ko si prislužim svoj košček kruha. Ta misel delala
zlata, lepa
sanja mojih mladostnih let !
me je srecnega. O
zarja njina, akoravno že v zatonu, še zdaj bliši iz daljave
Oce zale Rezike je bil
mož, kakor jih

j
prija-Ijubil
mojem ocem. —
na cente, dobrovoljen, dokler čas ne pride, kaj dati zen, dokler člověk kake dobrote od njega ne zahteva je svojo hčer, pa slepó jo po svoji volji vladal. Mož najno znanje ovoha. Vse to se mu je zdelo preotroško, prelahko razderljivo, da bi se bil jezil nad nama. Vzame nekega dne hčer pred se in ji na serce govori, da je pri meni dra-
žega ne caka kakor življenje polno težav in
nadlog; da
po
lahkomišeljeno zavergla.
Živel sem tako dolgo easa, ne vem kak dolgo. Le toliko vem, da vse od tistih dob
sam
življene leta so se mi zdele sanja, in ko se iz nje probu
berač! Brez pre
brez prijatlov se potikam po svetu; spomin zgub
dim, sim spoznal, da sem to, kar sem moženja

Ijene sreče me bode povsod kot ojster tern v serce. Edino
upanje sem stavil le in le na lotrijo, zavidi! to srečo? Kruhek si odtergam od ust
kdo bi mi tudi
mraz rado-
?
voljno terpim, da si le up kupim, danes za vaš obilni milodar. —
In to se je zgodilo tudi Al mi hoćete tedaj odpu-stiti? Morebiti je ravno vaš mili dar temelj moje sreče; morebiti mi prinese vaše usmiljenje srečo; morebiti ni delec
da vam bom mogel hvaležnost svojo drugač skazati
cas

kakor s praznimi beraskimi besedami in obljubami
ÍUÍ
Pri poslednih tih besedah se berač vès spremeni
Nje
govo sklučeno truplo se je pokonci zravnalo, lica mu zalije rudcčica, z oči ma zasije mladGôtnega ognja žarek. V tem povratku njegovih mladostnih moči zdel se mi je kakor raz valina
i
ki se, obsijana od rudeče večerne zarije, nadá z le poto zdavnej razpadene blišave in veličastva.
Berač je zdaj omolknil, pa bil je od nekega notranjega ognja kakor vès prevzet. Nisim vedil, kaj bi mu bil na vse to odgovoril, on pa nadaljuje zopet govor svoj ter reče: >,„Ako se več ne vidiva, pozabite to uro; — jez pa vas in vaše miloserčnosti pozabil ne bom, nikdar, tudi na zadnjo uro ne.au Pohlevno se mi priklone in poslovi.
Cez osem dní grem zopet ravno memo tište štacune.
Veliko sameznih zvem
"•nječo ljudstva že od delec ogledam.
»5
da je nekdo tu nagloma umerl.
Iz besed po-
Kmalo se
pridrenjam tudi jez do merliča, ki je na tléh ležal. Bil je tišti berač, ki mi je nedavno svojo osodo pripovedoval.
Ležal je ravno pred pragom štacune, v kteri je unidan v
7
lotrijo stavil. Ljudje so mu ravno vlekli neki listić iz roke kterega je v desnici kerčovito stisnjenega deržal. Začudenja krik zdaj vstane. Bil je lotrijski listič in na njemu so stale
številke, ki so bile ravno vzdignjene. Zadel je bil siromak terno, al pervi prijazni nasmeh sreče je bil re veža tako omanil, da je strastnega veselja prevzet — na mestu umerl.
Poslovenil J. Levičnik.
Slovanski popotnik.

l'e dní nam je dosel pervi list novega slovenskega
časnika, ki se zove „Glasnik za literaturo in um etnos t* in ga vreduje in izdaja gosp. A. Janežič v C e-lovcu. Mnogo prav mikavno in podučno pisanih reci
obsega

s kterimi se bo gotovo prikupil svojim braveom in
si přivábil naročnikov obilo. Obsega pa list, v kterem na-hajamo večidel imena čislanih krajnskih pisateljev, sledeče
svojem stanu, premozenji in lepoti lahko kaj boljega dobi itd. večje sostavke: Bog, pesem po Derzavinu poslovenil Fr. Nje nagnjenje do mene je imenoval prazno sanjarijo,
Le vstik
Jela, novela, spisal Vel. Mandele
sploh, govoril je v njo tako, kakor bi bil vsak pameten člověk Morski duh ovi, pesem, spisal S. Jenko govoril. —

Poto
van je izLitijedo Čateža, spisal Fr. Levstik
-w ^ A » A	m.; «» M	V	«	^	i I	«	V •	*m »
?
Puncka je bila vsa přepadena in žalosťna ; pri pervi Pajk i, spisal J. Tu sek,
Čertice iz življenja
priliki mi naznani vse, kar ji je oče rekel. Jez ji obetam, Snakšnepskovskega, spisal Fr. Erjavec; potem sledijo berž ko bo mogoče, preskušnje doveršiti ter potruditi se po Drobtinice: Ajdovo zerno, ruski jemščik, Carjev katun
?
kakem zasluzku

pride pa mi tudi na misel, naj v lotrijo
in h koncu nabirki iz literature in umetnosti. Sklepa

t
pa ta pervi list
silo si. vredništva, naj bi rodoljubi naši nekoliko slovnika
ciganskega
jezika; od nekega cigana ga
se naročili na „Glasnika" in ga živo priporočali svojim je zapisal.
». -mm	m	mm m	.	V««.	i
znancom in prijatlom
Tudi mi se zedinimo s tem vosilom
da se bo

in želimo „Glasniku" obilno mnozico narocnikov, mogel krepko na nogah obderžati. Pervi list nam obeta vesel napredek. Kdor se ni še naročil, se more še naročiti ker si. vredništvo v 1. listu naznanja. da ima še iztisov
Presse" pretresa v nekem sostavku razmere med raznimi vladami in misli, da se bo vez prijaznosti med fran-cozko in angležko skorej popolnoma razrahlala. ,,Presse4*

y
pise : V zadevah Moldove in Valahije in suezkega vodovoda ste si bile angležka in francozka politika poslednje
odveč
mesce prevec nasprotne. Francozka
je
hotla zedinjénje.
angležka ne, francozka se poteguje za suežki vodovod
Novičar fz raznih krajev
(kanal)
y
y
angležki je
že sama misel tern v peti.
tega je lahko viditi, da ena do druge vlade bolj in bolj Iz Dunaja. Ogerski dnarni listki po 10 kr. mlačna prihaja, in da, če se tudi vladi prijazno pogledu-
(papirnate desetice) veljajo samo še do poslednjega tega mesca; pozneje se bo vsakemu. in sicer le do 1.
jete
?
tu druženje svoje korenine bolj v volji vlad ima.
kakor pa v sercih in enovoljnosti narodov. Poslednji čas se
maja t. 1. pri c. k. dnarstvenem ministerstvu oglasiti s po-	je pokazalo to merzenje med francozko in angležko vlado
sebno prošnjo, da privoli, te desetice zmenjati. Ko bo pa	še bolj v napolitanskih zadevah. Angležka se pripravlja,
mesec april pretekel, ne bo dnarstveno ministerstvo nič	napolitanski vladi zopet diplomatično roko podati, ktero ji
več dovolilo zmenjanja. *	je s francozko vred přetečeno leto odtegnila, in sicer
Grof Radecki je umerl v Milanu 5. t. m. zjutraj	sama, ne maraje za to, kaj je francozka še dalje name
%J	m	«	fmrn V	mm	m	t	V f I 1	^ _	.___ _	. ^	41	—__________•/	%/	^ _	—>
ob osmih za pljučnim prisadom. Umerl je eden najvecjih
■
nila. Pa tudi to bi še ne bilo toliko
važno, ce bi francozki
*
junak
y
mož vsih casov
bukvah na veke živelo, in kterega ponosno imenovali svojega junaka; s slavo venčani
dušni
kterega ime bo v zgodovinskih časnik „Spectateur" ne oznanoval, da sta angležki poslanec
bodo avstrianski narodi
blago-
y
in avstrianski minister Buol na Dunaji pogodbo podpisala, v kteri se vladi zavežete, si, če bi se ktere koli kak sov-
y
veliki vojak Radecki je sklenil v 92. letu svojega ražnik lotil, vzajemno pomagati. To razodenje „Specta
življenja. Zlasti pa cesarska armada bo objokovala rajnega teu-ra" kot svojega največjega vodja, kot pravega očeta vojakov. mu je bilo
je v Parizu nekako nevoljo zbudilo, in zapovedano
y
razglasiti,
da je le izmišljeno, kar je zastran
y
so
omenjene pogodbe pisal. Kmalo se bo pokazalo, kdo je
Koj ko so presvitli Cesar to žalostno porocilo zvedli zaukazali s posebnim armadnim poveljem, da ima peti re- imel prav, in angležki deržavni zbor bo menda to važno giment huzarjev za vselej ime Radecki obderžati, da se reč v pretres vzel, koj ko se zopet snide. Tudi angležki
njegovo junaško ime za vselej ohrani armadi v spommu Dalje so zapovedali, da se imajo v
časnik „Times" ne govori nič kaj pregorko o prijaznosti s Francozi, rekoč: Vstajo v Indii bomo samí zadušili in če gredó Francozi z nami nad Kitajce. še nihče ne more reci da so z nami združeni.
vsakem mestu, kjer je
vojaška posadka, brati slovesne bile in da ima cela armada na suhem in na morji 14 dní nositi znamnja žalovanja. Na
flore navezati. Ob
y
y
vse
bandera in štandarte ie ta čas černe
Iz spiska, ki ga je c. kr. poštno vodstvo razgla-enem so presvitli cesar sinu rajnega, generalu Bogdanu silo, se previdi, da izhaja to leto v našem cesarstvu po-Radecki-tu s pismom svoje pomilovanje skazali. Truplo litičnih in štempeljnu podverženih časnikov: 58 nemških, rajnega maršala bodo odpeljali 14. t. m. iz Milana v Be- 10 slovanskih, 19 italijanskih, 8 ogerskih, 2 rumunska, ttedke
. < . V
y
od todi po morji v Terst in iz Tersta po zeleznici 1 grešk, skupej 97 političnih časnikov. Nepolitičnih izhaja
257
in sicer: 125 nemških, 22 slovanskih, 89 itali
skozi Ljubljano na Dunaj, od kodar pride truplo v Wetz-dorf v doljni Avstrii, kjer bo po lastni volji umerlega po- janskih, 20 ogerskih, 1 francozk; med slovanskimi je en
rusovsk.
kopano. Tudi rusovski car je zapovedal svoji armadi, ktere
marsal je tudi bil Radecki, skozi tri dní žalovati po njem.	Iz Prage 6. jan. „Bohemia" dobiva iz južno-zapadnih
Presvitli cesar so veleli 3 nadvojvodom in mnogim gene-	krajev česke dežele žalostné dopise zastran hudih bolezen
ralom, se v Milan podati k pogrebu slavnega moža. Rajni	po dezeli. Cele vaší so bolnišnice in mnogo hiš je dostikrat marsal je bil z 38 raznimi redi poslavljen.
v eni vaši
• v
kjer vec bolnikov lezí, in ko eden ozdraví, se
„Militar-Ztg." pise :
Ker se je v dezelah ob meji vleže drugi ; málokdo odide bolezni. Zdravniki so noc in dan
Dalmacie na Turskem nepokojev
bati, je bilo znano, več vojakov v to kronovino poslati.
za ugodno spo
na
nog
ah.
Sreča, da bolezni niso tako nevarne in tudi
ljudi ne umerje veliko. Bolezni, ktere ljudi napadajo
Ces. akademia znanost je bibliotekarju ministerstva gripa, unetje gerla, ošpice in šarlah.
y
so
notranjih zadev, gosp. dr. Konštantinu Wurzbachu přivolila
posebne
300
ljenjopisnega
Iz Milana 10. jan. Slo vesni pogreb maršala Radeckita
podpore za vsak zvezek njegovega živ- bo v prihodnji četertek. Umaziljeno truplo bo položeno v
izročí za natis gotovega. prekrasno trugo. Več kot 30 tavžent vojakov in neštevilna
slovnika, kterega ji
Udje znanstvenega odbora na c. k. fregati „Novara" množica ljudi ga bo spremila v stolno cerkev, kjer bodo so z vojaki vred vsi zdravi in še ni nihče umerl. Samo v bile peli.
Rio de Janeiri so pustili tri bolne, pa so v dobrih rokah.
— „Oesterr. Corr." piše : Še preden so bile naredbe vsled Najvišjega patenta od 19. sept. 1857 zastran rabe nove deželne veljave dnarjev dane, so bili že, se vé da iz
Od černogorske II16JC. „Agr. Ztg." pise : Vstaja v Ercegovini se ne vnema samo v vaséh in med kristjani, tudi v mesta in med Turke ze sega. Namen imajo, se od
Turčije odtergati. Da se kristjani vzdigujejo, ni čuda ; Turkom gré pa to po glavi, da bodo po novi uredbi dežele
dobrega namena, na svitlo dani navodi in poduki, kako stare dnarje v nove prerajtovati. Da se vsem pomotam v okom pride, se naznanja, da vsi taki navodi in poduki iz- niki černogorskega kneza, kakor turškega cesarja
ob vso svojo oblast. Zavoljo tega hocejo rajsi biti podlož
virajo samo iz dozdevanja in jim ni kar nič istosti pripisovati.
T^T	V*	a m	«	m	*	, m	«
Nov način
Iz rusovskega Poljskega. Zlo se govori o tem
.	, .	v..	■■ m	m	,
y
y
cestnino in mostnino pobirati, je c. k. da ima rusovska vlada namen, cisto poljske regimente s
ministerstvu v pretres podan. Plačevati bo neki za vsako poljskim poveljstvom na rusovskem Poljskem napraviti
miljo lL kr.
y
kà
od konja in voznik bo zamogel naenkrat kar kor so bili do leta 1830, pa regimentje ne bodo na Polj
""V" /2 n1' vu uvuja tu vuaiuiv uu aaiuugci iiacimiai n«u nui eu uni uu ići«. 1001/,
pri pervi miti fšrangi) plaćati in za plačilo bo prejel to- skem stali temuč v Rusii.
liko boletov, skozi kolikor mit bo šel in čakati mu ne bo nikjer treba.
Slavno znani potnik v izhodni Indii in srednji Azii
y
to
Iz Italije. Sardinski poslanec v Napoli se pripravlja
mesto zapustiti, kakor je brati, iz političnih vzrokov.
Potresi na Napolitanskem še niso nehali. Tako se
'	f V ťálAlt ™ IÍJ11V/U1II lUUil lit DIUUUJI 1X611 y	- JL uuvni I1U 11 WJi VII I^IIOIVVUI »v	nvnwii.	»	1
gosp. Schlagintweit, je zdaj na Dunaji. Pokazal je tudi je 28. in 29. dec. zopet zemlja močno tresla v tistih krajih
y
16
*
kjer so 16. potresi toliko nesreće vzrokovali. Na novega leta dan je bil dvakrat potres. Ljudje so v strahu in tre-
petu.
Vsi vodnjaki blizo Vezuva so se
posušili, kar
se
Kdor v slednjem kotu drugi se Priduša in ji pravi, Da ljubi, jer ćez druge vse Rožićke mu nastavi!
y
vselej zgodi, preden zacne ta gora ogenj bljuvati. Potresi v zakonu bo. kot pred
bil
so
veliko več nesreće napravili, kakor se je doslej mislilo.
Mertvih in ranjenih je kakih 20,000. Samo v mestu
Pola
so 2000 trupel iz razvlin skopali. Padula in San Pietro ste popolnoma poderte.
Kakor bo mogel, te bo vil Še vest ne bo ga pekla,
Ti bos se menj ko dekla.
?
y
Kjer ni zvestobe, mir beži,
Iz Nemskega. Ker po izrecenji zdravnikov zdravje Gorjé se vkorenini
pruskega kralja še ni toliko uterjeno, da
•	uuijc ov y ivui čilim y
mogel zopet Iz vseh straní pekel reži
y
vladarske opravila prevzeti, je izrocil kralj s posebnim pis mom te opravila svojemu bratu še za druge tri mesce.
Blizo Manhajma so zajca vstřelili, kteri je
imel
dva rožička po mazincu dolga.
y
Pri takošni družini; Od dné do dné je veći sklad O kratkem pride vse v razpad; Kjer tako je življenje, Pri Bogu je rešenje.
Plesavcu plés gre iz petá, Ko v letih je, pa jenja; Igravc vkrotiti se ne dá Skoz celi ćas življenja; Po očetu se rad zverne sin Je oće tukec ali srovin
Bos večkrat
kupila

Ce prav nis' kriva
bila
y
Kdor oca ali matere Ne ljubi, ne spostuje, Mu malokdaj po sreći gre Bog vedno ga kaznuje; Zastonj je skerb in trud njegov
Ves zapustí ga blagoslov; Ne tlači dolgo trave, Kdor delà ćez postave.
Iz Turske&a. Resid pasa, veliki vezir, je nagle
smerti umerl. Bil je veliki vesir petkrat. Ta prigodek je
eden tistih, kteri zaničevaje vsako prevdarjanje
bliskoma
Kjerkolj velika je derhal Pri hisi, se ne voli! Tvoj živi dan ti bode žal
ne samo
Turcije, temuc
premené vsakratni politični stan. Tezka zguba je zadela Ne vstrežeš vsem nikoli.
tudi tišti del Evrope, kteri je z Skopuha se kot greha boj,
On čudno délai bo s teboj : Skopuh do smerti strada Tik polnega zaklada.
Rešidom resno pomagal turško deržavo učverstiti in pre-delati. On je bil pervi turški diplomat v evropejski pomeni te besede. Evropejsko izobražen se je izuril v Parizu in
Londonu v diplomaticnih umetnostih. Bil je vodja tištim, ki Kdor nosi lahkomiselnost želé Turcii pravo evropejsko obliko dati in jo v red djati. V možganih se dorašen,
Da je ravno ta cas umerl, je za razvitje in napredovanje njegove domovine velika nesreća. Pa tudi Evropi se zamo-rejo po njegovi smerti važni nasledki izsnovati. Krepko je
y
Ne bo ga srecala modrost Za vselej je popačen. Najtežej se spozna bahač, Nikdar ne manjka mu zvijač
peljal moldo-valahijske zadeve do ondi, kjer so današnji Orehove lupine dan in ravno je imel svojemu zoperniku, francozkemu po- Skazuje za grajšine
7
slancu roko podati in se ž njim spraviti. Ali se bodo po njegovi smerti stare razpertije zopet začele?
Nekaj mescov sem je znani general Klapka v Carigradu , kakor pravijo
y
kot pooblastenec švajcarskih
in
francozkih
kapitalistov, kteri
ímajo namen, se z
v Turcii pečati.
Lesepsu malo upanja sije, da bo svoj namen za-stran suežkega vodovoda dosegel, ker je Lord Redkliffe pred svojim odhodom Sultanu rekel, da ne bo nikdar in
Kateri malo je doma, Sedí rad pri bokalih, Ko morska goba žejo ima Všpehán je po rokavih;
železnicami Pijane takrat se spametje
Ko vse, kar ima, zapije, Da mora vodo piti, Z njo žejo si gasiti.
y
y
Kdor žene iše si
pijan
y
nikakor v to dovolil. Iz Dunaja pa je brati v „Deutsche Je střežen rad pozabi;
Meškavec je lenuhov brat, Pregovor zlati pravi; Se sili. peglja spřed in zad
Pa nic iz rok ne spravi. Nekteri ima već dolgov Kot v černi goši je germov Pa preden zakon sklene, Kar nič ne razodene.
Zdaj tirjavci ga primejo, Podajajo si kljuku, Od vseh straní se snidejo Ko tice proti čuku; Vsa dota zgine kakor puh, In on je spet ko poper suh
Ki
glad mošnico kolj
r
Ni židane več volje.
V kerdelo
pisanih
Ne daj se uverstiti; Stevilo malo izmed njih
Sem slišal
jih hvaliti
Tam, kjer je pa
kùp otrok
Prevzela trumo bos nadlog
e ni ti prirojeno. Ne bo zastonj rečeno!
f
y
Ne čuj na te, ki snubijo, Na te se ne zanašaj,
allg. Ztg.", da
tem menila, in sicer tako,
sta grof Buol in Redkliffe se na Dunaji o
da se da misliti, da je an-
Za vse bo prav, će vstane sam, Naj še tako hvalistijo.
glezka vlada odjenjala in da bo Leseps skoraj dobil privo ljenje za vodovod.
Po drugi naj on grabi : Izvoli naj si flašico Za ljubljeno tovaršico, Ki prav nic ne cbčuti,
Serce poprej poprašaj: Al si za njega ali ne;
Potem naj se pogoj zacne !
Poljak Bystrzanowsky (Arslan paša), turški ge- Ce tudi ž njo kam buti.
neral, je poslan od turške vlade na Francozko, Angležko in Belgio, vojaške naprave teh dežel spoznavat. 6000 pia-
e jim pa nic ne rata, Bojé naj se komata!
V. K
strov ima na mesec do smerti.
Darovi za Vodnikov spominek.
Iz izhodne
Indije. Angleži imajo
malo sreče s svo
Od I.—V. naznanila
318 fl. 40 kr
jimi generali. Zopet so enega zgubili. 'Hrabri Havelok je Gospod dr. Janez Zwayer, advokat v Ljubljani
1	• V	J n I) n/1 nir o/lirnl-df ir f i 11 kl » a ni
umerl za gnzo
Predpustna

Nastopil je predpustni čas. Đekleta! čas veselja.
Jez vem. da marsiktera vas
Snubače bo imela;
Zato sem sklenil vsem mladém
Neskušenim in priprostćm
Nevćstam kaj zapeti,
Vam svet bolj razodeti.
nas uči
y
Vsakdanja skušnja V soseski se ženiti, In zopet druga nam veli,
ez mejo se botriti. Kdor koli daljeć jo lovi Doma gotovo ne slovi, Ni prida se nadjati, Previdno je ravnati!
y
r> v
T) »
7)
r> v r>
7)
yy v
v
dr. Rudolf, advokat v Ljubljani dr. Martinak, c. k. derž. pravdnika namestnik žl. Redange, direktor pri c. k. dež. sodnii Janez Setina, direktor pri c. k. dež. sodnii
Hausner, tergovec ........ .
Heller, vradnik pri c. k. priv. sladkornici
Valentin Supan, tergovec......
Valentin Češko, posestnik......
Jože Jare, župan v Medvodah .... Andrej Zamejc, c. k. učenik verozakonstva
Fedor Bamberg, knjigar.......
Ivan Urbančič, vlastnik Turnograda . . .
Gospa Josipina Urbanciceva vdova Gospod dr. Lovro Toman
5
Ve dečve vse verjamete Kot Eva, vaša mati ; Potem, ko se že vjameťe, Začnete prevdarjati, Ko nič več pomagati ni, Voljnó vse svoje žive dní Terpeti in molčati, Se v božjo voljo vdati.
Nekteri gré ko volk okrog Devet fara obleta; Le takega obvaruj Bog Poštene vse dekleta!
y
Iz zapuščine Josipine Turnogradske-Toman-ove
Skupaj
5	fl. -	- kr.
1	yy	~ yy
1	yy	7f
1	yy ~	~ 7)
1	yy ~	»
2	yy ~	7)
2	v ~	~ yy
5	yy ~	yy
5	v ~	yy
2	n ~	~ »
2	7) ~	»
2	yy ~	7t
10	yy ~	»
5	yy ~	»
5	7y ~	yy
5	35 ~	7y
372 fl. 40 kr
Za dn
mu je samo már
Se půlil, glihal kot mesar Z očetom bo za tebe.
y
5. zvezek
yy
lij
u
bo zavoljo bolezni gospoda
Da vsrečil
m bi sebe
izdatelja še le 15. dan tega mesca na svitlo přisel in se bo dobil, kakor vsi pozneji, pri gospodu J
7
G i o n t
t
y
bukvarji v Ljublj
Od

vrednik : Dr. Janei Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik