Poštnina plačana v gotovini. • 1 V LiuHlfani. dn* 13- fefor a a 1936 Posamezna If«v. rinKa l eto X'X. Upravni&tvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knatlova ulica 5/IL, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak ietrtek Naročilu ta titemttro: četrtletao I Din, polletno It Dla, celoletao H Dla; u laen lenitvo rtu« Inerlkai četrtletao It Dla, polletao 2« Dla, celoletao « MU1 taerlta leta* I dolar. — Račaa poita* hraallatca, podrejal« « L|obl|»nl, It I0.JU. Brezposelni lesni delavci čakajo pomoči Marsejski zločinci pred sodniki Sodna razprava pred zaključkom Pred apelacijsk'm sodiščem v Aixu en Pro-vence v Franciji se je 5. t. m. drugič začela sodna razprava proti marsejskim atentatorjem, katerih žrtvi sta postala naš nepozabni kralj Aleksander I- Uedinitelj in francoski zunanji minister Louis Barthou. Med tem ko se je duševnim očetom grdega zločina prvič posrečilo onemogočiti redno razpravo, so francoska pravosodna oblastva storila zdaj vse, da bo pravici zadoščeno in da dcbe zločinci pravično kaaan. Pred sodnki stoje Mijo Kralj, Rajič in Pospišil, med tem ko se oba glavna krivca, Ante Pavelič in Evgei Kva-teriaik skrivata v Italiji. Na prvi razpravi le zločince zagovarjal odvetnik Desbons, ki ni skrivai, da je v službi pravih krivcev mar-sejskega zločina, zaradi česar so mu odrvzelj pravico branilstva, a zdaj so jim postavili za zagovornike štiri odvetnike s sivolasim Saint Aubanom iz Pariza- Po prečitani obtožnici, ki podrobno opisuje vse ozadje in izvršitev zločina in podporo, ki so jo zločinci uživali v nekaterih državah se je popoldne začelo najprej zasliševanje Mija Kralja, ki se ni hotel ničesar več spominjati ali pa je kratkomalo vse zanikal, čeprav je v preiskavi vse podrobno priznal Vse kaže, da je tajenje svetoval zločincem njihov prejšnji zagovornik Desbons, zlasti ker sta tudi Rajič in Pospišil pri zasliševanju naslednje dini tajila vse podrobnosti, kolikor se je dalo. Vsi trije so priznali le, kar se jim je nepobitno dokazalo. Tako so morali priznati, da so se na Janka pusti zbirali atrahovalci in se urili Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru priredi tudi letos običajni vinski sejem in razstavo v gostilni g. Zavratnika v Ljutomeru. Sejem bo 3. marca. Ta dan bo v Ljutomeru tudi kramarski in žvviuuski sejtni ter se bo nudila obiskovalcem tega sejma ugodna prilika, da posetijo tudi vinski sejem. Vabljena pa so tudj vsi drugi prijatelji dobrega viinca cd blizu in daleč' da pridejo na pclkušnjo prvovrstnih vin iz ljutomerskega, gornijeradigonskega jn štrigovskega vinskega okoliša. Otvoritev bo ob 9. dopoldne, zaključi pa se sejem db 20. zvečer. Ljutomer-čam je znain dalleč po svetu. Zato so dosedanji vinski sejimti v Ljutomeru bili tudi vedno dobro obiskani. Vinogradniki iin kupci, kakor vsi drugi zaniiimanci bodo tudi letos imelj na (ia dan ugodno priliko, da koristijo seibi in našemiti vinogradništvu. Na izbero bo obilna zaloga vzorcev inajbctljšilh vin lanskega letni- v streljanju in metanju bomb in da so bili po naročilu Paveljča poslani v Francijo, da iz-virše atentat v MarseiLleu, a če se tu ne posreči, v Parizu. Sledilo je zasliševanje številnih prič. Iz njih odgovorov je bilo razvidno, kako pretkano so zločinci pripravili napa.d in kako so imeli vse pripravljeno, da zabrišejo za seboj sled. Po zaslišanih pričah je govoril v torek 11. t. m- prvi državni tožilec Rol, in med drugim izvajal, kako strahoten vtjsk je napravil zlo. čin ne samo m vse prebivalstvo Jugoslavije, temveč tudi na vso Francijo, saj sta bili žrtvi napada veliki mir o tvorec, vzoren zaveznik Francije in uedinitelj Jugoslavije kralj Aleksander 1. in veliki francoski državnik Louis Barthou, ki je s pokojnim kraljem sodeloval za ohranitev miru. Državni tožilec Rol je navajal še ostale žrtve marsejskega atentata, agenta Galyja jn dVe ženski, ki ju je zločinec ubil, nato pa je nadaljeval nasproti porotnikom, naj izrečejo zadnjo besedo, kakršno ta gnusni zločin zasluži. Pri tem je očrtal v glavnih obrisih vse, kar je preiskava dognala-Orožje, ki ga je rabil atentator Kelemen (kj ga je kakor znano ogorčena, množica takoj po zločinu ubila), je bila prava majhna strojna puška, ki bi mogla sprožiti okoli 200 strelov v minuti- Pri morilcu so našli tudi bombe, ki bi pobile množice ljudi, če bi se razpočile- Te bombe je imel zločinec pač zaradi tega s se-; boj, ker bi jih po atentatu hotel vreči med množico, da bi lahko pobegnil. 1 Obsodbo bomo objavili prihodnjič. ka in starine. Gostilničarji se naj na tem vinskem sejmu sami prepričajo o izvrstni kakovosti in zelo ugodrfih cenah pni s onega vina iz Ijuijomersike clkolbe. Vabijo se vsi Vinogradniki diz navedenih okolišev, -da razstavijo svoja vina. Prijave se sprejemajo v pisannii mestne občine ljutomerske ali v poui, uzrn;i v,narsikega društva do 27. t. m. To pa zaradi tega- da se bo dal pravočasno tiskati katalog. Vzoroi vina od vsaike sorte po tri buteljke naj se pošljejo do 1. marca v omemjeno pisarno. Kdor potrebuje steklenice, jih dobi istotam. Polne steklenice se za prazne zamenjajo aiM pretočijo. Vso razstavljeno vino bodo en dan prej ocenili strokovnjaki. Za najboljša vina so določene tudi letos priznanioe iin nagrade. VOožiema je prošnja za pcltev^čno vozno ceno na železnici. Rešitev se bo pravočasno objavila v čaisniilkih. Skofja Loka, februarja. Vse niade, da bedo lesni obratiii v škofjeloškem clkolllšu počivali ie nekaj časa, so se fejalbvile. Sedaj je mesec cbi, cdkar je tesima deTiavstvo brez zaslužka. Vse kaže, dia bomo ostali kar pri ddbrliih besedah, kar, seveda ine pomaga žrtvam, ki so $h sankcije terjate v naši ožlji domovin^ zlasti v škofjeloškem območju. 2e mesec dni počiva delo pili Dolencu in Hajnriharju in pr drugih lesnih podležih brez upanja, da se b(o položaj popravili KItfub posvetovanjem, kako bi se tesno gospodarstvo spet spravilo v Ilir, je ostalo vse pri starem. Zaradi ustavitve lesnih obratov so po vsem škoflje-iloškem dtmodju družine, ki kruha po tedne liln itecine .ne vidijo. Pri številnih družinah se oglaša glad, a zdaij ko je nasuopiGla zima, še mraz muči bedne ljudi. Lesni obrati stoje, ogfijarj] počivajo, pomožni delavci, drvaii'j in voznilki čakar* ke, godba, ples) sokolske čete, da v smehu in razvedrilu zaključimo letošnji predoust. —'Sokolska četa je otvorila letos čitalnico ter so vsako nedeljo od 8. do 11. dopoldne vsakovrstni časopisi na razDolago. Obiskuj' te knjižneo in čitalnico sokolske čete! SODRAŽICA. Neki dopisnik v »Domoljubu« z dne 29. januarja popisuje v »Popotni tort®« svoje potovanje cd Sv. Gregorja preko Sodražce v Ribnico in svoje strašno doživetje v enem samem dnevu. Večina občanov je obsojala tega zaplcirnega . popotnika in tudi uganila, kdo je ta nepoučeni mož. Videli smo ga prav dobro, kako je »potoval« in se ustavil pred lepakom, ki ga je tako bodel v oči. Ko še ni bilo v našem trgu tega »popotnika«- smo imeli lep mir, ki pa mu natfbrže ne gre v račun. Znano nam je, da mu je bivanje v naši sredi prav težavno, in bi menda rad potoval da-jje. Da se ne bo zgraža! nad reklamo našega najbolj nacionalnega društva, naij mu povemo, da do njegovega prihoda n komur niti na misel ni prišlo, da bj trgal lepake kulturnih prireditev. Dobili smo nekega fantalma- ko je trgal lepake — ne vemo, po čigavem naročita. Pri-sfiljen: smo bali dati vabilo za našo prireditev malo viiše. da bi ga ne dosegle nepoklicane roke. Poskrbeli bomo, da se bo v bodoče proti takemu vandailizmu kazensko postopalo. Glede pravilne silovenšolne naj dopisnika pomirimo, da je v veliki zmoti, gotovo je bil razdražen- sicer bi bil lahko razumel, da je bil nanisan zadnji odstavek oznanila v narečju. Njemu nerazumljive »mucke« bi si bil laihko ogleda! pri predstavi ter si s tem prihrani! blamažo. Glede pozdravljanja v šoli »Da, stric Viktor.« »N«, vUdiš. Razen tega bi si rad ogledal električne naprave in strojnico, zakaj vzlic sedanjim počitnicam bli mi. postalo kmalu dolgčas brez vsakršnega resnega opravka. Lenoba je zame hujša od ne vem kakšne bolezni. Alli hočeš potemtakem vprašati gospodično Sevemjevo, če nt! dovoli, da si ogledam tovarno? Vem. da je treba v to njenega posebnega dovci'jen.ia; sam pa je vendar ne bi prosil rad. Ako ima kak vzrok, da mi odreče željo, je vsai ne maram apravlDi v neprijeten položaj, da bi morala to staraj osebno. Ako ga nima, pa je itak Se lehko sam poprosim din vprašam, kdaj ji HOj poseit ne bi bil nevšečen.« Janko ga je pogledal z bleščečimi očmi. »O. to ti dovo'i Romana rada —tebi prnv gotovo. Se vesela bo, da te zanima priti. In ti boš strmeli, kaidair jo zagledlaš pri delu. Imenitna vodltefllica je. Takoj zdajle pojdem k nji ter ji >novem. Morda jo povprašaš potem pri večerji, kdaj smeš pri ti. Veš ka> sem se domenil z Romano o bodočnosti?« »Nu?« • »Študiral bom kamf&> 'in po dovršenih študijah stopili v njeno tovarno. Nastavi;ti me hoče tabori. in če se izkažem sposobnega, poaiianom vedla koničnega oddelka. Delal bom z veseljem .In vnemo, zakaj kemija me zanima prav posebno. In tudi Rommi bom lebko potem v oporo, da ne bo mora?a delali! vsega sama. Z združenimi močmi spraviva Severjevo tvrdko še do večjega pro-cvtita. Težlko čakam, dia bi že napoči ta čas! Ne veš, kako sli želim biti samostojnemu «n deilciHi, sam zase in za druge.« svetujemo dopisniku, da se obrne na odločilno mesto. Gotovo mu ne bo težavno izvedeti za tasti zanimivi odlok, kil ga toliko vznemirja. Kar se tiče elektrifikacije v naši občini, tudi svetujemo dopisniku, naj se obrne za točne podatke kar na našega g. župnika, ki mu bo gotovo pojasnil- na čigavo pobudo je bila že' ipred lotom izvršena napeljava električne luči v našo cerkev. Pripominjamo samo to?>ko, da bi v nrJši cerkvi naj-brže še gorele petrolejke, če bi bili med darovalci Bii pobudniki samo listi, ki danes najbolj zabavljajo toi kričijo- da v našem župni-šou še nimamo ollekluike. Tem kričačem pri poročamo, da sežejo v svoje žepe mašo gtab-je kakor so ob priliki nafciJnaine akcije za cteirkev. Zanesljivo' se bo potem lažje naredilo še to, česar rti, d vodi martjivi knjižničar br. Aaolf Ivane, kolportira pa br. Ivan Lesar pa 403 Dci. Za nakup novih knjig je bilo izdanih 1250 Din, a 166 za vezavo knjig. Knjižnica kljub hudim časom napreduje ter je samo želeti, da se podvoji; kader stalnih Štatefjev. Da bo to mogoče, sporočamo vsem ljubiteljem lepe knj- , »Lehko si mislim, ljubi moj. In tvoja namera je prav dobra, ako te poklic veseli. Samo ne misli, da si navezan na tuije dobro,e. Ko se je Hinko Sever poročil s tvojo ina-tanjo, ji je obljubili, da bo skrbel za njena otroka. In ker je ostala tvoji materi po njegovi smrSl pravica do bivaaija v rajni-koMi liišli ter mora gospodična Severjeva skrbet: za njem obstanek, je po moji sodbi di< Ižna skrbeti tudi za vaju dva, dokler ne postaneta polnoletna.« Janko je odločno znižal z glavo. »Ne, ne, stric Viktor, to je vse drugače, čisto drugače. A ne govoriva o tem, ker ti ne morem ne smem razloži'Ji. Zazduij te hočem pusti/tli samega. Pogledat pojdem, al je Romana še tu, iin J povem, da ostaneš ter sii želiš ogledati tovarno. Potem pa se spravim spet na dedki. Rad br se dobro odirezall pri maturi in v to ni priprav e nikoli preveč.« Stric in nečak sta se loč ki s toplim, prisrčnim stiskom roke. Janko je Mtefl k Romani. Baš se je hotela OdpetljaM v tovarno. Janko ji tiie povedal, da stric Vilktor ostane in b' si rad ogledali njen zavod. Visa veseta mu je stisOlia roko. »Hvača tli, Janko! Tega ti ne pozabim nikoli. In veselilo me bo. to se ve- ako si hoče gospod Trtnik ogledati tovarno«, je dodala z• rabo drhtečim glasom. 10. POGLAVJA. Pri večerji je Romana prvikrat sama od sebe nagovorila Viktorja Tritnika. »Janko mi je povedal, gospod inženver, da želite videti tovarno,« je dajala mirno in iliiO, kakor je bila ude,* navada. ge, da rzposojuje knilžnica svoje knjige odslej naprej vsako nedieljo od 8. dO 9. in od 11. do 12. dopoldne v dvorani Posojilnice. Knjižnica je jav«,a n vsakomur dostopna. Vpisnina je 2 Din. Knjige, med katerimi je nad tisoč najnovejših slovenskih romanov in povesti, se izpctsoijaijejO za malenkostno odškodnino 1 Dn za vsako kiuligo za dobo 14 dni. Pred nekaj dnevi je knjižnica naročiHa spet večje šte\ to naljnovejlsih knjig. Segalite po lepili kjigah, da bo mogla knjižnica še uspešnejše delovat. Upoštevati je treba, da knjižnica ne išče dobička, ampak le nudi možnost svojemu članstvu in ljudstvu sploh, da črpa duševno brano. FRANKOLOVO. Pred nekaj leti so prebivalci iz Straže, Zabukovja in Trnovelj zaprosili občinski odbor, naj se občinska cesta v Je-senici prestavi iz potoka na suho. Občinski odbor je na svoji seji sklenil in odobril, da se cesta preloži. Ker pa posestnik ni hotel dati prostovoljno zemlje za cesto, je morala občina prositi oblastvo naj posestnika razlasti. Nato je sresko načelstvo razpisalo komisijski ogled, ki se je vršil 3. t. m. Na ogled je prišel tudi g. Jožko Goršek, dasi ni bil vabljen, saj po tej ce3,ti ne hodi in ne vozi, pa, je stopil pred sreskega načelnika in izjavil v imenu JRZ, da ni potrebno prestavljati ceste iz potoka. G-Goršek ve, da v Straži, Zabukovju in Trnovimi h ni članov JRZ, vendar je govoril v imenu JRZ, čeprav sicer ne vemo kaj ima JRZ pri taki reči opraviti. G. Goršek, kaj imate od tega, da delate proti prepotrebni preložitvi ceste? VIRSTANJ. Neki okrog 30 tet stari moški, dona menda iz okolice Celja, je nedavno brez vzroka s kamenjem razbil vrata posestniku Jožefu Zimšku. Zraven pa je še kri. čal, da hoče vse pokJati, Prestrašena žena je z dvema otrokoma skozi druga vrata zbežala k sosedu Francu Gehartu. Ko >e razbtfač to opazil, je še tekel za njimi. Pravijo, da je bij k temu početju nahujskan. Ker se je zbal orožnikov- jo je še tisti večer spet popihal iz Virštanja. Po Sloveniji gre g^as: ,Domovina44 je za nas! Vprašujoče jo je pogledal s svojimi izrazitimi temnimi očm'. »Zelo bi me veselilo, gospodična, ako smem upati vašega dovoljena«. Lahna rdeiošca ji je obletela lice pod njegovim pogfedom. »Prav rada vam dovolim.« Viktor se je naklonil »Srčna hvala za to dovoljenje. Vem, da ga dajete le v redkih slučajflh«. »To je res. V vsaki stroki je treba skrbno varovati kupčjske skrivnosti«. »Ali se bojite, da bi utegnil biti jaz, kot stirokovnak, nevaren tem vašim skrivnostim?« je vprašal on smehljaje. Zmajala je z g'!avo. »Ne — tega se ne bojim Baiš ker ste strokovnjak in veste cenit' vrednost takih skrivnosti, se lahko zanesem, da so pri vas dooeila varne.« Sipet se je naklonil. »Hvala vam za dobro mnenje. Kdaj se smem oglasiti?« »Kadar vam drago. Naročila bom. naj vas spuste neovirano v tovarno; treba vam bo le p; vedlat» ime«. Romanki obraz se ;e bil v tem razgovoru oživil, in Viktor sr je moral priznati, da je zelo zanimi va in prikupna ženska. »Ali bo neskromno, gospodična, če vas poprosili. da bi m? sami r37.kazali svoie kraljestvo?« ie vprašal nato. Lahna rdečica i' je vnovič lzometela obraz. »Neskromno pač ne; z veseljem vam ustreženi, ako želiite«. »Ah. Viktor, mar hočeš res v tisito dolgočasno tovarno?« se je zdajci vmešata v po-menek Beatrika ter ga ošinila z nnedlečim pogledom Prav nrč .T niugajačo, da se ukvarja Viktor z Rjcman z nV>. {Dalje prihodnjič) št. 6 Stran 5 Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli po 2.50 do 3, krave 1.50 do 2-70, biki 2, junci 2, teiice 2.50 do 3.50 Din. Kopje so prodajali po kakovosti cd 400 do 2700 Diin za glavo. SVINJE. Na mariborskem seytnu so se trgovali: prasoi, 5 do 6 tednov start, po 75 do 85, 7 dO 9 tednov po 90 dO 120, 3 do 4 mesece po 140 do 200, 5 do 7 mesecev po 230 do 310, 8 do 10 mesecev po 360 do 480, leto po 530 do 800 Din. kg žive teže po 5 do 6. kg mrtve teže po 7 do 9 Dim. HMELJ- V Savinjski dolini plačujejo za lanski pridelek 12 do 20 Din za kilogram- Za neko večjo partijo prvovrstnega blaga se je nudilo tudi 27 Din za kilogram, vendar do zaključka ni prišlo. V Nemčiji plačujejo za hmelj največ 81, a v Žateu na Češkoslovaškem 54 Din za kg. PEROTNINA. Na mariborskem trgu so cene: piščancem 15 do 25, kokošim 25 do 40, gosom in puranom 30 do 50, domačim zajcem 5 do 10- divjim zajcem 22 Din za žival. KROMPIR se je prodajal na mariborskem trgu po 0.75 do 1 Din za kilogram. Sejmi 16. februarja: Ljutomer; 17. februarja: Višnja gora: 18. februarja: Tržič (samo za blago), Šmar- tno pni Litiji; 20. februarja: Gornji Tuhinj; Videm ob Savi, Šoštanj; 19. februarja: Lož pri Rakeku, Pišece pri Brežicah; 22. februarja: Sv. F lip v Ve racah, Teharje. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobiti v devizali s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.59 do 29.74 d rtarjev; 1 nemško marko za 17.53 do 17.67 Din; 1 angleški funt šterllng za 215.55 do 217.61 dinarjev; i a.nenški dolar za 42.6/ do 43.04 Din; DOMA" »Da, saj nikogar tu v Maraucourtu ne poznani«. Zakaj pa nisi rajši ostala doma rin kaj fc-rakj? Nadelijdkft pooiltek je matjprijetnojšii pri branju«. »Nimam nobene knjige«, mu je povedala. »Tli jih bom pa jaz nekaj posodil,« ji je obljubili Potem mu je želela lahko noč in šla. Na progu je zagledaJa. Rozalfo, kii je najbrž čakala .na mjo. »M bi šia že rada spat?« je vprašala Peni no. »Da«. »Galkaj, te bom pa spremila. Najprej pa morava seveda govoriti še z mojo babico«. 11 itn.) so se pomen®. Perina 'je plačala dogovorjeno vsoto, .razen tega pa je morala datli še deset semtimov za razisvetiljavo. Naštela je denar ra mizo. »Ali milsi!iš ostati stalii.o pri meni?« jo je vprašala starka. »Ce bo le mogoče. . .« 1 »Seveda bo mogoče. Samo pn.dno boš morala v -tovarni delata. Saj ne boš imela večno samo pod frainka na dan. Ce se boš količkaj 'izkazala, boš Ikmallu dobivala vsak dlan po dva irankia, In če se boš pozneje omožila z delavcem, kii bo imeli po trd franke, bosta iprav lahko živela iin sli postavila skromen dom. Dosti takih |je v našem kraju, k!i so se počasi na ta način osamosvojili. Samo pijanec ne bo sme«! 'bibi. Res je 100 francoskih frankov za 287.96 do 2S9.10 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za Din 180.61 do 181.72. Voljna škoda se je trgovala i>o 355 do 353 Dn, investicijsko posoijiik) pa po okrog 78 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem k liti rngu po 9.38 Din. Drobne vesti = Načelno stališče viade glede rešitve vprašanja kmečkih dolgov. Te dni se je sestal cd-bor ministrov, ki je dobival v zadu.em času razne predloge o kmečkih dolgovih. Ko je odbor pregledal ves zbrani materjal, jč sprejel načelen sklep, da vlada v nobenem primeru ne bo pri iskanju ureditve dolgovnega vprašana, izdala ukrepa, ki bi škodoval stalnosti našega dinar.a in koristim vlagalcev, katerih prihranki so na vložnih knjižicah in tekočih računih. = Reševanje kmečkih dolgov in vlagatelji. Kakor poroča beograjski »Privredni Pregled« je tridnevni naval vlagateljev, ki je navalil zaradi neostrovanih govoric, češ, da bo odpisano 50 odst., docela prenehal. Odločno zanikanje resničnosti takih govoric z odločilnega mesta je takoj udušiio zares nepotrebno vznemirjenje. Nova uredba, ki jo pripravlja vlada, ne bo prinesla bistvenih sprememb sedanjega stanja. DaJa bo le manjše olajšave dolžnkom, da bi to šlo na škodo vlagateljev. = Mizarski dopolnilni tečaj za risanja. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani poseben tečaj za mizarsko risanje- Ta tečaj je namenjen onim mojstrom in pomočnikom, ki so že z uspehom dovršili mizarsko delovodsko šoJo ali kak mizarski risarski tečaj. Predmeti pouka bodo: porazdelitev opreme za družinska stanovanja, ortogonalni in perspektivni pogledi posameznih kosov in celotne opreme, plastika v različnih tehnikah, konstrukcije oken, vrat, izložb, stopnic, po željii tudi še slogovno pohištvo. Pouk bo ob nedeljah dopoldne cd 8. do 12. v prostorih tehnčne sredn.e šole v času od 16. t. m. do 21. junija. Poučevalo se bo na popolnoma individualni podlagi z oziram na sposobnost vsakega posameznega udeleženca posebej in njegove specijalne želje glede poedinih predmetov. Sprejme se v tečaj vsai 15 udeležencev. Prstobina za mojstre 150 Din. za pomočnike 50 Din za ves te-ča;. V posebnega ozira vrednih primerih se dobro za nas, da je gospod Vulfran začel iovairno. Saj imamo vsi zemljo, toda z zemljo si v današnjih časih človek ne more dosti pomaga tii, zilasti če je ni prav dosti.«. Med tem ko je stara dojilja vse to pripovedovala, je RozaiHlja od neflaod prinesla sveženj perila. Perina ji je z očrni sledila in je videla, da so same rjuhe iz rumenkastega platina, najbrž zani o namenjene. Ker že tako dolgo ni. spala na postelji z rjuhami, je bila kar srečna* ko jih je zagedalla. O, in fcznenada se ji je zazdedo, da je tako strašno zaspana. . . Potom sta šli obe v sobo, ki >.fo je Rozali-tima babica odločila za Perino. V soju sveče \>e Penlina zagledala svoje prebi vališče in nič kaij prijetno ji ni postalo pri srcu. Soba }je bila komaj šest melmov dolga in niti tri široka. Druga ob drugi je stolo šest poste tj, ■toda kasnih postelj! Bile so zbite iz surovih desk in mod njimi ni bilo niti meter .prostora. Tu bo rncraia tciraj prebivati s petiimi drugi mi delavkami, čeprav je h Ho .prav za prav konraij za dve osebi dovolj prostora. Okno. ki je b?o p-av majhno in umazano, je bilo zaprto. Neznosen smrad je prihajal skozi vrata s hodnika, ega. »'Saj so žeblji na steni in nanje lahko obe-si'š obleko«, je rekla RozaiKja, ko je videla, da se ozira Perina za kakšno omaro. Pod posteljami so b® tudi zabojčkT, v katerih so shranjevale stanovalke perilo. »S samimi dobrimi 'dekleti 'boš spala«, jS ,ie rekla Rozalija. »Ce bo začela Rijavka kdaj ponoči govoriti, te to ne sme motiti. Samo kadar se ga preveč napije, je malo bolj glasra. Zjutraj pa zgodi; vstani z drugimi vred. Potem ti bom že povedala, kaj boš morala storiti, da te bodo v tvornici vzeli v službo«. »Hvala lepa! Lahko noč!« »Ce boš kaj potrebovala, povej kar meni«, je še rekla Rozalija Petim. »Tu poznam dobro vse liidS«. Potem je šla. Perina se je hitro slekla, hvala bogu. da je b'% še sama v sobici. Zdaj je vsaj druge rje bodo radovedne opazovale. Toda ko je zlezla med robate rjuhe, nt čutila nič tistega ugodja, o katerem je prej i sanjaia. Ce bi bila na oblanicah, me bi bilo I moglo biti nič trše. Toda n'č z,\ to! Saj tu-1 dll na golili tleh ni bi'o mehko, ko Če mora- Stran 6 be, da bodo nesrečni ljudje ta les vsaj lahko vnovčilli. * Ob tisočake. Skoro neverjeten, pa vendar resničen dogodek. Posestnik K- iz novomestne okolice si v svojem življenju ni hotel ničesar dobrega privoščiti, dasi bi to storil laže kakor kdo drugi, je imel doma spravljenih 50.000 Din. Noben sosed ni slutil, da je pod eircmašno streho toliko denarja. Na dan je prišlo to le po naključju- Lastnik, ki je imel tisočake spravljena v slamnatem peharju v nekom kotu na podstrešju svoje hiše, je hodiil ekoro vsak dan ogledovat svoj zaklad. Taiko je šel tudi pred dnevi. Na svojo žalost pa je opazil, da so v zaklad vdrle miši in si v njem napravile čedno gnezdeče z njegovimi tisočaki- Vseh 50 zdrobljenih tisočakov je mož s tresočo roko stisnil v pesit itn jih zanesel v hišo. Da je bilo v posestnikovi hilSi ta dan bolj glasno kakor po navadi, ni treba še posebej omenjati. * Sam si je prižgal sveče. Predzadnji torek so bili kočevski orožniki obveščeni, da visi na drevesu blizu kamnoloma neznan moški- Orožniki so res našli obešenca, v katerem so spczinali brezposelnega 35-letnega mesarskega pomočnika Antona Tekavca. Ob njegovih nogah so dobili dve -sveči. Pokojnik je bil precej čudaške narave. Že večkrat je dejal, da si bo končal življenje, in dvakrat so ga že tudi rešili smrti- Lani se je obesil na prometni cesti sredi Kočevja, a so mu v zadnjem trenutku prerekali vrv. Nedavno mu je gospodar odpovedali službo, in to je moža .-kije imel že tako zrahljane živce, čisto petri o. Pretekli teden je odšel z doma in od takrat ga niso več videli. Vse kaže, da je nesrečni Tekavec najprej prižgal obe sveči, potem se je pa obesil. * Žrtev viharja. Hud vihar je divjal v torek v Hrvatskem Zagorju, kjer je postal njegova žrtev splošno priljubljeni uradnik TPD inž. Lojze Piki. Služba pri generalnem ravnateljstvu TPD ga je klicala v Krapmo v elektrarno. Z delovodjo Križnikom in obratovodjo Radoševičem se je mudil v bližini še ne dograjenega hladilnega stolpa elektrarne, ko je vihar omaial stolp in je težak tram pad.l in-ženjerju Piklu na glavo. Zdravnik je ponesrečenca takoj obvezal in ^pslal v zagrebško zdravilišče k dr. Gottliebu, ki mu pa ni mogel več pomagati. Ponesrečenec je štel šele 48 ia prvič leči nanje. Pa se je vendar na vse navadila. Ni trajajo dolgo, da so se odprla vrata in neko petnajstletno dekle je stopilo v sobo Ko se je slačila, je večkrat pogledala proti Perini. Ker je bila v nedeljski obleki je trajalo precej dolgo, preden je zlezla v posteljo, kajti morala je svojo nedeljsko ob-Seko zložiti v zabojček pod posteljo in pripraviti obieko za delavnik. Potem so prišle za njo druga in še tretja, četrta. Kmalu je nastal glasen hrošč. Vse so klepetale. V tesnem prostoru med posteljami so premikale svoje kovčege, metale čevlje po tleh, kakor bi bil še zmeraj dan. Prepirale so se, nazadnje pa so vse padle po lastnici b še. Rozalijini babici. »Takšno sračje gnezdo!« so zabavljale vse hkratu. >:Jutri utegne postaviti kakšno posteljo še med vrata. . .« »Ali pa jih bo še nekaj obesila pod strop!« »Veš, v tej luknji pa ne bom več dolgo ostala. Vse, kar je prav!« »Kam pa -hočeš iti? Drugje je najbrž ie slabše. . .« Tako so kričale vse vprek. Naposled, ko |je cista, ki je prišla prva, legla in si pokrili a glavo z odejo, so se nekoliko pom'ri'e. Toda ne za dolgo Se nekaj jih ie prišlo, ki so prav tako rogovilile. NazaditVe pa so bite le zasedene postelje razen ene. Skoraj na glas so se pa dekleta 'e še zmerom pogovarjale. Ko so si po veda'e. kaj se e bilo čez dan zanimivega zgod lo, so se spomnile še prejšnjega dne. Govorile so o delu v tvornici, tožile, koliko «e moralo težiti. prip«redovaIe o prepirih, ki ji-:dica rro'a! Pog'ej, stopnice se pod menoj ugreza/o! Hu hu!« Tedaj so se začele dekleta v posteljah smejati. *Povej. Lajlda. ali še nrsi prišla domov? i Potem te pa poide m iskat, Lajda!« ogenj v zinani restavraciji »iVMgarjiu« pri Bledu. Zaradi hudega vetrna se je ogenj naglo širil lin je bilo kmalu vse poslopje v plamenih. Bila pa je tudli vallilka nevarnost za sosedne hiše. Restavracija je ipogorela skoiro do itai. Lastnik ima vieliiiko škodo, še večjo pa najemnik g. Valentin Zupan. Ogenj je bil menda podtaknjen iz maščevanja. * Orožnik je preprečil človeške žrtve. Predzadnji torek zvečer je nastal na Pobre- žju zraven Maribora hud vetrovni vnlnec, ki je v Cankarjevi in Nasipni ulici potrgal močne žice z visoko napetostjo. Prve žice so se potrgale nasprotii groba Avgusta Kelnariča, pri sosednji hiši speft dve in prav tako na pobočju do Nasipne ulice. Nastala je detonacija in so žice ob dotiku proizvajala iskre. V omenjenem času je prispel v Cankarjevo ul:oo orožniški kaplar Stanko Sedej, ki je malo poprej bil v Nasipni ulici, in je komaj ušel smr-. itti s tem, da je v poslednjem trenutku vrgel svoje kolo stran, da ne bi prišel v stik s smrtonosnimi žicami. Odredil ie nato vse. pogrebno, da ne bi ljudje postali žrtve neprevidnosti. * Mladenka je segla po strupu. V Hcrtnji vasi si je v obupu hotela končati življenje 18-letna o rastri, p,- , ira Ma, nja Zanko-vičeva. Izpila je precejšnjo količino ocetne kisline in se nezavestna zgrudTa. Starši, ki so zapazTl mladenkino obupno dieiamije, so jio odpreniili v mariborsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki s težavo rešili žvljenje. - * Smrtna nesreča v Hočah. V Zgornjih Hočah je hotela 35letna posestnica Barbara Visočnkova w> krmo na skedenj. Postavila si je lestev. Ko se je vzpela navzgor, je po nesrečnem nakPjučju spodrsnila in ♦treščita na ttla. Obležala je s polomljeno hrbten,co in ie bila prepeljana v mariborsko bolnišnico, kjer je izdihnila. Zatariia smrt mlade po-sestniiice je zbudila splošno sočuitje. * Avstrijci pošiljajo lastne brezposelne v Jugoslavijo. V Ceršaškem gozdu so zajeli orožniki 20-kilnega avstrijskega državljana Oskarja Maderja iz Donawitza pri Leobnu. Prikradel se ie preko meje ter izkušal priti v Maribor. Orožnikom ie pripovedoval, da ie brez posla in da ss je napotil proti jugu. kjer je upal dobioi v Spielffeldu delo na kmefh-Tam pa so mu avsrfrrski' orožn ki d Mali. na' gre ra si v Jugoslavijo, kjer se prav lahko dobi delo. Obme'n' stražniki so mu celo na«ve- »No, bo vsa; nekaj časa mr«. so se razveselile delavke. »O, saj ga ne bo«, je nato dejala ena izmed pjih. »Vrnila se bo in potem se bo iz-inova začelo«. »Ali spii h ne bo rrfogcče 'spati?« »Pojdi. Lajda. pa jo spravi v poste',io! »Poj Ji rajši ti!« »Saj veš, da uboga sair.o tebe!« Dekle, ki so ji pravil; Lajda, je vstalo in si obbklo p'ašč. Potem je šla po pijanko. »O, otrok moj, o. otrok moj«, se je sliša ita s stopn e. Ciovek bi sii mislili, da se zdaj stopnice ne bodo več pogrezale in da poide Rjavka v posteljo, toda veselje, da je Lajda prišla na pomoč, ie pripravilo Pijanko na dru ge misli: »Pojdi, z menoij, Lorda«, ji je rekla, »za kozarec vina bom dala. ker si ta ko dobra«. »Zdaj se spravi raijši hitro v posteljo«, jo je mirila Laoda. »Ne. ne. z menoij pojdi, mala Laida!« Njun pogovor se je zavlekel v brezk^nč-nost, kajti Rjavka. kj io je mena nova misel docela prevzela, ni marala odnehati'. »Samo kozarček«, je neprestano prosila. »Tesra ne bo nikoli konec!« se je začulo iz neke postelie. »Me bi pa rade še ma'o spale!« »Jutri bomo morale zgodaj vstati!« »In tako je vsako nedelo!« Uboga Penina! Upa'a e. da bo lahko mirno spala, če ho imela «t'eho nad seboj, z da'' pa je videla. da ne bo mogi'a. O. kako lepše je bito, kadar je nooivakj pod milim ne^om. vzlic strahu in časih dežii> Takrat .te biCo vsaj vse mirno in nikolli je ni duši- 'tovalii, kako naj se spravi čez mejo, da bo | ušel našiim obmejnim stražnikom. Maderja so naši orožniki po najkra.ši poti vrnili nazaj čez mejo. * Pobegnil ije neznano kam 18-letni nataka-ričin sin Oton Plošnik, mehanikarskii vajenec pri tvrdki Divjak. Odpotoval je v Ribnico na Pohorju, kjer je dvignil svoj domovinski list, zdaj pa manjka za pobeglim vsaka sled. * Za monterja se je izdaial. Zaradi tatvin že 22 krat kaznovani Jaka Gregorin, po poklicu mlinar, star 28 let, doma. iz Brezovice pri Kamniku, ki se je izdajal za električnega monterja, je bil obsojen na eno leto in dva meseca zapora, ker je bil spet kradel. Njegov drug na zatožni klopi je bil 36-letni samski zidarski pomočnik Jože Ferjan iz Mo'stra-ne na Gor»:n.skem. Je tudi vreden tovariš nr-vega. Po ječah je že presedel sedem let. Zaradi tatvin in vlomov ie dobil eno leto robije. * Za'cern So nastavili, a vjela se je ženska. Lubljanska bolnišnica je morala sprejeti v oskrbo 53-letno postrežnico Marijo Vidergar-jevo iz Zelene jame. V;dergarjeva je te dni hodila od Litije proti Polšnku, pa s? je na leoem ' vela na zanijko. ki jo je bil nekdo nastavil zajcem. Pri tem je tako nesrečno padla, da ;e dobila precejšn e poškodbe na desni rami in roki. —- * Sedem let za uboj očeta. Pred velikim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjal 22-letni viničarjev sin Anton Perger, obtiožen, da je z motiko pobil do smrti svojega očeta Jožefa Pergerja. V preiskavi pri obravnavi se je Anton Perger zagovarjal s silobranom. češ da je ooe nanj navalil z nožem. Obsojen je bil zaradi ubo.a na sedem let rebije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. * Malomarnost vzrok požara. Orožniki so prijavili državnemu tožilstvu v Mariboru posestnika Alojza Plečka. iz Podove pri Račah, ker je zaradi njegove malomarnosti nedavno nastal pri njeni požar. Pleško je imeti pri krušni peči lesen dimnik in ko je njegova žena zakurila peč, se je dimnik vnel Ogenj .je upe-pel:l ostrešje in se razširil na gospodarsko poslonie * Morilcev ne more;o izslediti. Preiskava v zadevi krvavega zločina v Metl;ki. katerega žrtev je postal zidar lakob Pečar, ne more z mrtve točke. Metliški orožnik* so vse te dni pridno na delu in so zaslišali že mnogo 1'ud" k' h® morda mogli povedati ka> več o k> kakor iu v tej zatohiii sobi. Tako slabo ji je bilo, da ni vedela, ali bo nnogiiia še dolgo vzdržati. Zunaj pa so še zmerai. trajala poga.anja. »Samo kozarček!« je še zmerom ponavljam Rjavka '.i Lajda ji je neprestano odgovarjala: »Jutri!« »Čakate' Se jaz pojdem Lajdi pomagat!« je vzkliknila neka delavka in vstala. »Drugače utegne ta prepir trajati prav do jutra«. Res je vstala in šla dol. Poitein sta obe z združenimi mo-čmi privlekli pijanku v sobo. Med poti.o pa je Rjavka še neprestano klicala: »Ka sem vama pa storila, da počenjate %tako grdo z menotj?« Spravili sta jo na posteljo, toda tudi tu se še ni pomerila. Še zmerom je jokala in nadikovala. »Ka sem storila, da ste tako surove? A K že nisem dovolj nesrečna ? AS: sem mar tatica ali kan. da nočete iti z menoj na kozarec vina? Lajda, ko bi tii vedela, kako sem žejna!« Cim glasniša ie postaijala, tem bolj so vpile sostanovalke na njo. To pa jo je seveda še boli oogrelo Potem ie začela kvantaitii in prepevati: »Trala'a. tralala, zdaj smo pa že doma. Nič več ne bomo pili. nič več se ne bomo veseli. Hih;hi linbček, kie si pa ti, da te k meni ni? H hihi!« Počasi ie začel mien glas pojemaiti, toda docela utihniti le n.: hotela. »Kaj sta le ziomka sprav® v hišo!« so se začele oglašati nejevoljne dielavke, kii so hotele spati. umoru in morilcih. Tudi so bile o zločinu obveščene vse druge orožniške postaje v Beilli Krajini in pa v Žumberku. Ker so kazali sledovi, da so zločinci po posrečenem vlomu in krva'vem zločinu v Golobičevi zidancj pobegnili v Gorjance, so orožniki preiskali vsa skrivališča in vasi 'ter izpraševali ljudi, če so opazili kake sumljive. ljudi, toda brez uspeha. * Ciganska kri. Pred maliim senatom v Mariboru ss je zagovarjalo pet ciganov zaradi tatv'n. Obtožnica jlim je očitala, da so Ana, Julčka, in Cilka Baranjeve v drutbi z nekim Jožefom in še nekim Jožefom Hrovatom vlomili v dccembru v žitne shrambe' posestnikov Jakoba Stagfnca in Franca Rihterja v Bratumečicah v Prekmur.iu ter odnesli žita za okoli 1000 dinarjev Seveda so pred sodniki krSvdo zanikali. Ana in Julčka sta bili obsojeni vsaka na pet mesecev zapora pogojno za dve leti, Cilka na štiri mesece pogojno dve leti, oba Jožefa pa vsak na šliri mesece. * Otroci ubili starčka. V Svečni pri Velki so otroci te dini na* pobu d o posestnice Jožefe Hedlove nagajali 78 letnemu občinskemu ubožcu Tomažu Socherju, ki je bil pri njej zaposlen, pa je tisti dan bolan ležal v hlevu. Otroci so začeli na starčka metati opeko in siromak je dobil na glavi več smrtnih poškodb. Starček je nekaj . dni nato izdihnil. Orožniki so Hedlovo in otroke zaprli. * Ljubezenska žaloigra v Tržiču. Nedavno se je odigrala v Tržiču razburljiva ljubezenska žaloigra. 29 letni predilniški uradnik Fr. Stenovec je ustrelil svojo izvolJenko 20 letno Medi Škufeevo iz Ljubljane in nato samega sebe- Stenovec je bil takoj mrtev, Škufčeva pa je kmalu preminila. Stenovec je bil ločen cd svoje žene- * Svak ga je zabodel z nožem. Nedavno zvečer se je 3lletni posestnikov sin Jakob Arftček iz Hrastja pri Zusmu doma spri s s\akom. Med prepirom je svak pograbil nož in zabodel Artička globoko v levi bok. Nevarno poškodovanega Artička so prepeijali v celjsko bolnišnico. * Preiskava o umoru v Megojnicah pri Grižah, katerega žrtev je postal! v noči na 30. januarja 82ie:ni preužitkar Avgust Go-Iavšek, še ni mogla odkriti skrivnosti zločina. Umor je zelo zagoneten, vendar pa kaže, da bo imela preiskava uspeh in da zločinec ne bo ušel kazn. »Kaj ko b jo nesfle spet ven in :o posadil! e pred prag?« »Hm, potem bi se šele začelo!« Tako si je m/s^fia tudi Perina. In zaskrbelo io je, kako bo. če se bo to vsako nedeljo ponavljalo. »Bo ve, aili ni v v sem Maraucourtu .nobenega stanovanja, ker bi se dalo vsaj mirno spati?« se je povpraševala. Toda ta trušč še ni bil najhujše, kar j: ni dalo spati. Dosti neznosneriši je bil zrak v sobi. Kar vse se ji ie vrtelo pred očmi. Napos'ed ie Riavka le utihnila in zasmr-. oaJa. Zdaj je nastala v sobi tišina, ki jo je motilo samo enakomerno dihanje spečih, toda Perina vzliic temu ni mogla zaspati. Potila se je in se premetavala oo postelji. Zdelo se ji ie. da ii svinčen obroč stiska stcc. Dušiio jo je Ko se je ozrla po svojih to-varišicah po ie Pa videla, da .iih slab zrak prav nič ne moli. »Ker so se dekleta, ki so bila tudi z dc« žele. navadila na tak zrak. se bom pač tudi jaz«-, si ie mislila Perina. »Samo potrpljenja bo treba.« Čeprav sama ni bila z dežele, je vendar tudi ona bedno živela, morda celo bolj si« romašno kakor ta dekleta. »Samo dihati ne smem preveč globoko,« si je rekla Zal pa je človek tako ustvarjen, da mo> ra dihati, čeprav noče. Nič ji ni pomagalo, da je časih zaprla usta in si zatišnila nos. Kmalu je morala nos iznova odpreti in še globlje zadihati. Stran 8 »DOMOVINA" št. 8 * Velike tatvine koles. Že dalj časa so se v Novein mestu in okoLoi vršile tatvine koles, ki so postajale vse bolj predrzne- Orožniki so zaman iskali sledu za tatovi. Slednjič pa se jim je le posrečilo izslediti tatova v osebi dveh mladoletnikov iz Slatnika pri Novem mestu Pri njih so našli kar celo skladišče pokradenih koles- Nekatera so bila še cela, nekatera pa že razdrta. V nedeljo sta morala fantiča naložiti vse pokradeno blago na samo-kolnico in ga v spremstvu orožnikov 'pripeljati na novomeško orožniško postajo, kjer so jU zaslišali, nato pa oddali v zapore okrožnega sod:šča. Orožništvo je povabilo vse. ki so v zadnjem času pri aviLi tatvino koles in tudi nekaterih drugih reči, naj si ogledajo pripeljano blago in ako ga spoznalo za svoie, vzemo. Zato ie bilo v ponedeljek ves daH na orožnški postaji zelo živahno. 0 Zasledujejo ga. Mariborska policija zasleduje 32 letnega čevljarskega pomočnika Ivan« Novaka, pristojnega v Maribor- Klati se po deželi in prihaja vonsih v mesto ves razcapan in umazan- Povsod je pri beračenju nasilen in ie že večkrat grozil s požigom. Za<-sleduje ga tudi vojaško sodišče. Kdor bi Novaka videl ali vedel za njegovo bivališče, naj to javi najbližjim oblastvom. * Novorojenček i& vrbo. Nedavno je našel 12-letliti posestnikov sin Stanko Kač iz Spodnje Ložnice pri Zaliteu v bližini jeza mlinarja Leopolda Janežiča za vrbo dete moškega spola. Ljudska govorica je kmaia osumila kot mater 28'emo služkinjo Amalijo. Imenovana je prišla ob koncu lanskega leta k posestniei Mariji Kira morje vi na Zg. Ložiici z namenom, da bi ostala pri Kra-merjevih tolilko časa, da bi dobila služba. Pred dnevi so Amalijo popadle botočine. Sama je rekla, da ima bolečine v želodcu, ljudje so pa spoznali v napadih poredne krč2, Ko so se ti krči in napadi nadiai\'evaM, je izjavila, da bo'stnorta v Ložnico. Zvečer je šla z h še im se napotila proti potoku, češ da bo skcči'a v v do. Cez nekoliko časa se je vrnila od potoka ter izdavila, <±a je zdiai že dobra. Nasledim.!. dan so se boečine poslabšale, zato 'e svak odpelial k zdravniku, k: jo je preiskal in zahtevaj', nai pove, kaj je storila. Postavil jti je tudi rok. Ker Amakilje potem ni bilo več k zdi ravniku, se je oglasi ta sani v ^ienem starovanju z enako zahtevo. AfnaS:;a m«i je izjavita da otrokovega trupla ne more najti, ker ga je najbrž odnesla voda. Žensko so aretirali, a je sprva vse tajila, naposled pa priznala, da je porodila dete in ga zakopala za Ložnico. Zanikala pa je, da bi dete umorila in je izjavila, da otrok pni rojstvu ni živel. * Nesrečni alkohol. Pred malim senatom v Celju je sedel na zatožni klopi 24 letni Gnus Dominik iz Koprivnice v šmarskem okraju. Gnus je lani marca v Vojskem sunil z nožem Simoniška Franca enkrat v desno stran prsi, s čimer mu je ranil pljučno mreno in pljuča, in enkrat v hrbet ter mu s tem prizadejal prasko. Nadalje je Gnus obdelal z nožem Potočnika. Antona enkrat v desno lice, enkrat v levo stran hrbta, enkrat v levi n-adleht in enkrat v desno stran hrbta. Zadnja poškodba je povzročila poškodbo pljučne mrene in pljuč. Prav tako je Gnus z nožem laže poškodoval Ašiča Franca in Petana Janeza Gnus se je zagovarjal, da so fantje napadli najprej njegovega brata Antona in pozneje navalili tudi nanj, zaradi česar je potegnil nož. Iz vseh poizvedb in na podlagi izpovedi prič pa se je dokazalo, do je bil prav Gnus tisti, ki je ves večer izzival in hotel na vsak način povzročiti pretep. Sodišče mu je prisodilo eno leto strogega zapora- * Zločin je priznala, a je nedolžna. Dne 7. olktobra lanskega leta sta prišla na orož-niško postajo pri Sv. Trojici v Slov. goricah i mlad fant v družbi maihne deklice. fant je povedal, da je 171etri Rudolf Močnik, deklica pa je njegova 91etna sestrica. Prišla sta ovadit svojo maser Marijo Močnrikovo. češ da je aprilia zastrupila svojega moža m očeta obeli otrok Ivana Močnika. Otroka sta pred orožjmiki cKanje matere čisto natančno popisala. Nemuelno se je odpravila orožni-ška patrulja v Cogetlince ter aretirala Marijo Močnrikovo. Odpeljali so jo na orožniško postajo k. Sv. Trojici, poklicali še nekaj tr-žanov za pričo in pred vsemi je Marija Moč-nilkova podala obsežno priznanje. Izjavila je. da je svojeea moža zastrupila z mišnico. Kot vzrok dajanja je navedla vedine prepire, ki so brili v družini, v kateri je pet otrok. Na podtagi tega priznanja so jo orožniki še sJega dne odpeljali v St. Lenart v sodne zapore, kjer jo je sodnrllk takoj spet zaslišal. Tudi njemu je Močnikova priznala dejanje v istem obsegu, kakor ga je poveden1« pred orožniki. Nihče ni več dvomil o njeni krivdi in čez nekaj dni so jo poslali v Maribor v .preuiskovailin. zapor okrožnega sodišča. S prihodom v mariborski preiskovalni zapor pa je zavzela vsa zadeva, ki se je skraja zde a čisto pojaven« unav-ij.no ooliko. Ko j« preiskovalni sodnik prvič zaslišal Močniko-vo, je začela tajiti dojame. Preiiočil ji je izjavi pred orožniki in pred sodiščem v St Lenartu. Dejala je, da je tam res tako izpovedala, da pa to nii bik) resnično. Bila je tako zmedena, da ni vedela prav, kaj govori. Državno tožilstvo, ki je že nameravalo sestaviti obtožnico,' je nato odredilo izkop trupla. Ze ruske ostanke pokojnega Ivana Močnika so res izkopali in dele že segnitega drobovja poslali v kemično preiskavo, ki j« dognala, da ni bOo zaslediti v telesu ]x>koj-nega Ivana Močnika nobenega strupa. Na-dabna preiskava pa je prinesla na dan, da so si otroci strašen zločin matere sami izmislili, da bi prepreči! na ta načn njeno namero. da se drugič poroči. Sodišče je osumljeno Močti.ikovo izpustilo iz preiskovalnega zapora in postopanje proti njej ustavilo. * Ponarejalci pred sod ščem. Te dni so se zagovarjali pred malim senatom v Celju 21-letni kleparski pomočnik Jože, 29-letn,; de-itovec Lojze, 261etni delavec Ferdinand, 29-letni tesač France ini .35letni delavec France, kateri so bi.i obtoženi, da so proti koncu pravšnjega lota v gornjegrarskem okra.u ponarejali in razpečavali kovance po 20 Din. Obsojeni so bili: Jože na dve leti robije, Lojze na 10 mesecev strogega zapora. Ferdo na tri mesece strogega zapora, Finance na en mesec za mora. Eden je .bH pri današnji razpravi oproščen. * Beg kaznjenca iz bolnišnice. Iz ljubljanske bolnišnice je pabegnil znanli tat in potepuh Viktor Hočevar. Hočevar je bi pred kratkim obsojen na nekaj mesecev ječe, v ječi pa je zbolel ter je moral v bolnišnico. V bolnišnica je pustil nefkako poslovilno pismo-v katerem piše. da bo skoči v Ljubljanico. Policija meni, da je hotel Hočevar s tako grožnjo te prevaritii ofolastva. Priporočajte in širite ^DOMOVINO"! Čedalje bolj je čutila, da izgublja zavest. iVedela je: dolgo ne bo mogla več zdržati. Ko se je premetavala po postelji, se je slučajno z roko dotaknila papirja, ki je bil v okenskem okviru namestu stekla Papir ni steklo "n zato ga je mogoče brez šuma raztrgati. Saj ne bo s tem napravila nič škode. Toda to ni bilo niti potrebno. Opazila je, da papir ni niti pritrjen. Oprezno ga je odmaknila od okvira, da je prišel v sobo svež zrak. Približala je glavo k oknu in hi* tro zaspala. PETNAJSTO POGLAVJE Ob ribniku Ko se je Perina zbudila, je padal že bled soj na okno. Vendar pa je bil še tako slabo* ten, da se po sobi ni videlo. Zunaj so peli petelini in skozi zev v oknu je prihajala •mrzla sapa Bil je nov dan, ki je prihajal, dan, ko bo dobila Perina prvič delo v to. varni. Ali ga bo res dobila? Skoraj ni mogla verjeti, da se ji bo po vseh udarcih usode, ki so jo v zadnjem času zadeli, to posrečilo. Čeprav je silil svež zrak v sobo, vendar ni mogel pregnati slabega vzduha. Dekleta so še vsa spala. Tiiho je vstala in se hitro oblekla. Potem je vzela še čevlje v roke in se tiho splazila h sobe. Vrata so bila le priprta in jih je lahko brez šuma odprla. Potem je sedli na stopnice, se hitro obula in šla. Tudi skozi hišna vrata je prišla, da ie n;hče ni videl ali slišal. Ko je stopila na cesto, se ji je zjasnil obraz. Zdaj ie lahko vsaj dihala, kar so ji pljuča dala. Potem je šla dalje. Njeni koraki, ki so odmevali po prazni cesti, so zbudili psa soseščine, da je začel lajati. Takoj so mu začeli odgovarjati še psi z drugih dvorišč. Toda kaj se je zdaj Perina menila za vse to? Zdaj ni bila več pritepenka, da bi se bila morala vsakogar bati. Sai jc imela svoje stanovanje, ki ga je plačala! Na cesti so še zmerom ležale sence, ki jih vstajajoči dan ni mogel pregnati. V tem trenutku je udarila ura na tovarni. Zdaj je Perina v:dela, da ima še tri ure časa do začetka dela. Kaj naj ta čas počne? Ker se ni hotela utruditi že prod začetkom dela, je sklenila, da si poišče prostor, kjer bo lahko sedla- Nebo se je čedalje bolj svetilo. Kmalu je bilo že tako svetlo, da je Perina videla, kje se prav za prav nahaja. Stala je ob robu ribnika, iz katerega je tekel potok. Spomnila se je tega potoka. Včeraj je šla mimo njega, le da se ji je zdel danes dosti samotnejši, ker ni videla v bližini no* benega živega bitja. Potem je opazila precej daleč stran maj* hno kočo, narejeno iz vej in desk. Prav za prav jc bila z vejami samo obita. Spomni* la se je, da ji je rajnii oče pripovedoval, ka* ko je v mladosti ob poteku streljal ptice in jih čakal v takšni koči. Torej je bila ta koča najbrž prazna in so prihajali vanjo samo lovci, kadar so zasledovali ptice. Le kako bi do koče prišla, ker je bilo vse v njeni okolici močvirno? Naposled je za* pazila med visoko travo skrito stezo, ki je šla po suhih, trdnih tleh. Koča je stala na majhnem otočku. Do nie je vodila ozka brv, prav za prav samo debel tram, ki je imel ob strani držaje. Malo nato je že stala pred vhodom v ko* čo in odprla vrata. Koča je bila še precej prostorna in po tleh je bilo vse polno praproti- Najbiž so časih lovci prenočevali v tej koči, ko so za* čeli loviti ptice že z jutrno zarjo. Kakor udobno gnezdeče je bila ta koča. Prav nič ni bila podobna zatohli sobi, kjer jo morala prebiti zadnjo noč. Koliko pri« jetneje bi se spalo tu na zraku, na mehki praproti! In ničesar drugega ne bi bilo sli* šati kakor šelestenje listja. Ko se ie Perina spet spomnila, kakšen trušč je bil ponoči, ko je prišla Rjavka pijana domov, se jc kar stresla. In smrad v sobi! Legla je na praprot in zaprla oči. Toda ko jo je začel spet objemati zaspanec, je vstala, ker se je bala, da naposled ne bi iznova zaspala in zamudila začetka dela. Zdaj je solnce vzšlo in skozi okence v ste ni je padlo nekaj žarkov v kočo. Zunaj so že prepevale ptice. Vse v okolici je oživelo. §e nekaj časa je ostala Perina v svojem prijetnem zavetju, potem pa je odšla nazaj proti Maraucourtu. (Dalje prihodnjič) Stran 9 Kmet. svetnik Franc Goričan: Peš po Francki pred 40 leti Pili vseli dobrih lastnostih, ki .dičijo francosko 'ljudstvo, sem pogrešal eno odliko, s potovanju povabil neki kmet na kozarec vina-Prav gotovo se je pretakala po njegovih žilah kakšna kapljica gostoljubja slovanske krvi. Preko Cuersa, Scliensa in Ponta sem prišel v Toulon, lepo mesto, kjer je velika pomorska bojna, luka. Še isti večer sem jo mahnil do Beaussela. Tam raste vinska trta brez kolja- Na nas, ki smo vajeni okoličenih tnsov, napravi to prav poseben utis. Sorti aramon in earignan, ki ju tukaj gojijo, imata prav močne rozge, ki se dolgo držijo po-lkoncu. Dokler se rozge ne upognejo, se vinogradi okapajo večinoma s konjem. Pozneje ni več potrebno okapanje, ker je v teh krajih malo dežja in ne bohoti plevel tako kakor pri nas. Pot me je vodila skozii Aubagne-Ikjer so vel l;e opekarne. Ker je biilo ves čais lepo polellie, nisem iskal po deželi pre-ničešč pod streho, temveč sem prav udobno prenočeval v kupili sena na travnikih. V Marseilleju sem šel mimo hotela RivoM. Pri vhodu sjoji vratar, pa ga kair tako mimogrede vprašam: »Kaj pa stane pri vas soba?« »Od 30 do enega franka-« Zdelo se mi je, da je Inekako šaljivo pome-ziknil z očmi in ker nisem verjel, da bi v tako velikem hotelu imeli tudi sobe po franku, pa mu rečem, naj mi pokaže sobo za en frank. Vzpenjala sva se po neštetih stopnicah, dokler nisva prišla prav na podstrešje. Tam mi. odpre sobico, ki je imela samo nad vrati malo okence. Ostal sem tam tri noči, ker je bila postelja dobra in snažna in brez stenic- Šele zdaj sem spoznal, kako napačno sem dositirna! ravnat- ker sem prenočeval v gostilnah boji slabe iin skrome zunanjosti. Stialb je isto, samo slabše in nesnažno je bilo. PKFKMURSKI glasnif Hiša se je podrla posestniku Evgenu Hobo-gyju v Gaču v Prekmurju ponoči, ko so domači spali. Zid je pokopal pod seboj posestnika Hobogy.ia in vso družino. Pri tem je bil posestnik ubit, ostali člani družine pa so bili laže poškodovani. Na meji ustreljen. Žalosten dogixlek se je zgodil pred dnevi na med pri Kobiflju. Zvečer usodnega dne se je pojavila iz teme neka postava, bežeča^ proti naši strani. Grani-čar je tnlkratt zakili-cal »Stfcvi«. toda begun se za to ni zmenil. V naslednjem trenutku je granioar oddal dva strela v zrak, da bi begun ob svarilnih strelih obstal. Toda tudi dva strela v zrak ga nista spametovala in •tako je gnaničar ustrelil v bežečega ter ga zadeli v prsa in trebuh. Graničar je o tem takoj obvesti svojega poveljnika. Na kraj dogodka se je napotila komisija in ugotovila, da je mrtvec star okoIS 50 let. Nj pa imel pri sebi rtlfcakšnlh Mstin, iz katerih M se moglo dognati neznancev*) ime. Oblečen je bil v zelo siromašno obleko, stare Čevlje in usnja-te ga maše. Zraven njega iie ležala vreča, na-poMena z okoM 350 zavittlkii madžarskega tobaka in z nekaj škatlicami madžarskih ci-•garet. Jasno je torej, da je Ml mrtvec tiHio-topic. Žrtev podivjanosti. 24-Ietn.i posestnkov sin Raščan Franc iz Trnja se je nedavno zvečer mudil v GomiMcah pri- Hozjanu Štefanu, kamor je prišel mimogrede iz Turnišča in se našel tam s svojimi prijatelji iz Trnja. Isto-tam je bi'l Jerebic Martin, 24-Ietni fant iz Go-milic, ki .ie imel s pokojnim Raščanom neke stare račune.Jerebicu in Raščanu se ie počasi kri tako razgrela, da sta hotela stare račune poravnati. Brez vsakega prepira »e okrog pol 21. povabil Raščan Jerebica ver,, češ da mu ima nekaj povedati. Nato sta čisto mirno sla ven. Cez nekaj trenutkov se ie pa zaslišal na dvorišču krik. Kako je nriSlo med njima do M-arseille je eno redkih velikih mest, ki mi je zelo ugajalo. Lepo je. pestro, zelo glasno in živahno, življenje pa prav poceni. V trgovini »Ala belle Jardinieie« sem kupil obleko za 32 frankov, v ulici Canabiere pa uro za šest in pol franka- V San Michele sem imel uro za dlva in pol gold., moj prijatelj Ma-kslim ie imeti pa zlato za 300 gold. Tod« ved. ( no je on mene vpraševal, koliko je ura- Njegova je redkokdaj šla in še tedaj ni kazala prav. V teh dneh sem si ogledal, kolikor je pač to mogoče, znamenitosti mesta. Razgled s cerkve »Notre Dame de la Garde« me je najbolj očaral Se otok, ki je znan vsem čltatelfem povesti »Grof Momte Grii?-i>--nejšega veseljačenja- Ko sem ga našel, je baš zmetaval voz sena. Pozdravil sem ga in vprašal, ali je ta in ta. Ko je pritrdil, da. je sem mu dal pismo On ga je mirno vtaknil v žep. ne da bi ga odprl. Ni rekel ne bev ne mev, temveč je zmetaval naprej (Nadaljevanje sledi). prerira, ni znano, ker sta bila zunaj čisto sama. Ko so ostali fantje slišali krik, so hiteli iz hiše. da bi videli, kaj se je zgodilo, a je Jerebic takoj skočil nasproti in zamahnil z nožem, da so se fant.e vrnli v hišo. Zunaj je bilo spet vse tiiho. Ko so se fantje čez nekaj časa napoDili proti domu. so med potb šli Raščana iskat na nj;gov dom. Ker ga Da doma niso našli, so se vrnili v Gomilice. Po dolgem iskanju so ga našli na dvorišču So-bočana Štefana že mrtvega. Raščan ie imel več vbodov, a smrtonosni vbod .ie imel na vratu Jerebic ie po aretacjj zločin priznal. NAŠI NA TUJEM Zlata poroka na Westfalskem Osterfeld, februarja. Precej Slovcncev nas živi v Osterfeldu in okolici že dolgo časa, a zlate poroke med nami še ni bilo. Dne 31. januarja pa sta jo obhajala g. Anton Ostric in soproga Mars gareta v Sterkradi. V zakonsko zvezo sta stopila leta 1886. Anton Ostric, ki se je ro« dil 20. maja 1. 1856. v Podgradu pri Sv. .Ju« riju ob južni železnici, šteje torej 80 let. a njegova žena Margareta, rojena Fijavševa 7. junija 1. 1865. v Žičah pri Konjicah, 71 let. V Nemčiji živita že 40 lest. Imela sta 11 otrok, izmed katerih so trije umrli živih je šest sinov in dve hčeri, ki so vsi poro* čeni in so se vsi udeležili zlate porcike svo* jih staršev. Lepo domačo svečanost sta ob i« skala tudi gg. župnika iz Osterfe!d*Heide in iz Sterkrade in imela na zlatoporočenca lepa nagovora Prav tako je imela na slav= i Ijenca ganljiv nagovor ga. Pavla Voduško= ' va. Zlatororočencema bodi naklonjenih še ' mnogo let! Iz Dortmunda-Evinga (Nemčija) nam pšejo: Jugoslovensko narodno podporno društvo je imelo pred kratkim občni zbor. Predsednik je podal obširno poročilo o delovanju in se zahvalili članstvu za složno delo. Novi odbor sestavljajo: 1. predsednik Franc Knez, II. predsednik Friderik Polješak, tajnik Franc Polje-šak, II- ta.nik Franc Šinkovic, I. blagajnik Franc Grabner, II. blagajnik Pavel Gutovnik, I. revizor Miha Polješak. II. revizor Anton Pkskoviič. Naše društvo se lepo razvija in složno deluje. Dne 23. t- m. priredimo veselico v društveni dvorani pri g. Beckerju. Na prireditvi bomo imeli tudi maske. Povabljeni so vsi rojaki, ki stanujejo v naši okolici. Začetek bo ob 5- popoldne. Igrala nam bo harmonika. Iz Herne — Bornlga (Nemčija) nam p!še- |lo: Naše Jugoslovansko dulavsiko podporno društvo je iimek> objni zbor 12. januarja v društveni dvorani g. Eckmanna v Holthause-nu. Novi odlbcii sesiavliajo: predseJnik Pec Biaž, tajuilK Rahie Alu z, blagujnk Kolar Miha in preglednik Prš Blaž. Predsednik g. Pec Blaž se muogo trudil za društvo in.ga vo-d.že dolgo tet. Vabimo rojake, ko so narodno zavedni in še n so .včlanjeni, da čim prej pristopijo v naše delavno društvo. Iz Oberhausena — Buschhausena (Nemčija) nam Pišejo: V decembru smo .meli društveni večer, na katerem smo obdarovali tudi Tiaše malčke. Obdarovanih je bilo 6-3 ourolk. Cfcskal mas je tudi g. Steh iz Osterfel-da. — Zvest član Jugosilov. pevskega društva »Zvona« g. Jože Prazoik iz Zagor.ia — Kotredoža, ki je praznoval 4iietn eo rudarske siužoe in 25letnico dela v rudniku v Neumiihlu. Jubilantu, ki je vnet bralec »Domovine« česltamo in mu želimo še mnogo zdravil let. Iz liamborna — Neuuiiihla (Nemčija) nam pišejo: Kljub vsem težkočam Slov. pevsko društvo »Zvon lepo deluje: Decembra smo imelli obdarovanje otrok. 37 jih je dobilo darove. Otroci so nam ob božičnem drevesu za poli »Sveto noč«, nato smo pa skupno zapeli ndkiau božionih pesmi. Seveda tudi nismo sam h sebe pozabili. Bilii smo tudi mi deležni prigrizka. Pa še zavrteli smo se malo. —" 23. januarja smo ;meli občimi zbor. Izvoljeni so bH: Josip Zupane, I. predsednik Štefan Miščevilč, II. predsednik; Anton Ko-zole, I. blagajnik in tajnik; Alojz Sašek, 11. blagajni'; bnarovič in Gar, blagajniška preglednika. Odbor nam jamči, da bo društvo tudi v bodoče delovalo v jugoslovenskem duhu. Na zboru smo se tudi sporonjan blagopokojnega muoeniškega kralja Aleksandra I. in smo na poz v predsednika Zupanci zak!iica1a trikrat »Slava kralju Uedfnitelju in živel naš mlad kralj Peter II.!« Na koncu smo se spomnili našega častnega predsednika g. Šnaidena, ki se je lani vrnili v domovino. Mož je v nai.huijš»Ji časih neustrašno deloval za društvo iin za jugoslovensko misel. Oa ga počastimo, smo mu tirikrat zaklicali: »Živel Šna.iJen v naši' mili domovini!« Iz Nieuwenhsgna (Holandska) nam pšejo: Jugoslovensko narodni društvo sv. Barbare je imelo 26. januarja letni občni zbor. ki ga je vodil predsednik Alojz Roth in podal poročilo o društvenem delovanju. Za njim je poročal blagajnik Ivan Pezdevšek. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Alojz Roth. za podpredsednika Karol Terš'č. za tajnika Ivan Pezdevšek, za podtajnika Matija Kaus, za blagajnika Jožef Malenšek. za podblaga nika Anton Gračnar. za preglednika Jožef Videč in •Jožef Mešiček In za knjižničarja Ignac Me. Zborovanje je poteklo v soglasiu- Od poslaništva v Brusl.u smo prejeli sliko Nj. Vel. kralia Petra II.. ki smo zanjo prosili. Lepa hvala! Iz Pontaillerja sur Saone (Francija) pozdravlja svoje domače n vse kupšlnske fante ;n dekleta ter jim želi vesel pust Nemec Jožef. Postani in ostani član Vodnikove družbe! = Stran 10 »DOMOVINA „št. 7 Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevečiarodiu se je sankal 9-letn,i Franc Skuf-ca. Drvel je po klancu, pa je zavozil v drevo s tako silo, da si je zlomil tilnik. Hwro so ga prepo.ija.ili v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. V Hermieju pa je umrl Fiiiip Gole, star 60 let, doma iz Zagorja. V Ameriko je prišel pred 33 leti iz Westfaiske. V Braddocku je pobrala pljučnica Marijo 2ni-dairšič, staro 45 let, doma iz Gornje Planine na Notranjskem. Zapustila je osem otrok. V Irwiinu je umrla Alojzija Frainiketova, stara 75 let. V Granswjlleju je umri Anton Stegnar, star 52 let, doma iz Vač pri Litiji. V Rockspringsu je umrl Andrej Buli, star 49 let, doma iz Škofje Loke. V Clevelandu je umrl Matevž Gorišek, star 74 let doma itz Mulhe, fara Primskovo. V Ameriki je bil 37 let. V Butteau je pobrala jetika Antona Pemeta. Pokojni je štel 48 let; doma je bi' iz Trzina. V Ameriki je bil dvakrat, prVič dve leti, drugeč pa 23 let. V Milwaukeeju je umrl Matija Papa, star 46 let. V istem kraju ,je umrla Barbara Blekač, stara 49 let, doma od Sv. Frančiška v Savinjski dolini. V Sheyboganu je um;la Frančiška Slepnikova, stara 45 let. V Grand Jungctio-nu je umrl Peter Mrzilikar, star 51 let, doma iz okolice Kranja. V St. Mchaelu je umrl Franc 'Kumerdel, doma iz blejske okolice. V Fnumclawu je umri Franc Mahirč iz Notranjskega BANKA BAROCH 11. Rut Aubet, Pans (9 odpremlj denat » lugoslavno oaibttreie in po najboljšem denarnem kurzu Vrši »« banint posle na jkulantneie Poštni uradi t Beieiil Franci jI. Holandiji in Luksemburgu »preiernaio plačila na naše čekovne račune. Begua. št V»M 64 Rruxel les; Franciia. št 1117-04 Pam Hoianrlni štev 1458 f)6. Ned Jienst, Luksemburg: št Lu xembourg — Na sahtevo pošljemo brezplačne naše čekovne nakaznice ŽENSKI VESTNIH Za kuhinjo Telečja jetra na fnncoskj nač'n. V k> zi razbeli 12 dek masti in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Dodaj lavorjev list, malo tim-jana, 15 dek na kocke narezan; slanine in 60 dek na plošče narezanih jeter. Vse skupaj praži tako dolgo, da so jetra dobro prepečena. Ko so jetra gotova, dodaj dve žlici poparjenih in sesekljanih jurčkov in osminko litra dobrega črnega vjna. Kozo pokrij in postavi na stran, da se shladi. Še mlačno zmeljj na strojčku. Zmelji pa dvakrat, da je prav drobno. Primešaj tri v mleku namočene in otis-njene žemlje in dva rumenaka. Vse skupaj dobro zmešaj in pretlači skozii sito tLr še enkrat dobro* zmešaj in osoli. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko in jo napolni z jetrno zmesjo. Postavi posodo v krop, vse skupaj pa v pečico, kjer naj počasi v kropu vre približno 50 minut. Nato vzameš iz kropa, pustiš, da se malo shladi. in potem zvrneš na krožnik. Še mlačno obli|j s sokom od pečenke, kateri primešaš žlico črnega vina in žlico s:rovega masla. Daš hladno na mizo. Kuhane telečje noge. Telečje noge dobro očisti, operi in drobno sesekaj. Pristavi jih v mrzlo vodo k ognju, osoli in dodaj lavorjev list, nekaj zrn popra, dišave, narezane zelenjave in malo kisa. Med tem skuhaj pet ia;c v trdo. Kuhane olupi- Rumenjake stlači, bel a-ke sesekljaj- K rumenjakom primešaj ol'a, ki sa, soli. sesekljane beljake in drobnjak. Kuhano in hladno meso oberi od kosit« in zmešaj s pripravljeno omako. Daš s praž:um krompirjem na mizo. Krompirjeve omelete za štiri osebe. Kilo opranega olupljenega krompirja (s;rov krompir) zribaj na ribežnu. Zribani kromn:r deni v mokro in otisrieno krpo in ga dobro ožmi. Voda, ki jo da krompir, naj še nekaj čaca stoji, da se škrob vsede. Kar je čiste vode, jo odlij, škrob pa zlij h krompirju. Krompir stresi v skledo in primešaj rumenjak in eno jajce, šest ži c kisle smetane, tri žlice moke in malo soli. Ko je vse skupaj dobro zmešano, primešaj sneg enega belaka. V kozi za omelete razbeli mast in na mast položi, štiri žilice te zmesi. Ko so zapečeni po eni plati, jih obrni in opeoi še po drugi plati. Te omelete daš ali z mesom ali pa z zelenjavo na mizo. Praktiin nasvet Kako ohraniš šivalni stroj, da bo vedno v redu. Pred vsem ne imej stroja v kuhinji! V kuhinji se prehitro menjata toplota in hlad, ,.e preveč sopare, kar zelo škoduje stroju Ce veliko šivaš, tedaj mazj stroj z oljem, ki ga dobiš nalašč za stroj, vsakih 14 dni. Enkrat na mesec zbriši vse dele prj stroju, zelo dobro ga pa očisti pri zoboih,ki pri šivanju pomi-kaijo blago naprej. Zato je na bol, pripravna stara krtačica za zobe. Ko sj vse dele zbrisala, namaži stroj in ga vrti, odnosno šivaj po kaki krpi brez sukanca, da se olje razmaže po vseh delih, obenem pa ostane umazanost na krpi in ni potem šiv umazan.S stO'ala stroja zbriši prah vsak dan. enkrat na mesec pa ga zbriši s krpo, poškropljeno s petrolejem. Nočne posode poinij vsak dan. Enkrat na teden pa namili krpo, io pomoči v Vim in posodo dobro zribaj, pomij še z lugom. splahni v topli vodi, nato osuši. V nočni posodi imej vedno malo čiste vode. pa se ne bo tako za-mazala, ter bo brez duha. Star nahrbtnik, ki je že oguljen in prepušča vodo, lahko impregnlraš na tale način; Nahrbtnik operi v milnici in nato dobro izp.ri v čisti vodi, da tako odstraniš vso umazanost. Tako oprani nahrbtnik čez noč namoči v oola ali terpentinovega olja zmešaj z 10 odstotno raztopino petrole;a. Naslednji dan obe-tekočirii. ki si jo pripraviš takole: En del ben-si nahrbtmk na zrak, da se posuši. Likati ga ne smeš. Zato še mokrega raztegni, zgladi in ravno obesi na vrv. Predali pri omanh, mizah se sčasoma kaj neradi odpirajo. Temu odpomoreš takole: Pre- Abesinija s svojimi visokimi planotami je ena sama prirodna trdnjava. Ne le, da je neizmerno težko dostopna sovražniku in da si je zato ohranila samostojnost do da« nes, marveč je to staro krščansko cesarstvo le tako ohranilo svojo vero. Če bi vse te vi« scike planote, kjer prebivajo kristjani, ne bile tako težko dostopne, bi bilo prebival« stvo navzlic svoji levji hrabrosti že davno podleglo valu mohamedanstva, kakor so mu podlegle nekoč že poikristjanjene dežele se« verne Afrike in Nubije. Na visoki planoti je pravo osrčje Abesinije, od tod obvlada abesinski cesar vse prostrano območje svo« je države. Seveda se moti, kdor sedi, da so Etiopci takšni kristjani kakor mi. Njihova vera je čisto svojevrstna, njihovo krščanstvo je prav za prav poganstvo. Kakor povsod pri neprosvetljenih narodih in plemenih, vlada tudi med Etiopci strašno praznoverje. Vsi še verujejo v dobre in slabe duhove, llaile Selasi je sicer že mnogo storil za kulturni dvig svoje države, ali vendar je vse dušev« no življenje še prav na nizki stopnji in šc ves narod veruje v zle duhove. Vprašajte v abesinski prestolloi kogarkoli, čeprav tudi izobraženca- ki* je dovršil univerzo v Evropi, in povedal vam bo: »Zli duhovi, ki jih Abesnci menutemo carje, so nevidni ljudje, hudobneži, ki se povampirijo. Ko je pramati Eva rodila Ada« mu že 30 otrok, se je na lepem ustrašila, dri bi jo utegnil ljubi Bog zasovražiti zaradi prevelike pciltenosti. Zato je pred božjim obličjem zakrila polovico svojih otrok. Pa jo je gospod Bog kaznoval: »Tisti, ki si jih dale potegni iz omare in jih namaži s suhim milom. Namaži pa tudi tiste dele v omari, po katerih se predaj pri odpiranju ali zapiranju drgne. Še enkrat nudimo zamudnikom priložnost, da poravnaj« zaostalo naročnino za preteklo leto. Vsem tem smo v današnji številki vnovič priložili polož« niče. Naj ne bo nehvaležneža, ki bi plačilo od« klonil, ko je vendar vse leto prejemal, čital in se zabaval z »Domovino«. Nepošteno bi bilo, kdor bi tako ravnal. Zato smo prepričani, da bo vsakdo rajši plačal, kakor pa vzel nase take očitke. Kdor tudi zdaj ne bo plačal, mu bomo morali list ustaviti, dolžni znesek pa izterjati po pošti. UPRAVA »DOMOVINE« [ '" ......-t' . >, . ■■■■■■i' 35*1? PREVEČ. ZAHTEVA. Maiti: »Mnhec, daj mi že mir, zapri oči, molči in sp!« Mihec: »Toda mamica, to vendar ni mogoče. ToVko reči ne morem deilati naenkrat.« TEŽAVEN RAGUiN Učitelj: Mihec, koSiko je polovica od pet? Miihec je nekaj časa premišljal, potem pa je šepnil součenou: »Vidiš, zdaj me pa je! Ce mu rečem, da je tri, se mu bo zdelo preveč, če mu rečem, da je dve, se mu bo zdelo premalo!« skrila, ostanejo nevidni!« Odtlej prebivajo nevidni ljudje po puščobnih samotah, v skalnatih soteskah, v zakletih pokrajinah. Da bi se maščevali na srečnejših, vidnih ljudeh, povzročajo med njimi bolezni, jim prinašajo nesrečo, kjerkoli le morejo, škrat« ka, hudobni so in nagajivi, vse slabo izvira od njih! In kako naj se verni abesinski kristjan obvaruje pred njimi? O, dobrih sredstev ne manjka, izumili so jih domiselni duhov« niki in padarji. Vsak Etiopec, moški kakor ženska, kateregakoli stanu, kakor rečeno, tudi uradništvo z dovršenimi fakultetami, vse nosi okrog vratu ali Ob pasu celo vrsto amuletov. Ketabi, kakor jih imenujejo, so majhni svitki pergamenta, ki jih nosijo shranjene v usnjenih ali v ličnih srebrnih tuljčkih. Kdor se boji česa hudega,' ali ko« mur se je to že zgodilo, gre k duhovniku-ki mu zapiše na pergamentič kakšen prime« ren rek iz svetega pisma in ga podkriža s čudovitimi čarobnimi čačkami. Se vse bolj učinkoviti so ketabi, ki jih dajejo pismouki, imenovani »dabtare«. To so svojeglavci, ki nimajo s cerkvijo nikakih dobrih zvez, pač pa so zaupniki zlih duhov in jih znajo pri« jateljsko zagovarjati. Prodajanje takih ke« tabov je prepovedano. Toda navzlic temu ali ravno zato ni sejma ali tržnega dne, kjer se ne bi kar v mnoštvu uganjalo kupčevanje s ketabi. Posebno slov;te so nekatere čarovnice. V Gondarju slovi čarodejka Malikam Ajahu, ki jo smatrajo za najboljšo zaveznico zlih duhov. Njen recept za kakšno posebno hu> do bolezen je naslednji: »Bolnik mora piti Praznoverje v Abesiniji Krščanstvo se je zmešalo s poganstvom DOMOVINA" št. 7 Stran 11 = juho, skuhano iz mesa {me koze, ki je no« sila na hrbtu belo liso. Primešati je treba juhi črno«bele kokoši in goloba. Ko bo uži* val meso, mora pri tem nositi vse amulete, ki mu jih je kakšen brezzobi dabtara zapi« isal z ztoto tinto na kožo zdklame koze«. Cesar Mencddk je nosil številne amulete m na dvoru je imel različne zvezdoglede. Nič čudnega, zvezdoglede in pratikarje re« di danes na svojem dvoru tudi Haile Selasi in prav letos morajo silno mnogo vedeževa« ti. Menelik se je izredno dobro vživel % običaje svojega naroda, tu je našel rast za svojo veličino. Njegovi predniki se niso ljudstvu nikoli prikazali drugače kakor za« grnjeni s pajoolani in prenašati.so se dali v lesenih nosilkah, podobnih našim spoved« nicam. Nikdar ni abesinsko veličanstvo spregovorilo svojemu narodu in služabni« kom drugače kakor po svojem besedniku, ki se je imenovali »afta negus«, po naše »ce» sarjeva usta«. Menelik pa je odločno pre« sekai s takšno preteklostjo. Po kronanju se je podal iz cerkve s tiaro na glavi peš v kro« gu svojih vazalov, velel je streljati s topovi in priredil je velikansko pojedino, pri ka« teri je stopal od mize do mize in ogovarjal veljake iz vseh krajev svoje države. Prebri« san. kakor je bil, je Menelik natanko pre« študiral, kako bo s pojedino vsakemu go« stu posebno ustregel. Nekoč je bil običaj, da so v Abesiniji vsakega gosta, ki je pri« šel prepozno k pojedini, duhovniki položili na klop in so ga nabrisali s palicami, na« močenimi v olju, da je bil ves črn. Pri Me« nelikovi pojedini tega niso storili. Sužnji so raznašali meso naokrog, stregli z medico, s kolački iz prosa z omakami. Pri tem pa so morali strogo paziti na posamezne zna« ke, ki jih nosijo Abesmei na svojih belih haljah, imenovanih sama Kdor nosi rdečo pentljo, ta si je izbral za angela varuha Di« rakoto ali Dengata. Magala ali Husina. Tak« šen veljak lahko je prav vse. ponuditi mu je treba vse jedi. Ostale pa je treba povpra« šati, kakšni so njegovi duhovi. Stvar je resna. Mož, čigar angel varuh je Grange, se ne sme dotakniti koštrunovine. Kogar varuje Duh besede, ne sme uživati kokoši in kozjega mesa In vsi tisti, kate« rih srečna usoda zavisi od duha Deho Der« ga se morajo preživljati izključno le s fi« žolom, grahom in kruhom Vsak pregrešek lahko rodi strašne posledice Duh Rahielo, ki je sicer dobroten, lahko pošlje kugo, če ga razžališ z uživanjem prepovedanih jedil. Menelik je vselej, preden se je lotil kak« snega večjega načrta, dal napraviti nove amulete in je bil pri tem sila previden: pis« mouka, daptaro. je dal zapreti, ker je le tako bil varen, da ne pride v stike s kakšno žensko ali prelepimi mladeniči, kajt' amu« let ima le tedaj svojo moč. če pismouk va« ruje čistost Bila je vedno pravcata obred« na svečanost, kadar so cesarju merili ibseg trebuha, kajti dolžina pergamenta. na kate« rega so potem zapisali svetopisemske reke, je morala biti natančno tako dolga, kakor je bilo njegovo veličanstvo debelo. Pismouk je med tem študiral kokab — knjigo zvezd — kjer je vse natanko popisano, ka« ko je treba zapis sestaviti. Učenjaki so do« ločili tinto, s katero je bilo treba napisati amulet: začetek in konec čarobnih rekov se mora vedno napisati s sedmimi tintami, s čudovito mešanico, ki jo uporabljajo za zdravljenje očesnih bolezni in ki postane rdeča, čim se posuši. Jedro čarobnega reka pa se mora zapisati z zlato tinto ali s krvjo. In izbrati je treba slike, ki naj krasijo amu« let in ki so posnete po prastarih vzorcih, da varujejo pred uroki in vobče pred hu« dobijo. Kakšne čarobne reke zapisujejo danes na abesinskem dvoru, ni točno znano. Eno pa je gotovo: da se krščanstvo v Abesiniji za« man bori s praznoverjem. Abcsinske ccrkve so navadne kolibe. Edino katedrala v Addis Abebi je nekaj vredna. Posvečena ie sv. Ju« riju, ki je vrhovni varuh države. Tod nao« krog je največji vrvež. Avtomobili in pol« nagi sužnji, vojščaki v škrlatnih plaščih, temnopolte ženske in umazana mladina, go« bavci in pohabljeni berači — vse to ustvarja v tujcu vtis, da se je zmešal srednji vek z življenjem mesta v ameriški provinci. X Rešen iz klešč ameriške pravne zmote. »Domovina« je že poročala o usodi slovenskega roijaka Frana Basaja, ki je bil pred dvema letoma v Clevelandu obsojen zaradi udeležbe pri nekem roparskem napadu na 25 let ječe. Mož ije po nedolžnem prebil dve leči v zaporu. Njegova nedolžnost se je nedavno izkazala in dvanajstorica porotnikov, kj ga je obsodila, je obsojenčevemu bratu podpisala izjavo, da je bil Fran po nedolžnem obsooen. Ta izjava pa še ni zalegla, zakaj premostiti je bilo treba še mnogo strašnih ovir. Tudi pravega storilca so našli, a Basaj je še vedno trpel v ječi, ker je guverner izjavil, da je bila sodba pravilna in da je bila prepozno vMe-na zahteva po obnovi razprave. Pred nekaj dnevi pa so bile vse te čudne ovire premagane in Fran Basaj je bil izpuščen iz ječe. XHabsburžani se zbirajo na Dunaju. Havas poroča, da je na Dunaj prišel bivši nadvojvoda Albert, sin nadvojvode Friderika, ki je glavni dedič imetja Habsburžanov. Trdi se, da .ie nadvojvoda Albert prišel zaradi pogajanj o vrnitvi zasebnega imetja* Habsburžanov. Verjj.no je, da se bo pogajal z bivšiim nadvojvodo Evgcivom in knezom Starheniber gorn. XKrona angleških vladarjev. Prihodnje 'e*o bodo baje šele kronali angleškega kralja Edvarda. Krona, ki mu jo bodo posadili na glavo, je ena izmed najdragocenejših kraljevskih kron na svetu. Lani ob petindva.jsetlet-nici vladanja kralja Jurija so jo prenovili. Kanada in Avstralija sta poslali najčistejše zlato, Indija je podarila dragocene smaragde in krvavordeee diamante. Na kroni je v celem 1500 diamantov, 7 velikih rubinov, 11 smaragdov in 100 biserov- Krona tehta več kilogramov. X Anglija ie naročila 40,000.000 plinskih mask. »Daiily Herald« poroča, da namerava angleška vlada naročiti 40 milijonov plinskih mask. Te maske bodo hranili v občinskih in okrajnih skladiščih. Iz teh skladišč se bo v primeru vojne nevarnosti takoj začela delitev teh mask. X Leteči tanki. Ameriški listi poročajo o važnem izumu inženjerja Christi/ja o tako zvanem letečem tanku. Christi je dal temu svojemu izumu takšno označbo radi tega, ker ima ta tank poleg svoje izredne hitrosti še to prednost, da se lahko prenaša s pomočo letala. Izumitelj je podal nov'nar.iem izjavo, da morejo posebna bombna legala prenašati takšne tanke preko sovražnih črt za fronto, kjer jiih potem lahko spuščajo iz višine treh metrov na tla. Ti tanM so opremljeni z motorji po 450 konjskih sil. Opremljen je tak tank s topovi. Izumitelj ie deial. da s temi svojimi tanki lahko naoravi Zednlene države za nepremagljive, če dobi sredstva, ki' jih letno izdaaV) Zedincne države za vorskn. Desettisoč takih tankov bi povzročalo, da bi bili vsi pehotni oddelki čisto odveč lznaidi-telj je zatrjeval, da mu ie Nemčija ponudila za leteči tank 600.000 dolariev. Rusiia pa bi mu zanj plačevala do smrti po 10.000 dolarjev mesečno. Tudi iz Franoiie, Kita:ske in Hal je je Chrsfti preje! ponudbe X Hud mraz v Rusiji. Po vsej Rusiji vb da hud mraz. Razen v severno in srednjo Rusije prispel val mraza tudi v Ukrafino, severni Kavkaz v pokradne ob Azovskem in Črnem morju in celo na Krim. X Silna '-ima v Ameriki. Mraz, ki vlada na ameriški celini že tri tedne, dobiva oblike sibirske zime. Podobnega mraza ne pomnijo že desetletja. Ustavljen je ves avtomobilski, železniški in verani promet med Skalnatimi in Alleghanpkimi gorami, kjer divjajo hudi viharji. Ceste in železniške proge v državah Miohiiganu, Illinoisu in VViscomsinu so pokrite na debelo s snegom. V mnogih državah srednjega zapada se pojavlja pomanjkanje živeža in kuriva. Temperatura je v srednjem zapadu padila. do 43 stopinj pod ničlo. Vlaki prihajajo s 24 urnimi zamudami- Blizu Jack-sona v državi Wisconsinu je zamrznil v snežnem metešu brzi vlak- 89 potnikov so komaj rešili iz zamralih vagonov. V severni D a ko ti in Minesoti je sneg zasul dva tovorna vlaka. Vse osebje je ostalo brez hrane in niso mogli priti do njih. Dva letalca sta skušala vreči jim hrano, pa se jima ni posrečilo. X Molitve s sodelovanjem najvišjih eer-kveiiih dostojanstvenikov za italijansko zmago v Abesiniji. V starodavni cerkvi Jezusa Kristusa v Napoliju so oia svečan način blagoslovili siliko Matere božje, ki bo prepeljana v vzhodno Afriko. Tej slovestnosti so lirisostvovali predstavniki oblastev in zastopstev fašističnh društev. Kardinal nadškof je imel pridigo, v katetri je zaprosil Mater božjo, da naj nakloni zmago italijanskemu orožju v Abesiniji X Švicarske ure za rusko vojsko. Ruska vioda se je pilčetia pogajati s švicarsko vlado o dobavi milijona ur za ruske oficirje in podofidlfrje. Švicarska vlada maj b' zato pristala na obnovo diplomatskih-odno^ajev med olbema državama. X Proizvajanje dežja. Pol stoletja si razni inženjerji in tehniki belijo glavo, kako bi razne zračne struje izkoristili v to, da bi se posrečilo proizvajati dež- Ze od leta 1929. je francoska akademija znanosti vztrajno na delu, da bi se ta zamisel uresničila. Njeni poizkusi so pokazali, da gre v bistvu za to, kako bi s^ tople zračne plasti v ravninah spravile v stik z mrzlejšimi zračnimi plastmi v višinah, da bi se ob stiku teh plasti lahko dobil dež. Ta postopek bi bil posebno velikega pomena v vročih krajih- Francoski inženier-ji so v to svrho izdelali ogromen načrt, po katerem bi bilo možno proizvajati za dež potrebne vetrove. Zadevni načrti so že dn podrobnosti izdelani. Za smeli in kratek čas ZENITEV IN LOTERIJA A: »Veš, žeotev je kakor loterija!. B: »Ne bo čisto resnično. V loteriji je vendar le malo upania, da te doleti sreča!« PRVA POMOČ. A: »Kaj počneš?« B: »Obiskujem tečaj za prvo pomoč.« A: »No, dobro sem nai'etel. Posodi mi za prvo pomoč sto.dinarjev!« RADOVEDNOST Vera: »Zakaj pa pismo tako previdno odpiraš?« Zora: »Skregala sem se z zaročencem in mu hočem pismo neodprto vrniti. Še poprej pa bi rada vedela, kaj :ni prav za prav piše-« FANT IN DEKLE Drago; »Ali sem prvi, ki vas je poljubil?« Vera: »Kač setn tako nerodna?« Listnica uredništva Ugankarjem- Rešitve ugank iz božične številke objavimo prihodnjič- DorUnund — Ev ug. P lisi. o ua uredništvo! Frankolovo- Prejšnji dopis bemo še porabili, kolikor ga bomo mogli- Selnica. Ce imata soseda že sraro pravico, lahko hodita po vaši zemlji po vodo. Odškodnino smete zahtevati le. če tudi sicer napravljata kakšno škodo. Take zadeve so včasih zapletene in vam v vašem primeru najlažje svetuje pravnik, ki mu natančno obrazložite vso reč. Štrigova. Javili smo številke, kakor smo jih prejeli. Železniki. Kakšen bo novi invalidski zakon, se ne da reči. ker še ni sprejet. Ko bo uveljavljen, bomo prinesli njegovo vsebino. Verjetno je. da se invalidnina ne bo priborila lahko nazaj, ko so jo ustavili. Se tc-žavneie si jo "i bori vdova, ko je niti možu nnso izplačevali. »DOMOVINA" št. 7 ■-= Stran 12= Program radia Ljubljane od 18. do 23. februarja Nedelja, 16. februarja: 8.00: Telovadba (Ciril Soukal). 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.45: Instrumentalni dueti ;(Antunovie — Samarin). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske oerkve. 9.45: Versko predavanje (dr. Roman Tominec). 10.00: Koncert pesmi in spevov (Skvarčeva Antonija, Avgust Zivko in radijski orkester). 11.40: Otroška ura: Pravljice (Mila Šariče-va). 12.00: Prenos iz Garmisch-Partenkirche-na: Reportaža z mednarodne tekme v smuš-kih skokih. 12 45: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah)- 16.00: Kmetijska ura: Kaj nam prinaša novi zadružni zakon (dr-jena kmetiške družine (dr. Amalija Šimče-jena kmetiške družine (dr. Amalija Šiimenee. va). 17.15: Godba »Sara«. 17.45: Zvočna šala (izvajali bodo člani ljubljanskega gledališča). 18 00: Harmonika in citre (plošče). 18.30: Zvočna šala (izvajali bodo člani ljubljanskega gledališča). 18.45: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika«- 19-30: Nac. ura. 20-00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 20.15: Pesmi in arije (Pavla Lov-šetova). 20-50: Vesel spored. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Radijski jaizz. Ponedeljek, 17 februarja: 12.00: Slavni tenoristi (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Radijski orkester-14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Zdravniška ura: Oslovski kašelj (dr. Bogomir Magajna)- 18-20: Ruske cerkvene Pesmi (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Sv. Ciril kot pesnik in pisatelj (dr. Fran Gnido-vec). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, ob ves. t. 19.30: Nac. ura. 20.00: n. sinfonični koncert radijske oddajne postaje (radijski orkester, po-jačen s člani opernega orkestra; (dirigent Šijanec)- 22-00: Napoved časa, vremenska J)unai&ki »cjern 8. do 14. marca 1936. TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM do 15. marca. Veliko tržišče srednje Evrope Razstavljale! iz 18 držav Kupci iz 72 dežel Nikak vizum potnega lista. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejinsko izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na jugosl., avstr. in maaj. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in v zraCnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (a 50 Din) se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII iu pri častnih zastopstvih: v Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31. pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta 1. pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič -vis-^-vis glavnemu kolodvoru. napoved, poročila. 22.15: Za ples in kratek čas (plošče). Torek, 18. februarja: 11.00: Šolska ura; Pestre predpustine šale (Mamica Romanova). 12.00: Uvertiire (plošče). 12-45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Z ruskih ravnin (plošče). 14-00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Koncert italijanske glasbe (radijski orkester). 18.40: Filozofsko predavanje: Šjnto — pot bogov (Franc Terseglav)-19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30: Nac. ura. 20.00: Chopinove skladbe (klavir šolo — prof. Marjan Lipovšek). 20.45-' Potovanje od zapada proti vzhodu: Švica, Nemčija, alpske dežele (radijski orkester). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika«. Sreda, 19- februarja: 12.00: Ura slovenskih pesmi (plošče). 12-45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Nap. časa, objava sporeda, obvestila- 13.15: Valokova ura (plošče). 14-00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Otroška ura: izrezovalna dela (Zdrav-ko Omerza); Lisica Zvitorepka mora pred sodibo, zvočna slika (člani ljubljanskega gledališča). 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestil«. 19.30: Nac- ura: Gospodarski pomen naših voda (Vladimir Kapus). 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Četrtek, 20. februarja: 12.00: Pevske jaz-zovske skupine (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila- 13.00: Gregorčeve skladbe (radijski orkester). 1400: Vremensko poročilo, borani tečaji 18.00: Lahka instrumentalna glasba (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nac. ura. 2000: Veliki predpustni radijski sejem- (javna prireditev s sodelovanjem raznih priljubljenih radijskih sotrudnikov). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Ura plesne glasbe (plošče) MALI OGLASI Prosilov it *>• ••• '*)•«■<- tv>?i»stvo v Bilanci, pel ure od kolodvora. 36 oralov njiv in travnikov, sadovnjak, vinograd; hiša in hlevi so ziiidani, lahko se gaji šest goved. Več pove Jože Brenko, Kladije štev. 21. Klanca. POZOR MIZARJI Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Ketbschiene) »Kako«. — Prihrani si delo in čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah apžaleznino: Schneider & Verovšek, Stupica, Breznik, Erjavec, Zal-4a & Co., vsi v Ljubljani; Rok Arhar v Št. Vidu; Omerza v Kranju; D. Rakusch v Celju in Andiraschiitz. Lotz v Mariboru. KREDIT na linanflne knjižice preskrbuje in daje brezplačna pojasnila pri prodaji in nakupu i/s ti li Pilaninšek Alojzij, trg. agetitiura bančnih poetov, Ljubljana, Beethovnova 14-1. HARMONIKO na 2 aili 3 tone malo rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z ozn a oko znamke in ceno na upravo Domovine pod »Harmonika 6«. Lisičje kože in kože divjačine prevzame v strojenje, barvanje, in izdelavo po nizki ceni L. Rot, krznarstvo, LJubljana, Mestni trg 5. NE ODLAŠAJTE! Takoj sedite in pišite na »Družinski tednik«, Ljubljana, Tyrševa cesta 29/Da, da Vam pošlje brezplačno začetek romana »Njena velika ljubezen«, dokler le še na zalogi. Petek, 21. februarja: 11.00: Šolska ura: Drobno kolesje velike narave (Arofo&t Adamič — dvogovor). 12.00: Koncertni plesi (plošče). 12.45: Vremenska napoved poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila- 13.15: Glasbene slike (plošče) 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00:ženska ura: Vzgoja maloletnega otroka (GolOb-Prija tel jeva) 18.20: Jacques Ibert Pristajanja, silita v treh delih, koncertni orkester Straram (plošče). 18.40: Pravno predavanje- 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objav« sporeda, obvestila. 19.30: Nac. ura- 20.20: Prenos z Dunaja. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 22- februarja: 12-00: Plošča za ploščo — napev v nnpev. 12.45: Vremenska napoved, poročila- 13.00: Čas, objava sporeda, obvestila. 13.15: Plošča za plešoo — napev v napev- 18.00: Za dielopust (radijski orkester). 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor (Vilko Mazi). 19-00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda- 19.30: Nac. ura- 2000: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.20: Prleako gostuva-nje (prenos reportaže iz Maribora)- 22.00: Cas. poročila, objava sporeda. 22-15: Radijski jazz. PLEMENITOST Gašper ček je imel na sobi najboljše hlače. Mama ga je zrfotta, ko se je v njih drsal po tleh. »Gašperček,« je karajoče zaklicala, »kaj pa delaš?« »Hlače za uboge otroke,« se je odrezai sinko. SALAMONSKA RAZSODBA A: »Sodišče je pri razporoki čisto sala-monsko razsodilo najino zadevo!« B: »Kako to?« Otroke, katere je ona prinesla v zakon, so prisodili meni, a pohištvo, ki sem ga jaz prinesel v zakon, so prisodili ženi.« NA PRODAJ! Sestre Rek v Ljutomeru štev. 48. na Starem trgu imata po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji naprodaj gospodarsko poslopje, ki se da z majhnimi stroški preurediti v lepo stanovanjsko poslopje. Poleg poslopja sta rt in sadovnjak. Reflektanti (upokojenci in mali obrtniki) naj se čimprej zglasijo. NOVOST ! Samo Din 98.- St. 63.719. Cenena, a dobra ShoocK-Prot zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja — Stevilf-nica in Kazalo osvetljena < Uadinm) Din 98.—. Zahtevajte velita cenik, ki ga dobite zastonj ln poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine ln srebrnine Liastna protokolirana covarua ui v Svicl H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. PRAZEN ZRAK. . Vera: »Vsi moški so zame prazen zrak.« Dušan: »AH se nič ne bojiš, da bi ti vedno menjavanje zraka ne škodovai'.o?«