•1 PROBAN KA PE Kranj tel.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) Tako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska ^ Banka Banka i) posluhom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHISA VRTAČ Kranj GOOf Delavska 4, Straiišče pri Kranju Audi Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrta(.si A #* M /9 M II A A http://www.avtohisavrtac.si V04/ af IO VftV MLFAN Menjalnice fflJEPREMIČNINE Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 72 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 15. septembra 1998 Kazenske ovadbe proti tržiškemu županu Za 600 metrov le marka najemnine Kranjski kriminalisti predstavili tri kazenske ovadbe proti tržiškemu županu Pavlu Ruparju: prekoračitev pooblastil in osebno izkoriščanje. Imel naj bi višjo plačo od dovoljene, davkoplačevalci naj bi plačali stroške njegovih zasebnih tožb, ki jih je izgubil, občinski prostor pa naj bi dal v najem za simbolično ceno - 1 marko. Pavel Rupar zanika vse obtožbe. STRAN 25 Za kranjsko Planiko bodo odločilnega pomena prvi meseci stečaja Dobri delavci Planiko zapuščajo V prvih osmih dneh so naredili 75 tisoč parov obutve, kar pomeni, da izpolnjujo načrt. STRAN 7 Huda prometna nesreča v Kranju - Minuli petek se je na Blei weisovi ulici zgodila prometna nesreča, v kateri je voznica osebnega avtomobila Darja V. iz doslej neznanega vzroka med vožnjo poškodovala več avtomobilov in se zaletela v dve dijakinji. Voznica je vijugala po cesti in se zaradi hitrosti ustavila šele pri dveh parkiranih osebnih avtomobilih, ki ju je poškodovala. - Foto: A. Žalar POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure fg^M W^ V/se za telefoni Kranj, Šuceva 27 tel.:064/242121 fax: 064/ 242122 ^tp:\\www.le-tehnika.si ■ q - GSM aparati in ■ \fi pribor, polnilci... IJHglgB (NJ - telefonski aparati ■ - centrale, števci 1 X - prenapetostne I (J) zaščite, zvonci... ■ - telefaksi in H avtomatske tajnice Novosti pri nakupu kurilnega olja Poleg ostalih ugodnosti smo skupaj s Poštno banko Slovenije pripravili še posebne plačilne pogoje Skladišče Medvode: 061 611-340, 061 611-341 Bencinski servis Radovljica: 064 715-242 jO oo Redek primer na Gorenjskem Voda v vas ne priteče, ampak se pripelje Če je bila še v petdesetih letih "voda iz pipe" velik luksuz, je danes to vsakdanja potreba. Vprašanja, ali pri vas imate (dobro) pitno vodo, sodijo v preteklost, le še v marsikateri odročni vasici, med njimi so tudi Praproče, kamor gasilci zaradi oporečnega domačega vira že dobra dva meseca vozijo vodo s Posavca, je takšne in podobne pogovore, žal, slišati tudi v sedanjosti. STRAN 3 Z NOŠAMI TUDI MARATON - Kamnik, 14. septembra - V Kamniku so minuli konec tedna osemindvajsetič pripravili srečanje narodnih noš iz vse Slovenije. Tradicionalno prireditev Z nedeljsko povorko po Kamniku, kjer se je nekaj tisoč obiskovalcem predstavilo blizu tisoč narodnih noš, je od petka do nedelje zvečer spremljalo še več drugih prireditev. Tako sta v soboto ob enih popoldne startala na 24-urni tek in vožnjo s kolesom tudi triatlonec in kolesar Miro Kregar ter ultrama-ratonec Dušan Mravlje. Naskakovala sta rekorde 726 oziroma 256 kilometrov, vendar je tokrat v noči s sobote na nedeljo "zmagalo" slabo vreme. Pa vendar sta oba zdržala do konca in v nedeljo ob 13. uri ju je ob številni množici na Glavnem trgu v Kamniku pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar. • A. Zaiar STRAN 5 d.o.o. ZASTAVUALNICA Ugodna posojila Tel.: 211-256 ISSN 0352-6666 Stari, nepozabni Ljubelj - Nedeljska dirka starodobnih motoristov, prikoličarjev in avtomobi-listov v spomin legendarnega tržiškega dirkača Mirka Hrasta je vrnila vzdušje, kije pred letom 1961 vladalo na gorski dirki po stari cesti na vrh Ljubelja. Tokrat je ljubeljsko strmino pogumno premagovalo okrog 70 motoristov in avtomobilistov, katerih konjički so morali biti narejeni pred letom 1961. Na sliki: start ob ljubeljskem predoru. • J. K. i * 11 CELJE ,_;„„_ MESTO ■hm SEJEMSKO wm—mm 31. Mednarodni obrtni sejem CELJE, 11.-20.9.1998 MGS GENERALNI POKROVITEl. kovinOtehna ogledalo slovenske uspešnosti E MERKUR Elektro center Koroška cesta 53 c, Kranj Ponudba velja od 14. do 26. septembra za Izdelke v zalogi PRODAJNI PROGRAM: Inštalacijski material • Inttalacljtki votttUki • Inštalacijske omarice • vodniki in pribor • vtikači I« spojko • okovi • Izolacijski material • varovalni elementi • transtermatorji • merilne naprave • krmilne In signalne naprave • elementi elektronike • me-rtlni Instrumenti • orotlle za ataktričarje • rausvetljava • žarnice - stikala in vtičnice • tfoeMteni • talefootki aparati In teie-lenskl prtaor • Uletenske ceatraia • antene In ariber. raztlelilci in zaicita. časovni reia)i • atreiati • etaMemetorti Ministra Gaber in Gantar na preizkušnji Ali bo zoper oba ministra vložena tudi interpelacija, se bodo poslanci Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke odločali na seji. Državni zbor bo ponovno glasoval o zakonu o denacionalizaciji. Ljubljana, 15. septembra - Izredna seja je bila sklicana na zahtevo poslancev krščanskih in socialnih demokratov: zamuda pri popotresni obnovi Posočja je nedopustna in prevelika, v ministrstvu za šolstvo in šport pa je treba sprejeti ukrepe za odpravo nepravilnosti. Na jutrišnji seji naj bi uvodoma ponovno odločali o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji, na katere je državni svet izglasoval odložilni veto, prav tako pa razpravljali o dopolnitvi zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju. Dopolnili naj bi tudi zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic plazenja tal in odpravo posledic pozebe, suše in neurja. Preveč gozdov v zasebnih rokah Državni svet navaja več razlogov za sprejem odložilnega veta na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Zadevajo predvsem 27. a člen. Večina Slovencev ne podpira vračanja gozdov Cerkvi. Po julijski javnomnenjski anketi je za vračanje gozdov v naravi le 14,6 odstotka vprašanih, za denarno nadomestilo 22,2 odstotka vprašanih in za nikakršno vračanje kar 43,5 odstotka. 27. a člen je torej v nasprotju z večinskim mnenjem. Dvom o upravičenosti izvira tudi iz razprav akademika dr. Stojana Pretnarja, ki opozarja, da je duhovščina v prvi vrsti podrejena kanonskemu pravu in šele potem slovenskim zakonom. Razpolagalna pravica ni jasna. Prav tako je sporna ali vsaj nejasna odredba dr. Antona Korošca, ki je na pragu II. svetovne vojne dodelil gozdove na Pokljuki in na Jelovici kato- LDS zavrača očitke' Svet Liberalne demokracije Slovenije je obravnaval predlagani dnevni red izredne seje državnega zbora, vključno z očitanimi nepravilnostmi v ministrstvu za šolstvo in šport. V primeru dijaka Jankoviča so bila maturitetna pravila kršena, vendar je ta primer tudi pokazal, da mehanizem nadzora nad potekom mature dobro deluje. To omogoča sistem zunanjih ocenjevalcev. Organi ministrstva so začeti primer obravnavati prej, preden je bil objavljen v javnosti. Minister v tem primeru ni odgovoren in so obtožbe predvsem politično motivirane. Svet LDS podpira prizadevanja ministra dr. Slavka Gabra in nasprotuje politizaciji primera ter objavljanje imena dijaka v javnosti, kar je kršitev pravice do zasebnosti. Matura in politizacija nakupa tiskarne, o čemer so dobili v državnem zboru vsa potrebna pojasnila, je onemogočanje normalnega dela ministrstva in ministra. Jasno je, da cilj napadov ni ministrovo delo, ampak politika, ki jo zastopa, to je laičnost javnega šolstva, najvišji cerkveni krogi pa terjajo, da je treba v šole uvesti predmet, ki bo v rokah Cerkve (učni načrti in nastavljanje učiteljev). LDS bo še naprej vztrajala pri dosedanji, na kongresu sprejeti politiki. liški Cerkvi na Slovenskem, še posebej, če se upošteva, da ni bil preklican zakon o agrarni reformi iz leta 1919, s katerim je bil določen za gozdove zemljiški maksimum v višini 200 hektarov. V blejskih in pokljuških gozdovih se je med letoma 1945 in 1990 celotna lesna masa povečala za 500 odstotkov. Če upoštevamo še infrastrukturo, bi vračanje gozdov Cerkvi pomenilo pretakanje zelo velikega bogastva iz javnih v zasebne roke. Vračanje gozdov ni pogoj, da bi cerkve lahko opravljale svojo občekoristno vlogo. To lahko izvajajo s prostovoljnim delom svojih članov in z udeležbo na javnih razpisih, ki podeljujejo koncesije za vse vrste izobraževalnih, socialnih in vzgojnovarst-venih programov. Prav tako je sporna ocena Ustavnega sodišča, ki jo je izreklo glede pretekle vloge Cerkve. Zakon pa ne govori o vlogi, ampak o izvoru lastnine. Na Brezjah, na Sveti in Ptujski gori Molitev za duhovne poklice Posebej so bili nagovorjeni kandidati za diakonat in za duhovniško posvećenje in duhovniško službo, ki začenjajo peto leto študija bogoslovja. Da bi bil zakon znova sprejet, mora zanj tokrat glasovati 46 poslancev. Absolutna in ne več navadna večina. Grehi ministrov Gantarja in Gabra Opozicijski krščanski in socialni demokrati bodo imeli glavno besedo pri razpravi o ukrepih za odpravo zamude pri popotresni obnovi objektov in pri spodbujanju razvoja v Posočju ter o ukrepih za odpravo nepravilnosti v delovanju Ministrstva za šolstvo in šport. Državni zbor je 19. maja sprejel ustrezni zakon, vendar se nad dva meseca ni ničesar zgodilo. Po dveh mesecih so težke popotresne razmere nespremenjene, v večini primerov še ni prišlo do začetka obnove objektov, prizadeti še vedno bivajo v začasnih bivališčih in čakajo na pomoč države, so zapisali predlagatelji seje. Na nedopustno zamudo so opozarjali ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Hitrejšo obnovo je zahteval tudi Klub primorskih poslancev. Občina Bovec, ki je bila v potresu 12. aprila najbolj prizadeta, je sama predlagala spremembe zakona. Obe stranki imata tudi svoje predloge za spremembo zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju. Država bi letos prispevala za Posočje še milijardo več, ljudem pa bi morali dati pri pobudi več svobode. Na 20 let naj bi podaljšali vračanje ugodnih posojil. Rešili naj bi tudi položaj zaposlenih, ki zaradi potresa ne morejo opravljati svojega dela. Za največ dve leti bi jih prevzel Zavod za zaposlovanje. Ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru očitajo predvsem dve nepravilnosti: nepravilnost pri opravljanju šolskih izpitov in sporen nakup Tiskarne Ljudske pravice. Dijaku, sinu premožnega in znanega slovenskega podjetnika, je bilo dovoljeno opravljati maturo kljub dvema negativnima ocenama. Primer je zelo razburil slovensko javnost, saj obstaja utemeljen sum, da je v tem primeru prišlo do zlorabe položaja oziroma poznanstev v visokih državnih krogih za pridobitev nematerialne koristi. Odgovorni so vedeli, da so kršili predpise, vendar je bilo tako naročeno z najvišjih instanc. Večina ravnateljev naj bi storila enako, so zapisali v SKD in SDS-Ta izjava opozarja na splošno vzdušje korupcije širšega obsega in zavestnega kršenja pravnega reda v slovenskem šolstvu ter kaže na popolni zlom pozitivnih vrednot v vrhu slovenskega šolstva. Ob tem je tudi slišati, da je to pritisk na spremembe v vrhu šolskega ministrstva in šolskem sistemu, pri čemer naj bi s pastirskim pismom sodelovala tudi rimskokatoliška cerkev. Njeni predstavniki takšen namen pastirskega pisma zanikajo. Nepravilnosti pa naj bi bile tudi pri nakupu Tiskarne Ljudske pravice za potrebe Pravne fakultete, kjer naj bi šlo za negospodarno porabo proračunskega denarja. Vsem pristojnim, tudi v državnem zboru, niso posredovali vseh potrebnih informacij. Ali bodo poslanci Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke zoper ministra Gabra in Gantarja vložili interpelaciji, še ni znano. Kot je dejal Janez Janša, se bodo o te in odločali po razpravi na sami seji* • .1.košnjek Odbor državnega zbora Ministrstvo ni krivo Ljubljana, 15. septembra - Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport je z 8 glasovi za in štirimi proti (poslanci SLS so se vzdržali, ker niso imeli stališča vodstva stranke) sklenil, da šolsko ministrstvo ni odgovorno za nepravilnosti pri maturi, v katere so bih vpleteni Branka Čižman, direktorica Centra za dopisno izobraževanje, Stane Jeraj, nekdanji uslužbenec ministrstva in Boris Kham, v.d. ravnatelja Gimnazije Jožeta Plečnika. Takšno je tudi stališče šolske inšpekcije. Brezje, 15. septembra - Blizu 4000 vernikov iz ljubljanske nadškofije se je udeležilo sobotnega molitvenega dneva za duhovne poklice v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. V soboto so molitve za duhovne poklice potekale v treh slovenskih Marijinih središčih: ob Brezjah še na Sveti in na Ptujski gori. Na Brezjah, kjer je vodil bogoslužje ljubljanski pomožni škof dr. Jožef Kvas, je bilo posebne pozornosti in molitve deležnih devet študentov bogoslovja, ki začenjajo 5. leto šolanja in bodo čez eno leto postali diakoni, nato pa novomašniki oziroma duhovniki. Vsi so ponovno izrekli "hočem" za duhovniški poklic, v katerem pa morajo, kot je dejal škof, spoznati sončne in senčne plati ter se odloČiti povsem svobodno. Škofove zahvale pa so bili deležni verniki in vsi duhovniki, redovniki ter služabniki, ki pomagajo oltarju in Cerkvi. Ob tem je izrekel željo, da bi se vsi, ki jih Bog kliče v duhovniški poklic, resnično odzvali, saj je število duhovnih poklicev znamenje, ali je Cerkev še živa ali ne. Slovenska Cerkev živi, čeprav je napadana in ovirana, je dejal škof in pozval k edinosti slovenskih kristjanov. Na sliki: škof pozdravlja bodoče novomašnike. * J. Košnjek Varuhovo poročilo pred svetniki Ljubljana, 15. septembra - Predsednik Tone Hrovat je za jutri, 16. septembra, opoldne sklical 15. sejo državnega sveta. Za sejo je predlagan zanimiv dnevni red. Svetniki naj bi obravnavali lansko poročilo varuha človekovih pravic o stanju človekovih pravic in svoboščin v Sloveniji. Čeprav opozarja varuh na resne probleme, so marsikje na njegova opozorila gluhi. Na dnevni red je predlagana zahteva za oceno ustavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o* ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Na ta zakon so namreč" mnoge pripombe, saj je državni zbor marsikje ravnal mimo volje volivcev. Državni svet naj bi sprejel mnenje k predlogu zakona 0 pokrajinah s tezami za normativno ureditev. Ustanavljanje pokrajin bo kmalu pomembna tema, predlogi pa so različni, tako glede števila kot pristojnosti pokrajin. Svetniki naj b» obravnavali tudi predlog zakona glede odpisa neplačanih povračil za obremenjevanje voda. • J.K. I1KRS flESTRTT efif Afi UrednBka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor. Marko Valjavec / Odgovorna ■■J5 IB*u\Icyj Uiioo Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik.!"^ I Istannvitpli in i^Himtpli- VoleJak'Cvct0 ZaPlotnilL>l)anica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: M^'d, E. usianovueij in lzudjdiuj. Kranj f m. DEI0. TČR m iasopis()V jn .. d d L.ub,jana / UredniJtv0 ^ t^mo trženje. Zoisova , Kranj te|efon. 064^23-111, teleta* 064fl2Wn'l7- Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda o • ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naroćnina 150 DEM: Oglasne storn KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI11/27-92) / CENA IZVODA: 140 Sit (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). ___; Redek primer na Gorenjskem Voda v vas ne priteče, ampak se pripelje Če je bila še v petdesetih letih "voda iz pipe" velik luksuz, je danes to vsakdanja potreba. Vprašanja, ali pri vas imate (dobro) pitno vodo, sodijo v preteklost, le še v marsikateri odročni vasici, med njimi so tudi Praproče, kamor gasilci zaradi oporečnega domačega vira že dobra dva meseca vozijo vodo s Posavca, je takšne in podobne pogovore, žal, slišati tudi v sedanjosti. V Prapročah, kjer se s pitno vodo oskrbujejo iz vaškega vodovoda, že vrsto let ob vsaki manjši suši občutijo pomanjkanje pitne vode, krajani pa so očitno že dlje časa pili tudi tako slabo, oporečno vodo, da je zdravstveni inšpektorat letos izdal radovljiški občini odločbo, po kateri mora vasi zagotoviti zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode. Odtlej dalje ljubenskš in radovljiški gasilci vsak teden od šestkrat do desetkrat peljejo pitno vodo s Posavca v zbiralnik v vasi Brdo, vaščani Praproč pa se sprašujejo, kakšna bo oskrba z vodo pozimi, ko bo makadamska cesta tudi zasnežena in ledena in bodo zmrzovale cevi, po katerih zdaj polnijo zbiralnik vode. Lani zgrajeni zbiralnik na Brdu čaka na vodo iz doline. Krajani Praproč, vasice v krajevni skupnosti Ljubno, na meji med radovljiško in tržiško občino, se s pitno vodo oskrbujejo iz vaškega vodovoda oz. iz zajetja, ki je - podobno kot tudi zbiralnik za vas Brdo - na neprimerni lokaciji, saj so nad območjem zajetja kmetija s stanovanjsko hišo, hlevom in gnojiščem ter kmetijska zemljišča, ki jih lastniki tudi gnojijo. Ker je studenec premalo izdaten, tudi 30 kubičnih metrov veliki rezervoar, vkopan v pobočje vasi Brdo, v sušnem obdobju ne zagotavlja dovolj pitne vode in jo je treba v cisternah dovažati iz doline. Običajno se je to zgodilo poleti, včasih pa tudi pozimi. Ce so se v vasi, kjer se s pitno vodo oskrbuje 26 prebivalcev, trideset glav velike živine in sto ovac, že nekako navadili na pomanjkanje v sušnem obdobju, so veliko bolj zaskrbljeno spremljali laboratorijske preiskave, ki so jim dokazovale, da voda ni več primerna za pitje. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj so vzorci vode, ki so jih v zadnjih sedmih letih vzeli za bakteriološko in kemijsko analizo, večinoma neustrezni. Tudi vzorec, ki so ga vzeli novembra lani, ko bi glede na naravne razmere (nizke temperature, obdobje brez padavin) pričakovali najboljše rezultate, ni ustrezal pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, izvid enega od letošnjih vzorcev pa Je pokazal v njej'od 60- do 100-Krat preveliko število mikroorganizmov. V "dogajanje" je posegel Nravstveni inšpektorat. Ker je po zakonih o lokalni samoupravi, o varstvu okolja in 0 gospodarskih javnih službah za oskrbo z zdravstveno ustrezno P'tno vodo odgovorna občina, ji Je radovljiška izpostava zdravstvenega inšpektorata februarja 'etos izdala odločbo s petimi ukrepi. Po tej odločbi mora radovljiška občina do 4. novem-pfa prihodnje leto vodovod raproče priključiti na javni v.odovod, porabnikom zagotovi- 1 za pitje in higienske potrebe najmanj 21 kubičnih metrov zdravstveno ustrezne pitne vode na dan, predložiti zdravstvenemu inšpektoratu pogodbo o oskrbi s pitno vodo v vasi in do ureditve oskrbe skrbeti za mesečno vzorčenje pitne vode iz obstoječega vodovoda Praproče, vaščanom Praproč pa je "naložil", da morajo vodo pred pitjem in uporabo za pripravo živil prekuhavati tako, da vre dvajset minut. Ker občina dveh inšpekcijskih ukrepov očitno ni vzela dovolLzares, ji je zdravstveni inšpektorat potlej izrekel več sklepov, po zadnjem bi morala plačati deset milijonov tolarjev denarne kazni, zagrozil pa ji je s še enkrat višjo kaznijo, če nalog ne bo uresničila. Občina se je na sklepe pritoževala in po zatrjevanju Marka Marklja iz občinske uprave dosegla, da je republiški zdravstveni inšpektorat julija ustavil vse nadaljnje postopke glede vzorčenja pitne vode vaških vodovodov, med katerimi je tudi vodovod Praproče, in s tem tudi izvršbo za plačilo denarne kazni. V Praproče voda od začetka julija ne teče, ampak jo v tamkajšnji zbiralnik vsak teden s Posavca dovažajo gasilci. Kot je povedal Mitja Mladenovič, predsednik gasilskega društva Ljubno, je Jo za prostovoljno društvo s 3.000-litrsko cisterno Marjetka Ažman - Žvokelj, predsednica krajevne skupnosti Ljubno in s tremi oz. štirimi usposobljenimi šoferji prevelik zalogaj, zato jim pomagajo tudi radovljiški gasilci, ki imajo vozilo z večjo, 5.500-litrsko cisterno. Če vodo vozijo sami, jo morajo peljati tudi desetkrat na teden, običajno jo ob četrtkih, ob pomoči radovljiških je dovolj od šest do osem voženj. Ker zbiralnik na Brdu ni povsem ob cesti, ga lahko napolnijo le tako, da potegnejo okrog 150 metrov cevi. Račune jim plačuje občina, na mesec znaša to okrog sto tisoč tolarjev, predvsem pa jih skrbi, kako bo z dovažanjem vode pozimi. "Posledice občutimo tudi v Ljubnem," pravi Mladenovič in poudarja, da takrat, ko iz zbiralnika na Po-savcu odvzamejo vodo za potrebe Praproč, najvišje ležeče hiše v vasi za nekaj ur ostanejo brez vode. Le kaj bo z vodo pozimi?! Še bolj kot ljubenski in radovljiški gasilci so zaskrbljeni vaščani Praproč. Domačinka Marjetka Ažman - Žvokelj odkrito prizna, da je prevzela funkcijo predsednice krajevne skupnosti Ljubno tudi zato, da bi rešila dva velika problema v vasi - oskrbo s pitno vodo in asfaltiranje približno dva kilometra dolgega odseka makadamske občinske ceste od Ljubnega do Praproč. "Čeprav sem se za to veliko prizadevala, mi ni uspelo," ugotavlja in dodaja: "Smo majhna vas, na obrobju občine in nekako pozabljeni, odrinjeni..." Podobnega mnenja so tudi ostali vaščani. Anton Resman Anton Resman, ki je z dvajsetimi govedi v hlevu največji kmet v vasi, se čudi razmišljanjem nekaterih, da vode, ki jo gasilci dovažajo v Praproče, ne bi smel uporabljati za napajanje živine. Marjan Brejc Naj jo vodim k vaškemu koritu, v katerem je voda ob neurjih običajno umazana, v sušnih dneh pa jo rado zmanjka, se sprašuje. To bi bil za kmetijo korak nazaj, pravi in poudarja, da tudi živina potrebuje dobro, neoporečno vodo. Marjan Brejc je povedal, da vode iz vaškega cevovoda ni nikoli pil same, ampak ji je vedno kaj dodal. Ko jo je letos spomladi vozil na pašo, je sam ovohal, da nenavadno zaudarja. Kasnejše analize so potrdile njegov sum, daje voda oporečna in neprimerna za pitje. Poldka Hmeljak je povedala, da je spomladi verjetno /aradi oporečne vode imela zdravstvene težave, tudi njo pa skrbi, kako bo pozimi. Kaj če bo voda iz zajetja še naprej zdravstveno neprimerna in kaj če gasilci he bodo mogli polniti zbiralnika s kakovostno vodo s Posavca?! Domačine ne moti, da so se v Radovljici lotili obnove letnega kopališča, seveda pa si želijo, da bi tudi reševanje njihovih problemov prišlo čimprej na vrsto. Hvaležni so ljubenskim in radovljiškim gasilcem za pomoč, prav tako tudi Čebavsovim iz Ljubnega in Sajovčevim z Brda, ki med polnjenjem rezervoarja dovolijo uporabo njihovih zemljišč. "Obveznost bomo izpolnili v pogodbenem roku" Radovljiška občina, ki ni ne lastnica in ne upravljalka vaškega vodovoda, le po zakonih je odgovorna za oskrbo prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo, je za rešitev problema že novembra predlani sklenila s sosednjo tržiško občino pogodbo, po kateri je Radovljica prispevala pet milijonov tolarjev, občina Tržič pa mora v treh letih od podpisa pogodbe, to je do 4. novembra prihodnje leto, zagotoviti za potrebe Praproč Poldka Hmeljak trideset kubičnih metrov pitne vode na dan in zgraditi cevovod v naselju Brdo. Kot je povedal tržiški župan Pavel Rupar, bo občina obveznost zanesljivo izpolnila v pogodbenem roku, verjetno pa že spomladi prihodnje leto, ko naj bi kakovostno pitno vodo pripeljali tudi do vasi Brdo. V Komunalnem podjetju Tržič so povedali, da so na Brezjah pri Tržiču že naredili poskusni vrtini, ki obetata zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode. Zdaj se z lastniki zemljišč dogovarjajo o možnosti izdelave končne vrtine, iz katere bi voda tekla v že zgrajena zbiralnika. Odtod naj bi jo speljali do približno tri kilometre oddaljenega Brda, kjer so že lani postavili slo kubičnih metrov velik zbiralnik, iz katerega naj bi oskrbovali tudi vas Praproče. Del cevovoda skozi Brezje so že naredili, proti Hudem naj bi ga predvidoma še letos hkrati s posodobitvijo ceste, ostalo pa prihodnje lelo. Novega vodovoda se ne veselijo le v Prapročah, ampak tudi na Brdu. Ko je domačin Franc Sajovic, nekdanji direktor tržiške kmetijske zadruge, ob koncu avgusta dal v analizo vzorec vode, so v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj ugotovili, da v ničemer ne ustreza predpisanim merilom. Skupno število mikroorganizmov v mili-litru je bilo 2.5-krat oz. 3-krat večje od dovoljenega, pri dveh merilih je bilo odstopanje več kol l()-kratno. • C. Zaplotnik OD PETKA DO TORKA AMZS V kranjski bazi Avto-moto zveze Slovenije so nam povedali, da so morali minuli konec tedna 27 gorenjskim voznikom njihova vozila odvleči, 7-krat so priskočili na pomoč ob manjših okvarah in vozila popravili tam, kjer so se pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali po prometni nesreči, ki se je pripetila na Laborah in sicer so avtomobil, ki je pristal na strehi, postavili nazaj na kolesa, ter sanirali cestišče. Ponovno so pohiteli v olimpijski bazen, kjer se je razadi del v kleti oglasil javljalec požara. Kranjski gasilci pa ponovno opozarjajo na razne ovire, zaradi katerih je marsikdaj onemogočen dostop do krajev požarov njihovim intervencijskim vozilom. Tako se je zgodilo tudi v soboto, ko je gorelo v stanovanju v Šestem, nadstropju ulice Lojzeta Hrovata 1. V stanovanju se je zaradi dima, ki je prihajal zaradi tlenja posteljnine in pohištva, zadušila ženska. K sreči večjega požara ni bilo, sicer bi se prav zato, ker z večjimi vozili niso mogli do bloka, ta lahko kaj hitro razširil na sosednja stanovanja. Na pomoč so jih poklicali tudi po prometni nesreči, ki se je pripetila na letališču v Lescah, vendar njihova pomoč ni bila potrebna. V zid pa se je zaletel voznik z vozilom na cesti Kranj - Naklo pri odcepu za Stratiinj, vendar ko so do avtomolbila prihiteli kranjski gasilci, voznika v njem ni bilo vcČ. Iz vozila se je močno kadilo, saj je zaradi visokih obratov zavrela voda. Gasilci so odklopili akumulator. Gasilci Industrijskega PG društva Lio in Jelovica so skupaj s PDG Škofja Loka opravili gasilsko vajo. Jeseniški gasilci so prejeli obvestilo, da na železniški postaji Lesce gori lokomotiva. Ob prihodu njihove enote so požar Že pogasili gasilci iz Radovljice. Opravili so še gasilsko stražo v hali Podmežaklji med hokejsko tekmo. Opravili so še en prevoz z rešilnim avtomobilom. NOVOROJENČKI V Kranju se je minuli konec tedna rodilo 6 dekličin 5 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 4.200, najlažja pa 3.050 gramov. Na Jesenicah pa tokrat niso rojevali. LlRGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice no imeli na internem oddelku 56 urgentnih primerov, na kirurgiji 163, na pediatriji pa 13. TURIZEM Na Bledu je bilo v soboto 1941 gostov po hotelih, v kampu Zaka pa 59. V Bohinju so bili konec tedna hoteli zasedeni kar 83-od-stotno, skoraj poln je tudi Hotel Špik v Gozd Martuljku, v kampu vztraja 8 gostov. V Kranjski Gori pa je bilo konec tedna 1000 gostov, večinoma tuji. ■co« i /POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE =SSr TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESN1CA 81 7577 IZ GORENJSKIH OBČIN Ljubitelji Bleda so zborovali Bled - Zanemarjanje naravnih vrednot Bleda, odstranjevanje značilnih objektov in vedut, nerazumljivo prostorsko poseganje in odtujevanje od prvobitnosti je spodbudilo nekatere domačine in redne obiskovalce Bleda k razmišljanju o ustanovitvi društva, v katerem bi vsi ljubitelji Bleda dobili možnost, da s svojimi idejami, znanjem in organizacijskimi sposobnostmi pripomorejo k oblikovanju prihodnjega razvoja kraja in njegove okolice. Zamisel je bila dobro sprejeta in osemnajst posameznikov z Bleda in iz drugih slovenskih krajev je januarja predlani ustanovilo društvo Ljubitelji Bleda, ki ima zdaj že 93 članov. V četrtek so se v novi kino dvorani na Bledu sestali na prvi skupščini, na kateri so sprejeli osnovne smernice delovanja društva in za predsednika izvolili arhitekta Boštjana Fuersta z Bleda. Društvo se bo zavzemalo predvsem za kakovostne razvojne spremembe na Bledu in za ohranitev naravne dediščine. • CZ. Seja bohinjskega sveta O izjemnih posegih na prvo območje Bohinjska Bistrica - Občinski svet bo na jutrišnji seji obravnaval spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine, s katerimi naj bi dovolili tudi nove izjemne posege na prvo območje kmetijskih zemljišč. Na dnevnem redu so tudi poročilo o vzdrževanju javne razsvetljave v občini, prošnja turističnega podjetja Alpinum za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letos, imenovanje občinske volilne komisije za volitve župana ter članov občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti, rebalans občinskega proračuna, predlog odloka in pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest. Svet se bo seznanil tudi s sklepom skupščine podjetja Kobla - žičnice, turizem, gostinstvo, d.o.o., ki je zadolžila direktorja Cirila Koselja in predsednika skupščine Stanislava Žena, da sodelujeta z občino Bohinj pri pripravi javnega podjetja. • CZ. Seja radovljiškega sveta O plinovodu in odlagališču odpadkov Radovljica - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal na prvi seji po poletnih počitnicah. V osrednjih točkah dnevnega reda bo obravnaval plinifikacijo v Radovljici, priprave na izgradnjo centra za ravnanje s komunalnimi odpadki za potrebe radovljiške, blejske in bohinjske občine ter spremembe prostorskih sestavin družbenega plana, s katerimi naj bi zemljišča na območju športnega letališča Lesce tudi formalno namenili za šport in rekreacijo in v Mošnjah dovolili izjemni poseg na kmetijsko zemljišče. Svet bo razpravljal tudi o spremembah statuta občine, o kategorizaciji občinskih cest, načinu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter o izvajanju gospodarskih javnih služb s podelitvijo koncesije. • CZ. Izkoriščanje vodotokov za električno energijo Bled - Vlada je pred kratkim izdala uredbo o koncesijah za izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov za proizvodnjo električne energije, med drugim tudi za vodotoke Sava Bohinjka (na Mlinščici), Radovna, Jezernica, Hobovščica in LeŠanščica. LJredba določa pogoje za podeljevanje koncesije in tudi okoljevarstvene pogoje, pod katerimi je dovoljeno odvzemati vodo za proizvodnjo električne energije. Koncesija se na podlagi javnega razpisa podeljuje za trideset let, o izbiri pa odloča vlada z upravno odločbo. • CZ. Ladu in Hanziju v spomin < A JL.:. ._ L Lado Torkar f Ivan Zupan - Hanzi Kranj, 14. septembra - Minuli teden smo se poslovili od dveh naših nekdanjih sodelavcev, ki sta sklenila življenjsko pot. Po dolgi bolezni je umrl naš nekdanji komercialist Lado Torkar, ki je bil od leta 1969 do leta 1989 najprej stalno, nato pa honorarno zaposlen pri Gorenjskem glasu. Umrl pa je tudi Ivan Zupan - Hanzi, ki je bil dolga leta stalni in honorarni sodelavec tako Gorenjskega glasa kot Gorenjskega tiska. Lado Torkar je bil eden izmed naših najboljših in najbolj prizadevnih komercialistov, ki je v prvih desetletjih izhajanja našega časopisa neutrudno zbiral oglase in po vsej Gorenjski pridobival nove naročnike. Peš ali z avtobusom je hodil od kraja do kraja in opravljal svoje delo z zavidanja vredno predanostjo svojemu delu - z zavzetostjo, ki je bila in je še vedno lahko zgled številnim mladim sodelavcem. Čeprav ob tedanjem skromnem zaslužku sta z Ženo Antonijo poskrbela, da so vsi otroci študirali in so danes vsak na svojem področju cenjeni strokovnjaki. Ivana Zupana - Hanzija pa so poznali vsi Kranjčani, saj je s svojo živahnostjo in nasmehom vsakomur, ki ga je zjutraj srečal, polepšal dan. Hanziju ni bil pomemben delovni urnik, saj je bil za delo vedno na razpolago. Skupaj s sodelavci je v nočnih in zgodnjih jutranjih urah poskrbel, da je bil Gorenjski glas vedno pravočasno na pošti, od koder so ga raznosili po vsej Gorenjski. Hanziju smo zaradi njegovega pristnega in prisrčnega odnosa do soljudi, njegove stalne pripravljenosti, da pomaga, imeli vsi radi. Oba naša nekdanja sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. • Gorenjski glas Naložba vredna 15 milijonov mark Leto dni do termalnih bazenov? V Kranjski Gori pripravljajo investicijske projekte in analize za čimprejšnjo gradnjo termalnih bazenov. Kranjska Gora, 14. septembra - Pri Zavodu za promocijo turizma dela ekipa strokovnjakov, ki pripravlja projekte za termalne bazene, ki naj bi jih Kranjska Gora dobila leta 2000. Ko so v Kranjski Gori končali z vrtanjem za termalno vodo, je Zavod za promocijo turizma ustanovil gradbeni odbor, ki bo vodil vse nadaljnje aktivnosti pri izgradnji termalnih bazenov. Predsednik odbora je inž. Vinko Pogačnik, ki bo v naslednjih mesecih skupaj s strokovnjaki pripravil tržne in ostale analize in prijekte za gradnjo termalnih bazenov. Vrtali so do globine 2200 metrov, a vodo, ki ima okoli 20 stopinj Celzija, so odkrili le v zgornjih plasteh. Ima pretoka liter na sekundo in jo bo treba doogrevati. Kako, na kakšen način, kako velike termalne bazene naj bi zgradili, bodo pokazale strokovne analize. Predvidevajo pa, da bodo zgradili do tisoč kvadratnih metrov bazenskih površin in spremljajočih prostorov, kot so savne in drugo. Računajo, da bi termalna kopališča v Kranjski Gori sprejela 250 kopalcev na dan. Terme Kranjska Gora bodo zahtevna naložba, večinoma pa jih bodo financirali zasebniki, kranjskogorsko turistično gospodarstvo in občina. Občina je udeležena s proračunskimi sredstvi, saj je tako lahko vpliva na izgradnjo termalnih bazenov, ki jih zaradi sedanje skromne turistične ponudbe Kranjska Gora nujno potrebuje. Ko bo znan in sprejet investicijski program, izdelani izvedbeni projekti, pripravljena tržna analiza, lokacija ter viri financiranja, bodo naprej začeli s črpalnim preizkusom in opremo vrtine. Treba bo izbrati pravilen in najbolj učinkovit sistem ogrevanja. Ocenjujejo, da bodo za naložbo namenili od 10 do 15 milijonov nemških mark, delničarji pa se bodo odločili, ali bodo povečali svoj delež ali pa posikali tudi druge soinvestitorje. Izgradnja kranjskogorskih termalnih bazenov naj bi trajala približno leto dni in bi tako v naslednjem tisočletju Kranjska Gora že dobila termalne bazene in tako obogatila svojo turistično ponudbo. • D.S. 29. seja občinskega sveta občine Naklo Največ nesoglasja zaradi reklamnih znakov Potrebna bi bila sprememba Odloka o neprometnih in reklamnih znakih ter oglaševanju v občini. Naklo, 14. septembra - V četrtek ob 18. uri so se na 29. seji sestali nakelski svetniki. Na dnevnem redu so imeli 13 točk, največ časa pa so namenili poročilu odbora za gospodarstvo, osnutku odloka o določitvi pomožnih objektov v občini ter prizidku za potrebe ambulante za nujno medicinsko pomoč Zdravstvenega doma Kranj. Predlog spremembe in dopolnitve planske in prostorske dokumentacije obsega spremembe namembnosti sedmih zemljišč, katerih lastniki so na občino naslovili pobudo za tako spremembo. Gre za spremembo kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Večinoma so to taka zemljišča, ki v naravi mejijo na naselje ter ne predstavljajo pomembnega poten- ciala za kmetijsko rabo. V treh primerih pa sprememba plana predstavlja spremembo načina urejanja, zemljišč. Praviloma gre za izločitev posameznih parcel iz kompleksnih območij urejanja za katere je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega akta. Svetniki so ta predlog sprejeli, poleg tega pa so potrdili tudi: odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega leta 1989, odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje Kranja ter odlok o spremembah in dopolnitvah prozorskih ureditvenih pogojev za Dobrave. V tej točki so svetniki potrdili tudi preoblikovanje stavbnega zemljišča 214/2 in 214/3 k.o. Pivka. Slo je namreč samo za takšno preoblikovanje, da bo možna gradnja nadomestnega stanovanjsko - turističnega objekta. Naslednja točka, ki so ji svetniki posvetili precej časa, je bilo poročilo Odbora za gospodarstvo. Najprej so spregovorili o Poslovno inovacijskem centru, ki naj bi bil v pomoč vsem podjetnikom, ki odpirajo svoje podjetje. Občina bi za to morala nameniti 513 tisoč tolarjev. Vendar pa so svetniki potrdili sklep, da se pobuda zaenkrat še ne sprejme. Svetniki so odobrili tudi denarno pomoč v višini 200 tisoč tolarjev Matjažu Kleindin- stu. Obravnavali so tudi pripombe na Odlok o postavitvi neprometnih in reklamnih znakov ter oglaševanju v občini in Odlok o komunalnih taksah. Potrdili so znižanje izhodiščne vrednosti točke za reklamne table iz 12 na 6 tolarjev. S tem želijo doseči, da po vasi ne bi bilo toliko reklamnih tabel, ampak bi se posamezniki podjetniki združili. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo potrebno ustvariti red in predpisati enotne reklamne table v občini-Šele po dodatnem tolmačenju in drugem glasovanju pa so svetniki potrdili sklep, da so društva, organizacije in registrirane politične stranke iz območja občine Naklo oproščene plačevanja komunalne takse. • P. B. Izredna seja občinskega sveta v Železnikih Priprave na volitve: nikoli ni prezgodaj Občinski svet v Železnikih je sprejel vse potrebne dokumente za prihodnje lokalne volitve, le še na datum morajo počakati Železniki, 14. septembra - Z uradnimi pripravami na volitve so kot prvi na Gorenjskem najbolj pohiteli v občini Železniki, kjer so v četrtek na izredni seji sprejeli vse potrebne dokumente. Zelo dobesedno so vzeli navodilo državne volivne komisije, da je potrebno s pripravami pričeti takoj, pred objavo pa morajo počakati še na datum volitev, ki še ni določen. Medtem ko predsednik državnega zbora Janez Podobnik še ni objavil razpisa lokalnih volitev, na katerih naj bi volili nove župane in občinske svete (kot najverjetnejši datum se omenja 22. november), pa so po navodilih republiške volilne komisije po občinah že stekle priprave na te volitve, na katerih bodo volili tudi nova vodstva krajevnih skupnosti. Če v občini v zvezi z oblikovanjem novih občin, ali spreminjanjem območja občin ni bilo sprememb, in če se tudi niso odločili za spreminjanje krajevnih skupnosti, lahko pri teh volitvah le ponovno potrdijo volilne dokumente za volitve pred štirimi leti, sicer pa jih čaka nekaj več dela. V občini Železniki sprememb ni bilo, so pa svetniki, kar se tiče pravil delovanja, zelo natančni, in to je tudi verjetni vzrok za to, da so tudi pohiteli. Za volitve župana in svetnikov so potrdili, kot pred štirimi leti 3 volilne enote: I.: mesto Železniki, razen Češnjice, kjer bodo volili 7 svetnikov; II.: vasi Selca, Dolenja vas, Studeno in Češnjica, kjer bodo volili 5 svetnikov; in III.: vasi Davča, Držgoše-Rudno, Sorica, Zali Log, Martinj vrh, Podlonk, Prtovč, Potok, Ojstri vrh, del Davče, Smoleva, Osojnik, Ravne, Torka in Zala, kjer bodo tudi volili 5 svetnikov. Posebno zanimivo je, da so hkrati, že na začetku volivnih priprav določili tudi pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v tej občini, saj očitno tudi tega ne želijo prepustiti stihiji, predvsem pa zagotoviti, da se po volitvah vse pospravi. Ker vsake volitve tudi nekaj stanejo so se na samem začetku dogovorili tudi za višino povračil stroškov predvo-livne kampanje, in sicer: po 60 tolarjev na dobljen glas pri volitvah svetnikov, in po 40 tolarjev v prvem krogu in 20 tolarjev v drugem krogu za glas pri volitvah župana. Vse navedeno je tretjina možne finančne podpore, kot jih določa zakon. Za krajevne volitve novih vodstev krajevnih skupnosti, ki jih razpisuje župan, in naj bi bile hkrati z občinskimi, so prav tako vse pripravili. Od vseh šestih krajevnih skupnosti so pridobili soglasja za sklep o številu članov sveta krajevne skupnosti in določitvi volilnih enot, pri čemer bodo v KS Železniki volili U članov v 9 volilnih enotah, v KS Selca 9 članov v 6 volilnih enotah, v KS Dražgoše-Rudno 7 članov v 3 volilnih enotah, v KS Davča 7 članov v eni volilni enoti, v KS Sorica 7 članov v eni volilni enoti in v KS Dolenja vas tudi 7 članov v eni volilni enoti. Občinski svet se je s temi predlogi, ki jih je dobil v vednost, strinjal, objaviti jih bo mogoče, ko bo znan datum volitev. Ker je bila to izredna seja, drugih točk, razen priprav na volitve, na dnevnem redu ni bilo. Pod razno pa so spregovorili o dveh zahtevnih "zalogajih", ki še čakata občinski svet v tem mandatu: novi zakonodaji o lokalnih skupnostih bo potrebno prilagoditi občinski statut in temeljito se bo potrebno dogovoriti o zavrnjenih predlogih za spremembo prostorskega dela družbenega plana na ravni države. • Š. Zargi Praznovanje v občini Vodice Razstava, igre, zabava Tekmovanje gasilcev in druženje z Gorenjskim glasom v Selu pri Vodicah bo konec tedna. Vodice, 14. septembra - Prazničnega razpoloženja minuli petek v občini Vodice ni zmotil dež, kot ga je prejšnjo soboto. Prav zaradi slabega vremena so namreč prireditelji vse sobotne prireditve izpred tedna dni ob občinskem prazniku prestavili na minuli petek. Tokrat pa je bila ob živahnem družabnem in športnem živžavu pri šoli v Vodicah, kjer so se med drugim pomerili tudi župani, svetniki oziroma poslanci in člani Prosvetnega društva Vodice v malem nogometu, v šoli odprta tudi zanimiva prodajna razstava mineralov, s svojimi likovnimi deli pa so se predstavili tudi najmlajši iz vrtca. Petkov večer pa so sklenili Vlado Kreslin in Beltinška banda. Napovedanega tekmovanja gasilcev in druženja z Gorenjskim glasom potem v soboto ni bilo. Prireditelji so se odločih (in prav so naredili )s da bosta tekmovanje gasilcev in prireditev ta konec tedna. Več m natančneje bomo pisali v Gorenjskem glasu v petek. Sicer pa je bila v okviru prirediti za občinski praznik v nedelj0 dopoldne v vasi Vesca tua> blagoslovitev kapelice. Na sliki: Razstava v osnovni Šoli Vodice, ki so jo odprli petek. • A. Ž. Otvoritev asfaltirane ceste v Jarčje Brdo in Mlako ii Jarčje Brdo in Mlaka sta sedaj v Evropi! V petek so slovesno odprli asfaltirani odsek ceste Javorje - Luša na meji Občin Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane, k izgradnji pa bo prispevalo tudi kmetijsko ministrstvo. škofja Loka, 14. septembra - Kako pomembna je asfaltirana cesta za prebivalce hribovskih vasi, je lepo pokazala petkova otvoritev 1400 metrov dolgega odseka ceste med Lušo v Selški dolini in Javorjami v Poljanski dolini. Praktično vsi prebivalci dveh vasi Jarčjega Brda in Mlake so se zbrali in poveselili, saj so po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili gladko pot "v svet". Ta cesta je tudi primer dobrega sodelovanja med dvema občinama, na pomoč pa bo priskočila tudi država. Verjetno malokdo na širšem Gorenjskem ve za dve skromni Vasici na pobočjih Starega vrha Jarčje Brdo in Mlaka, razen morda tistih, ki so se na kateri od dobro znanih kmetij odprtih vrat že kdaj gostili. V Petek so nam povedali, da je lega teh vasi tako "nesrečna", daje v obe dolini - Poljansko in Selško, daleč, kar pomeni veliko dolgih poti, in ob majhnem številu prebivalcev ni nič čudnega, da so morali na asfalt tako dolgo čakati. V Mlaki je namreč le 8 domačij, v Jarčjem Brdu pa samo le 3, zato so morali biti seveda prispevki ljudi v denarju in delu veliki. In še ena "oteževalna okoliščina" je bila: cesta poteka po teritoriju dveh občin: 600 metrov v občini Škofja Loka in 800 metrov v občini Gorenja vas -Poljane, zato je bilo potrebno tudi medobčinsko dogovarjanje. Lani se je tudi pri tej investiciji pokazala rešitev: ob pripravljenosti obeh občin in krajevnih skupnosti Javorje in Sv. Lenart, pripravljenosti in prizadevanju prebivalcev, je pomoč obljfcibilo tudi ministrst- Janez Pelipenko, predsednik KS Javorje: "Danes sicer moramo priznati, da bomo zapili nekaj, kar še nt plačano, vendar sem prepričan, da bodo vsi, ki pri tem sodelujemo, izpolnili svoje obljube. Ta odsek ceste je namreč skupni projekt dveh občin, dveh krajevnih skupnosti, in potem, ko smo s to cesto dolgo odlašali, se je le našla rešitev. Posebno zaslugo imajo seveda krajani sami, tako z delom, kot tudi denarnimi prispevki, in zagotovim lahko, da bo imelo dokončanje te ceste med Selško in Poljansko dolino tudi prihodnje leto v naši krajevni skupnosti vso prednost." vo za kmetijstvo iz programa CRPV (celostni razvoj podeželja in vasi) in za investicijo, ki bo vredna blizu 20 milijonov tolarjev (končnega obračuna še ni) bodo prispevali: občina Gorenja vas -Poljane dve petini, občina Škofja Loka eno petino, krajani eno petino in eno petino ministrstvo. 1400 metrov novega asfalta je četrta faza del na 8 kilometrov dolgi cesti med Javorjami in Lušo in za prihodnje leto jim ostane še približno kilometer, pa bodo tudi tod, kot so na slovesnosti večkrat omenili, z asfaltom povezani Poljanci in Selčani. Kako veliko pomeni nova cestna pridobitev tem prebivalcem, je pokazala tudi petkova slovesna otvoritev, kjer so se zbrali praktično vsi in poleg kulturnega programa pripravili pravo gostijo. Za posebno dobro razpoloženje so poskrbele "Žene izpod Blegoša", ki so v skeču zgovorno povedale, da se tudi v te vasi selijo moderni načini življenja. Cesto so z rezanjem traku družno odprli gorenjevaško-poljanski župan Jože Bogataj, škofjeloški župan Igor Draksler in predstavnik ministrstva za kmetijstvo g. Horvatič, blagoslovil in zaželel varno vožnjo pa župnik iz Javorij Vojko Seljak. Vsi so si zaželeli, da bi bil to prispevek k oživitvi in pomladitvi teh krajev. • Š. Žargi 28. srečanje narodnih noš v Kamniku Predstava oblačenja in vesela paša za oči tradicijo je delno potrdilo tudi vreme, vendar praznične predstavitve oblačenja in veselih srečanj narodnih noš, ni skalilo. Še najbolj je ponagajalo Dušanu Mravljetu in Miru Kregarju. Kamnik, 14. septembra -Kamnik se je še enkrat potrdil z 0rganizacijo ene največjih in po stažu najbolj častitljivih prired-•tev. v petek popoldne so se namreč začele prireditve v °kviru letošnjih 28. dnevov nar-°dnih noš, sklenili pa so jih v nedeljo popoldne s tradicional-n° povorko skozi Kamnik. . Praznično in veselo dogajanje hkrati ob tradicionalnem Sreeanju narodnih noš s predstavitvijo oblačilnega izročila 12 sredine 19. stoletja so sPremljale različne kulturne Pnreditve, med njimi tudi razšla slik Poldeta Miheliča v galeriji Veronika. Obogatilo je etošnje dogajanje športno rnerjenje moči dveh ultramara-°ncev. Dušan Mravlje je nam- c v 24 urah naskakoval svoj Mk°rd iz leta 1991, kolesar \r° Kregar pa v 24-urni .°znji rekord Primoža Čerina pred dveh let. Seveda ni man- a,° stojnic z raznovrstno ( onudbo in za veselo razpo-t ^eme je vsak večer skrbel drug ansambel. Pohvala tradicijsko sodelovanje pa živ , uStvu za gojitev malih H- ali Kamnika, Domžal in pJengša, ki je tudi letos h Pravilo zanimivo razstavo in rat-i poskrbelo za streho za je prireditev Narodne noše postala del Kamnika, ki se ji zato ne sme in ne more odreći. Zato gre pohvala vsem, ki so tudi minuli konec tedna poskrbeli za predstavitev izročila oblačenja in za barvito veselo pašo za oči. • A. Žalar dvo in štirinožne pernate in dlakave prijatelje. Nošo, pesmi in plese so predstavljale različne skupine v soboto popoldne, še posebej celovito Akademska folklorna skupina France Marolt. Osrednja prireditev, ki vsako leto ne le zbere številne narodne noše, ampak tudi obiskovalce, je bila v nedeljo popoldne, ko se je predstavilo 58 noš iz različnih krajev Slovenije in kasnih 500 v noše oblečenih udeležencev sprevoda, ki so se podali skozi Kamnik na konjih. zapravljivčkih, kmečkih vozovih ali pa peš z marelatni, cekarji in nageljni z rožmarinom. Njihov korak pa so odmerjale kamniška, mengeška, domžalska, vodiška in gasilska godba iz Kamniške Bistrice. Predstavila pa se je tudi skupina iz prijateljskega Trofaiacha iz Avstrije. Kamnik je tako tudi tokrat po zaslugi prizadevnih delavcev, ki prisegajo na izročilo priljubljene prireditve, z županom Tonetom Smolnikarjem in njegovimi sodelavci še enkrat potrdil, da Rekord osvojil dez V nedeljo oh 13. uri sta na Glavnem trgu pred prireditvenim odrom po 24 urah sklenila tek in maratonsko vožnjo s kolesom ultramara-ionec Dušan Mravlje in triatlonec Miro Kregar. Po 24" urah nista delovala niti najmanj utrujeno. Županu Tonetu Smolnikarju in številnemu občinstvu, ki so ju pričakali na cilju, pa sta povedala, da je rekord nekako okrog polnoči osvojil dež. Takrat so Dušanovi copati v vodi postali betonsko težki, Miro pa je s kolesom doživljal "čolnarjenje ". V 24 urah je Dušan pretekel 220,8 kilometra, Miro pa je s kolesom prevozit 676,S kilometra. Rekord v teku z 256 kilometri in vožnja v dolžini 726 kilo/neti ostajata torej izziv za prihodnje leto. Spominska slovesnost v Prešernovem gaju Bazoviške žrtve - simbol slovenstva in boja za mir Kranj, 15. septembra - Minuli petek je bila pred pirami-dastim spomenikom, prvim protifašističnim spomenikom v Evropi, spominska slovesnost ob obletnici smrti štirih bazoviških junakov Tigrovcev, ki so se uprli fašističnim težnjam in potujčevanju ter postali simbol slovenstva in antifašističnega boja za mir. Trobentač Matej Rihtar je s pesmijo Tišina začel omenjeno slovesnost, na kateri se je Milan Pahor, direktor tržaške knjižnice, med drugim spomnil dogodkov povezanih s prihodom italijanske fašistične stranke na oblast, ki je želela nasilno zbrisati prisotnost slovenstva v Trstu. Razpustila je slovenska društva in dosledno potu-jčila vsa imena. "Slovenski Tigrovci so se uprli, sledile so aretacije in prve usmrtitve, poznane kot bazoviške žrtve, usmrćeni pa so postali prvi antifašistični junaki v Evropi," je poudaril Pahor. Kranjski župan Vitomir Gros. je spomin na junake povezal z aktualnimi dogodki v Sloveniji in se v svojem govoru med drugim vprašal, ali so bazoviške žrtve umrle zato, da bi zdaj v Sloveniji prevladala ena od evrop-, skih ideologij ter dodal: "Slovenci si bomo morali sami odgovoriti in sicer tako, kot od nas zahtevajo prihodnje generacije, odgovoriti pošteno in pravočasno, da ne bo že prepozno." Tigrovcem, ki so širili protifašistično propagando, so že leta 1931 v kranjskem Prešernovem gaju postavili spomenik, kot spomin in opomin proti fašizmu in njegovim težnjam. Septembra leta 1945 so se žrtev spomnili tudi v Bazovici, s spominskim obeležjem pa še pri Sv. Ani v Trstu, kjer so pokopane. Na kranjski slovesnosti so poleg omenjenih, sodelovali še flavtistka Ana Zevnik ter Obrtniški pevski zbor dr. Janez Bleiweis in gostujoči zbor Vasilij Milk. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Tržič -V petek ob 18. uri so prebivalci šestih hiš na lokaciji Pot na Bistriško planino od 34 do 44 pripravili otvoritev novo urejenega ceslišča do posameznih hiš. Dogovori o projektu so stekli že v mesecu maju, v juliju pa je bila cesta že urejena in asfaltirana. K uspešno in hitro dokončanemu projektu sta veliko pripomogla občina Tržič in Krajevna skupnost Bistrica, tako po strokovni kot po finančni plati. Veliko so naredili tudi stanovalci sami, ki so s prostovoljnim delom zmanjšali končne stroške investicije. Strošek investicija /naša skoraj štiri milijone tolarjev, od tega so 25 odstotkov sredstev zbrali stanovalci sami. Enak odstotek bo prispevala tudi Krajevna skupnost Bistrica, preostalih 50 odstotkov pa ti žiška občina. • Besedilo, foto: P. B. Ureditvena dela v Planici Planica, 14. septembra - Julija, predvsem pa avgustu so se začela velika gradbena dela pri obnovi velikanke v Planici. Ministrstvo za šolstvo in šport ter občina Kranjska Gora sta prispevala 50 milijonov tolarjev za nujna obnovitvena dela skakalnice in njene okolice. Opravili so vsa zemeljska in obnovitvena dela na zaletišču in hrbtu skakalnice, odstranili staro odskočno mizo in postaviti novo. Skakalnico so obnovili v skladu z zahtevami Mednarodne smučarske zveze FIS. Ob skakalnici so obnovili tudi stopnice, ki vodijo do no^e odskočne mize, plato, postavili bodo nov ogrevani prostor za skakalce..Ob tem so uredili tudi zajetje za vodo, Planica pa bo dobila še dva nova snežna topova za umetno zasneževanje. tako, da bo v Planici na voljo šest snežnih topov. Pod Poncami pa nameravajo med drugim postaviti tudi montažne kabine in v prihodnje plastificirati staro Bloudkovo skakalnico. • D.S. NA OBISKU V MEDVODAH IZOGRAO KEMA mamMam SIKA Ljubljana SPECIALIZIRANI SVETOVALNO PRODAJNI CENTER, KI VAM NUDI: - GRADBENA LEPILA KEMA - LEPILA ZA KERAMIKO IN KAMEN KEMA - HIDROIZOLACIJSKI MATERIALI KEMA IN SIKA - IZVAJANJE SANACIJ - TEHNIČNE REŠITVE - EP0XI PREMAZI IN TLAKI SIKA - DILATACIJSKE GUME SIKA ■ - YACHT PROGRAM SIKA TRGOVINA MEDVODE, "NA KLANCU" GORENJSKA C. 13. TEL 061/614-323, 041/0609-631-201 Bili smo na obisku v Medvodah NAPROM MASIC tansport, k. d. Finžgarjeva 15, 1215 Medvode Tel.: +386 61 612-024, 613-755 Tel./fdx: +386 61 613-745 Doma: +386 61 613-407 Telefon prevoznika: 0049 1717 3276 95 F odprto: od 13. do 22. ure petek, sobota od 13. do 23. ure sreda zaprto Pivnica in pivovarna Zlate, d.o.o. Cesta v Svetje>44, 1215 Medvode • DOMAČE PIVO SIT 220,00 SIT * pivske klobase # pivski golaž * pizze PODJETJE ZA ORGANIZACIJO, d.o.o. - nastanitve - gostinstvo NASTANITVENI CENTER - polni penzion Medvoška cesta 18 1215 MEDVODE - hišni servis Tel. in fax: 061/611-393 Gostilna MIHOVEC Odprto: 12. - 24. ure Pet., sob.: 12. - 1.00 ure Nedelja: 11. - 18. ure Torek in sreda: zaprto Petač Mihaela Zg. Pirniče 54, 1215 Medvode Tel.: 061/621-180 Te1./fax: 061/621-383 AMF, d.o.o. Donova 4, Medvode, tel.: (061) 611-893 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS SATELITSKIH IN ZEMELJSKIH ANTEN DIGITALNI SPREJEMNIKI ZA SPREJEM RTV SLO, HRT IN DRUGIH TV UGODNE CENE PLAČILO NA OBROKE Trgovina in mesnica Šolska ulica 14 4220 Škofja Loka tel.: 064 622 095 Mesnica Finžgarjeva 3 Svetje 1215 Medvode Akcija sveži piščanci Agromerkur 3 kg samo 1.563,00 SIT. Prodajamo meso samo slovenskih pridelovalcev. Avto servis Črešnik Tel.: 061/612.250 Svetniki niso opredelili oble in financiranja Alojz Izlakar: Bilo je veliko naporov za opredelitev krajevnih skupnosti. Takrat ni bilo posluha, češ da so KS stvar preteklosti. Zdaj pa se je izkazalo, da krajevne skupnosti niso odigrale nepomembne vloge." Stanislav Žagar: "Občino smo vzeli za svojo, center pa še ne." Medvode, 14. septembra - V občini Medvode smo bili z Gorenjskim glasom na obisku že v prav vseh krajevnih skupnostih, le KS Medvode smo nekako hranili za konec naših sobotnih srečanj. To pa seveda ne pomeni, da že na enem prihodnjih obiskov v občini Medvode ne bomo spet v katerem od krajev, ki smo jih že obiskali. Tokrat smo se srečali v Gostilni Bencak, ki jo Medvodčani ob devetih gostinskih lokalih, kolikor jih je menda v tej krajevni skupnosti, dobro poznajo. Sicer pa imajo Medvode v primerjavi z drugimi kraji v občini svojevrstno posebnost. So občina in kot tako jo ljudje dobro poznajo in so občani Medvode tudi že osvojili za Ni bilo posluha Čeprav teče že osmo leto od izvolitve, je Alojz Izlakar formalno še vedno predsednik krajevne skupnosti Medvode. Skupaj s tajnikom Tomažem Glažarjem ugotavljata, da na začetku v novi občini ni bilo pravega posluha za krajevne skupnosti. Nekateri v Občina in središče Župan Stanislav Žagar: " Ljudje so v štirih letih občino vzeli za svojo, središča oziroma Medvode pa še ne. Maketa o razvoju središča je prikaz videnja. Prepričan sem tudi. da bi ljudje prišli na prireditve. Šport je trenutno na zelo nizki ravni, potrebujemo dvorano, saj je pet telovadnic nenehno zasedenih. Tržnica ni rešitev za čez noč, s krajevno skupnostjo Medvode pa mislim, da dobro sodelujemo. Vse bolj pa sem prepričan, da ljudje, Če so nezadovoljni, pridejo skupaj, če pa nimajo posebnih težav, pa ne. Tine Križaj, predsednik UO KZ Medvode: "V zadrugi podpiramo tržnico v Medvodah, bojim pa se, da ne bo podobno, kot je bilo s kolesarnico, v kateri sta danes dve kolesi." Tone Dobrave: "Na začetku sem bil zelo črnogled glede našega župana Stanislava Žagarja, danes pa mislim, da ga ni človeka, ki bi toliko naredil za občino, a ravno njega najbolj žalijo. Sicer pa me najbolj motijo zasedanja občinskega sveta. Na njih ni nobene kulture. Do dveh ponoči smo priča strankarskim izzivanjem." svoje, manj pa razumejo in "sprejemajo" Medvode kot središče. Pa vendar je ne glede na nedorečen položaj krajevnih skupnosti prav KS tista, ki še vedno vsaj na tistih področjih, ki zadevajo komunalno infrastrukturo, nekako odgovarja za urejenost. Alojz Izlakar občinskem svetu, pravi Alojz Izlakar, so ugotavljali, da so KS stvar preteklosti. No, danes se lepo kaže, da krajevne skupnosti niso bile nepomembne. V Medvodah na primer KS še vedno skrbi za urejanje oziroma košnjo zelenic in to tistega dela, ki ga ne urejajo stanovalci sami. "Takšnih zelenic," ugotavlja Tomaž Glažar, "je več kot 20.000 kvadratnih metrov. Ker nimamo dovolj denarja, goljufamo naravo. Namesto da bi kosili šestkrat do sedemkrat na leto, kosimo le trikrat, štirikrat." Sicer pa je povezava z občino trdna in če ne bi bilo tiste "nesrečne" seje, ko zaradi normativov, ki jih še vedno ni, nimamo potrebnega denarja, bi marsikaj lahko še bolje uredili. Napredek tudi v Medvodah So pa Medvode, iz katerih se STEKLARSTVO MARJAN OMANOVIČ, s.p. Izdelovanje in montaža vseh steklarskih izdelkov z ALU okvirji Žlebe 1 k, 1215 Medvode tel. (061) 613-067 • zasteklitev balkonov in teras z ALUminijastimi okvirji • izdelovanje, montaža vetrolovov in rastlinjakov z ALU okvirji TALNE OBLOGE, PARKETI, KERAMIKA, KOPALNIŠKA OPREMA, POLAGANJE IN MONTAŽA ZGORNJA SENICA 5, 1215 MEDVODE TEL./FAX: 061/613 135 MOBITEL: 0609/613 619 Med največjimi problemi Medvod je vsekakor križišče Na klancu. danes dobršen del občanov vozi na delo v Ljubljano, veliko pa je zaposlenih v Medvodah tudi iz Ljubljane in zgornje Gorenjske, kot občina zelo napredovale. Razvoj ob industriji (Donit, Color) in Kmetijski zadrugi je nekako spodbudila Veleblagovnica Loka. Po njej so namreč začeli rasti lokali in se je razvijalo drobno podjetništvo kot gobe po dežju. To danes že daje svojevrstno ponudbo in tudi občinsko zaokroženost Medvod kot občine in tudi kot centra. Slednji, center, je trenutno sicer opredeljen le še v maketi, vendar središče bo slej ko prej začelo dobivati začrtano podobo. Tudi Športna dvorana sodi v tisti del, ko ugotavljajo, da ni prostorov za društva. Zanimivo je, da so društva ostala, se zadnje čase celo vse bolj razvijajo, prostori pa v Medvodah nekako propadajo oziroma zaostajajo. To velja tako za kulturno kot za športno in nekatere društvene oziroma družbene dejavnosti. Med obiskom sta na to še posebej opozorila predsednik Športne zveze Medvode Jože Omerzu in na kulturnem področju Peter Militarov. Problemov ne manjka Sicer pa problemov v Medvodah ne manjka. Zgraditi bo treba kanalizacijo ob naselju. Plinsko omrežje je že po vseh Medvodah, le stanovalci še niso priključeni. Eno najbolj kritičnih je križišče Na klancu in s 25.000 vozili na dan skozi Medvode je štiripasovnica več kot utemeljena. Na ureditev čakajo Cesta ob Sori v povezavi z Goričanami, Cesta na Svetje, Čarmanova in Žontar-jeva, parkirišča med bloki, tržnica, športna dvorana. Še vedno, ugotavljajo v Medov-dah, pa so nekako vezani na Ljubljano. Delitvene bilance namreč še ni irij ko gre za odločitve, se dogaja, da zaradi potrebnih soglasij zadeve zas-tanejo. Četrtstoletno nazadovanje Še bolj kritičen med oMskom pa je bil Peter Militarov, ko je ugotavljal, da je povojni razvoj Medvod leta 1964, ko so prišle pod Ljubljano, ugasnil. Zdaj ko so Medvode spet samostojna občina, pa je stanje slabše, kot je bilo 1964. leta. "Potrebno je razvijati jedro s kraki, da ne bomo postali spalno naselje za mesto Ljubljana. Zamisliti pa seje potrebno, da danes niti eno od društev v Medvodah nima primernih prostorov za delo." Nekaj podobnega pa je po mnenju Jožeta Omerzuja tudi na športnem področju, kjer so društva preživela, prostori pa so propadali. • A. Žalar Gostilna Bencak Starejši prebivalci Medvod jo poznajo kot Gostilna Pri Marjani iz začetka dvajsetih let tega stoletja. Pred dobrimi desetimi leti (1986.) jo je prevzela družina Bencak. Danes je to družinska firma, gostilno pa vodi Aleksander Bencak. Znana je po dobri kuhinji, pokritega prostora pa imajo za 130 gostov, za sto pa na terasi. Bencakova kuhinja je poznana po bikovih jajcih, rokovnjaških zrezkih, prekmurski gibanici, tunki. Odprta je vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah pa od 8. do 20. ure Skupine lahko svoj obisk napovedo tudi po telefonu na številko 061/612- 349. Ena od posebnosti je tudi, da gostom ni treba skrbeti, kako bodo prišli domov, če bodo popili kozarček preveč. Zraven gostilne je avtobusna in železniška postaja. • A. Ž. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v MBO" VODAH in med drugim sta naši sodelavki Petra Cirk in Saša Toporiš v soboto dopoldan v Gostilni Bencak delili oštevilčeni' rekldmne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je ekskluzivno za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o. Radovljica. Obisk v Medvodah smo, lako kot vselej na podobnih sobotnih akcijah-popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu nov-inarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 13 oštevilčenih Glasovih reklamnih cepič. Nagrade z obiska v Medvodah prejmejo: lastnika cepit s številkama 025408 in 025420 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, p° izbiri, kadarkoli še letos ali do vključno 3. januarja leta 2000); čepki s številkama 025413 in 025419 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v M k 0VO" DA 11, ki imate doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski kl#-pričakujemo do tega petka, 18. septembra, do 13.30 ure - po &tri datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagi®' do z obiska v Medvodah zaključi. Avtoservls CRESNIK Spodnja Senica 20, 1215 Medvode, tel. 061/61-2-250 Telefon/fax: 061/612-606 - mobitel: 041/670-522 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Za kranjsko Planiko bodo odločilnega pomena prvi meseci stečaja Dobri delavci Planiko zapuščajo V prvih osmih dneh so naredili 75 tisoč parov obutve, kar pomeni, da izpolnjujo načrt v prvih treh mesecih. Kranj, 14. sept. - Stečajni upravitelj kranjske Planike Franc Sladic je na tiskovni konferenci predstavil stečajno ekipo in prve poteze po uvedbi stečajnega postopka. Proizvodnja teče naprej, bilo je le nekaj manjših zastojev, povzročili so jih dobavitelji storitev, ki nove dobave pogujejo s plačilom starih, kar je protizakonito, zanimivo je, da tako ravnajo javna podjetja, posebej je bil omenjen Telekom. Špediter iz Trsta, ki je 27 let delal za flaniko, pa je dosegel, da je 'talijanska oblast začasno zaplenila repromaterial. Napovedanih je še nekaj groženj, tudi večje niso izključene, zato lahko rečemo, da bodo za Planiko odločilnega pomena prvi meseci stečaja, v katerem je po Približno šestih mesecih predvidena prisilna poravnava. . Stvari so bile dobro pripravljene, zato sem lahko takoj po Prihodu v Planiko, praktično še lsti dan, 2.101 delavcu izdal odločbe o prenehanju delovnega razmerja in s 1.488 sklenil delovne pogodbe za določen čas, °rez dela pa jih je ostalo 647. Proizvodnja se nemoteno odvija faprej, do nekaj manjših zastojev je prišlo le zaradi dobaviteljev, zlasti storitev, ki nove Pogojujejo s plačilom starih, kar Poleg stečajnega upravitelja Franca Sladica stečajno ekipo Planike sestavljajo Bojan Starman (tekoči posli), Anton Gros (strategija in razvoj), Anton Hudobivnik (kadri in organizacija) in Dragica Praprotnik (finance in računovodstvo). Foto: T. Doki je protizakonito. V prvih osmih dneh smo izdelali 75 tisoč parov obutve, kar pomeni, da izpolnjujemo delovni načrt v prvih treh mesecih, je povedal stečajni upravitelj Franc Sladic. Z razmerami je že seznanil Adidas, Meindel, Mephisto in druge velike poslovne partnerje, z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in z Gorenjsko banko ter z SKB banko, ki sta največji Jamstveni sklad doslej poplačal več kot 14 tisoč delavcev bodo zasule upnici, pa poskušajo uskladiti rokovnik za nadaljnje postopke. O prisilni poravnavi bo seveda odločal stečajni senat kranjskega Okrožnega sodišča, v Planiki že pripravljajo ustrezne dokumente, da bi jo izpeljali v najkrajšem možnem času. Glavni upniki so zanjo namreč določili šestmesečni rok. Planiko zapuščajo dobri delavci, ki se zaposlujejo v Iskraeme-co, I bij u in drugih kranjskih tovarnah, zato bodo uvedli spod-budnejše nagrajevanje. Povprečna neto plača zdaj znaša 61 tisoč tolarjev, bolje bodo morali plačati predvsem strokovnjake. Ker so se z uvedbo stečajnega postopka znebili bolnih in slabih delavcev, se je bolniška odsotnost po besedah Bojana Starmana zmanjšala za desetkrat, produktivnost pa povečala za 30 odstotkov. Delo je izgubilo tudi 80 delavk, ki so na porodniškem dopustu, ki pa se bodo po porodniškem dopustu lahko vrnile na delo, je povedal Anton Hudobivnik. Poleg boljšega dela je za rešitev Planike ključnega pomena finančna sanacija, saj je velika kranjska tovarna klecnila pod bremenom ogromnih dolgov. Ob uvedbi stečajnega postopka je izguba znašala 1,7 milijarde tolarjev, akumulirana izguba zadnjih let pa kar 3,4 milijarde tolarjev. Terjatve upnikov in dobaviteljev so znašale kar 5,4 milijarde tolarjev, od tega je Planika približno polovico dolgovala obema bankama in državi. Stečajna ekipa je že izvedla inventuro ter zaključno in otvoritveno vprašanje, zato nas je zanimalo, kolikšno je premoženje Planike. Dragica Praprotnik je povedala, da vrednost stalnih sredstev znaša 3,2 milijarde tolarjev, obratnih sredstev pa je za 3,1 milijardo tolarjev, skupaj potemtakem 6,3 milijarde tolarjev. Vendar pa je zelo klavrna slika virov sredstev, saj ima Planika le 13 odstotkov lastnih sredstev. Projektni svet se je prvič že sestal, po Sladičevih besedah so obravnavali tudi vsebinska vprašanja in obe banki kot največji upnici podpirata koncept sanacije Planike. Pričakujeta pa uresničitev dogovora o finančni sanaciji, po katerem naj bi Gorenjska banka in SKB banka tretjino svojih terjatev spremenili v lastninski delež, odplačilo tretjine dolga naj bi odložili, tretjino pa pokrili z državnimi obveznicami. Finančna sanacija namreč vključuje tudi za 1,8 milijarde tolarjev državnih obveznic, saj je bila Planika že vključena med 43 podjetij, ki jim bo država pomagala. • M. Volčjak Sklad vloge delavcev Planike !* sklada bodo dobili julijske in avgustovske plače, kdaj, FlDrOIll 1)0 01X^311 DO (Idili Se ni mogoče napovedati. - Plamenovim delavcem denar ne iz sklada, temveč še ta mesec iz stečajne mase Prvi narok za preskus terjatev do Fiproma v stečaju ^ranj - Na jamstvenem skladu e ta mesec pričakujejo vloge *ec kot 2200 zaposlenih iz £ranjske Planike, ki so upravi-gjj do sredstev iz sklada. Ob j yedbi stečaja je vodstvo pod-obljubilo, da bodo zapo-eni jz jamstvenega sklada Pojeli plače za julij in avgust, ri * j5r direktorica jamstvenega ,K,ada Lili Mnriinr n Hntumn s'cer v poldrugem mesecu ■a Lili [Vladjar o datumu I^PJnčila ne želi govoriti, pravi fc»v o zahtevah delavcev JoKli od,očati takoJ' ko bodo k b,'i potrebne podatke in »odo vloge popolne. Vs k še dodaja Madjarjeva, v n primerih, kjer delo izgubi ^je število delavcev, spreje-SoHn|e zahtev organizirajo v dom VanJu 7 Republiškim zavo-bod Za zaposlovanje. Tako se Pov- l"di v Primeru Planike ?a eza'i s sodelavci zavoda za c|jP0flovanje. Del dokumenta na jamstvenem skladu pa se je zavlekel, ker so bili podatki nepopolni. Kot vse kaže, pa bivši zaposleni denarja sploh ne bodo dobili iz jamstvenega sklada, temveč kar iz stečajne mase. Stečajni upravitelj Franc Sladic namreč pripravlja poplačilo iz stečajne mase, predvidoma še ta mesec. Ker je stečajni dolžnik primarno zavezan k plačilu, jamstveni sklad zdaj usklajuje podatke o izplačilih (nekaj delavcev je bilo iz sklada že poplačanih) in še odprtih terjatvah, da ne bi prišlo do dvojnih poplačil. Sicer pa je na jamstveni sklad od začetka delovanja do konca avgusta letos prispelo skupaj okrog 34.300 zahtevkov vlagateljev, največ z območja Maribora. Doslej je bilo izdanih skoraj 21 tisoč odločb, finančna sredstva pa je prejelo okrog 14.200 upravičencev. Vsi, ki so odločbe cl^l Morajo posredovati delavci, prejeli avgusta, denar lahko hod ^a delodajalec. Takoj ko pričakujejo najkasneje v roku Pod° i,na s^'adu dobili popolne 45 dni od prejema odločbe, torej aike. bodo zahtevke začeli predvidoma še ta mesec. Doslej je bilo 1500 vlog zavrnjenih, 198 upravičencev pa se je na odločbe pritožilo. Povprečni izplačani neto znesek znaša 102 tisoč tolarjev, pri čemer je bil najvišji izplačani znesek nekaj več kot 190 tisoč tolarjev, najnižji pa 3686 tolarjev. • U. Peternel reŠe ^' uuuu zanievKe začeli PrpiVatl' uPravičenci pa sredstva °dlo?bi° V 45 dneh P° i/dani da^n denar iz Jamstvenega skla-ney3 -.že nekaJ časa čakajo kern p1}1' zaposleni v kropars-stec j iamenu. Podjetje je šlo v 1 ze oktobra lani, postopek Zanimanja za nakup podjetja kot pravne osebe ni - Prijavljenih za 2,9 milijarde tolarjev terjatev Kranj - Na okrožnem sodišču v Kranju je bil minuli petek prvi narok za preskus terjatev do podjetja Fiprom Jesenice, ki je šlo v stečaj sredi aprila letos. Kot je znano, je stečaj predlagalo vodstvo podjetja zaradi prezadolženosti, z ustanovitvijo treh novih družb pa so navkljub stečaju uspeli ohraniti zdrava jedra podjetja. Na sodišče je prispelo 1141 terjatev, od tega sodišče štirih ni upoštevalo. Skupna vrednost terjatev znaša skoraj 2,9 milijarde tolarjev, od tega jih je stečajni upravitelj priznal za dobre 1,1 milijarde tolarjev. Najvišjo terjatev je prijavilo podjetje Energetika Železarne Jesenice, in sicer v višini več kot sto milijonov tolarjev. Italijansko podjetje Re-dies je terjalo še več, več kot 436 milijonov tolarjev, a večine te terjatve stečajni upravitelj Velj-ko Jan, odvetnik iz Škofje Loke, ni priznal. Glede terjatve Slovenskih železarn v višini več kot 660 milijonov tolarjev pa se stečajni upravitelj še ni opredelil. Precejšnje so tudi terjatve zaposlenih, prijavili so skupaj za preko 982 milijonov tolarjev terjatev, od tega pa je stečajni upravitelj priznal za 461,5 milijona. Prerekal je zlasti razliko do izhodiščnih plač iz leta 1993. Kot je na naroku povedal stečajni upravitelj Veljko Jan, proizvodnja trenutno poteka prek treh novoustanovljenih družb, in sicer Elektrode, ki je prevzela izdelavo dodajnih materialov za varjenje, Fiprom VVire, ki je prevzela dejavnost bivše žičarne, in SUZ, ki je prevzela invalide in kjer nadaljujejo proizvodnjo vlečenih in brušenih jeklenih palic. Družbe nadaljujejo dejavnost Fiproma kot najemnice, dosedanje brezplačne najemne pogodbe pa so s prvim avgustom potekle. Stečajni upravitelj se je že dogovoril z družbo Fiprom VVire za mesečno najemnino, medtem ko so bila dogovarjanja o plačilu najemnine za družbo Elektrode z lastnikom Slovenske železarne doslej neuspešna. Veljko Jan upa, da bo tudi ta najemna pogodba sklenjena čim prej, v nasprotnem primeru pa bo prisiljen sprožiti tožbo zoper Slovenske železarne. Veljko Jan je še povedal, da zanimanja za nakup Fiproma v stečaju kot pravne osebe ni, zato bo • bržkone prišlo do prodaje proizvodnje po sklopih. Zaenkrat še ni mogoče predvideti, kdaj bo stečajni postopek lahko zaključen, je še dejal Jan. • U. Peternel Železarske družbe bodo prodajali Železarne tudi letos v izgubi Kranj, 15. sept. - Jeseniški Acroni ima v letošnjih prvih sedmih mesecih 900 milijonov tolarjev izgube, kar je za 350 milijonov več, kot so pričakovali. Prodati nameravajo železarske družbe Valji in Itro Štore ter Tovil Ljubljana, kmalu bo verjetno prodano Jeklo Štore, ki sodi med jedra Slovenskih železarn. Nadzorni svet Slovenskih železarn je minuli teden obravnaval lansko in letošnje poslovanje. Lani je izguba vseh železarskih družb znašala 14,7 milijarde tolarjev, v letošnjih prvih sedmih mesecih pa 1,6 milijarde tolarjev, kar je za 400 milijonov tolarjev več, kot je predvideno v sanacijskem programu. V jeseniškem Acroniju je bila izguba večja od pričakovane, razmere pa se izboljšujejo v ravenskem Metalu, kjer je izguba v letošnjih prvih sedmih mesecih znašala 300 milijonov tolarjev in bila manjša od pričakovane. Lanska izguba je bila posledica neugodnih razmer na svetovnih trgih in neobvladovanja stroškov. Po besedah predsednika uprave Slovenskih železarn Matica Tasiča, si bodo prizadevali z znižanje cene električne energije, saj slovenski železarji zdaj plačujejo eno najvišjih v Evropi. Za nižje cene naj bi se jim uspelo dogovoriti že v kratkem in tako bo že oktobra v jeseniškem Acroniju in v ravenskem Metalu proizvodnja tekla brez ugašanja peči. Sanacijski program Slovenskih železarn do leta 2000 predvideva, da bo država s pomočjo dokapitalizacij in strateških partnerjev posvetila tako imenovanih jedrnih železarskim družbam. Mednje sodijo Acroni na Jesenicah, Metal, STO in Noži na Ravnah in Jeklo Štore. Za slednjo je bil razpis za prodajo že objavljen, prispeli sta ponudbi švedske Inexe in nemškega Eicherja. Vlada se še ni odločila, prav tako se še ni komisija, ki je pregledala obe ponudbi, zato še ni jasno, bo dala prednost ceni ali ohranitvi delovnih mest. Antidumpinški postopek, ki ga je proti Slovenskim železarnam oziroma jeseniškemu Acroniju sprožil Euro-fer lahko resno ogrozi potek sanacije, vlada bi morala bolj braniti naše interese, pričakujem da bo v tem pogledu več napravilo tudi ministrstvo za evropske zadeve, pravi Matic Tasič. EU naj bi se 16. septembra odloČila glede začetka postopka. Slovenska vlada je minuli teden ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj zadolžila za spremljanje formalnega postopka, ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa bo pripravilo ustrezno dokumentacijo, če bo to potrebno. V Slovenskih železarnah bo pospešeno potekala tudi privatizacija, lastništvo bo po Tasičevih besedah zelo razpršeno. Sedanji in bivši zaposleni bodo približno 10-odstotni lastniki koncema, Eles prav tako 10-odstotcn, pidi 20-odstoten, vlada pa namerava 10 odstotkov železarskega premoženja nameniti za zapolnitev privatizacijske vrzeli. • M.V. Vlada bo pomagala čevljarjem Kranj, sept. - Vlada je na zadnji seji sprejel strategijo prestrukturiranja delovnih mest v obutveni industriji in v prihodnjih petih letih namerava vanjo vložiti 14 milijard tolarjev. Slovenska obutvena industrija zaposluje še približno 7 tisoč ljudi, največje tri tovarne so na Gorenjskem - Planika, Peko in Alpina. Zato je odločitev vlade, da pomaga čevljarjem, za Gorenjsko toliko bolj pomembna, zlasti, ker je Planika že v stečaju, deloma tudi Peko, obe veliki obutveni tovarni naj bi rešili s pomočjo prisilne poravnave. Obutvena industrija je po uspešnosti na zadnjem mestu med industrijskimi vejami, vendar je analiza, ki so jo letos napravili v gospodarskem ministrstvu, pokazala, da ima možnost preživetja. To namreč dokazujejo primerjave z nekaterimi razvitimi evropskimi državami, kjer je delovna sila petkrat dražja kot pri nas. Ukrepi bodo namenjeni predvsem spodbujanju novih pristopov na področju trženja, novih proizvodov, pospeševanja medsebojnega povezovanja in iskanju tržnih niš na globalnem trgu. belsađ* Pošta Slovenije, PE Kranj, Poštna ulica 4, 4600 Kranj odda v najem najboljšemu ponudniku poslovni prostor v izmeri 84,15 m2 z vsemi priključki, centralno ogrevan. V poslovno-stanovanjskem objektu v pritličju stolpnice S 2 v preskrbovalnem centru Plavž na Jesenicah, Cirila Tavčarja 8, Jesenice, za katerega je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje. Poslovni prostor bo možno prevzeti predvidoma do 15. 11. 1998. Vaše ponudbe, v kateri naj bo navedena predvidena cena najema, pričakujemo do 30. 9. 1998. Vse potrebne informacije v zvezi z najemom prostora boste dobili na sedežu poslovne enote pošte v Kranju pri ge. Poštrak, telefon: 262-4870. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Najvišje odličje je prejela naravna pitna voda Zala Z3VarOV3llJ6 IZV0Z3 V RUSIJO Sest zlatih medalj za Union Poleg Zale so zlate medalje prejele tri vrste piva in dve vrsti ledenega čaja. Kranj, sept. - Mednarodni inštitut za ocenjevanje kakovosti Monde Selection v Bruslju je letos zlate medalje podelil kar šestini pijačam ljubljanske Pivovarne Union. Doslej so prejeli že kopico medalj, toliko hkrati pa še nikoli. Zlate medalje za letošnje leto so prejeli tri vrste piva in sicer Union, Pils in Radler ter ledena čaja Sola z okusom breskve in ameriške brusnice. Naravna pitna voda Zala pa je dobila celo veliko zlato medaljo. Tekmovanje Monde Selection poteka od leta 1978 in v tridesetih letih je Pivovarna Union prejela kar 43 zlatih medalj, dva kristalna pokala za vrhunsko kakovost in dvanajst velikih zlatih medalj. Unionova bera medalj se je povečala zlasti po letu 1994, ko so začeli izdelovati tudi brezalkoholne pijače, ki zdaj poleg piva pobirajo zlate medalje. Vendar doslej še nikoli niso prejeli toliko zlatih medalj hkfati kot letos. Pivovarna Union ima 134-letno tradicijo, prvo zlato meda-jo so leta 1872 v Trstu dobili bratje Kozler, ki so ustanovili ljubljansko pivovarno. Kasneje so prejeli še več priznanj in sicer leta 1882 v Trstu častno diplomo, leta 1883 in 1884 pa na Dunaju zlati medalji. Kakovosti svojih izdelkov posvečamo veliko pozornosti, saj sicer na vse bolj zahtevnem in konkurenčnem trgu ne bi preživeli. V naših laboratorijih zato vsak dan opravljamo analize vzorcev pijač, tudi plastenk, pločevink in steklenic, v katere polnimo pijače. Ker je Pivovarna Union edina izdelovalka pekovskega kvasa v Sloveniji, so naši standardi in zahteve glede kakovosti še posebej visoke, pravi član uprave Frančišek Bolka. Tretja skupščina LIP Bled, d.d. Poslovanje boljše, a še vedno izguba V sedmih mesecih letos je izguba kar za 80 odstotkov manjša kot v enakem obdobju lani Bled - Preteklo sredo je na Bledu potekala tretja skupščina delniške družbe LIP Bled, na kateri so delničarji potrdili vse predlagane sklepe uprave. Delničarji pa so se seznanili tudi z rezultati poslovanja v prvih sedmih mesecih letos, ki so precej boljši od lanskih. Podjetje je lani poslovalo z izgubo, tako da dividend za delničarje letos ne bo. Letošnji rezultati kažejo trend izboljšanja, v prvih sedmih mesecih so se prihodki od prodaje glede na enako lansko obdobje povečali za 10 odstotkov, izguba na poslovnem delu pa je manjša kar za 81 odstotkov glede na enako lansko obdobje. Kljub temu pa je prodaja še vedno manjša od načrtov in kljub sprejetim ukrepom do konca leta ne bodo doseženi načrtovani prihodki od prodaje in načrtovan dobiček, ugotavlja uprava družbe. V podjetju so se zato lotili pospeševanja prodaje, zato so letos odprli kar tri nove razstavno-prodajne salone, in sicer v Murski Soboti, v BTC-ju v Ljubljani in na Primskovem v Kranju. Med lastniki LIP-a Bled prevladujejo notranji delničarji in delničarji iz javne prodaje, ki imajo skupaj 57,2 odstotka delnic, kapitalski in odškodninski sklad imata skupaj 22,6 odstotka delnic, pidi pa 20,2 odstotka. • U. P. Kranj, sept. - Slovenska izvozna družba bo 28. septembra državni komisiji za pospeševanje izvoza, ki je pristojna za določanje zavarovalnih pogojev, podala predloge glede zavarovanja izvoza v Rusijo. Zaradi hude zaostritve ruske finančne krize je Slovenska izvozna družba 18. avgusta začasno ustavila sklepanje novih zavarovanj za izvozne posle v Rusko federacijo. Ni še znano, do kdaj bo ustavljeno sklepanje novih zavarovanj in izdajanje obljub za kritje nekomercialnih in komercialnih rizikov za posle na ruskem trgu. Pred kratkim se je z vodstvom SID pogovarjal slovenski finančni minister Mitja Gaspari, vendar odgovora na to vprašanje še ni. Nemara ga bo prinesel 28. september, ko bo SID poročal državni komisiji za pospeševanje izvoza, ki je pristojna za določanje zavarovalnih pogojev. SID je do ruske finančne krize izdajala zavarovanja v okviru limita, ki znaša 80 milijonov dolarjev, od tega je letos uresničila že približno 25 milijonov konkretnih poslov. Pretežno je šlo za zavarovanje srednjeročnih izvoznih poslov, pri katerih slovenski izvozniki oziroma banke kreditirajo ruske kupce in investitorje. Letošnji limit torej še zdaleč ni izkoriščen, seveda se pri pospeševanju izvoza na rizične trge srečujeta dva nasprotujoča interesa. Po eni naj bi s pomočjo SID oziroma države pospeševali izvoz tudi na bolj rizične trge, po drugi strani pa pri tem država prevezema tveganje, zato mora seveda nenehno iskati ravnotežje med izvoznimi možnostmi in tveganjem. Turizem in mediji Kranj, sept. • Center za promocijo turizma in Nacionalno turistično združenje bosta pod pokroviteljstvom ministrstva za malo gospodarstvo in turizem pripravila v Portorožu od 23. do 25. septembra srečanje na temo "Turizem in mediji". Problematiko medijskega spremljanja dogajanj v turizmu bodo iz različnih zornih kotov osvetlili predstavniki medijev in na drugi strani tržniki v turizmu. Spodbuditi želijo razmislek o sodelovanju med medijo in turizmom, saj brez tega ni uspešne promocije turizma. Prihodnje leto bo Portorož prizorišče 49. kongresa mednarodnega združenja znanstvenih ekspertov v turizmu, tako so se namreč pred kratkim odločili na letošnjem srečanju v Maroku. Združenje ima 400 članov z vsega sveta, Slovenijo zastopajo štirje, vključuje strokovnjake s fakultet, inštitutov, podjetij, promocijskih organizacij itd. Za prirediteljstvo se je potegovalo Nacionalno turistično združenje, podprla sta ga ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ter Center za promocijo turizma. Čez dober mesec Infos '98 Letošnja novost bo poslovno stičišče MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): sadje: * lige * črno grozdje * jabolka * lubenice vrtnine: * bučke * čebula * česen * koleraba * krompir * zelena * paradižnik * rdeče zelje * solata endivija * jajčevci 300 - 400 200 - 300 90 - 140 50 - 70 100 - 160 60 - 90 250 - 300 80 - 100 25 - 35 200 - 220 100 - 130 80 150 - 190 100 - 160 * belo grozdje * hruške * jagode * slive 200 - 310 100 - 180 650 - 800 100 - 160 * cvetača 180 - 250 * mlada čebula 100-130 * korenje 80 - 130 * nadzemna koleraba 130 * ohrovt 120 * paprika 90 - 140 * peteršilj 200 - 300 * zeljnate glave 50 - 60 * rdeča pesa 80 Kranj, febr. - Letošnji Infos '98 se bo začel nekoliko prej kot običajno, saj bo v Cankarjevem domu potekal od 26. do 30. oktobra. Nekdanji sejem se bolj in bolj spreminja v seminar, razstava računalniške opreme pa v možnosti za pridobivanje znanja. Letošnji bo dal poudarek naj- Na podlagi 14. člena statuta delniške družbe uprava družbe KOMPAS KRANJ, turistično podjetje, d.d., Kranj, Tavčarjeva 22, sklicuje: skupščino delniške družbe ki bo dne 20. 10. 1998 ob 13. uri na sedežu družbe v Kranju, Tavčarjeva 22, z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev njenih organov Predlog sklepa: Izvoli se predsednik skupščine po predlogu sklicatelja 2. Sprejem letnega poročila družbe za leto 1997 Predlog sklepa: Sprejme se letno poročilo uprave o poslovanju družbe v letu 1997. 3. Sprejem sklepa o spremembi in uskladitvi dejavnosti družbe Predlog sklepa: Sprejme se predlagani sklep o spremembi in uskladitvi dejavnosti družbe Gradivo za skupščino, s predlogi sklepov, je delničarjem na vpogled na sedežu družbe vsak delavnik med 11. in 13. uro do dneva skupščine. Delničarji imajo v roku enega tedna po objavi tega sklica pravico zahtevati dopolnitev dnevnega reda. V pisni zahtevi, ki se pošlje sklicatelju skupščine, se navede namen in razlog dopolnitve, ter razumno obrazložen predlog sklepa. Pravico udeležbe na skupščini in glasovalno pravico imajo delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo na dan skupščine. Če skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 14. uri, v istem prostoru. Takrat bo skupščina veljavno odločala, ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Vljudno vabljeni! m KOMPAS direktor družbe KOMPAS KRANJ, d.d. Jože Lebar bolj aktualnim vprašanjem sodobne informatike, njegov slogan bo "Ko podatek postane informacija". Rdeča nit prireditev do leta 2000 pa je že nekaj časa "Vrata v novo tisočletje". Razstavo bodo letos postavili na približno 2 tisoč kvadratnih metrih, poleg izobraževalnih ustanov bo sodelovalo 118 razstavljavcev. Posebna novost letošnjega Infosa bo "poslovno stičišče", ki naj bi pospešilo poslovna srečanja in ponudilo obiskovalcem in razstavljavcem enake možnosti pri iskanju stikov. Zato bodo vzpostavili bazo podatkov, vanjo bodo lahko obiskovalci vpisali svoje želje, razstavljavci pa bodo prejeli ponudbo ali povpraševanja kar po elektronski pošti. Razstava izdelkov iz teletine Zlato zrno Sekcija kuharjev in slaščičarjev, ki deluje pri Društvu gostinskih delavcev, bo danes, v torek, pripravila v hotelu Kokra na Brdu informativni seminar za udeležence tekmovanj in razstavljavce na 45. gostinsko turističnem zboru ter letni zbor sekcije. Poslovna skupnost Zlato zrno in Zlati okus pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije bo ob tej priložnosti pripravila predavanje in razstavo izdelkov Zlato zrno. To je že dokaj uveljavljena blagovna znamka za telečje meso in kakovostne izdelke, ki poskuša slovenskemu kmetu, klavno predelovalni industriji in zasebnim mesarjem omogočiti konkurenčno nastopanje v družbi evropskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. O bolezni prašičev in sladkorni pesi Pri založbi Kmečki glas sta pred kratkim izšla priročnika, ki sta zanimiva tudi za gorenjske kmete. Prvi je o boleznih prašičev, v katerem dr. vet. med. Blaž Šegula natančno opisuje bolezni, ki v prašičereji povzročajo bolj ali manj veliko gospodarsko škodo. Terezija Stefančič, avtorica knjige Sladkorna pesa, želi pomagati pridelovalcem in kmetijski svetovalni službi pri širjenju pridelovanja sladkorne pese v Sloveniji. Tekmovanje za pasjega oskarja V Mariboru bo v soboto in nedeljo letos največja mednarodna razstava psov Sloveniji - CACIB Maribor 98'. Že v petek bo v hotelu Slavija zabavno tekmovanje Pasji oskar 1998, na katerem bodo med psi, last znanih medijskih osebnosti, izbrali najlepšega kuža, najlepšo psičko, psa z najbolj kosmatim repom, najlepših šest nog (skupaj z lastnikovima), psa z najlepšim glasom, najbolj prijaznega psa in psa, ki je najbolj podoben lastniku. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali kinološki izvedenci, prireditev pa bo vodila Barbara Drnač. Trgovsko podjetje LOKA, d.d., je v letu 1977 zgradilo 1. fazo blagovnega centra v Železnikih. Zaradi tedanje hitre rasti tega kraja je prav kmalu objekt postal premajhen, zato je leta 1988 prišlo do razširitve, ki pa zaradi tedanjih birokratskih ovir na področju investicij v trgovini ni bila izvedena do kraja. Letos se je Loka lotila temeljite obnove in posodobitve vseh prodajnih prostorov. Najprej je pred časom izročila namenu prenovljen market, v petek, 11. septembra, pa še celotno 1. nadstropje objekta. Tu je uredila lepo prodajalno tekstila z mladinskim, ženskim in moškim oddelkom, sodobno prodajalno tehničnega blaga in gospodinjskih potrebščin, specializirano prodajalno športne opreme, prostor pa so dobili še privatni prodajalci otroške opreme in obutve. Najpomembnejša pridobitev pa bo bistveno povečano parkirišče. Obstoječe je bilo premajhno, zato je bilo ovira obisku kupcev. Loka namerava posodobiti in izboljšati dostop v prodajalno železnine in gradbenega materiala, ki se nahaja \7 kletnih prostorih objekta. Vsa naložba skupaj bo vredna okrog 130 milijonov SIT. Po opravljeni celotni prenovi bo blagovni center Železniki prijeten nakupovalni objekt, ki bo lahko ustregel večini želja njihovih kupcev. ROS Sil Q i 9 96.4 RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure Pol stoletja največjega knjižnega sejma Kranj, sept. - V Frankfurtu v Nemčiji bo od 7. do 12. oktobra potekal 50. knjižni sejem. Frankfurtski knjižni sejem je vsako leto v oktobru šest dni središče založnikov in ljubiteljev umetnosti z vsega sveta, letos bo minilo že pol stoletja, odkar ga prirejajo. Tako kot vsako leto bodo tudi tokrat predstavili več kot 300 tisoč novih naslovov, sodelovalo bo približno 10 tisoč razstavljavcev. Tema letošnjega jubilejnega sejma je Švica. Možnost osebnega obiska! J090/41-29 PREROK 090/42-38 i«. NONSTOPOLUB V904448 090 75/7 VZDIHUAJI INTIME LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 na prijazen in dinamičen način dela s permanentno usposobljenimi učitelji po sodobnih učnih metodah organiziramo 90-urne tečaje angleškega, nemškega in italijanskega jezika 30-urne obnovitvene tečaje konverzacije individualno poučevanje učenje v paru VPIS: do konca septembra INFORMACIJE: 715-265 http://www.lu-radovljica.si POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Tedenski borzni komentar Naš svet se pa vrti... Borzni ples po taktih ruske koračnice, ki jo je proti koncu tedna preglasilo rjovenje, ameriške ga medveda, se je odvijal na istem plesišču kol prejšnji teden. Tečaji v zadnjih dneh precej nihajo, kar je vsekakor pogodu bolj špekulantsko nastrojenih borznih trgovcev. Slovenski borzni indeks SBI je v tednu dni izgubil 24 točk in končal teden pri 1769 točkah. Promet je bil v primerjavi s prejšnjim tednom mnogo manjši. V torek je celotni borzni promet znašal celo samo 400 milijonov tolarjev, najbolj "prometna" pa je bila sreda z dobrimi 900 milijoni tolarjev prometa. Trgovcem niti ni več do smeha, saj je vse več Potrditev, da smo zašli v obdobje počasnega padanja tečajev. Seveda se ta vtis lahko kaj hitro razblini, če se bo tujcem nehalo muditi z našega trga, Zaenkrat pa imajo še preveč razlogov za pobiranje ustvarjenih dobičkov. Najbolj je pod Pritiskom tujega umikanja Lek, ki pa je v domačih togih zaenkrat uspel najti dovolj privržencev, da tečaj ni padel opazno Pod 40000. Krka je sicer deležna manjših pritiskov, z Lekom pa bo delila usodo, kakršna ta že bo. Delnice strateških podjetij z državno udeležbo, Luke Koper ter Aerodroma, so šle v drugo smer kot splošni trend, prve so sedaj vredne 2900, druge pa 2738 tolarjev. Zanimive zgodbe in basni se pletejo v zvezi s Petrolom in različnimi interesi, ki so se srečali na ozkem hodniku. Ugibanja, ali za naku-Pi (ki so mimogrede skoraj Povsem izničili vpliv padanja trga v zadnjem času) stoji italijanski naftni gigant ali uprava Petrola oziroma kdo tretji, Zaenkrat še niso našla svojega epiloga, ki pa bo vsekakor zanimiv. Tako cena vztraja pri VH?t? barjih, občasni skoki do ■ 0000 tolarjev do konca zgodbe Pa ne bodo kakšno večje presenečenje. Pod lupo zainteresir- ane javnosti se je znašel Mercator, o katerem pa je bilo prelito že toliko tiskarske barve, da naj omenimo le, da je cena z nekaj sreče uspela ostati nad 6000 tolarji. Precej pozornosti so pritegnile delnice Loke, ki so se v tednu podražile s 1640 na 2263 tolarjev, občutek, ki vlada na trgu pa je, da je rast nekoliko pretirana, pa naj bodo te delnice vključene v katerokoli enačbo. Zanimive so bile tudi sicer nelikvidne Salusove delnice, ki prinašajo relativno najvišje dividende med vsemi na Ljubljanski borzi, pred izplačilom vmesne dividende v višini 800 tolarjev pa so se podražile na 22000 tolarjev. Delnice Gorenjskega tiska so trenutno vredne 1769 tolarjev, kar je kar lepa rast glede na tečaj izpred tedna dni, še vedno pa se otepajo izrazite nelikvidnosti, ki ne omogoča stalnih transakcij. Svojo borzno pot so v minulem tednu začele delnice IMP Črpalk, prvi posel pa je bil pri 350 tolarjih sklenjen šele v petek. Ena od nelikvidnih delnic več, skratka. Čeprav so delnice PIDov zanimive predvsem z dolgoročnega stališča, pa se za nakupe odločajo predvsem tisti, ki računajo na hitre poraste - tako namesto dolgoročnih investitorjev, ki naj bi jih investicijski skladi zaradi svoje varnosti pritegnili, delujejo predvsem na pogon kratkoročnih dobičkaželjnežev. Vsekakor pa te delnice (nekateri skladi imajo prav zavidanja vreden portfelj) sodijo tudi med naložbe investitorja, ki misli na dolgi rok. V petek so nas z objavo o skorajšnji kotaciji delnic svojih PIDov razveselile tri družbe za upravljanje, Maksima, Triglav in Nacionalna finančna družba (NFD), ostale pa nameravajo svoj prihod na borzo odložiti najkasneje do konca tekočega leta. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Anko KRANJ Likozarjeva 15 Tel.: 064/331-353 Savska c. Tel.: 064/212-714 BOARD, TREKING IN JEANS HLAČE - PULOVERJI JUTRANJKA - TRENIRKE - POLO MAJICE MATSON - PREHODNE JAKNE - BUNDE PEPITA - PROGRAM ZA DOJENČKE Možnost plačila na 2 čeka. fspešno slovensko grafično podjetje Gorenjski tisk, d.d. Mirka Vadnova 6 4000 Kranj GorenjskiTisk ki slovi po svojem geslu "Mojstrstvo od ideje do odtisa", išče dva delavca TEHNOLOGA ZA PRIPRAVO NAROČIL Kandidatom ponujamo delo v urejenem in kreativnem okolju, delovno razmerje za nedoločen čas za enega delavca in delovno razmerje za določen ca-s 12 mesecev za drugega delavca. Poskusno delo je določeno v trajanju 6 mesecev. Pogoji: VI. stopnja grafične smeri, znanje angleškega ali nemškega jezika, delovne izkušnje v grafični stroki. kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pobojev v 10 dneh po objavi v kadrovsko iluibo, na gornji naslov. Nova oblika varčevanja Kranj, sept. - Gorenjska banka je 15. septembra kot novo obliko varčevanja uvedla depozite z valutno klavzulo v nemških markah, ki so ugodno obrestovani. Z današnjim dnem je Gorenjska banka uvedla novo obliko varčevanja za občane. Gre za tolarske depozite z valutno klavzulo v nemških markah. Položili boste torej tolarje, ko se bo varčevanje izteklo, vam bodo prav tako izplačali tolarje, pri preračunih na dan vplačila in izplačili pa bo banka upoštevala srednji tečaj Banke Slovenije za nemško marko. Obrestna mera se pri varčevanju do enega leta ne bo spreminjala; od enega do treh mesecev bo 1-odstotna, od treh od šestih mesecev bo 2-odstotna in od šestih do dvanajstih mesecev bo 2,5-odstotna. Nad enim letom pa bo obrestna mera spremenljiva, zdaj za vloge od trinajstih do triindvajsetih mesecev znaša 4 odstotke in pri več kot štiriindvajsetih mesecih 5 odstotkov. Prva delitev stečajne mase KBT Kranj, sept. - Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila minuli četrtek prva in glavna delitev stečajne mase Komercialne banke Triglav. Zanjo so namenili 10 milijard tolarjev, kar pomeni 36-odstotno poplačilo upnikov. Vendar zaradi ugovorov stečajna masa še nekaj časa ne bo razdeljena. Sporno je namreč zakonsko določilo, da so lastniki poplačani zadnji, saj omogoča dve pravni razlagi; po prvi naj bi bili v vsakem primeru zadnji, po drugi pa le iz naslova delnice, ne pa tudi pri depozitih. Stečajni upravitelj KBT Andrej Toš se je odločil za drugo razlago, ugovore* je dalo nekaj upnikov. V nasprotnem primeru bi jih verjetno lastniki. O ugovorih bo zdaj odločal stečajni senat, dotlej se bo zavlekla delitev stečajne mase, zanesljivo dva do tri mesece, lahko še dlje. Stečajna masa zdaj znaša dobrih 14 milijard tolarjev, za delitev je namenjenih 10 mili- jard tolarjev, od tega 7,3 milijarde tolarjev za izplačilo, preostalo za rezervacije. Stečajni upravitelj je že prodal nepremičnine, z izjemo dveh manjših, prodaja tudi osnovna sredstva. Prodaja tudi kratkoročna in dolgoročna posojila KBT, od dobrih 22 milijard tolarjev jih še ni uspel prodati za 12,7 milijarde tolarjev. Po sedanjem predlogu stečajnega upravitelja bi bili upniki poplačani 36-odstotno. Skupaj jih je 667, prijavili so za 28,5 milijarde tolarjev terjatev, od tega jih je stečajni upravitelj priznal 20,9 milijarde tolarjev. Največji upnik je Sklad za razvoj, njegova terjatev znaša 1,7 milijarde tolarjev. Med večjimi upniki so še Republiška direkcija za blagovne rezerve, Banka Slovenije, Zavarovalnica Triglav, stečajna masa Elan, Petrol Trgovina, Gorenjska banka. Ministrstvo za finance, Republika Slovenija, Mestna občina Ljubljana, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd. ODE MO , SAVA G k B, TERMO ŠK. LOKA, SPECERIJA BLED, COLOH MEDVODE, DELB^TEM JESENICE G to B, LOKA ŠK. LOKA B in C. GORENTKA LESCE TPROZCA JESENICE G, 1W0VARNAUNH)N IN LAŠKO-"prodajamo delnice na borzi "upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861611 KRANJ Tel 064/221 722 ZViso po bencin Kranj, sept. - Abanka je s Petrolom podpisala pogodbo, po kateri boste na Pet-rolovih bencinskih servisih z oktobrom lahko plačevali s kartico Visa. Dosedanja Visina mreža se bo tako povečala za približno 10 tisoč prodajnih mest. MGGAMILK GG, gozdno gospodarstvo bled, d.d. Bled, Ljubljanska c. 19 Tel.: 064/748 000 Fax: 064/743 554 JAVNA DRAŽBA V sredo, dne 16. 9. 1998, bo ob 17. uri v Avtoparku GG Bled na Rečici pri Bledu (blizu tovarne LIP) dražba sledečih vozil: 1. Tovorni avto TAM 190, leto izdelave 1989, prevoženo 197.335 km, z dvigalom LIV tip Javornik in enoosno prikolico, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena 2.538.000 SIT 2. Kombi VW, leto izdelave 1985, prevoženo 77.447 km, bele barve, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena je 564.000 SIT 3. Kombi Zastava Rival, leto izdelave 1989, prevoženo 91.828 km, bele barve, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena 188.000 SIT. 4. LADA NIVA, leto izdelave 1986, prevoženo 36.423 km, bele barve, v voznem stanju. Izklicna cena 188.000 SIT. 5. Zastava 101, leto izdelave 1989, prevoženo 83.300 km, bele barve, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena 75.000 SIT. 6. Zastava POLY, leto izdelave 1987, prevoženo 67.383 km, rdeče barve, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena 75.000 SIT. V ceni ni vračunan prometni davek in ga plača kupec. Kupci morajo pred začetkom dražbe plačati varščine in sicer 10 % od izklicne cene. Polno kupnino s prometnim davkom mora kupec plačati do petka, 18. 9. 1998, do 10.00 ure. Vozila so na ogled v Avtoparku na Rečici. Informacije dobite po tel.: 748 000, komerciala GG Bled, d.d. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA nakupni)prodajni nakupni/prortaini nakupiii/prndajni 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,52 94,92 13,40 13,48 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 94,80 13,20 13,50 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,50 94,75 13,35 13,45 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,75 94,75 13,06 13,47 HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LEMA Kranj 94,55 94,75 13,40 13,45 94,52 94,70 13,40 13,44 94,40 94,75 13,35 13,43 94,20 94,60 13,32 13,42 221-722 94,40 94,90 13,32 13,40 94,30 94,79 13,30 13,45 93,90 94,60 13,30 13,45 94,55 94,80 13,40 13,47 V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj. 94,40 94,85 13,37 13,51 13,45 13,50 13,47 13,37 94,50 94,80 13,37 94,52 95,02 13,40 94,30 94,90 13,36 92,30 94,28 12,30 94,50 94,75 13,35 13,45 94,46 94,94 13,36 13,43 94,52 94,90 13,39 94,30 94,70 13,35 13,49 13,42 13,50 9,54 9,50 9,50 9,11 9,50 9,56 9,55 9,52 9,45 9,50 9,45 9,54 9,44 9,56 9,54 9,55 8,85 9,50 9,53 9,55 9,50 9,54 9,1 1 9,51 9,20 9,60 9,80 9,62 9,97 9,60 9,60 9,65 9,63 9,60 9,63 9,58 9,62 9,65 9,64 9,71 9,70 9,52 9,62 9,59 9,63 9,58 9,61 9,63 9,95 9,60 9,70 9,60 9,62 NEP0S (Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Kranj, Medvode, Šk Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,52 95,00 13,41 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,75 - 13,06 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,15 94,60 13,32 13,42 SZKB Blag. mesto Žiri 93,90 94,70 13,05 1 3,45 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N Škofja Loka 94,50 94,95 1 3,40 13,49 9,50 TENTOURS Domžale 94,30 94,90 13,30 13,40 9,50 TRG Bled 94,30 94,70 13,32 1 3,43 9,50 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 94,55 94,75 13,40 13,45 9,54 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-l3.h, 13.45h-18.h) VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 94,27 94,78 13,29 13,46 9,46 9,66 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Stanovanjski krediti že od TOM+4,5% naprej! Informacije na tel. št.: 0Q2/449 24 70. Gorenjska^* Banka Banka s posluhom Smo uspešna in uveljavljena banka, ki že vrsto let sodi v vrh slovenskega bančništva. Znanje, izkušnje in posluh za posel ter potrebe komitentov, so osnovna vodila pri našem delu. KAJ PA VI? Ste samostojni, kreativni, pripravljeni prevzeti in deliti tveganje, zaupate sebi in drugim ter ob tem verjamete v uspeh? Zaposlili bomo sodelavce za opravljanje nalog na področjih dela: informacijske tehnologije - strokovni sodelavec, lahko tudi pripravnik interne revizije - samostojni revizor vodenja in organiziranja del v oddelku vzdrževanja POGOH. pod I.: - visoka izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri, - obvladovanje računalniških znanj na področju baze podatkov in orodij Oracle (Developer 2000, Designer 2000), dobrodošla so tudi znanja Cobola in Open VMS; pod 2.: - visoka izobrazba ekonomske smeri, m- uspešno opravljen izpit za preizkušenega notranjega revizorja; pod 3.: - visoka izobrazba gradbene ali druge ustrezne smeri. Od kandidatov pričakujemo še, da imajo ustrezne delovne izkušnje, znajo vsaj en tuj jezik in imajo znanja za uporabo računalniških orodij v okolju Windows. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s petmesečnim poskusnim delom, s pripravnikom za določen čas, za dobo pripravništva, ki traja eno leto. Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti, dosedanjih delovnih izkušnjah s kratkim življenjepisom, pričakujemo v 8 dneh na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova I, Kranj, sektor splošnih poslov. Gorenjska £j Banka Banka otah in nedeljah pa še dopoldne med 9. in 12. uro. Ob tej priložnosti bodo razglašeni^ tudi rezultati slovenske-■* knjižnega kviza, ki so ga ^'adi obiskovalci knjižnice redali v Knjižnici dr. Toneta retnarja in v šolskih knjižni-^h na OŠ Bistrica, Zali Rovt in r r,ze- Zreb bo med reševalce ,dzdelil nekaj lepih knjižnih ov-^' !'azdelil Pa P bo čar-n,k Grega, ki seveda poleg drugega tudi marsikaj pričarati in začarati in potegniti čarovniškega klobuka še kakšno dodatno nagrado. Knjižnično dogajanje pa se septembra nadaljuje že ta petek z literarnim večerom, na katerem bo v petek, 18. septembra, ob 19. uri dr. Zdravko Kaltnekar predstavil svojo monodramo Ja, gospod sodnik. Na otroškem oddelku knjižnice se ta mesec in sicer v četrtek, 24. septembra, začenjajo . tudi ure pravljic; o Ptičku otročičku bo otrokom starim od 5. do 8. leta govorila Špela Jerala. • L.M. zna GLASBENA SOLA AKORDEON TOMŠIČEVA 36, KRANJ VPISUJEMO NOVE UČENCE 041/745-315 jenje z vsemi radostmi in žalostjo, skratka vse to poznam, ker sem bil zelo dolgo časa del tega, to je bilo moje otroštvo in mladost." Da znate slikati, je bilo šele kasneje odločilno za vašo življenjsko pot. Kaj ste hoteli postati? "Do 26. leta sem bil pravzaprav brez poklica. Slikal pa sem že kot otrok kar na papirnate vrečke - škrniclje, ki jih je mama prinašala iz trgovine. Mislil sem, da že šestnajstle-tnik nekaj znam in da me bo vzel za pomočnika kamniški slikar Cuderman, ki je leta 1938 poslikal kamniško samostansko cerkev; morda mi bo, tako sem mislil, kasneje pomagal do šolanja. Pa mi ni pustil svetnike slikati, pač pa sem bil zanj komaj dober za čiščenje "cokla". No, to me ni posebno potrlo, mislil sem na Ivana Groharja, o njem sem bral v Našem rodu, da je v okolici Rafolč pri Kamniku naslikal svojo Pomlad prav v času, ko mu je bilo najtežje. Z mislijo nanj sem hranil svojo samozavest in slikal naprej. Tako tudi danes. Še vedno naslikam kakšni dve sliki na mesec, kar pa je prav toliko kot takrat, ko sem še učil likovni pouk. Sem mislil, da bom imel kot upokojenec več časa za slikanje, pa se je izkazalo, da to ne drži." Za vami je kar petindvajset samostojnih razstav, sodelovali ste na več kot tridesetih skupinskih razstavah doma in v tujini večinoma pod oznako naivne umetnosti. Danes le-ta nima več tolikšne veljave kot nekdaj, najbrž pa vas to ne zadeva kaj dosti, saj ubirate povsem slikarska pota. "Ostajam zvest tako svojemu slikarskemu izrazu kot tehniki -slikam večinoma v olju, le poleti rad narišem kak akvarel. Zelo rad hodim na Primorsko in rišem Sv. Lovrenc, kjer je pokopan Gregorčič. Če je vrerhe pravšno - rad imam oblačen dan - potem skoraj zagotovo slika uspe. Ste opazili, da na mojih slikah sploh ni sonca?" Pa ga res ni, toda iz slik kljub temu veje toplina in morda malce nostalgije za nekdanjim življenjem, ki ga izriva sodobni čas. "Prepričan sem, da iz mojih slik veje to, da jih imam tudi sam zelo rad. Zadnje čase se mi dogaja, da bi najraje večino slik kar sam obdržal, da so tako del mene in mojega življenja, slika je otrok moje duše. Ne predstavljam si, kaj bi sicer počel v življenju, če ne bi slikal. Kadar slikam, je neke vrste "prazni-kovanje", kot pritrkovanje vseh zvonov mojega srca in moje duše." Znani ste po tem, da niste zagledani vase in da greste zelo radi med ljudi. "Tako je, rad grem tudi na razstave drugih slikarjev, še posebej rad pridem v kranjska razstavišča, kjer sem že nekajkrat razstavljal, tam srečam svoje prijatelje, ki seveda niso vsi slikarji, pa besedujemo zato lahko o vsem, ne le o slikarstvu." • Lea Mencinger MINI CIRKUS BUFFETO Kranj - Otroški program poletnih prireditev na gradu Khisles-tein se v četrtek, 17. septembra, ob 18. uri zaključuje z artistično predstavo za otroke in odrasle Cirkus Buffeto iz Rusije. Nastopila bosta Natalija in Ravil Sultanov, diplomanta moskovske cirkuške akademije. Predstavila bosta splet cirkuških žanrov in klovnskih gegov od žongliranja, ekvilibristike, akrobatike, glasbene ekscentrike itd. KiselFestml f ZKO Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI INFORMATIVNI v soboto, 19.9.1998, od 10. do 12. urel - Pogovor z mentorji CKD - VPIS v šole in tečaje CKD - VPIS v abonma sobotnih otroških matinej v PO Ob 10. uri BOBNARSKI KONCERT pred zgradbo ZKO. Nastopa Nino MurešleKI Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4, tel.: 221-331 ranj GOflEMISKATEl.rVIZUA GLAS KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ob 100-letnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana in 25-letnici Enote za Gorenjsko Kranj. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja grafičarka in kiparka Mihaela Žakelj. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava grafičnih listov iz obdobja 1955/1995 akademskega slikarja in grafika Karla Zelenka, v zgornjih prostorih pa razstavljajo člani Fotokluba Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del Nikolaja Mašukova. RADOVLJICA - V dvorani Glasbene šole Radovljica v radovljiški graščini je na ogled razstava Fotografski spomini na XV. Festival Radovljica '97 avtorja Mateja Rupla. V Čebelarskem muzeju razstavlja izdelke iz voska Marjeta Pikelj. V galeriji Pasaža razstavlja fotografije "naši otroci" avtor Ivan Pipan. Otroška premiera na Loškem odru RAZBOJNIK CEFIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA Škofja Loka - Pretekli petek je loško gledališče predstavilo prvo letošnjo premiero - priredbo zgodbe o razbojniku Cefizlju, ki straši po Butalah in vznemirja lenobno življenje mestnih uradnikov. Priredba in režija Ludvika Kaluže poudarja razdeljenost dveh svetov: na eni strani so trdoglavi, počasni in prestrašeni Butalci, na drugi je spretni in bistri Cefizelj, ki potek dogodkov vedno obrne v svojo korist. Cefizelj se publiki hitro priljubi tudi zato, ker je duhovit, vesel in sproščen; je edini, ki prinaša dobro voljo, ki ne sitnari in se ne pritožuje, kot to počnejo ostali butalski liki. Razbojnik s seboj nosi celo kitaro, na katero včasih zabrenka ter vseskozi obvladuje in usmerja dogajanje. Butalci se njegove premoči ne zavedajo, živijo v utvari, da župan in policaj skrbita za red in mir ter da je Cefizljevo razgrajanje kratkotrajna in obvladljiva epizoda sicer mirnega in urejenega mesta. Razdvojenost butalskega sveta je režiser poudaril z debelo črto, ki po sredini razpolavlja oder in ki jo igralci pogosto preskakujejo. Predstava je s tem dobila dodaten komičen poudarek. Scena Jasne Vastl je sestavljena iz treh delov: najbolj zanimiv je županov del scene, ki le-temu omogoča, da je na odru prisoten tudi tedaj, ko dejavno ne posega v dogajanje. Druga dva dela scene sta manj zanimiva; osrednji del, ki predstavlja občinsko pisarno, deluje električno in zato neurejeno in nedorečeno. Ustrezni in učinkoviti pa so bili kostumi Irene Pajkić. Zgodba o Cefizlju je najbolj popularna in najpogosteje uprizorjena epizoda Butalcev Frana Milčinskega. Škoda je, da gledališča ne uprizarjajo tudi drugih, manj znanih butalskih prigod. Ritem pričujoče škofjeloške predstave je precej počasen, vsebuje tudi nekaj mašil (Cefizelj se prepogosto in preveč smeje), zato bi bila predstava bolj zanimiva in sveža, če bi v pospešenem ritmu pokazala več krajših butalskih dogodivščin. • Mirjani Novak Novo v kinu KRIK 2 Novost v gorenjskih kinematografih bo v drugi polovici tedna ameriška grozljivka Krik 2. Film Krik 2, v katerem nastopa vrsta igralcev iz prvega Krika, se začenja umirjeno: prvo leto uspešnega študija za Sydney, igra jo Neve Campbell, gre h koncu. V brezskrbno študentsko življenje pa najprej vstopi film Pokol, narejen po resničnem dogodku v mestu, potem pa se začnejo novi umori. Izkaže se celo, da je Sydney celo tarča morilca. Igrajo še David Arquette, Levvis Arijuette, Courtney Cox in drugi. ZVLZA KULTURNIH ORGANIZACIJ GORENJSKE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ TRŽIČ FOTO KLUB TRŽIČ razpisujejo XIX. SREČANJE FOTOAMATERJEV GORENJSKE Z RAZSTAVO ČRNO-BELE IN BARVNE FOTOGRAFIJE IN DIAPOZITIVOV TRŽIČ, 23. 10.1998 PRAVICA UDELEŽBE: člani organiziranih foto organizacij in posamezniki z območij ZKO Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič POGOJI ZA UDELEŽBO a) vsak avtor sme predložiti štiri (4) črno bele ali barvne fotografije formata 30/40 cm, manjši formati do 18/24 cm morajo biti na podlagi 30/40 cm in šest diapozitivov standardne dimenzije, v okvirčkih 5x5 cm. Fotografije ne smejo biti kasirane, fotografije in diapozitivi morajo biti opremljeni z naslednjimi podatki: - ime in priimek avtorja - naslov - klub, v katerem deluje - foto naziv Fotografije morajo biti oštevilčene, z navedbo naslova fotografije. Žirija ne bo upoštevala fotografij in diapozitivov, ki so bili že razstavljeni na prejšnjih gorenjskih razstavah. TEMATIKA FOTOGRAFIJ IN DIAPOZITIVOV JE PROSTA! KOLEDAR: - sprejem del do vključno 1. oktobra 1998 - tričlanska žirija bo dela izbrala 6. oktobra 1998 - otvoritev razstave s projekcijo diapozitivov bo 23. oktobra 1998 ob 18. uri v galeriji Paviljona NOB v Tržiču - vračanje del 30. 11. 1998 PODELJENE BODO TRI NAGRADE IN PET DIPLOM ZA VSAKO KATEGORIJO V SKLADU S PRAVILNIKOM FOTO ZVEZE SLOVENIJE Za poškodbe, nastale med transportom organizator ne odgovarja. PRIJAVNICE, KI JIH FOTO KLUBI IN POSAMEZNIKI DOBIJO NA SEDEŽIH OBMOČNIH ZVEZ KULTURNIH ORGANIZACIJ, SKUPAJ Z DELI POŠLJEJO NA NASLOV: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ TRŽIČ Cankarjeva 1,4290 TRŽIČ Informacije po telefonu: 563-221, fax: 563-084 ZA DOM IN DRUŽINO Moda Sik brez letnice So obleke, ki jih lahko jena, žepi so le nakazani. Poskusimo se mi oblečemo tudi po desetih letih, kajti krojene so tako. ovratnik je klasičen. Tudi hlače so ravno krojene, krasi- da jim čas ne more do jo jih zavihki. Blago je vol- živega. Takšen model je tudi naš današnji hlačni kostim iz drobnega kara. V bistvu je to moški model. Jakna se zapenja z dvema vrstama gumbov, je dokaj ravno kro- neno z dodanim elastanom, kar nam omogoča, da se bomo v oblačilu še bolje počutili, kajti vezalo nas ne bo tudi v delih, ki se tesno oprijemajo telesa. Drugi del naše jesenske garderobe pa bo nepogrešljivi blazer. Naš model je v osnovi oranžno rjave barve s črno-belim velikim karom. Zapenja se dvoredno, vendar le enkrat. Malce je oprijet, ovratnik je športen, žepi so skriti v stranskem šivu. Odlična kombinacija bosta črn puli in črne hlače. Sladica za danes Slivov kolač z ingverjem Testo: 125 g masla ali margarine, 125 g sladkorja, 3 jajca, sok I limone, 200 g moke, pol zavitka pecilnega praška, 50 g kandiranega ingverja, 2 žlici mleka, maslo in drobtine za pekač. Nadev: 500 g razkoščičenih sliv, 1 do 2 žlici pomarančne marmelade Sadje očistimo, operemo, razpolovimo in razkoščičimo. Pečico segrejemo na 175 stopinj C. Maslo in sladkor penasto umešamo, dodamo jajca in limonin sok ter tako dolgo mešamo, da se sladkor ne čuti več. Moko zmešamo s pecilnim praškom in presejemo na jajčno maso. Ingver drobno sesekljamo, ga zamešamo v mleko in dodamo testu. S testom napolnimo namaščen in z drobtinicami potresen okrogel pekač, ga zgladimo. Povrhu ga na gosto obložimo s slivovimi polovicami, damo v pečico na srednjo rešetko in pečemo 40 minut, da je pecivo zlato rumeno zapečeno. Marmelado segrejemo in z njo prelijemo še vroč kolač. Iz babičinih bukev Kako knjige obvaruješ mrčesa Knjige obvaruješ mrčesa, če daš v omare, kjer jih hraniš, krpice, namočene v terpentinovo olje. Duh olja prežene živalce. Seveda moraš krpice večkrat nanovo obliti, ker se olje izdiši. Za temle dežjem bodo morale rasti gobe, kajti gorkote je bilo dovolj, zdaj še moče in tudi čas je pravi. Če jih le še ne bo, si lahko pomagamo s šampinjoni, ki so na voljo leto in dan in so prav dobri. Še boljši so seveda jurčki, turki, golobice, lisičke, marele, kostanjevke in sploh mešane gobe. Gob naj bo malo, pravijo pametni ljudje, le za začimbo, sem in tja so pa lahko tudi glavna jed. Za zdrav želodec, seveda. Sicer naj pa jed po gobah le zadiši. Gobova juha Za 4 osebe potrebujemo: 400 g gob, 2 stroka česna, 2 jajci, 2 manjša olupljena paradižnika, 3 žlice naribane-ga parmezana, 2 žlici olja, sol, peteršilj. Gobe (eno vrsto ali več) drobno narežemo in prepražimo na olju, dodamo strt česen, solimo, primešamo sesekljan paradižnik, 15 minut dušimo, prilijemo vodo ter na majhnem ognju kuhamo. Jajca stepemo z naribanim parmezanom in jih, tik preden postrežemo, zamešamo v vrelo juho. Ponudimo z opečenimi kruhovimi kockami. Dušene gobe s paradižnikom Za 6 oseb potrebujemo: 800 g svežih gob, 800 g paradižnika, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 2 stroka česna, 6 žlic olja, 1 vejica zelene, sol, poper. Gobe očistimo, operemo in narežemo na debelejše rezine. V kozico damo olje, strta stroka česna in gobe. Nad živahnim ognjem popražimo, dodamo obarjen in pretlačen paradižnik, sesekljano zeleno, solimo, popramo in 20 minut dušimo. Gotovo jed potresemo s sesekljanim peteršiljem. Zajčji hrbet z gobami Potrebujemo / zajčji hrbet, pretaknjen s slanino, 3 dl surove marinade, 3 žlice olja, 2 žlici maslu, 6 žlic konjaka, 6 cl smetane, poper, 3 žličke pikantne gorčice, sol, beli poper, 3 žlice limoninega soka, 4 žlice masla, 25 dag očiščenih šampinjonov ali lisičk in sol. Meso damo v marinado in na hladnem mariniramo 8 do 12 ur. Medtem meso obračamo. Ko ga vzamemo iz marinade, ga osušimo. V posodi segrejemo olje in maslo in meso popečemo na obeh straneh. Pečico segrejemo na 175 stopinj C. Prilijemo konjak, precejeno marinado in smetano. Popramo in pečemo še 30 minut v pečici. Meso polivamo z omako. Hrbet vzamemo iz posode in ga postavimo na toplo. V omako damo gorčico in jo zgostimo. Začinimo s soljo, poprom, cavenskim poprom in limoninim sokom. V drugi posodi segrejemo maslo, popečemo gobe in jih do mehkega dušimo. Popramo in solimo. Meso ločimo od kosti, ga razrežemo na debele rezine, damo na krožnik in polijemo z omako. Okrasimo z gobami. Surova marinada: 10 dag korenja, 10 dag zelene, 10 dag peteršilja, 15 dag čebule, 3 stroki česna, 10 zrn celega popra, 10 hrinovih jagod, pol lovorovega lista, po ena vejica rožmarina, šetraja in bazilike. Zelenjavo zrežemo na tanke rezance. Lovorov list, rožmarin, šetraj in baziliko sesekljamo. Zelenjavo in Z gobicami je še boljše začimbe zmešamo. S to mešanico obložimo meso. V marinadi ga pustimo čim dlje, lahko 2 do 3 dni. S surovo marinado meso, posebno divje, zmehčamo, ne da bi le-to izločalo sok. Domačega zajca držimo v surovi marinadi vsaj pol dne, divjega pa vsaj dva dni. V našem primeru surovi marinadi dodamo še kozarec belega vina za boljši okus. Gobe z jajci in sirom Za 6 oseh potrebujemo: 1 kg jurčkov, 100 g na liste narezanega ementalca, 50 g margarine, 4 jajca, peteršilj, sol, poper. Gobe očistimo, operemo in narežemo na lističe. V kozici segrejemo margarino, strese-mo vanjo gobe in jih 5 minut pražimo. Potresemo z dvema žlicama sesekljanega peteršilja, prekrijemo z rezinami sira in prelijemo z začinjenimi razžvrkljanimi jajci. Posodo pokrijemo in pustimo 15 minut nad zelo šibkim ognjem. Ko jajca zakrknejo, jed odstavimo. Gobji golaž Za 4 osebe potrebujemo: 500 g različnih gob, 1 zeleno papriko, 4 šalotke, 4 paradižnike, 2 žlici olja, 3 žlice sladke mlete paprike, 1 žličko timijana, 1 dl sladke smetane, 1 dl kisle smetane, 1 žlica (cele) moke, sol, poper, peteršilj. Gobe očistimo in narežemo. Čebulo sesekljamo, papriki odstranimo semenje in jo tudi narežemo. Čebulo in papriko popražimo na olju; ko postek- lenita, dodamo gobe in jih dušimo 2 minuti. Začinimo jih s sladko papriko, soljo, poprom, timijanom, sladko in kislo smetano. Pustimo, da se golaž počasi kuha 15 minut. Na koncu ga poprašimo z moko in pokuhamo. Preden golaž ponudimo, ga potresemo s sesekljanim peteršiljem. Šampinjoni v riževem obroču Za 4 osebe potrebujemo: 500 g svežih šampinjonov (ali 400 g gozdnih gob), 1 jedilno žlico masla ali margarine, 50 g suhe slanine, 1 čebulo, 1 strok česna, 1/8 l rdečega vina, 1 lonček kisle smetane, 2 skodelici riža, 4 skodelice mesne ju/re ali juhe iz kocke, 2 paradižnika, 1 skodelico zelenega graha. Šampinjone dobro operemo in odcedimo. Slanino narežemo na kocke in vržemo na maščobo, da postekleni, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo, da svetlo porjavi, dodamo strt česen, zalijemo z vinom in vse skupaj 5 minut dušimo. Zdaj šampinjonom prilijemo kislo smetano, poprašimo z moko, na kratko povremo, posolimo in popo-pramo. Riž zmešamo z malce olja, zalijemo z vročo mesno juho (ali z juho iz kocke), in pokrito kuhamo 20 minut. Potem rižu dodamo 2 olupljena in na kocke narezana paradižnika ter dobro odcejen grah ter premešamo. Zdaj z rižem napolnimo model za šarkelj ali podobno posodo, dobro potlačimo in obrnemo na ploščo ali večji krožnik. Šampinjone v smetanovi omaki stresemo v sredino, z njimi okrasimo tudi rob in ponudimo. RAFAELA -Klinična nega obraza in telesa Poglejmo svoje telo in videli bomo - kaj nosimo v svoji notranjosti Prenekateri človek ima težave s previsoko telesno težo ali odvečno maščobo na stegnih, bokih, zadnjici in trebuhu. Vzroki za to so različn morda se napak prehranjujemo, ali pa se premalo gibljemo in negujemo sovje telo. Vendar če imamo radi sami sebe, svoje telo negujemo in skušamo ujeti sozvočje med našo notranjostjo in zunanjostjo. Seveda se naše telo neprestano spreminja, njegova zunanjost pa je v mnogočem odsev našega delovanja, dobrega ali slabega, pozitivnega ali negativnega. V Rafaeli - Centru lepote, zdravja in miru pomagajo ljudem, ki se odločijo stopiti na pot ozaveščenega življenja in želijo storiti nekaj dobrega zase. So nasprotniki hujšanja kot takega, saj se mora po njihovem telo le na I naraven način prečistiti. "Človek je del narave," pravijo pri Rafaeli, "in če s telesom prijazno delaš, ti odgovori. Naš pristop k prečiščevanju je sestavljen samo iz naravnih metod. Te predpisujemo individualno, za vsakega človeka posebej. Seveda je tudi zelo pomembna prehrana, vendar je najvažnejša trdna odločnost, kaj želiš s svo jim življenjem in telesom napraviti." Ko stopite na pot zdravega življenja, se vam bodo začele dogajati pozitivne spremembe, s katerimi boste zadovoljni vi in vaša okolica. Pri Rafaeli vas bodo na tej poti znali usmerjati in pomagati, vendar ne pozabite, vedno je 80 % zaslug za uspeh v vas samih, kajti "vse je lahko, če hočeš"! Informacije v RAFAELA Reševa 9, Kranj, Tel.: 064/326-683 pon., sreda, pet.: od 13. do 19. ure torek in petek od 9. do 14. ure PREPOVEDANO ZA ODRASLE Oemoeolcl so izdali navodila za plonkanje Previdno, da te ne zalotijo! V glasilu oemega razreda oenovne £ole Ivana Tavčarja Iz Gorenje vasi Oemov glas emo tik pred koncem preteklega šolskega leta zasledili Priročnik za plonkanje. Prihranili smo ga za jesen, ko postaja spet aktualen. Poučno in zanimivo branje je to, osmošolci pa so v njem strnili svoje dragocene izkušnje. Priznavajo sicer, da je plonkanje grda navada šolarjev, je pa priljubljeno in ima tudi dobre lastnosti: ku napišeš plonkič, obenem snov ponoviš, zato med kontrolko le malokrat pogledaš nanj. Osmarji so pri izdaji navodil za plonkanje nadvse temeljiti. Razdelili so ga v več faz. V "predpranju" ali pripravi nam opišejo, kako se lotiti izdelave plonkca, kakšne oblike naj bo, da bo čimbolj priročen, odsvetujejo pa, da bi ga pisali na računalnik. Raje izbereš več barvnih svinčnikov in ga narediš ročno. V "glavnem pranju" nanizajo postopek v devetih korakih: najprej moraš listič v v desnem kotu oštevilčiti, začneš pisati na prvi strani, z drobno, a čitljivo pisavo. Pišeš iz zvezka od točke do točke, in sicer vsako s svojo barvo. Podčrtaš "najbolj" glavne besede. Pišeš z okrajšavami, vendar samo, če jih ne boš pozabil. Namesto besed ali stavkov lahko tudi rišeš, vendar vsaj dvakrat ponovi, kaj skice pomenijo. Preudari, koliko snovi boš napisal na prvo in koliko na drugo stran. Piši počasi, besede po vsakem zapisu Še dvakrat preberi. Ko je listič poln, si glasno oddahni: Dobro ti gre! Toliko časa imaš že listič pri sebi, pa te še niso našli. Nadaljnjih šest korakov sledi v "fazi splakovanja". Vedno naj ti °stane še toliko prostora, da na koncu zapišeš vsaj eno od teh mlsli; Saj znaš! Kar tako naprej! Dobro li gre! Kaj buljiš vame, saj znaš brez mene! Tako nastali plonkič znova preberemo brez okrajšav. Oblepimo ga, da se ne bo strgal, saj ga je škoda. Dodamo še stvari, ki so naštete pod "tipi (načini) plonkanja", če smo jih seveda uporabili. Načine uporabe preizkusimo že doma. Morda ne deluje. Med odmorom pred kontrolko ga še enkrat preberemo v celoti in položimo na izbrano mesto. Če boste pisali listek natanko po navodilih, vam osmošolevi garantirajo, da ga sploh ne boste potrebovali, mogoče bo prav prišel le za motivacijo pri učenju. Tipi plonkanja pa se delijo po težavnosti. Avtorji jih razvrščajo od amaterskega lažjega plonkanja (listič skrit v dlani), amaterskega težjega plonkanja (listič na notranji strani puloverja, ko ga potrebuješ, odvihaš rokav ali spodnji del pulover- ja), dekliškega plonkanja (listič pod mini krilcem; če te učitelj obtoži, da sumljivo dviguješ krilo in zahteva, da pokažeš listek, enostavno rečeš: "Tovariš, kaj naj vam pokažem. Tega pa v šoli ne bom dovolila."), deškega plonkanja (listič pod zadrgo kavbojk; če .te učiteljica opazi in zahteva, da odpneš zadrgo, se znajdeš po vzorcu dekliškega plonkanja: "Tovarišica..."), smrkavega plonkanja (listič v robcu), svinč- nenega plonkanja (listič prilepljen na svinčniku), nožnega plonkanja (Listič na elastiki pod hlačnico - zelo raztegljiva zadeva), "iskajočega" plonkanja (listič v torbi, med kontrolko iščeš radirko, svinčnik, ravnilo), poštarsko plonkanje (zelo drzno, listič prilepiš na učiteljev hrbet), do zelo zapletenega edigsalnega plonkanja. Kako pa plonkajo ostali šolarji? Nekaj primerov je razvidnih iz pričujoče ankete. • D.Z.Žlebir Tudi tako si "nabiramo" znanje Plortkamo skoraj vsi Kdaj pa kdaj nam pri nabiranju znanja pride prav tudi kakšen pripomoček. Plonkci, plonk-ceglci, ccglci ali kakorkoli jim že pravite, so za ta namen idealni. Bodimo odkriti. Vsi smo jih nekoč uporabljali, po Vsej verjetnosti tudi vaši profesorji v svojih šolskih letih. Tole prebiranje je sedajte profesorjem skoraj prepovedano, da ne bom izdala anketirancev, lule je nekaj receptov Kin zgodbic. » Klvis Radončič, 14 let: "Plonkce uporabljam takrat, ko se ne naučim snovi. Največkrat pri kemiji, ker je zahteven predmet. Enkrat so me tudi že zalotili. Pri angleščini. Zato sem dobil cvek. Naredim jih tako, da jih pomanjšam. Skrijem jih pod majico ali pa jih dam pod klop." Nadja Haklin,'14 let: "Plonkce največkrat delam za angleščino, ker je ne znam preveč dobro. Profesorji me še nikoli niso zalotili. Imam pač srečo. Plonkec imam ponavadi v roki in ga, če je nujno, potem tudi stisnem v dlan. Pomembno je tudi, v kateri klopi sediš. Jaz sedim v drugi." Aljaž Rogelj, 14 let: "Včasih plonkam pri zemljepisu, če se mi snovi ne da naučiti. Obstajajo pa različne metode. Lahko jih napišeš na računalnik, z drobnim tiskom ali pa jih napišeš kar v šoli. Prekopiramo jih in si jih potem razdelimo v razredu. Nekoč bi me profesorica skoraj zalotila. Plonkec mi je padel na tla, ko je šla mimo. Pa sem ga potem pohodil, da ga ni videla. Ponavadi ga skrijem na notranji rob majice." Jana Ozek, 14 let: "Če določene snovi ne znam, si na plonkec napišem glavne stvari, ki se jih potem spomnim, ko pogledam nanj. Največkrat to počnem pri zemljepisu in angleščini, kjer je plonkanje najlažje. Nalepim jih na keramični svinčnik. To je že preverjena stvar. Nikoli te ne dobijo. Včasih jih sploh ne uporabljam, čeprav jih napišem, ker me je preveč strah, da bi me dobili. Vzeli bi mi plonkec, mogoče bi dobila celo cvek." Maja Bundalo, 14 let: "V glavnem plonkajo vsi, razen kakšnih bolj zavednih učencev. Jaz največkrat plonkam pri zemljepisu. Napišem ga na računalniku, ga pomanjšam in ga potem vlečem pod kontrolno. Sedim v zadnji klopi, kjer je najlažje plonkati. Če pri matematiki rabimo žepni računalnik, plonkec nalepim kar nanj. Na srečo me še nikoli niso dobili. Plonkam že od petega razreda. • P. Polak LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Kaj ima vlak? V/«/c ima tri vagone, kakor Mojca tri balone, vlak ima lokomotivo, kakor Jože črto krivo. Za vožnjo z vlakom potrebujemo vozovnico, kot za rahljanje vrta ' rovnico. Vlak se pelje po železnici, kakor mi z rolerji po bližnjici. Namesto vlaka, ki zapiska, Pa otrok v vagonu vriska. * Lea Tollar, 4. r, iz glasila Macesni, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Kaj bi spremenili na naši šoli? Če bi imela moč in vpliv, bi se marsikaj sPrenienilo. Podaljšala bi odmore, skrajšala pouk. Pravila bi bila čisto drugačna. Po gojeni mnenju bi se morali učitelji prilagajati učencem. (Marja) Naši upravitelji nimajo pojma, kaj se "ogaja med učenci (cigarete...). Učitelji bi korali vedeti, da s poostritvijo zakonov ne b°do rešili problemov, ampak bodo učenci le-e rajši kršili, saj se ob tem po telesu sprosti VeHko adrenalina. (Martin) Naši šoli manjka dobre volje, velike etovadnice. Če bi imeli večjo telovadnico, bi Se Pri urah telovadbe bolj utrudili in bi tako lTneli manj energije za divjanje po hodnikih naše šole. Na naši šoli manjka smeha. Z njim 1 se odpravile vse druge težave, kajti "Bjdražje in najlepše, hkrati pa najboljše arilo sočloveku je nasmešek. (Jani) Ne verjamem, da ima naša šola sploh akŠno obetavno prihodnost, glede naraš- čanja kriminala na naši šoli (razbijanje šolske imovine - ogledal, luči in šip). V vsakem razredu bi morali namestiti vsaj dve kameri. V straniščih bodo morali biti prisotni dežurni učitelji, da učenci ne bodo toliko pisali po stenah. Pred vhodom v glavno avlo bodo vsaj trije varnostniki, ki bodo vse učence pred vhodom v šolo pregledali. (Aleš) • iz glasila Matijev rod OŠ Matija Valjavec, Preddvor Intervju z Julijem Gajem Cezarjem Gospod Julij Cezar, kdaj in kje ste se rodili? "Rodil sem se leta 100 pr.n.š. v Rimu kot potomec stare rimske rodbine Julicev. Slišali sva, da ste bili izbrani za organizatorja javnih iger. Kdaj? "No, tako bom povedal. Izbrali so me leta 65 pr. n. š. S prirejanjem ljudskih iger sem Nagrajeni spis Bojim se hoditi po cesti Ko sem hodil v drugi razred, bi me kmalu povozil avto. Sel sem iz Šole domov. Pri Jožovcu, kjer ni pločnika, sem zaslišal za seboj zavore. Avto, ki me je prehitel, je zaplejal na nasprotni vozni pas in se zaletel v drugi avto. jaz sem se zelo ustrašil in sem stekel domov. Skozi okno sem videl, da so prišli policaji. Na srečo ni bil nobeden ranjen, še sedaj se bojim hoditi na Bukovici po cesti tam, kjer ni pločnika. • Simon Bergant, 4. r. OS Bukovica * postal močno priljubljen. Leta 62 pr. n. š. sem bil izvoljen za pretorja sodnega uradnika, leta 59 pr.n. š. pa za konzula." Prosim, povejte nama kaj o vaših bojih. Katere države ste pravzaprav osvojili? "Leta 58 pr.n.š. sem začel z bojnimi pohodi po Galiji. Leta 55 sem napadel Pritanijo. Ko pa sem se leta 49 bojeval v državljanski vojni, sem postal vladar. Osvojil sem Galijo (današnjo Francijo, Belgijo in Švico). Nabral sem si veliko plena. Gotovo ste slišali za moje delo Galska vojna, v katerem sem opisal življenje Galcev in njihovo kulturo." O vas kroži neka legenda. Kaj pravi? "Nekoč sem se spraševal, ali naj prestopim rečico Rubikon ali ne. Tedaj se mi je prikazoml nadnaravno velik človek, ki je igral trobento in me vabil čez reko. To sem vzel kot znamenje bogov in dal svoji vojski ukaz za "napredovanje." Lahke vas vidim z lovorjevim vencem na glavi. Kaj to pomeni? "Zmdgoviti rimski vojaški poveljniki smo pogosto nosili lovorjeve vence, ki naj bi simboliiitali našo moč." Vevd/da ste postali dosmrtni dikator. Ne vev* pa, kdaj in kaj to pomeni. "Dosmrtni diktator sem postal leta 45 pr.n.š. tem imenovanjem sem dobil najvišji Upravno in sodno oblast, odločal sem o hfojni in miru. Bil sem vrhovni svečenift. Postal sem monarh, čeprav sem odklon^ krono in nisem odpravil republike." I Gospod Julij, iskreno se vam zahvaljujeva ia ta zanimiv intervju. "Malenkost, z veseljem se vama predstavim še kdaj." • Nina Fajfar in Katra Hafner, 6.b , Macesni, glasilo OS Ivana Groharja, Škofja Loka Radio TRžič KLEPETALNICA D A HI A v nedeli° ob 1030 Ar\\ lil I Poslušalcem bomo v tem šolskem letu predstavili \\f\\J I\J tudi podružnične šole v naši občini. Začeli bomo v Kovorju, kjer se bomo pogovarjali z najmlajšimi. Želimo pa tudi, da bi na Radio Tržič pošiljali dobre spise in pesmice, ki jih bomo z veseljem prebrali, da bodo vsi slišali, kako dobri ste. Lep teden in nasvidenje v nedeljo. • Radijske klepetulje radio triglav 96 MHz Radio Triglav Jesenice MIRIN VRTILJAK V nedeljo ob 8. uri Mirin vrtiljak se niti med počitnicami ni poslovil od svojih mladih prijateljev. Vse poletje se je vrtel, jeseni pa bo v njem spet več besedi o otroških matinejah, ki se začenjajo v naslednjih tednih. Tokrat pa boste na vrtiljaku po jutranjem pozdravu za otroke in odrasle slišali pravljico Zlate Volarič, prisluhnili novicam, nato pa bomo odprli telefone otrokom. V pričakovanju prijetnega druženja vas pozdravljata • Miri in dedek BRBOTAVČEK RADIO SORA V ponedeljek ob 18. uri Ua! Ne boste verjeli, toda, res, čisto zares! Spet smo z vami! Začeli smo prejšnji ponedeljek ob 18. uri. Bili smo živčni, nestrpni, ježili so se nam lasje in v želodce so se nam naselili pajki in kuščarji. Toda, ko je v studiu zasvetila rdeča lučka, smo bili v trenutku spet O.K. Telefoni so skozi vso oddajo neprenehoma zvonili. Ja, kje ste se potepali toliko časa, so nas spraševali naši prijatelji poslušalci. Potem so nam povedali, da so nas strašno pogrešali. Vsem smo obljubili, da se nas tja do naslednjega junija sploh ne bodo mogli znebiti. Brbotavčki nismo kar tako! Medtem ko smo se potopali po svetu, so naše sive celice tuhtale in pripravljale nove oddaje, ki bodo popestirel ponedeljkov večer. Toda nekaj vam lahko obljubimo. Vsak ponedeljek bomo rezervirali sedež tudi za GLASOV AVTOBUS. Kot prva pa bo na njem kraljevala NINA TRATNJEK, NOVI SVET 17, ŠKOFJA LOKA. Bravo. Nina!!! Vsem, ki ste že ali pa še boste z nami, pa Brbotavčki pošiljamo en prav lep pozdravček in ne pozabite -ponedeljekk je RES dan za mlade, zato ob 18. uri obrnite anteno in "knofe" na vašem radiu na naše frekvence! Kaj emo ustvarili med počitnicami TVžič, 15. septembra - Med počitnicami so v Tržiču priredili počitniške delavnice za otroke. Kdor je pazljivo prebiral naše strani, prepovedane za odrasle, je zasledil zapis o živahni ustvarjalnosti tržiških otrok. Izdelke, nastale med počitnicami, pa bodo od jutri naprej na razstavi v dvorani Paviljona NOB. Jutri zvečer bodo tudi odrasli lahko videli, kaj so ustvarili njihovi otroci v počitniških delavnicah. Ob tej priložnosti bodo zaključili tudi Slovenski knjižni kviz 98, čarovnik Grega pa bo natresel kup čarovnij in prijetnih pesmic. Zlata maturantka iz Mač Petrinih trintride&et Maturantje že sodijo med odrasle ljudi, zato jih na teije strani navadno ni najti. Ob Petri Planine Iz Mac, kije letos maturirala 0 33 točkami (od 34 možnih), pa si ne moremo kaj, da Je ne bi predstavili tudi mlaj&lm. Petra je že' druga maturantka v družini Planine. Njena 21-let-na sestra Marta je že študentka nemščine in angleščine, Petra pa bo tudi ubrala "lingvistične stopinje", saj se je po maturi na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani vpisala na študij nemščine in latinščine. Morda pojdejo tudi ostali Planinčevi otroci po tej poti: brat Luka je že na isti gimnaziji, Marko je sedmošolec, Danijel tretješolec, petletna Špela in triletni Vid pa imata za takšne odločitve še čas. Prvorojen-kama se v prihodnje bržkone obeta profesorski poklic, s čimer bosta spet nadaljevali družinsko tradicijo. Planinčevi so namreč učiteljska družina: mama poučuje na osnovni šoli v Preddvoru, oče je tam pomočnik ravnatelja. In kaj nam je Petra, ki je tudi vse štiri gimnazijske letnike opravila z odličnim uspehom, povedala o svojem odličnem maturitetnem dosežku? o o u z o * 0) I-III O z u z u III H Z O POTOPNE ČRPALKE CENTRIFUGALNE ČRPALKE HIDROFORJI ČRPALKE ZA UMAZANO VODO KOMPRESORJI Z REZERVOARJI - batni, vijačni. hobby - profesiqnal INDUSTRIJSKI BATNI KOMPRESORJI Z REZERVOARJI 24. 40, 50. 60, 90. 150, 250. 270. 500, 750. 1000 lit. PONOVNO V ZALOGI 24 lit. KOMPRESORJI ZA SAMO 29.000 sit ♦ p.d BENCINSKI IN DIZELSKI AGREGATI - za proizvodnjo elek. energije že od 85.000 sit ♦ p.d. V ZALOGI: 1.3., 1.5, 2.0, 3.3., 3.8, 5.5, 8.1. 10 KW VISOKOTLAČNI VODNI \, ČISTILCI NA TOPLO IN y HLADNO VODO - HO 111 za 27.900 SIT V ZALOGI: 121, 135, 155, 165, 185, 210, 230 TRAČNE ŽAGE od premera 350 - 500 mm, z nagibom mize pod kotom 45 stopinj že od 84.000 SIT ♦ p.d. MIZNI REZKALNI STROJI (hobbv in profesionalni program) - z nagibom -10° + 30° možnost dodatne opreme VARILNA TEHNIKA - 5-letna garancija Co2 varjenje MIG/MAG od 120 A - 500 A - zračne plasme za rezanje pločevine - TIG, WIG varjenje - Inverterski aparati LESNO OBDELOVALNI STROJI (PROFESIONALNI IN H0BBY) PORAVNALNO-DEBELINSKI SKOBELJNI STROJ - širine 260 mm že za 158.000 sit + p.d. - širine 410 mm že za 573.000 sti + p.d. PRECIZNE KROŽNE ŽAGE možnost predrezila možnost dodatne opreme PROFESIONALNE MONTAŽNE POTEZNE KROŽNE ŽAGE - 4 x 45 stopinj z možnostjo obračanja mize 'i O (A i z H m m z m z o m H (A § Z m O D < 55 GARANCIJA, SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI. V ZALOGI VELIKA IZBIRA PNEVMATSKEGA ORODJA (HOBBV IN PROF)) LZJ lEE) lil.I IMOKIA 51 lO V času sejma vam po promocijski ceni 56.000,00 SIT ponudijo telefon NOKIA 5110 z dodatno opremo (1 dodatni barvni pokrovček |\ICZ)Kkl^\ po vaši izbiri, akumulatorska ^pV^Zf^/c baterija, polnilec, slovenska N^Ve^^ navodila za uporabo). Telefon NOKIA 5110 je med najbolj, če ne celo najbolj varčnimi telefoni. Govorite lahko do pet ur brez ponovnega napajanja standardne baterije. NOKIA 5110 je v stanju pripravljenosti do enajst dni! Odločite se lahko za enega izmed tridesetih različnih tonov zvonjenja, izbirate lahko med 26 jezikovnimi različicami^n še in še. IN ŠE TO: NOKIA 5110 ZNA SLOVENSKO. Podjetje Tfi fpav je zastopnik za mobilne telefone znamke NOKIA. Na MOS-u v Celju se vam predstavlja v hali L IMOKIA Povezuje Ljudi 1 Za vse dodatne informacije nas obiščite na MOS-u v Celju v hali L ali pa nas obiščite oziroma pokličite v Ljubljani na naslov oziroma telefon. TELERAY, d.o.o., Rl H AR J EVA 38, 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/17 60 800, fax: 061/17 60 888 IMOKIA eno Tudi NOKIA 6110 ZNA SLOVENSKO in to z vsemi sičniki in šumniki. Nova NOKIA 6110 ima vse, kar želite imeti na mobilnem telefonu in še nekaj posebnih dodatkov, ki jih niste pričakovali. Njena teža je idealna, oblika kompaktna, stanje pripravljenosti -do 270 ur s standardno baterijo, ima velik zaslon - to je kvaliteten petvrstični dinamični zaslon za velike in male črke. Z lahkoto se prilagaja različnim situacijam, kot na primer sestankom, uporabi na prostem in doma -zagotavlja vam veliko zadovoljstva. NOKIA 6110 je - preprosto rečeno - popolni spremljevalec. r Izberite originalne NOKIINE priključke. Z njimi boste svojo NOKIO povsod z lahkoto uporabljali in napajali. DOBER IZLET TRGOVINA DOM SE 4209ŽABNICA68 GRADITELJI! VEČ KOT VROČE CENE DO KONCA SEPTEMBRA AKCIJSKI POPUSTI - DEM IT FASADE KOMBI PLOŠČE STIROPOR KER. PLOŠČICE KERAMIX 10% 5% TERVOL SIPOREKS TERMOPOR STREŠNIKI BRAMAC OKNA LESNA IZKORISTITE UGODNE CENE SMO PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA INF. V TRGOVINI ALI TEL. 311 545 NAGRADNO ŽREBANJE V PAPIRNICI "KARUN" Karunovi, nekaj kupcev in Andrej Mali iz Gorenjskega glasa so skrbeli, da je bilo z nagradnim žrebanjem vse, kot je treba. Simon Kranjčan iz Kranja je takole izžrebal nagrade: l. nagrada: barvni televizor: MATEJ KOPINA, Drolčevo naselje 3, Kranj; 2. nagrada: kasetofon s CD jem: MITJA ROBLEK, Bašelj I5c, Preddvor; 3. nagrada: printer Epson: ANDREJ ŽBOGAR, Predoslje 149, Kranj; 4. nagrada: izlet s Kompasom: KERN VILMA, Jezerska c. 97, Kranj; 5. nagrada: izlet z Gorenjskim glasom: JOŽICA ZUPANEC, Zalog 62a, Cerklje; 6. nagrada: večerja v Vili Beli: BARBARA TAVČAR, Hrastje 11, Kranj; 7. nagrada: 4 pizze v Karantaniji: MARKO MALIJ, Visoko 132, Visoko: 8. nagrada: CD igrica: KRISTJAN ŠTEMPIIIAR, Predoslje 1, Kranj; 9. nagrada: nahrbtnik: MITJA DRNOVEC, Strahinj 100, Naklo; 10. nagrada: nakup v trgovini Karun v vrednosti 3.000 sit: ŠPEIJi VRTAČ, Senično 24, Križe. GLAS IN KOMPAS HOLIDAYS, d.d. VABITA NA DUNAJ - eno najlepših svetovnih prestolnic Ob lepi modri Donavi odzvanja večna glasba J. Straussa, Mozarta, Schuberta,... oglašajo se spomini na čas, ko je na Dunaju pesnil France Prešeren in ustvarjal arhitekt Jože Plečnik, svoj pečat pa so dali tudi drugi Slovenci,... Danes je Dunaj domovanje slikarjev, glasbenikov in ljubiteljev umetnosti; mesto, ki vas popelje na sprehod od bogate zapuščine preteklosti do sodobnega življenja 20. stoletja -vse s prihodom svetovljanstva in posebne uglajenosti. ODHOD: 17. 10. 1998, ČAS POTOVANJA: 2 dni, ČAS ZA PRIJAVO: do zasedbe prostih mest 1. dan: sobota, 17.10.1998: GORENJSKA (Ljubljana) - DUNAJ Odhod avtobusa z Jesenic, iz Kranja, Škofje Loke v zgodnjih jutranjih urah in vožnja proti Avstriji, po avtocesti mimo Gradca, do Dunaja. Po prihodu na Dunaj avtobusni orientacijski ogled mesta: stavb na Ringu, Parlament, Mestna hiša, dvorec Hofburg, Mestni park, cesarska grobnica, Štefanova cerkev,... Po končanem ogledu nastanitev v hotelu. Večerja ob glasbi v Neustiftu ali Grinzingu. Prevoz do hotela in prenočevanje. 2. dan: nedelja, 18.10.1998: DUNAJ -GORENJSKA -LJUBLJANA Po zajtrku ogled dvorca Schoenbrunn, dvorca Belvedere,.. Popoldan vožnja proti domovini. Prihod na Gorenjsko v poznih večernih urah. CENA: 18.900 SIT (- 10 % POPUST S KUPONOM GORENJSKEGA GLASA) V CENI JE VŠTETO: avtobusni prevoz z modernim turističnim avtobusom, cestne pristojbine, hotelsko-gos-tinske storitve po programu z namestitvijo v hotelu z najmanj tremi zvezdicami (sobe prha/wc,...), strokovno vodstvo in organizacija potovanja. DOPLAČILO: - vstopnine na Dunaju (Schoenbrunn in cesarska grobnica pribl. 160 ATS) - za enoposteljno sobo 3.400 SIT (plačilo ob prijavi) POSEBNA UGODNOST: - S KUPONOM "GORENJSKEGA GLASA" 10 % POPUST -MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE (septembra, oktobra in novembra) - otrok do 12. leta starosti na 3. ležišču v dvoposteljni sobi 20 % PRIJAVITE SE S SPODAJ OBJAVLJENIM KUPONOM, TAKO DA GA IZPOLNJENEGA POŠLJETE NA KOMPAS HOLI-DAYS, D.D., SLOVENSKA C. 36, 1000 LJUBLJANA s pripisom na kuverti IZLET DUNAJ - GG. Naročniški popust velja tudi za družinske člane. PRIJAVE sprejemajo tudi v poslovalnici KOMPAS HOLIDAYS, d.d., Ljubljana, Slovenska 36 (lahko po pošti) ali po telefonu 061/ 125 48 00, 12548 48. Položnico pošljejo po pošti. KUPON - PRIJAVNICA ZA IZLET NA DUNAJ Ime................................. Priimek.................................... Naslov................ □ PLAČILO S POLOŽNICO . □ PLAČILO NA 3 ČEKE (označi v kvadratku) VSTOP (obkroži) JESENICE - LESCE - RADOVLJICA - KRANJ - ŠKOFJA LOKA Hc|IObhbi| poglejte ICcIJ ZHIcllTI ■ prenosni telefonski aparat GSM, PHILIPS, Spark Lahek -129 g z lažjo baterijo, izbiranje prvih 10 številk z glasom, do 350 ur pripravljenosti, do 10 ur pogovora, imenik za 250 imen in številk, hitro izbiranje 10 številk, 12 melodij... - «► MERKUR Elektro center Koroška cesta 53 c, Kranj »onudba velja od 14. do 26. septembra za izdelke v zalogi PRODAJNI PROGRAM: ws1alaci|ski material • inštalacijski vodniki • inštalacijske omarice ■ vodniki in pribor • vtikači in spojke • okovi • izolacijski material • varovalni elementi • transformatorji • merilne naprave • krmilne in signalne naprave • elementi elektronike • merilni instrumenti • orodje za elektrliarje • razsvetljava • žarnice • stikala in vtičnice ■ dometom • telefonski aparati in telefonski pribor • telelonske centrale • antene In pribor • razdelile! in zaščita • časovni releji • agregati • elektomolorji lite m^m WSm VE Hffv^i hH^^HV ^^jHB NOVANJE ■^i ww irm Bi mw mm KANAL t in vsaj petkrat odgovorite na ključno vprašanje. Kako do nagrade: Do 8. novembra vam bomo vsak dan zastavili po eno ključno vprašanje. V enem tednu bomo nanizali 7 nagradnih - ključnih vprašanj. Pojavljala se bodo v posebej označenih oddajah. Pravilno morate odgovoriti na pet od sedmih vprašanj. Odgovore napišite na dopisnico In jih do srede naslednjega tedna pošljite na naslov: Kanal A, Tivolska 50, p.p.44,1101 Ljubljana, s pripisom za "Prlglejte si". Dopisnica mora poleg odgovorov vsebovati še vaše Ime in priimek, natančen naslov in številko žrebanja. Vsako nedeljo bomo izžrebali nagrado GRUNDIGA, 15. novembra pa še dva dobitnika stanovanja In mercedesa modela A. Več Informacij lahko dobite vsak dan v posebni oddaji "Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte". ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI mmmmm — ROČNA AVTOPRALNICA Krnš0^'šHi /k PINTARJEVA 5, KRANJ, Mm>%>SMJAAvJM. ČIRČE, TEL 328-238 DELOVNI ČASOD 8. DO 18. URE, SOBOTA: OD 7. DO 13. URE Na cesti: Peugeot 206 MLAKAR & PODBORSEK _____ KRANJ aaan w darilo_ BRAVO MANI A, BRAVA 1.6 SX 2xAIRBAG IN KLIMA BREZPLAČNO AVTO RADI O UNO, PANDA, PUNTO BRAVA 1,4 5X cena :2.120.000 AKCIJSKA CENA: 1.949.000 vaš prihranek 171.000 SUPER KREDIT DO T+4,75% NA 5 LET BREZ POLOGA Pooblaščeni trgovec in serviser vozil Fiat in Lancia Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo 1, telefon: 064/ 224-244 /Q *9M#M* & AVTOHIŠA STRIKOVIČ Koroška 53d, 4000 Kranj, tel.:064/223-626 Pooblaščeni prodajalec in serviser MOTOR UGODNI KREDITNI POGOJI, STARO ZA NOVO, DARILO ZA VSAKEGA KUPCA VOZILA DAEW00 TALON d.o.o. ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032 ZNAMKA TIP LETNIK CENA V SIT OPOMBE CITROEN ZX VOLCANE 2.01 1993 1,270,000 dalj. CZ, alarm, servo volan, el. paket... FIAT TEMPRA1.6IE 1993 990,000 servo volan, katalizator FORD RESTA 1.8 CD 1989 640,000 bel, avtoradio OPEL CORSA 1.2i 1993 840,000 1. lastnik, katalizator OPEL C0RSA1.4iSWING 1996 1,440,000 1. lastnik, ser. knjiž., 2x airbag, radio OPEL ASTRA 1.8iGT 1992 1,190,000 servo volan, športni sedeži, radio, metalic... OPEL CAUBRA 2.0i T 4x4 1993 1,970,000 vsa oprema, razen klime! vw PASSAT1.8 CL car. 1992 1,470,000 990,000 ABS, CZ, ALARM, SV, str. okno, radio,... vw PASSAT 1.6 CL 1989 mealic, CZ, katalizator vw GOLF JXD 1989 740,000 1. lastnik, strešno okno, radio vw GOLF JXD 1988 670,000 bel vw GOLF GL 1992 1,260,000 metalic, radio, CZ, alarm, eurokljuka, el. o. vw JETTA 1986 490,000 metalic siv, avtoradio, reg. do: 8/99 ŠKODA FELICIA COMBILX 1996 1,140,000 1. lastnik, CZ, serv. knjižica, delj. zad. klop PEUGEOT 306 XN 1994 1,190,000 1. last., serv. knjiž, radio, delj. zad. klop,.. d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM VVartburg 1,3 s 1990 beš 23.000 1.257 Lada Niva 1600 1986 bela 100.000 2.488 Peugeot 205 XR 1986 siva 277.725 2.923 Škoda Favorit 1326 L 1991 turkizno modra 371.700 3.954 Ford Sierra 2,0 gbc 1985 rdeča 398.475 4.284 R-21 GTS 4V 1987 bela 430.500 4.629 Škoda Forman 135 LS 1991 zelena 450.450 4.843 Škoda Forman GLX 1993 rdeča 552.825 5.882 Opel Kadett 1,3 s 1989 rdeča 591.675 6.294 R-Express Tolee 1,4 1993 bela 644.963 6.935 VW GOlf JXD 1989 rdeča 652.050 6.937 Isuzu Aska LF 2,0 1991 rdeča 680.000 7.234 Lada Niva 1600 1994 bela 727.650 7.825 Opel Kadett 1,4 LS 1991 rdeča 761.250 7.989 VW Golf JXD 1989 rdeča 780.570 8.304 R-5 Flve 3V 1995 grafitna 833.333 8.865 Honda Civic 1,4 GL 1991 met. siva 843.150 8.969 VVV Golf JX 1991 met. srebrna 912.450 9.810 Hvundai Accent 1,3 Is^. 1995 rdeča 1.039.500 11.059 R-Trafic T 1400 D 1993 bela 1.110.900 11.818 Toy. Corolla, 1,4XLI5v 1993 sivozelena 1.200.000 12.904 R-Twingo pack - rdeča 1998 NOVO VOZI. 1.392.583 14.815 Seat Cordoba 1,8 GLX 1995 srebrna 1.524.600 > 16.220 VVV Golf VR 6 1993 met. viola 1.709.400 18.185 F. Scorpio 2,0 I ghia 1995 kov. zelena 3.478.000 37.000 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že od T+3,75% do T+4,7%. Mačje oči in levje srce Zaščitni znak francoske avtomobilske tovarne je stiliziran lev. Njihov najnovejši avtomobil ima žaromete, ki so podobni mačjim očem. In namesto dokončne oznake so novinca, zato da bi bilo uradno rojstvo še bolj težko pričakovano, označevali z 20srce. Kakorkoli že: novi mali peugeot se imenuje 206, za začetek bo naprodaj v dveh karoserijskih različicah, tovarna pa ima vrsto ambicioznih načrtov. Drži, da je novi 206 na sprednjem delu podoben agresivni mački in drži tudi to, da so pri Peugeotu že pred prototipnim rojstvom napovedovali, da bo novinec nekoliko drugačen od ostalih hišnih avtomobilov, a po srcu še vedno pravi peugeot. Oblikovalcem se je delo posrečilo: naredili so sodobno, dinamično in hkrati prepoznavno karoserijo, ki na maski hladilnika nosi dovolj velikega leva, ima izrazite bočne linije in navihane zadnje luči. Tudi v notranjosti je ta peugeot v marsičem drugačen. Na primer po armaturni plošči, ki je v celem iz trde plastike, po posebnem prostorčku pod sprednjim desnim sedežem, po precej udobni notranjosti ali po satelitskem navigacijskem sistemu, ki sicer še ni dokončno razvit in bo naprodaj kot del doplačilne opreme. Konstruktorji so se odločili, da bodo za 206 uporabili pretežno znane pogonske agregate. Tako je na dnu razpredelnice 1,1-litrski štirivaljnik s 60 KM, sledi 1,4-litrski s 75 KM in nato še 1,6- 4000 KR>\NJ - ŠMIDOVA 13 SERVIS STERN KRANJ tel./fax: 064/323 419, 326 739 VLJUDNO VABLJENI NA 5. ŠKODA PIKNIK 19. SEPTEMBRA OD 11. URE DALJE V POSTOJNI Nudimo brezplačen avtobusni prevoz INFORMACIJE IN PRIJAVE PO TEL.: 323-419 litrski z 90 KM. Vse so temeljito posodobili, s spremembami višine in hoda batov so dosegli predvsem zmanjšanje vibracij, manj hrupa in tudi manjšo bencinsko žejo. Ob bencinski ponudbi je 206 naprodaj tudi z novim 1,9-litrskim dizlom, ki zmore 90 KM. Dva motorja še sledita: najprej novi dizelski z neposrednim vbrizgom, ki se pri Peugeotu imenuje HDI. Spomladi bo sladokuscem, ki bodo pripravljeni odšteti dovolj denarja, na voljo še najzmogljivejša različica, športno nastrojeni S16, oziroma v nekaterih državah GTI, kjer bo v 2,0-litrskem motorju jezdilo iskrih 138 KM. Peugeot se namreč želi s tem avtomobilom udejstvo-vati tudi v športu in na rallvju za svetovno prvenstvo sredi pomladi na Korziki, bo nared tudi tekmovalni avto 206 WRC. Ne glede na motor in nivo opreme sta v vseh različicah serijsko vgrajeni obe čelni varnostni vreči, zraven pa sodijo še volanski servoojačevalnik, varnostni pasovi z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile in drugi dodatki, ki jih bo mogoče dodajati pri osnovnih paketih XR, XT, XS in Rolland Garros. Peugeot 206 je sodeč po prvih prevoženih kilometrih prijeten, dinamičen in lahko vodljiv avtomobil. Prav zato pri Peugeotu predvidevajo, da bo predvsem všeč ženskemu delu vozniškega občinstva, toda tudi moškim naj bi s svojo pojavo omehčal srce. Novi levček se bo postavljal ob bok predvsem svojemu francoskemu tekmecu cliu, ki naj bi mu bil kos tako po ceni kot opremi. Tri- in petvratni različici se bo nekje sredi leta 2000 pridružil prelestni coupe cabriolet, kot mu pravijo. Kasneje morda še kaj drugega, toda razen prototipov Peugeotovi ljudje, adute še skrivajo v rokavu. Čeprav bo prodaja novega 206 v večini evropskih držav (tudi v Sloveniji) stekla že v začetku oktobra, o cenah (tudi pri slovenskem zastopniku Avtohiši Claas) še ni slišati nič, zato bodo najbolj neučakani, morali potrpeti še nekaj dni. • M.G. Renaullova prihodnost z imenom Vel Satis Francoski Renault, ki letos praznuje častitljivo 100-letnico, bo jubilej pospremil z oblikovalsko študijo imenovano vel satis. Eleganten, avantgardno oblikovani kupe bo radovednežem na ogled na bližnjem avtomobilskem salonu v Parizu, Renault pa z njim razkriva značaj in duh svojih bodočih velikih avtomobilov. Vel satis združuje v sebi izrazno in elegantno obliko, francosko prefinjenost in diskretno vgrajeno najsodobnejšo tehnologijo. Gre pravzaprav za kupe visokega razreda, v katerem so štirje sedeži. Na zunanjosti je opazno, da združuje značilnosti enoprostorskega avtomobila in svojsko oblikovanega zadka, ki ponazarja svobodomiseln duh avtomobilskega oblikovanja in presega uveljavljene oblikovalske pristope. Pod motornim pokrovom je 3,0-litrski šestvaljm motor s 24 ventili. Gre za nadaljnjo razvojno stopnjo motorja, ki poganja laguno initiale, vendar šestvalj-nik tokrat premore 210 konjskih moči in 290 Nm navora, moč se na kolesa prenaša s pomočjo petstopenjskega samodejnega menjalnika z možnostjo impulznega pretikanja. Konstruktorji so se poigrali s številnimi novostmi. Na primer vžigalni ključ nadomešča posebna značka, ki jo ima voznik, in ko jo elektronika prepozna, se sprostita ključavnica vrat in blokada motorja. Vrata se odpirajo navzven in naprej, tako da je vel satis z odprtimi vrati ožji od odprtega twinga. V notranjosti so oblikovalci poskrbeli za svetle barve ter lesene in usnjene dodatke. Poleg prostornosti za štiri potnike je razkošna tudi oprema: od klimatske naprave, satelitskega navigacijskega sistema do hlajenega prostora za steklenico šampanjca in poseben kristalni kozarec. Pri nastajanju vel satisa so sodelovali številni Renaultovi partnerji. Med drugim so pri Michelinu poskrbeli za pnevmatike, platišča so znamke Speedline, Pioneer je prispeval avdio in video naprave, znana steklarna Saint-Louis pa kozarce za žlahtno peneče se vino. • M.G. že od 2.116.000 SIT P 306 S 1,4 s kovinsko barvo 2.142.000 P 306 XR 1,6 s kovinsko barvo 2.482.000 AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o. Milje 45, Visoko tel.: 064/431-142 ASiib Glj DOMŽALE * jgfc MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi kTSEkA ( 4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 2.733.000 SIT (2090 dem) SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel.:06I/7I6-22I - proda/a tcl:0611115-666 - servis MITSUBISHI MOTORS KUPUJETE RABLJEN AVTO ZA 15.000 DEM? STE NORI?! ZA TA DENAR DOEITE NOV AVTO! Proton winner 313i 1.299 cem, 75 KM, dolžina 4m stara cena 1.475.000,00 SIT 3 darilo avtoradio 6 letno jamstvo novačena 1.413.300,00 SI ALPO PRODAJA VOZIL, 4000 KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 30, tel./fax:064/331 -656 59531 VELOSPORT, s.p., MODIC proizvodnja, trgovina in servis športne opreme kolesa PAMIR - GT- PEUGEOT - KASTLE v mesecu SEPTEMBRU CENEJŠI popust na servisne storitve tel.: 634 805, 623 200 včloSporT UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme a 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Starodobni motorji in avtomobili znova na Ljubelju PLIN DO KONCA, DO VRHA Blizu 70 starodobnih, vendar še vedno uporabnih motorjev in avtomobilov se je udeležilo nedeljskega gorskega preizkusa na stari ljubeljski cesti v spomin na znanega tržiškega dirkača Mirka Hrasta. Ljubelj, 15. septembra - Pred dvema letoma umrli Mirko Hrast je legenda tržiškega motošporta in eno najbolj znanih imen v zgodovini slovenskega motociklizma. Njemu v spomin je Avto-moto društvo Tržič organiziralo letos že drugo gorsko preizkušnjo starodobnih motorjev in avtomobilov po stari cesti na vrh 1370 metrov visokega prelaza. Cesta, na kateri so bile nekdaj znane gorske hitrostne dirke, je atraktivna. Dolga je 2300 metrov in premaga kar 330 metrov višinske razlike. Tržičani oživljajo dirke na tej cesti in tudi v soboto, ko je bil trening in je dirkače hudo motilo slabo vreme, in v nedeljo, ko je bila dirka, so se vrnili stari časi. Blizu 70 dirkačev iz Slovenije in tujine je ob odlični organizaciji pripomoglo k odličnemu vzdušju in tekmi, ki jo je spremljalo več tisoč ljudi. Vzpon na stari Ljubelj je tudi prijetno doživetje, na vrhu pa za gostoljubje poskrbi Dušan Koren. Letos so dirkali motocikli, motocikli s prikolico do letnika 1961 in osebni avtomobili do vključno letnika 1968. V soboto in zlasti v nedeljo je na Ljubelju grmelo in zaudarjalo po bencinu. Organizatorji so prireditvi v čast razstavili Puchov motor tipa 1903 z 254 prostornins-kimi centimetri, dvema konjskima silama in 1500 obrati v minuti. Lastnikom starodobnih motorjev in avtomobilov so se pridružili tudi dirkaški veterani, ki so navduševali pred letom 1961, ko je bilo cestnih dirk na stari Ljubelj konec, saj je bila zgrajena nova cesta s predorom. Prave dirke na stari ljubeljski prelaz so se začele že leta 1926. Tako je bil med dirkači Mladen Čerič iz Slovenske Bistrice, ki je v letih 1954, 1955 in 1956 zmagoval v kategoriji 125 cem s Puchovim motorjem, organizatorji pa so bili posebej veseli obiska 68-letnega Alfreda Prucknerja z Dunaja, ki je v kategoriji 500 k ubi kov suvereno zmagoval v letih 1958 do 1961. Pruckner je rekorder ljubeljske dirkaške proge, ki je bila takrat, ko so bile dirke, dolga 4100 metrov (start je bil nižje na Laibu). Uspel jo je prevoziti v štirih minutah in pol. Od naših dirkačev se najbolj spominja Leona Pintarja, tudi junaka Ljubelja, danes pa uživa v vožnji avtomobila in na lovi. V nedeljo nam je povedal, da ga na Ljubelj vežejo izredni spomini, da je iz leta v leto zboljševal rekord in da so bile gorske dirke njegova strast: osvo- Alfred Pruckner, rekorder stare ljubeljske proge TENIS Evropsko klubsko prvenstvo SMOLA KRANJČANK PRI ŽREBU Kranj, 15. septembra - Tako letošnje kot lanskoletne državne klubske prvakinje, igralke kranjskega Triglava, so se udeležile evropskega klubskega prvenstva v Luxemburgu. 10 predstavnic evropskih držav se je teden dni merilo za naslov prvakinj, že takoj Po prijavah pa se ie videlo, da so klubi to tekmovanje vzeli zelo resno. Najmočnejše so bile vsekakor igralke francoskega kluba Rennes, ki so •mele v svojih vrstah kar tri tekmovalke med najboljšo dvestoterico (Ghirardi - 104., Javesselean - 110., Van Lottum - 194.), njim pa so sledile drugopostavljene Španke, ki zaradi nastopanja njihove Najboljše, Ruano, na US open, niso bile na mestu prvih favoritk. Vseeno je bila v njihovih vrstah najvišje postavljena igralka turnirja, Leon Garcia, ki je uvrščena na 62. mesto svetovne računalniške ■estvice. Triglavanke so imele smolo pri žrebu, saj so za nasprotnice v prvem Krogu dobile ravno prvopostavljen klub. Kljub temu da je bilo na tekmovanju, razen Špank, vseh osem ostalih ekip premagljivih, se Kranjčanke niso predale. Zmagi Špele Rajh proti Lei Ghirardi in dvojice Rajh - Florjančič sta bili veliki presenečenji, poleg tega pa si je "arbara Mulej med dvobojem poškodovala mišico, a kljub temu nudila Velik odpor drugi igralki Rennesa. Tadeja Florjančič in Svetla Božičnik sta dvoboja izgubili proti precej močnejšima igralkama. Po poškodbi ^arbare Mulej je mesto v tekmovanju dvojic dobila tudi peta igralka triglava, Marja Žnidar. Končen rezultat med obema ekipama je bil torej 4 - 2 v prid Rennesa. Za prihodnja tri leta je Luxemburg od evropske teniške zveze v svoje r°kc dobil organizacijo tovrstnega tekmovanja, Kranjčanke pa so si na Podlagi letošnjega naslova državnih prvakinj priigrale pravico nastopa ludi v naslednjem letu. • B. Mulej &OBRŠEK IN MULEJ USPEŠNA l ^trunjanu je ta konec tedna evropsko združenje trenerjev z licenco ~SPTR organiziralo tekmovanje posameznikov in dvojic za naslov j-'yropskih prvakov. Najuspešnejši udeleženec je bil Boštjan Dobršek, ki Je slavil v obeh kategorijah. Skupaj z. Boštjanom Mulejem sta zmagala Wed dvojicami, finale posameznikov pa sta igrala med seboj. Nastopili 1° igralci iz devetih evropskih držav, poleg tekmovanja pa je potekalo U ^dodatno' izobraževanje trenerjev za učenje otrok v teniški šoli. • ^venstvo Kranjske Gore Marko por zmagovalec M . °jstrana, 15. septembra - Člani Teniškega kluba Mojstrana so j ^anizirali letošnje odprto prvenstvo Kranjske Gore v tenisu. Na do .v Mlačci so uspeli privabiti lepo število tekmovalcev. Poleg ),TiaČih igralcev je nastopilo tudi nekaj državnih reprezentantov, J|radni sklad turnirja pa je bil 300.000 tolarjev. 2. j-"lagal je znani slovenski teniški igralec Marko Por. ki je v finalu z Ivi:, \~:'> 6:0 in 6:4) premagal mladinskega reprezentanta Danja 2,lo]Clča. Polfinale: Por : Janškovec 2:0 (6:3, 6:4) in Milojčič: Rupar •u (°:0 in 6:1). • j. Rabič Po očetovih stopinjah: Anka in Mirko Hrast mlajši - Foto: J.K. jil je skoraj vse avstrijske in tudi druge evropske gorske lovorike. Zlomil si je vse od noge do ključnice, vendar je vztrajal. Vmes se je ukvarjal tudi z motok-rosom. Organizatorji so bili zelo veseli, da sta se na startu dirke prikolic pojavila Hrastov sin Mirko, tudi navdušen motorist, vlogo sovo-znice pa je prevzela žena Anka. Čeprav jima je motor BMW letnik 39 hudo nagajal, sta ga le usposobila in srečno ter tudi hitro pridrvela, tako kot oče, na vrh Ljubelja. • J. Košnjek HOKEJ NA LEDU Alpska liga VESELJE TUDI NA JESENICAH V drugem krogu v Alpski hokejski ligi so slovenska moštva dosegla podoben izkupiček, kot v uvodnem krogu, le da so tokrat svoje navijače razveselili hokejisti Aeroni Jesenice, ki so se iz napornega gostovanja v Courmaosti vrnili z dvema dragocenima točkama, Bled je izgubil v Feldkirchnu, Olimpija pa na Dunaju. Rezultati slovenskih predstavnikov v drugem krogu: Courmaosta : Acroni Jesenice 2:7 (1:3, 1:3, 0:1). Gole za Acroni so dosegli: Tišler 3, Marko Smolcj 2, Andrej Razinger 1, Hafner 1. WEV Dunaj : Olimpija Ljubljana 4:2 (0:1, 4:1, 0:0). Gole za Olimpijo sta dala: Rahmatuljin in Jan. Feldkirch:Bled 6:0 (2:0, 2:0, 2:0). VPIS V HOKEJSKO SOLO Jesenice, 15. septembra - Hokejski klub Acroni Jesenice vpisuje v hokejsko šolo Hokejskega društva Jesenice. Vabljeni dečki, rojeni leta 1991 in mlajši. Vpis bo jutri, 16. septembra, ob 14. uri, nato pa vsako naslednjo sredo ob isti uri v hali Podmelakla. Otroci naj prinesejo opremo s seboj. • J.K. Po prvih dveh kolih tekmovanja v Alpski ligi že lahko ocenimo moč tekmecev slovenskim ekipam. Avstrijska moštva Feldkirch, KAC, VSV Beljak in WEV Dunaj so izjemno močne ekipe sestavljene iz avstrijskih reprezentantov in številnih tujcev. Vsa štiri moštva se bodo potegovala za sam vrh v Alpski ligi. Od italijanskih ekip še ni nastopilo moštvo Vinipeka, ki pa je bilo lani drugo v italijanskem prvenstvu, Bolzano, Merano in Scima Dortina so moštva, ki sodijo v krog favoritov, ostala italijanska moštva pa so nekako v kvalitetnem razredu slovenskih ekip. Od slovenskih ekip je največ za pričakovati od Olimpije, ki že ima solidno ekipo s štirimi dobrimi tujci, ter Reddickom in Rahmatuljinom. Jeseničani imajo soliden igralski potencial domačih igralcev, ki so tudi že nabrali nekaj mednarodnih izkušenj. Za vidnejšo uvrstitev pa bi sedanja ekipa Acroni Jesenic potrebovala vsaj še štiri dobre tujce. Realno je od Jeseničanov pričakovati, da se bodo uvrstili nekje od šestega do osmega mesta, če seveda ne bo kakšnih boljših okrepitev. S tekme Acroni: Dunaj (0 Bled je letos z mlado ekipo pogumno zakoračil v boj v Alpski ligi. Neizkušena ekipa je tudi strelsko neučinkovita, zato pa je njihov adut velika borbenost in resno in zagnano delo. Če bo ekipa nadaljevala tako borbeno in zavzeto, je njeno mesto nekje okrog petnajstega mesta v ligi. Tretji krog je na sporedu v četrtek, 17. septembra, slovenski predstavniki pa bodo igrali: Acroni Jesenice : Cortina - Seima ob 18. uri v Podmežakli, Olimpija : Courmaosta oh 19. uri v hali Tivoli. Bled je tokrat prost. Oba obračuna sta za slovenske ljubitelje hokeja izjemno zanimiva, tokrat pa sta favorita Acroni Jesenice in Olimpija. Seveda pa bi za uspeh posebno spodbudo svojih navijačev potrebovali prav Jeseničani v Podmežakli. • Brane Jcršin KEGLJANJE V novi sezoni bosta v Kranju nastopali kar dve prvoligaški moški kegljaški ekipi VSAKO SOBOTO NA KEGLJIŠČU PRVOLIGAŠKA TEKMA Potem ko so se spomladi tudi kegljači Log Steinela uvrstili v najvišjo slovensko ligo, bomo imeli Gorenjci v elitni ligi kar dve moški ekipi in eno žensko. Kranj, 15. septembra - Še dober teden in tudi za kegljate in kegljačice se bo začela nova ligaška sezona. Ta bo letos v Kranju še kako zanimiva, saj bo prav vsako soboto na kranjskem kegljišču vsaj eno od moških prvoligaških srečanj, poleg tega pa bodo vsako drugo soboto doma igrale tudi kegljavke Triglava oziroma mladi kegljači Triglava v III. ligi. Kegljači Log Steinela ob osvojitvi naslova najboljših v II. ligi in uvrstitvi med prvoligaše. Ekipa Iskraemeca, ki je v zadnjih štirih letih osvojila vse štiri naslove državnih prvakov, seveda tudi v prihodnje ne razmišlja o slabši uvrstitvi. Tako se večina moštva pod taktirko trenerja Franca Belcijana že nekaj časa marljivo pripravlja na novo sezono. Kapetan ekipe je Zdravko Štrukelj, v moštvu pa so tudi Vane Oman, Tone Založnik, Boštjan Mihelič, še vedno poškodovani Albin Juvančič, ter "okrepitve" Branko Bratina iz Ajdovščine, Mojmir Bartek iz Ljubljane in Milan Založnik iz Cerknice. Iz ekipe Log Steinela bo za Iskraemeco letos igral tudi Damjan Hafnar. "Z novim prvoligašem, ekipo Log Steinela iz Stražišča, naš klub že dolgo zelo dobro sodeluje. Med seboj, kljub konkurenčnosti, nismo rivali, ampak želimo, da bi imelo kranjsko in gorenjsko balinanje čimveč uspeha. Poleg tega, da smo si zaradi pomanjkanja prostora prisiljeni deliti skupno kegljišče tu v Kranju, si pomagamo tudi z igralci," pravi predsednik KK Triglav Edgar Vončina: "Tako bodo letos ekipo Log Steinela okrepili trije lanski igralci Iskraemeca: Tone Šemrl, .Peter Hafner in Milan Bebler, poleg njih pa v moštvu državnih prvakov tudi ne bo več nastopal Marko Oman, ki je odšel v Ljubljano. " Če si ekipa Iskraemeca želi novega naslova državnih prvakov in čimboljše uvrstitve na pokalu državnih pravkov v Augsburgu v Nemčiji (14. - 18. oktober), pa si kegljači Log Steinela želijo predvsem, da bi se tudi po tej sezoni obdržali v družbi prvoligašev. Trener Log Steinela tudi naprej ostaja Tone Česen, v ekipi pa so: kapetan Karel Boštar, Tomaž Oman, Milan Beber, Brane Benedik, Vinko Cvirn, Bojan Hafnar, Peter Hafner, Miro Gajser, Tone Šemrl in Boštjan Pen. Prav v prvem kolu v soboto, 26. septembra, se bosta v medsebojnem obračunu na kegljišču v Kranju predstavili obe domači ekipi: Iskraemeco in Log Steinel. Zanimiva tekma se bo začela ob 16. uri. "Kljub temu da nimamo svojega kegljišča in kljub večnem pomanjkanju denarja, nam je v zadnjih letih uspelo, da smo se iz gorenjske prebili v III, II. in nato letos pomladi v prvo ligo. Poleg dela je k temu veliko pripomoglo res odlično razumevanje med vsemi člani ekipe," pravi predsednik KK Log Steinel Martin Silar, ki ob tem tudi poudarja, da je gorenjsko balinanje v zadnjem času napredovalo po množičnosti, predvsem pa po kvaliteti. Tako sta poleg dveh moških prvoligašev in ene ženske prvoligaške ekipe v drugi ligi še moški ekipi Ljubelja iz Tržiča (tudi ženska ekipa) in Jesenic Intercommerca, v III. ligi pa poleg Triglava 2 še ekipa S. Jenko iz Podreče. • V. Stanovnik ZMAGA NAD RUDARJEM Kranj, 15. septembra - Kegljavci Iskraemeca iz Kranja, ki so kar štirikrat zapored osvojili naslov državnih prvakov, so po napornih pripravah na kegljiščih v Avstriji odigrali prijateljsko tekmo z Rudarjem iz Trbovelj. Iskraši so pred skorajšnjim začetkom novega prvenstva prikazali dobro igro in zmagali s 5566 : 5436 podrtimi keglji. Najboljši pri Kranjčanih je bil Zdravko Štrukelj z 949, pri Rudarju pa Bogdan Hribar z 930 podrtimi keglji. V torek bodo Kranjčani nastopili na turnirju v Litiji, konec tedna pa se bodo v Avstriji pomerili z Norikom Prosolom iz Ljubljane. N. Antonu BRATINA ZMAGOVALEC JESENIC Jesenice, 15. septembra - Člani domačega kluba za kegljanje na asfaltu so organizirali 5. odprto prvenstvo Jesenic. Nastopilo je 137 tekmovalcev, med njimi več reprezentantov in tekmovalcev, ki nastopajo v tujini. Z 988 podrtimi keglji je zmagal Branko Bratina (Iskraemecco Kranj), prav toliko kegljev je podrl tudi Darko Bizjak (JM Sport Postojna), vendar je imel slabši rezultat v metanju "pri čiščenju". Najboljši domači tekmovalec je bil Janez Cerili na 4. mestu. Na razglasitvi najboljših so podelili tudi več priznanj, med njimi Lojzki Dečman in Vojku Mikuliču za uspešno delo v klubu in Jožetu Hudriču, dolgoletnemu simpatizerju različnih športov na Jesenicah. • 4. Rabič NOGOMET Prva slovenska nogometna liga KRANJČANI IN DOMŽALČANI BREZ GOLOV BS TEHNIK Domžale : ŽIVILA TRIGLAV Kranj 0 : 0. Gledalcev 700, glavni sodnik Borošak iz Dupleka. Kranj, 15. septembra - Nedeljska tekma med Domžalami in Živili Triglav je bil gorenjski derbi, obenem pa tudi derbi 6. kroga z dna . prvenstvene lestvice. Tekma se je končala neodločeno 0 : 0, kar je najbolj pravično glede na potek tekme. Tako ostajajo Domžalčani 11. oziroma predzadnji s 4 točkami, Živila Triglav pa so s 3 točkami zadnja. Po porazu Maribora s Koprom je sedaj prva Hit Gorica s 15 točkami, Mariborčani pa jih imajo 13. Tekmeca se medsebojno dobro poznata, saj sta bila skupaj v drugi ligi, kjer so bili Kranjčani uspešnejši, obe moštvi pa sta se uvrstili v prvo ligo. Za BS Tehnik so igrali Klešnik, Avguštin (Pipan), Brkič, Hribar, Mrak (Žinjič), Birjukov, Cvijanovič, Marinšek, Vidovič, Protega, Usnik (Kušar), za Živila Triglav pa Koželj, Razdrh, Diurkovič, Krupič, Pokorn (Egart), Alibabič, Markelj, Jožef, Custovič (Radosavljevič), Plevnik, Bogatinov (Grašič). Srečanje je bila tudi tekma zamujenih priložnosti. Obe moštvi imata enako bolezen: neučinkovitost. Na nedeljski tekmi je bilo nekaj zrelih priložnosti, ki so jih pri Domžalčanih imeli predvsem Samo VidoviČ, Protega, Mrak, Birjukov, Usnik in Hribar, ki je zadel vratnico, pri Kranjčanih pa so imeli lepe priložnosti Plevnik, Bogatinov, Custovič, Alibabič in Jožef, ki so ga zrušili in je bil prekršek zrel za 11 metrov, vendar je prejel Jožef drugi rumeni karton in je bil zato izključen. Od 75. minute dalje so Kranjčani igrali z igralcem manj, vendar so zdržali pristisk. Točko so načrtovali in jo dobili, Domžalčani pa so potihem računali na tri. V naslednjem kolu, v nedeljo, 20. septembra, bodo Živila Triglav igrala doma s Publikumom iz Celja, Domžalčani pa gredo na gostovanje k Primorju v Ajdovščino. • J. Košnjek Zmagi mladincev in kadetov Kranj, 15. septembra - Kranjski kadeti Megamilka in mladinci Triglava TeleTV so sredi tedna igrali zaostali tekmi z Olimpijo v Ljuibljani. Oboji so zgubili: mladinci z 2 : 1., kadeti pa s 4 : 0. Tokrat, v soboto je bilo doma več sreče. Mladinci so premagali Dravo s Ptuja z 1 : 0, kadeti pa vrstnike s Ptuja s 6 : 0. Mladinci so 4. s 5 točkami, kadeti pa 3. s 15 točkami. • J.K. Tretja liga - center BLED PREMAGAL KOMENDO Kranj, 15. septembra - V petem krogu 3. nogometne lige skupina center je bil na Bledu gorenjski derbi med Casinojem Bled in Hramgorjan iz Komende. Po neodločenem izidu v prvem polčasu (0 : 0) so v drugem zmagali Blejci z 2 : 1. Druga gorenjska moštva so imela manj uspeha. Izidi: Casino Bled : Hramgorjan Komenda 2:1, Sava Kranj : Litija 3 : 5, Termit Moravče : Arne Tabor 69 2 : 3, Britof : Ivančna Gorica 0 : 3, Kolpa : Svoboda 5 : 4, Makotrade Dob : Belinka 2 : 2 in Cockta Kresnice : Zarica 3:1. Vodi Ivančna Gorica s 15 točkami, kolikor jih ima tudi Arne Tabor na drugem mestu. Casino Bled je z 7 točkami 6., Hramgorjan je 9. z 4 točkami, kolikor jih ima tudi Zarica na 10. mestu. 13. je Britof s tremi točkami, Sava • pa je zadnja brez točke. V drugi mladinski ligi je Elan premagal Naklo s 5 : 2, Primorje in Jesenice sta igrala 2 : 2, Flok Komenda in Tabor Sežana 3 : 3, Bela krajina pa je premagala Savo Zarico z 1 : 0. Vodi Sava Zarica z 10 točkami, kolikor jih ima tudi Rudar Trbovlje na drugem mestu. Jeseničani so 11., Primorje 12., Flok Komenda 13. in Naklo zadnje brez točke. • J.K. MLADINCI DRUGI V NEMČIJI Kranj, 15. septembra - Mladinsko moštvo Triglav Tele TV je gostovalo v Nemčiji na mednarodnem turnirju. Nastopilo je osem ekip. Kranjčani so najprej premagali FV 09 Nutingen z 2:0* potem najslabšo ekipo v skupini VfB Friedrichshafen s 5:1. O prvem mestu je odločala tekma med Triglavani in Stuttgartom. Zanimivo je dejstvo, da sta ekipi imeli enako število točk in enako razliko v golih. Zmagovalca so odločile 11-metrovke: 4:3 za Stuttgart. Polfinalni obračun s Čehi je bil zelo kvaliteten in razburljiv. Gostitelji pa so ga označili kot finale pred finalom. Kranjski vratar Štrajhar je pri rezultatu 0:0 ubranil 11-metrovko, ni pa mogel ubraniti prostega strela, s katerim so Čehi povedli. V nadaljevanju so bili varovanci Marka Trebca boljši in dobro igro kronali z dvema zadetkoma in uvrstitvijo v finale. Tam so se še enkrat srečali s Stuttgartčani. Poškodba vratarja Štrajharja (moral je v bolnišnico na slikanje), podcenjevanje in nekoliko slabša igra so bile vzrok za minimalen poraz 2:1. Kranjčani so tako izpolnili obljubo, ki sojo dali pred odhodom, igranje v finalu. Zaradi dobrih iger in vzornega obnašanja so že dobili vabilo organizatorjev za igranje prihodnje leto. Tako so mladi nogometaši dostojno predstavljali klub, Kranj, Slovenijo in še enkrat več dokazali, da smo do mladinske kategorije enakovredni tujcem. • M. Dolanc SAMO ŠE JURČEK IN MLADINA Radovljica, 15. septembra - V prvih dveh krogih jesenskega dela MLMN Radovljica sta oba prvouvrščena v I. ligi zmagala, tretjeuvrščena ekipa po spomladanskem delu lige, ekipa Lipce pa je dvakrat izgubila. Tako sta v boju za prvo mesto le še ekipi Bistro Jurček (3 točke naskoka) in Mladina Radovljica. V 1. ligi sta prijetno presenetili tudi moštvi z začelja (po spomladanskem delu) ŠD Brezje in Calimero boys, ki sta z dvema zmagama, namesto v boju za obstanek, sedaj celo v boju za tretje mesto. V 2. ligi je v vodstvu ekipa Casino, v 3. ekipa ŠD Kropa in v 4. ekipa Zois. 2. liga - Vrstni red: 1. Casino 25, 2. Adrijan 19 (-1), 3. Jack Daniels 18 (-2), 4. Pizzeria Jurček 18 (-1)., 5. Mošnje 12, 6. Stol-Vipro 9 (-2), 7. Gostišče Rupa 7 (-1), 8. Iskra Instrumenti 7, 9. Ateje B&M 6 (-1); 3. liga - Vrstni red: 1. SD Kropa 22, 2. Sokol bar - Grafiti 14, 3. TVD Begunje 10 (-1), 4. Podnart veterani 10, 5. Fratteli cento Legenda 9 (- 1) , 6. Zasip 9, 7. Lene kosti 4; 4. liga - Vrstni red: 1. Zois 25, 2. ŠD Ribno 18, 3. The Kobacay's in Utrip 16, 5. Iso-Span 11, 6. Brezje mladi 10, 7. Koroška Bela 6, 8. KRŠ 3. • Goran Lavrenčak blisk servis Škofjeloška cesta 2,1215 Medvode Tel.: 061/612-618, Mobitel: 0609/631-644, E-mail: tomeanz GRADNJA, SERUIS in OPREMA TENIŠKIH IGRIŠČ » TER OSTALIH ŠPORTNIH OBJEKTOU ROKOMET BALINANJE ROKOMET SPET NAVDUŠUJE Minuli konec tedna so novo sezono začeli tudi rokometaši. Kot prvi so s prvenstvom začeli prvoligaši, drugo B ligaši in kadeti. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je "GORENJSKI ROKOMET SPET NA POHODU". Preden pregledamo prve rezultate, poglejmo, kaj se je čez poletje zgodilo v slovenskem rokometu. Krovna organizacija je ugotovila, da predvsem mladi, zlasti mladinci potrebujejo svojo ligo, ki naj bi potekala vzporedno s prvoligaškim tekmovanjem. Novost je tudi prvenstvo za kadetinje, ki ga do sedaj ni bilo. V vseh ostalih kategorijah pa tekmovanja potekajo po že ustaljenih poteh. Najpomembnejše pa je, da Gorenjci zdaj doživljamo nov rokometni zagon. Rokomet se od letos naprej spet vrača v dve stari sredini. Po večletni odsotnosti bodo v Tržiču spet gledali rokometne tekme. Zdaj bodo igrali v drugi B ligi, igrali pa bodo s kadeti, ki jim je temelje postavil Andrej Kavčič. Rokomet se vrača tudi v Cerklje, kjer sta z delom zastavila brata Janez in Vinko Martinčič. Cerkljanci bodo letos zaigrali v mladinski konkurenci. In kje bodo še igrali gorenjski ligaši? V vseh kategorijah od mlajših dečkov in deklic, od prve lige v moški in ženski konkurenci. Morda bo letošnja sezona prelomna, saj imajo v Šk. Loki dva nova prvoligaša. Moška ekipa je startala v Laškem proti prvakom, ženska liga pa se začne konec meseca. Prve nasprotnice Ločank pa bodo prvakinje iz Galjevice. Žal pa je prišlo že do prve odpovedi. Mladinke Planine iz Kranja so izstopile iz lige. Škoda. Vzrok. Verjetno denar. Še nekaj je pomembno. DOM Žabnica je odstopila mesto Alplesu v drugi A ligi, kjer so ostali tudi Radovljičani, ker druga liga zdaj šteje 11 ligašev. Pomemben korak za nov napredek rokometa v Radovljici in Železnikih. Ločani so gostovali pri Celjanih in po napovedih izgubili. Zato pa se zanje pravo prvenstvo začenja v petek, ko bodo gostili novinca Radeče. Tekma bo kot rečeno v petek ob 20. uri v dvorani Poden. Rezultati: 1. liga - moški: Celje Pivovarna Laško - Termo 30-20; Trebnje - Slovan 27-27; Prule 67 - Prevent 29-34; AFP Dobova - Izola 26-22; Krško - Radeče 19-21; Andor Jadran - Gorenje 33-28. 2. B liga - moški: DOM Žabnica - Hrvatini 32-12, Duplje - Kras 18-16, Jezersko - Tržič - prelož. (14. 9.); kadeti-center: Alples - Termo B 20-14; Radovljica - Duplje 17-13, Gradbinec Preddvor - CHIO Besnica 43-8. • M. Dolanc TRATA DRUGA ZA BALINČKOM Kranj, 15. septembra - V super ligi so zaradi reprezentančnih tekem in nastopov v tujini končali prvenstvo. Sledile bodo tekme play offa. V zadnjih dveh krogih so Huje premagale Slogo z 18 : 6, nato pa zgubile z Brdom 14 : 10, Lokateks Trata pa je najprej premagala Skalo Euroservis z 20 : 4, nato pa zgubila TIB Terminali s 17 : 7. Polje Balinček je prvo z 42 točkami, Trata Lokateks pa je druga z 39 točkami. V I. ligi je Bistrica premagala Sovič G. Borko s 16 : 8, Velenje premogovniki in Jesenice pa sta igrala neodločeno 12 : 12. Jesenice in Bistrica sta na drugem in tretjem mestu za Jadran Pakirko. V drugi ligi vzhod je Radovljica Alpetour premagala EIS Budničar z 10 : 6, Primskovo je zgubilo s Plešivcem 12:4, Milje TELA pa je premagalo Gonbilo s 14:2. Vodi Tela Milje s 35 točkami. • J.K. JESENIŠKI BALINARJI NA PRAGU SUPER LIGE Jesenice, 15. septembra - Pri Balinarskem klubu na Jesenicah še dobro pomnijo lanskoletno zadnjo tekmo T. državne lige, ko so doma izgubili proti ekipi Huj in v vodo so padli vsi upi za vstop v super ligo. Na novo tekmovalno sezono so se prav zato še bolje pripravili in rezultat ni izostal. Pod vodstvom trenerja Zdravka Pogačarja so v letošnji ligi še neporaženi. Dosedaj so premagali vse ekipe doma in v gosteh, le v soboto so v gosteh iztržili prvi neodločen rezultat proti Velenju 12:12. Tri kroge pred koncem prvenstva imajo tako lepe možnosti, da v L državni ligi osvojijo prvo mesto in se uvrstijo v super ligo najelitnejših slovenskih ekip. Kot kaže bo odločilna prav zadnja tekma 26. septembra, ko bodo jeseniški balinarji dom av Bazi igrah proti ekipi Jadran'Kozina. Vsi so optimisti in prepričani, da jim letos mora uspeti veliki met. Pred tem velikim uspehom so še posebej zadovoljni tudi zato, ker imajo sedaj zagotovila, da bodo v oktobru lahko začeli s prekrivanjem strehe nad baliniščem, to pa je tudi ena glavnih zahtev, če bodo v prihodnje Jeseničani igrali med najelitnejšimi slovenskimi ekipami. • J. Rabič KOŠARKA USPEH GORENJCEV NA TUJEM Kranjski Triglav je v gosteh premagal Slovana, Loka kava pa Kraškega zidarja. Zmagi sta prijetni presenečenji lige. Kranj, 15. septembra - Triglav je zmagal proti Slovanu v Ljubljani z 71 : 65. Za Triglav so koše zadevali Lojk 5, Stavrov 6, Eržen 8, Krejič 19, Galič 6, Prevodnik 10, Drobnjak 15 in Troppan 2. Sprva je kazalo na zmago Slovana, nato pa so Kranjčani poskrbeli za preobrat. Trener Triglava Franci Podlipnik je povedal, da je bila zlasti dobra igra v obrambi, popravili pa so tudi skok. Posebej je pohvalil strelca Krejiča in Prevodnika. Loka kava je igrala v Sežani pri Kraškem zidarju in zmagala s 73 : 65. Za Loko kavo so koše zadevali Ivanovič 29, Zore 3, Kahvedžič 5, Ceranja 1, Hartman 2, Mitič 6, Bošnjak 8, Subic 13 in Karničar 6. Ločani so igrali zbrano in preudarno. Posebej dobro je zadeval Ivanovič. Trener Ločanov Igor Dolenc ima za ključ uspeha trdo obrambo in disciplino v igri. Jutri bo na sporedu 3. krog. Loka kava bo igrala doma ob 20. uri s Slovanom v dvorani Poden, Triglav pa bo igral s Heliosom Domžale v sredo, 30. septembra, ob 19.30 v dvorani na Planini. * J.K. NAMIZNI TENIS DOBER ZAČETEK ZA KRIŽANE Križe, 14. septembra - Minulo soboto so namiznoteniški igralci že začeli s prvimi tekmami. Na odprtem prvenstvu za mladince in mladinke so sodelovali tudi igralci NTK Učila Križe. Najboljši uspeh je dosegla Anja Grum, ki je v izenačenem finalnem boju s Špelo Luknar za las izgubila prvo mesto. Od ostalih njenih klubskih kolegov pa sta med osmimi uvrščenimi Maja Rozman in Matija Verč. Dobro pa sta igrala tudi Luka Peternel in Klemen Mrak. NOGOMET V NAKLEM NA ZAČETKU POTI Naklo, 15. septembra - Naklanski nogomet je slovel v začetku devetdesetih, ko so takratna Živila Naklo igrala v prvi slovenski nogometni ligi in bili eden od boljših ligašev. Po nekaj letih je prišla kriza in naklanski nogomet je padal vse nižje. Potem je prišla združitev s Triglavom, lani pa so izpadli tudi iz tretje lige. Zdaj so spet tam, kjer se je začel vzpon naklanskega nogometa v osemdesetih letih, v gorenjski ligi. Čeprav so imeli možnost igrati v novoustanovljeni tretji ligi center, so se igranju odpovedali zaradi denarnih težav. Ekipa, ki trenira že dober mesec, bo tako igrala v gorenjski ligi. Igrali bodo samo domači igralci in mogoče se v Naklem rojeva nova generacija, ki bo poizkušala nadaljevati prekinjeno delo. Od ekipe, ki je lani igrala v tretji ligi, so ostali: brata Žbogar, Podgoršek, Cedilnik, Oblak Aleš, Triler. Iz drugih klubov so se v Naklo vrnili: Žontar, Thaler in Šink (iz Zarice) in Fuchs (Podbrczje). Njim so se pridružili (reaktivirali) še vedno mladi: Uroš Oblak, Marinšek, Pavel Jošt, brata Ferjan, Bajželj, Huber, Polak, Čei nilec, Robi Jošt in Kuhar. Želja Naklancev v letošnji sezoni je sredina lestvice. Seveda pa v Naklem delajo tudi z mladimi, saj drugače ne bi mogli igrati v prvi gorenjski ligi. Pustimo času čas in počakajmo, kaj bo uspelo narediti Cirilu Žontarju, ki je prevzel tudi trenersko palico. Naklo je postalo svoja občina, drugače bi lahko sodelovali s Triglavom. V Kranju so najbolje v Sloveniji zastavili delo z mladimi (kranjska piramida), ki že nekaj let prinaša odlične rezultate. Tako pa bo nov vzpon naklanskega nogometa ostal le na njihovih plečih. • Martin Dolanc NOVO VODSTVO NOGOMETNEGA KLUBA Jesenice, 15. septembra - Člani Nogometnega kluba Jesenice so z velikimi ambicijami startali v novo sezono. Po kadrovskih dopolnitvah je novi predsednik Zoran Kramar, nova člana v upravnem odboru pa sta tudi Marjan Kramar in dolgoletni privrženec jeseniškega nogometa Zvone Kovačič. Glavni cilj članskega moštva je, da v 1. gorenjski ligi osvoji prvo mesto in se uvrsti v 3. slovensko ligo. Visoke uvrstitve si obetajo tudi mladinci in kadeti, ki nastopajo v drugi slovenski ligi. Vesela novica za jeseniške nogometaše je tudi ta, da bodo že v kratkem dobili nove garderobe ob igrišču, ki jih v teh dneh z vso zavzetostjo gradijo. • J. Rabič JUBILEJ V BISTRICI Bistrica, 15. septembra - Balinarji Bistrice iz Tržiča, člani prve državne lige so proslavili 10-letnico uspešnega dela. Na slovesnosti je sedanji predsednik Milan Jožef Mlinar opisal uspehe in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Vsekakor je največji uspeh uvrstitev v prvo državno ligo, v kateri zelo uspešno nastopajo in so trenutno kot novinci na tretjem mestu. Bistričani si želijo, da bi v doglednem času pokrili štiristezno balinišče in uvrstitev v super ligo. Imajo zelo mlado ekipo, dobro delajo v vseh starostnih skupinah in dosegajo dobre rezultate, in če bodo tako nadaljevali, se jim bo ena od želja uresničila kmalu. Na slovesnosti so podelili najzaslužnejšim članom sedem zlatih, deset srebrnih in deset bronastih plaket ter 29 diplom. Desetletnico so proslavili tudi z organizacijo mednarodnega turnirja, na katerem je sodelovalo 16 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Tekmovale so trojke in ob zelo zanimivih dvobojih so se v finalni del uvrstili balinarji Bratov Smuk iz Kranja, Megrad iz Rogaške Slatine, Bistrica mladi in Jesenice. V polfinalu je ekipa Jesenic premagala Bistrico mlade s 13:2, balinarji Bratov Smuk pa Megrad s 13:3. V srečanju za tretje mesto je domača ekipa Bistrice v zadnjem obratu premagala Megrad z 10:9, Jeseničani pa so v srečanju za prvo mesto bili boljši od Bratov Smuk z 12:9. Organizacija turnirja je bila odlična in so bile vse sodelujoče ekipe zelo zadovoljne in izrekle čestitke balinarjem Bistrice za desetletnico z željo, da bi tudi v prihodnje lepo sodelovali. Vsi dosedanji predsedniki kluba so dobili zlate plakate in sicer: Pikovnik Bojan, Nikolič Lazar, Vinko Novak, Marjeta Hervol in Milna Jožef Mlinar. Zlati plaketi pa ste prejela še Krajevna skupnost Bistrica in tamkajšnje Gasilsko društvo v znak dobrega sodelovanja. Končni vrstni red na turnirju: 1. Jesenice, 2. BK Bratov Smuk, 3. Bistrica mladi, 4. Megrad Rogaška Slatina, 5. Velenje Premogovniki, 6. Bistrica prva ekipa, 7. Bistrica veterani, 8. Idrija. Nenad Antonič TURNIRJA NA JAV0RNIKU IN JESENICAH Jesenice, 15. septembra - Septembra se v jeseniški občini vrstijo balinarski turnirji. V rekreacijskem centru Kres na Javorniku so organizirali mednarodni turnir z nastopom osmih ekip. Zmagala je domača ekipa Kresa, ki je nastopila v postavi: Marjan Pajsar, Ivan Štular, Branko Čuček, Hasan Karahodžič in Jože Konic. V finalu je premagala ekipo Udin iz Italije, tretje mesto je zasedla ekipa Hrušice, četrto pa ekipa Zasipa. Na balinišču v Bazi na Jesenicah pa so organizirali turnir z nastopom 12 gorenjskih ekip. Zmagala je ekipa Balinarskega kluba Jesenice, zanjo pa so igrali Toni Trobec, Franci Čampa in Miran Uran. Drugo mesto je zasedla ekipa Gradisa, tretje ekipa Zasipa in četrto mesto ekipa Baze Jesenice. • J. Rabič SMUČARSKI SKOKI TROJNA ZMAGA KRANJČANOV Mladi kranjski skakalci Mostec, 13. septembra - V skakalnem centru v Mostecu je bil° poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih za mladince do 16 lej-Na skakalnici s kritično točko pri 68 metrih je bilo na koncu uvrščenij) 68 skakalcev iz vse Slovenije. V lepem sončnem vremenu so bu najboljši mladi skakalci Triglava iz Kranja, ki so osvojili vse tri kolajne- Rezultati: 1. Primož Zupan Urh 209,3 T 65 in 65,5 M, 2. Gašper Čavlovič 206,8 T 64,5 in 63,5 M, 3. Jure Bogataj (vsi Triglav) 201.7 T6^ in 63,5 M, 4. Jernej Damjan 194,5T 61,5 in 62 M, 5. Uroš Urhovec 19ZJ> T 61,5 in 62 M, 6. Janez Rukše (vsi Ilirija Feršped) 191,9 T 61 in 61 M. ostali Gorenjci: 7. Jure Kumer, 10. Jaka Oblak (oba Alpina Žiri), m Sašo Kne (Triglav), 14. Jan Tomazin (Trifix Tržič), 16. Anže Brankovi0 (Triglav) in Bine Zupan (Stol Žirovnica), 20. Tomaž Kos (Trifix Tr'M j. Bes»er Pionir slovenskih gorskih tekačev na svetovni pokal TEK NA TROPSKEM OTOKU Vulkanski otok Re-Union v Indijskem oceanu je prizorišče 14. tradicionalnega svetovnega pokala v gorskih tekih "World Trophv '98". Tekmovanje bo od 19. do 21. septembra v disciplini "navzgor"; prizorišče tekmovanja pa bj)_mesto PEntre-Deux s 5000 prebivalci. Svetovnega pokala v gorskih tekih na tem francoskem otoku se bo udeležil tudi pionir gorskih tekov v Sloveniji Franci Teraž iz Mojstrane. Teraž pa je tudi edini slovens- Pričakovati je tudi močno ki predstavnik, ki se je doslej udeležil vseh svetovnih pokalov, ki so se začeli leta 1985 v San Vigiliu di Marebble v italijanskih Dolomitih. Franci Teraž je začel z gorskimi teki leta 1984 in sicer čisto po naključju, ko so ga na tekmovanje povabili člani italijanske gorske reševalne službe. Poleg Francije pa so bili začetniki gorskih tekov v Sloveniji še Francijev brat Mirko Teraž ter Tone Djuričič in Ivan Urh. Franci Teraž pa je o sami tekmi in o pripravah na svetovni pokal povedal: "Francoski otok Re-Union je vulkanski otok v Indijskem oceanu, oddaljen približno 800 km vzhodno od afriškega otoka Madagaskar. Glavno mesto otoka je St. Denis, najvišji vrh pa je Pit des Negres, ki je vulkanskega izvora in je visok 3069 metrov. Prizorišče tekmovanja je mesto I'Entre-Deux, proga je dolga 16 km in ima 1500 metrov višinske razlike. Del proge je speljane po samem mestu, večji del pa po tropskem gozdu, ki nudi gosto senco. vlago, zato sem treniral predvsem vzdržljivost in samo dolžino. Na tem tekmovanju pričakujem uvrstitev med 40. in 50. mestom, saj se zavedam, da je vedno večja konkurenca. Da pa se bom tega svetovnega pokala lahko udeležil, se moram zahvaliti številnim sponzorjem, ki so mi omogočili pot na ta tropski otok." Franci Teraž je edini slovenski gorski tekač, ki je nastopil na vseh dosedanjih svetovnih pokalih v gorskih tekih. Njegove najboljše uvrstitve in uvrstitve sploh slovenskih gorskih tekačev so sedmo mesto na 3. svetovnem pokalu na kratki progi v švicarskem Lanzerheidd, leta 1988 na 4. svetovnem pokalu v Kesvvicku v Veliki Britaniji pa si je Mojs-trančan pritekel kar dve solidni uvrstitvi: osmo mesto na kratki progi in deveto mesto na dolgi progi. Na kasnejših svetovnih pokalih slovenski gorski tekači niso več posegali po mestih med deseterico. Na sliki: Franci Teraž. • Lojze Kerštan GORSKI TEK GORSKI TEK NA 0S0LNIK Škofja Loka, 15. septembra - ŠD Pungert je organiziralo 7. gorski tek In pohod iz Pungerta na 857 m visoki Osolnik. Udeležilo se gaje 100 tekačev in 120 pohodnikov. V absolutni konkurenci je med moškimi zmagal reprezentant Igor Šalamun z novim rekordom proge 22'12" pred Andrejem Mesnerjem in Matejem Jakšo. Med ženskami pa je bila prva Ines Hižar, druga njena sestra dvojčica Tina Hižar in tretja Renata iJodviz. V konkurenci za pokal upravne enote Škofja Loka je zmagal Marko Šubic med moškimi in Minka Logonder med ženskami. Najboljša domačina sta bila Nina Gaber in Gregor Jamnik. Hkrati je potekala tudi razglasitev in podelitev priznanj za akcijo prijatelj Osolnika. Kar 133 prijateljev Osolnika je več kot 20 krat prepešačilo ali prekolesarilo na Osolnik v enem letu. Največkrat je bil na Osolniku Marjan Krajnik - 365- krat, torej vsak dan v letu. Romana Pintar pa je bila na Osolniku 364-krat. Akcija je bila izpeljana že četrtič. Po teku in razglastivi je sledilo družabno srečanje ob zvokih harmonike. • V. Bergant SANKANJE SANKAČI TUDI POLETI NE POČIVAJO Kranj, 15. septembra - Kot kaže je tudi za sankače zima postala Prekratka in zato so se odločili, da se poleti preizkusijo s sankali na koleščkih. Tako v Avstriji že organizirajo tovrstna tekmovanja, na Gorenjskem pa so se tudi že našli prvi, ki se Preizkušajo v tej novi disciplini. Pobudnik je Podljubeljčan Jože Marn, njegova sinova Ervin in Simon, sicer člana tržiškega šport-nega društva in Boštjan Vizjak ter Jeseničana Tadej in Miha Jeglič, pa so že uspešno nastopili na nekaj tekmah. STRELSKO TEKMOVANJE V MOŠNJAH Vsi Gorenjci, ki ste si kdaj želeli posnemati našega strelskega asa Rajmonda Debevca imate sedaj odlično priložnost. Strelsko društvo Radovhica prireja v Mošnjah pri "Linhartovem mestu" medobčinsko tekmovanje v tem športu. Posamezniki (moški in ženske) se bodo pomerili v streljanju z malokali-brsko puško v ležečem položaju. Prireditev bo v soboto, 19. septembra, z začetkom ob 9. uri. Pogoj za udeležbo je starost nad 15 let. Prijave zbirajo na SD Radovljica, p.p. 62, Radovljica ali pa po telefonu 064/743-985, 715-616. Prijavnina zanša »•500 tolarjev. Orožje in strelivo si bo mogoče tudi sposoditi! TEK MIRU NA POKLJUKI §Z Radovljica in gibanje za mir na svetu "Sri Chinmov" vabita na netekmovalno tekaško prireditev, ki bo v soboto, 19. septembra, na Pokljuki. Start bo ob pol enajstih pri Mrzlem stu-£encu, 10 km ravninska pot pa bo potekala mimo Šport Jjptela, preko planine Goreljek na Koprivnik, cilj teka pa bo na "odnikovem razgledniku. Prireditev bo popestrena s kulturn-!? Programom, ki ga na startu pripravljajo Blejci, na cilju pa B°hinjci, v sklopu prireditve pa bo Bohinjsko Jezero j^glašeno za "jezero miru" (po končanem teku bodo, na Rjbčevem Lazu organizatorji postavili primerno obeležje), prijave za tek niso potrebne, organizatorji pa bodo poskrbeli a pijačo in prevoz udeležencev nazaj na start. UMETNOSTNO DRSANJE JESENIŠKI DRSALCI PRED OBSEŽNO TEKMOVALNO SEZONO Jesenice, 15. septembra - Večletna prizadevanja, da bi v hokejskem mestu zaživelo tudf umetnostno drsanje, kažejo vse bolj otipljive rezultate. Drsalni klub Jesenice pod vodstvom Joža Zidarja iz sezono v sezono dosega vse bolje rezultate, tako med štirimi kljub v Sloveniji, to tudi v mednarodni areni. Tudi nova tekmovalna sezona bo nadvse pomembna, saj jih čaka kopica pomembnih nastopov. Temu so podredili tudi vse priprave, drsalci pa so trenirali na Slovaškem, Češki, Finski in ZDA. Njihov največji adut, mladinski reprezentant Gregor Urbas, je novo sezono že uspešno začel na tekmovanju Grand Prix v Franciji, kjer je osvojil 10. mesto. Poleg številnih tekmovanj pa ga v novembru Čaka tudi nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Zagrebu. Ostalo zasedbo v klubu sestavljajo predvsem dekleta, ki bodo prav tako skušala na vseh tekmovanjih doseči še boljše rezultate kot v pretekli sezoni. Funkcionarje v klubu pa čaka največji zalogaj prihodnje leto aprila, ko bo v dvorani Podmežakli spet mednarodno tekmovanje Pokal Triglav. V preteklih letih si je pridobilo velik ugled v svetu, zato ga je mednarodna drsalna zveza spet uvrstila v svoj koledar in predstavlja eno največjih tekmovanj mladih drsalcev na svetu. Polet tega pa potekajo tudi dogovori, da bi Jesenice in Bled skupaj kandidirala za Grand Prix umetnostnih drsalcev v sezoni 1999/2000. • J. Rabič Shiiha Pangma (8026 m) • Tibet icya Hrvatskog planinarskog save/a 1998. "Gorenje" že blizu vrha Shisa Pangme - Konec tedna smo v naše uredništvo dobi/i razglednico s pozdravi iz daljnega Tibeta. Na poti proti vrhu 8026 visoke Shisa Pangme je namreč tudi Tržiča/i Matjaž Globočnik, edini Gorenjec med 22 člani hrvaško - slovenske odprave. Odprva je trenutno v taboru 2 na višini blizu 7000 metrov. Že jutri se bodo prvi člani odprave skušali povzpeli na vrh, morda celo po prvenstveni smeri v severni steni. Iz vrha naj bi se nekateri spustili tudi s smučanjem, drugi pa poleteli z jadralnim padalom. Vsem članom odprave, posebno pa Matjažu želimo, da bi srečno opravili vzpon in nato povratek, ter se 7. oktobra zdravi vrnili domov. • V.S. LOKOSTRELSTVO DEJAN SITAR REKORDER IN PRVAK Kamnik - Na 6. državnem prvenstvu posameznikov in I. prvenstvu ekip v lokostrelstvu v disciplinah olimpijskega kroga je na kamniškem nogometnem stadionu nastopilo 50 lokostrelcev iz večine slovenskih klubov. V moškem finalu olimpijskega sloga sta se pomerila Kam ničan Matej Krumpestar (Mamut), kije z 1284 krogi vodil po sobotnih kvalifikacijah po Fita star in Matjaž Kamnar (LK Moste). Dvoboj je z 106:113 dobil 19-letni Ljubljančan, trening partner Samu Medvedu, našemu medijskemu Robinu Iloodu. "Bolje, da z visokim rezultatom izgubim, kot da z nizkim zmagam. Prava škoda je, ker konkurenca ni popolna. To se ne bi smelo dogajati," je po tekmi povedal Matej Krumpestar edini olimpijec, ki je nastopil, saj se je Samo Medved raje udeležil državnega prvenstva Hrvaške!!!, ki je nazadnje odpadlo zaradi prehudega dežja. Mitja Burja, drugouvrščeni po kvalifikacijah, ki so štele za pokal Kamnika, pa je pripomogel največ k ekipni zmagi LK Kamnik, tudi prireditelju prvenstva. Med dekleti je finale psihično neobremenjeno dobila Ana ' Vran iz Ankarana, ki je za krog (90:91) v zadnji seriji premagala favoritinjo Tejo Makoter (Mamut, Kamnik). "Preveč sem pričakovala, tudi 3 kroge prednosti ni bilo dovolj," je dejala razočarana podprvakinja. Prvakinja, ki se odlično znajde tudi na snovvboardu (7. mesto na SP med mladinkami), pa je le dodala. "Jaz pa nič, saj je bil to moj prvi nastop v izločilnih finalnih nastopih. Prej sem streljala v compoundu." Tudi lokostrelci z merilnimi napravami v compound loku, ki se tudi bori za vstop v olimpijsko druščino, so po sobotnih kvalifikacijah na 30, 50, 70, 90 m, nedeljo zaključili s finali na 70 m. Rumeni center premera 12 cm je bil ponovno v domeni Dejana Sitarja, ki je bil v ekipnem nastopu z Matejem Marcenom in Bernardom Pišlarjm poražen v finalu proti Mozircem. Presenečenje pa je pripravila 15-letna Maja Štefančič iz Ilirske Bistrice, ki je po dodatnem strelu z 10:9 - premagala veteranko Bernardo Zemljak-Perhač iz Mozirja, ki se ponaša s 4. mestom z EP. Veliko smole je imela Kranjčanka Maja Marčen, ki je v kvalifikacijah postavila državni mladinski rekord na 70 m s 332 krogi, vendar ji je kasneje odpovedal lok. Tako bo ponovno nekaj dela za proizvajalce Mins, Hoyt, PSE- nanj od boljših prisega le Dejan Sitar. "Lokostrelci so izjeme, ne loki," je bilo slišati komentarje ob tem. Rezultati, kvalifikacije in pokal Kamnika FITA STAR; članice, olim.: 1. Makoter (Mamut) 1197, 2. Medveš 1190, 3. Vran (obe Ankaran) 1072, 4. Flerin (Kamnik) 1069; člani: 1. Krumpestar (Mamut) 1284, 2. Burja (Kamnik) 1264, 3. Kamnar (Moste) 1256,4. Prelog (Maribor) 1239, 5. Flerin (Kamnik) 1216; članice - compound: 1. Zemljak (Mozirje) 1341. 2. Štefančič (Ilir. Bistrica) 1337, 3. Marčen (Kranj) 1330, člani: 1. Sitar (Kranj) 1363, 2. Ošep (Mozirje) 1361, 3. Perhač (Mozije) 1349, finale, izločili dvoboji; članice: 1. Vran 183-91, 2. Makoter 186-90, 3. Medveš 178, 4. Flerin 169, člani: 1. Kamnar 322- 113, 2. Krumpestar 319-106, 3. Prelog 306, 4. Žibrat (oba Maribor) 294, C-članice: 1. Štefančič 217( 10), 2. Zemljak-Perhač 217 (9), 3. Shalaby (Ankaran), člani -C: 1. Sitar 348-115, 2. Ušaj 341- 112, 3. Ošep 342-113, 4. Marčen (Kranj) 335-109, EKIPNO, člani-olim.: 1. Kamnik (Burja, Končan, Flerin) 222, 2. Gornji grad (Čolnar, Majko. Mlinar) 188, 3. Maribor (Hojnik, Žibrat, Prelog) 223, 4. Ankaran 180, coumpound: 1. Mozirje (Perhač, Ošep, Satler) 245, 2. Kranj 244, 3. Ankaran 235, 4. Nova Gorica 234. • M. Močnik Osnovna šola PREDOSLJE - enota vrtec Predoslje 17a, 4000 Kranj, tel.: 241-145 razpisuje delovno mesto POMOČNICE VZGOJITELJICE za določen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1.10.1998 Pogoji: - srednja strokovna izobrazba, pridobljena po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje ali - zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. OBRTNIK MENGEŠ ni in Obrtno podjetje Obrtnik Mengeš, p.o. Prešernova 2, Mengeš ponavlja javni poziv za vpis in vplačilo delnic. Ponovno pozivamo vse upravičence, da v roku 8 dni po objavi tega javnega poziva v časopisu Gorenjski glas, vpišejo in vplačajo delnice interne razdelitve in notranjega odkupa z lastninskimi certifikati in potrdili na manj izplačane plače. Program lastninskega preoblikovanja je bil objavljen v časopisu Dnevnik, dne 28. 6. 1997 in v Uradnem listu RS, št. 40 z dne 4.7.1997. Obrtno podjetje Obrtnik Mengeš, p.o. MNENJA, USODE Objektivna odgovornost in njeno nasprotje Branko Grims, zunanji sodelavec Med policaji: "A imaš faks doma?" "Ne, imam pa srednjo policijsko šolo v Tacnu". Izredna seja Državnega zbora, na kateri naj bi poslanci obravnavali pojave korupcije v šolskem ministrstvu oziroma "primer Jan-ković" ter neznosno počasnost vlade pri obnovi Posočja, bo opravljena šele ta teden. Vlada je julija morala pridobiti čas za vsako ceno. Vladne službe so po vloženi zahtevi za izredno sejo v Posočju reševale na vrat na nos, kar se je še rešiti dalo. Domačini vedo povedati, da so bile pozitivno rešene menda prav vse v avgustu vložene pritožbe... Toda, če so že iz vrst vladajoče LDS prihajali namigi, da bi morda ministru za okolje in prostor g. Gantarju "v primeru sile tudi odrekli podporo", pa so za šolskega ministra g. Gabra veljala ves čas povsem druga merila. Nihče s predsednikom vlade vred (pa če on to ve ali ne) - namreč v vladi ni tako imenovani kontinuiteti v Sloveniji bolj dragocen kot prav minister Gaber. Nihče namreč ne bi bolje kot on utelešal tisto tranzicijsko vodilo kontinuitete: "kako spreminjati obliko, ne da bi se vsebina kakorkoli spremenila". Za utemeljitev te trditve si lahko ogledate učbenike iz časov pred letom 1990 in učbenike, katerih uporabo predpisuje m//i-istrstvo g. Gabra. Razlik praktično ni. Se vedno je v učbenikih bistveno več revolucije kot pa slovenske samostojnosti. Slovenska osamosvojitev se v teh učbenikih praktično zaključi z plebiscitom, osamosvojitvena vojna in zmaga v njej - brez katere ne bi bilo nikoli samostojne Slovenije - pa kot da se sploh nista zgodili. Podrobne analize osamosvojitvene zgodbe ni nikjer. Tako, na primer, niti srednješolci ne morejo preveriti, ali je resnična zgodba (ki že dalj časa kroži po Gorenjski) o tem, da je predsednik Kučan med vojno za Slovenijo odpotoval v Zagreb brez vednosti ključnih ministrov DE-MOS-ove vlade in podpisal premirje vsaj dvanajst ur prezgodaj, zaradi česar ni prišlo do sicer že dogovorjenih vdaj vseh enot JLA v Sloveniji, ki so se kasneje lahko umaknile z vsem orožjem in dragoceno opremo, kar je povzročilo Sloveniji več milijard dolarjev škode. Minister Gaber se svoje dragocenosti še kako zaveda, zato je v teh dneh ravnal povsem drugače, kot minister Gantar. Potem ko so tudi uradne preiskave potrdile, da je sin g. Jankoviča lahko opravljal maturo, ne da bi poprej končal letnik, g. Gaber ni ukrepal, izjavil je celo, da "je zadovoljen". Šolski minister Gaber (dobro obveščeni viri trdijo, da mu pri oblikovanju javnega mnenja pomaga Zavrlova firma "Pristop") je poskušal javno razpravo čim bolj ideološko obarvati in speljati čim dalj od razprave o korupciji in zlorabah položaja. Nekateri njegovi odgovori so bili sicer zato precej podobni zgoraj navedeni šali, toda takšna taktika je ministru Gabru že obrodila sadove. Ker imamo v Sloveniji "tako zelo neodvisne" medije se ne piše več o zlorabah položaja v šolskem ministrstvu, zaradi katerih prihaja do očitne neenakosti pri opravljanju mature in popravnih izpitov (Jankovič je dvakrat padel na popravnih izpitih na svoji gimnaziji, na drugi šoli pa jih je dan kasneje opravil brez težav...). Še manj pa boste lahko prebrali očitno dejstvo, da je pod ministrom Gabrom šolstvo do skrajnosti spolitizirano in povsem prežeto z ideologijo (uganite, katero...), ne opravlja pa svoje vzgojne funkcije, na kar že dalj časa opozarja skupina strokovnjakov za šolstvo v kurikularnem svetu. Združena lista, katere vidni predstavniki so na ves glas obsojali očitno korupcijo in zlorabe ter zatrjevali, da ministra Gabra ne bodo podprli, v zadnjih dneh napovedujejo podporo g. Gabru (ste glede na zgoraj povedano res pričakovali kaj drugega?!). Piko na i je vsemu dogajanju dodala odločitev vrha LDS, da "absolutno podpira" oba ministra. Objektivna odgovornost je očitno še naprej prihranjena zgolj za ministre vseh drugih strank (tudi ministri Z LSI) in SLS so bili že soočeni z "objektivno odgovornostjo "). Zeleni so nekoč radi uporabljali geslo "misli globalno, deluj lokalno". Ob prebiranju podatkov o zlorabah oblasti in zapravljanju denarja v posameznih ministrstvih se je že marsikomu zazdelo, kot da del sedanje oblasti prisega na nekoliko drugačno geslo: zapravljaj globalno, pone-verjaj lokalno . Tudi če se napake razkrije, so državljani vedno postavljeni pred dejstvo, da pri ministrih LDS ni mogoče ugotoviti njihovo "objektivno odgovornost". Morda pa bi se vsi strinjali, da bi se pri ministrih LDS (kot nasprotje objektivne odgovornosti) ugotavljala "subjektivna neodgovornost"... PREJELI SMO Ali smo socialna država? Pozorno sem prebral objavljena razgovora v Gorenjskem glasu z g. Kavčičem iz Gorenjske banke in predsednikom kranjskih sindikatov g. Baltom v zvezi s stečajem kranjske Planike. Oba sogovornika trdita, da stečaj Planike ni bil potreben in da bi Planika lahko dejala kruh vsem delavcem tudi vnaprej. Ob tem se človek nehote vpraša, v čigavem inte-resu je bila uvedba stečaja oziroma, kdo je kriv, da je do njega sploh prišlo in je več kot šeststo delavcev ostalo na cesti? Ali je bilo krivo vodstvo podjetja, razvojni sklad Republike Slovenije ali vlada in odgovorna ministra? Nihče od naštetih ob stečaju Planike ni ostal brez svojega položaja in visoke plače. Nasprotno pa je več kot šeststo nekdanjih delavk in delavcev ostalo brez zaposlitve in še ob že tako ali tako nlizernih planiš-kih plačah. Nekateri izmed njih bodo imeli pogojno rečeno "srečo" in bodo glede na starost čakali upokojitev na Zavodu za zaposlovanje ob nadomestilu plače. Višina nadomestila je odvisna od individuane plače delavca in bo glede na planiške plače znašala v večini primerov 25.000,00 do 30.000 sit. Naj živi socialna država in akterji steča- Se huje pa je, da so med odpuščenimi tudi invalidi, porodnice, bolni in onemogli. Marsikdo od invalidov se ima za invalidnost zahvaliti Planiki. Kje je zaščita in socialna varnost teh kategorij delavcev? Enak ali še hujši je problem delavcev starih med 40 in 45 let. Kje naj ti ljudje iščejo svoj kos kruha zase in za svojo družino? Gospodje, ki so pripravili stečaj, o tem ne razmišljajo. Zanje je ta problem rešen. Sprejeli so salo-monsko rešitev in čez noč zapečatili usodo šeststotih delavcev in jih pahnili na rob družbe. Vsak izmed teh delavcev naj se znajde, kot ve in zna. "Če se ne zna, je sam kriv". Še enkrat^ -živela socialna država. Ob vsakodevnih krivicah, ki jih doživljajo slovenski delavci kot najbolj nezaščiteni v Evropi, se človek vpraša, do kod in do kdaj? Do kdaj bodo slovenski delavci novi hlapci Jerneji? Včeraj delavci v TAM-u, Litostroju, danes v Planiki, jutri...? V tej naši državi smo zaščitili divjad v Triglavskem narodnem parku, sprejeli smo zaščitni zakon o gobah - kdor ta dva zakona krši, je ustrezno kaznovan. Za "odstrel" šeststotih delavcev Planike povzročitelji ne bodo kaznovani. Še naprej bodo direktorji, ministri in člani vlade ali vladnih služb. Slovenska politika se ukvarja s pisanjem nove polpretekle Zgodovin«, sindikati se pričkajo o sindikalnem premoženju - ljudje -ljudje pa ostajajo brez kruha in možnosti za normalno človeka vredno življenje. Pa na koncu - kdo nam je kriv? Vsak narod ima oblast, kakršno zasluži - seveda če to narod ne spremeni. Stane Pirnat, Šorlijeva 13, Kranj Kranjskogorski vodniški sindrom? Še ena "planinsko" plezalna pot na Prisank oziroma s Pri-sanka je zaprta. Če je od treh plezanih poti na Prisank, kot meni Andrej Mašera v svojem planinskem vodniku, Hanzova najbolj veličastna in divja, Ko-piščdrjeva tehnično najzahtevnejša in p le žalsko zanimiva, je Jubilejna pot najlepša in najbolj slikovita. No, za Hanzovi, ki je že nekaj let "na pol" zaprta, ker so varovala tako poškodovana, da predstavljajo večjo nevarnost kot varnost, je zdaj tako rekoč zaprta tudi Jubilejna pot. Pravzaprav ni čisto zaprta. Na vrhu Prisanka je tabla z napisom (samo v slovenščini!), da pot ni vzdrževana, da je zelo nevarna (to je v vsakem primeru!) in da se vsakdo zaradi tega na Jubilejno pot poda na lastno odgovornost (na čigavo pa sicer?). Skupina Čehov na to obvestilo ni bila pozorna ali pa niso dobro razumeli sporočila. Podali so se na Jubilejno pot in se kasneje na srečo srečno izmotali iz sten (zaradi strahu?) in se še pred pravo nevarnostjo spustili na prečno pot, ki pelje do Zadnjega okna. Na Prisanku je v zadnjem času precej več Madžarov, Čehov, Poljakov, Italijanov kot nekdaj in hribov niso tako navajeni kot Slovenci in Avstrijci, pa tudi vprašati ne znajo za nevarnost. Jubilejna pot je bila zgrajena leta 1953 ob 60-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva in že ime pomeni, da je "nekaj več", da je spominska in pod posebno moralno skrbjo Planinske zveze Slovenije. Hkrati je to tudi transverzalna pot, ki pomeni najkrajšo razdaljo, najmanj spusta, med Prisan-kom in sedlom Planja oziroma sosednjim Razorjem. Ta pot je pod Zadnjim oknom podrta; po ugotovitvah vzdrževalcev poti so se zaradi potresa udrle skale, ki so potrgale žične vrvi in kline. Zato je plezanje po žlebu pod Zadnjim oknom resno alpinistično opravilo. Nevarni in poškodovani prehod je dodatno zavajala še vrv, ki jo je pustil gotovo zaradi situacije presene- čeni hribovec in bi verjetno visela do prve nesreče predrznega ali zaradi neprepričljivega opozorila na vrhu Prisanka skeptičnega planinca, če je baje, po najnovejših informacijah, ne bi odstranil neki gornik z občutkom za nevarnost. Nobenega dvoma ni, da bi morala Planinska zveza Slovenije in odgovorno planinsko društvo poškodovani del Jubilejne poti popraviti nujno in prednostno! Morda pa je^problem popravila Jubilejne poti podoben problemu vzdrževanja Hanzove poti na Prisank? Morda je tudi v tem primeru zastavilo vpliv kranjskogorsko planinsko društvo in novi lobi (poklicnih) planinskih vodnikov. Ti želijo, da se nekaj atraktivnih planinskih vzdrževanih poti ukine in prepusti planinskim vodnikom ter njihovim strankam, ki bodo tako kot nekdaj vzpone na vrhove plačevale. Takšne namere so bile zaznane pri kranjskogorskih planincih, ki so zadolženi za vzdrževanje Hanzove in drugih poti na Prisank. Tiho namero o opustitvi vzdrževanja Hanzove poti sta predstavnika amaterskih poklicnih gorskih vodnikov na Valu 202 v neki torkovi oddaji, približno pred mesecem dni, kar precej odkrito priznala in idejo naprtila kranjskogorskim vodnikom. Tudi pot čez Vrbanove špice je bila v mislih, naj bi jo prepustili le še vodnikom, pa je zmagala slovenska planinska zavest in tradicija, zato so jo, hvala bogu, pred kratkim ponovno lepo uredili. Kaj bo, če se kranjskogorska (in še koga) vodniška ideja razširi še na druga planinska društva ter planinske poti v Julijcih oziroma Kamniških Alpah? Povečala se bo planinska "poslovnost". Pred vrati parlamenta čaka na vrsto predlog novega zakona o gorskih vodnikih. Ta je potreben. Tudi na tem področju so pričakovane in potrebne novosti; vzpostaviti je potrebno nov odnos in dopolniti planinski red. V naših hribih je pričakovano vedno več tujcev in z odpiranjem proti Evropi jih vedno več tudi bo. Tem razmeram se bodo morale (ne samo cenovno!) prilagoditi tudi planinske koče, planinska društva in Planinska zveza Slovenije. V teh nastajajočih razmerah je vsekakor mesto (stalno ali dopolnilno poklicno) tudi za gorske vodnike. Ne bilo pa bi prav, da se zaradi novega profesionalizma ukinejo ali v nevarnost pripeljejo poti, ki jih je desetletja in desetletja vzdrževala stotisočglava slovenska (članska) planinska množica. Gorski vodniki imajo in bodo imeli ob nerodnosti novih planincev in ob konkurenčni ceni nič koliko možnosti uporabljati mnoge nove atraktivne, nezavar- u 280 Ali bi imela še enega otroka? Z Vilmo sva komaj našli čas, da sva šli okoli hiše, kajti edinole tam se je dalo v miru izmenjati besedo, dve. Vilma namreč varuje otroke. Sedaj, ko je upokojena, je to njeno edino veselje. Mož se sicer nekaj zmrduje, da "samo še letos", drugo leto pa gotovo ne več, potem pa zmeraj popusti. Nekateri otroci so pri Vilmi tudi ponoči. Ponavadi sta to dvojčka od neke medicinske sestre, ki dela v treh turnusih. Imam ju že za svoja, mije zaupala Vilma. Tako sta srčkana in ubogljiva. Njuna mamica je lahko popolnoma brez skrbi, kadar sta pri Vilmi. Živordeče pelargonije so tudi z južne strani krasile okenske police, tako da si nisem mogla kaj, da ne bi, tudi malce nevoščljivo, opazovala cvetje, ki je pod strogim Vilminim nadzorom. Noben posušen list ne uide njenemu budnemu očesu. Ko je odprla vrata v shrambo, mi je zastal dih. Police so bile polne kumaric, paprik in marmelade. Tudi vloženega sadja se ni manjkalo. "Ko otroci ležejo k počitku, se začne pravo delo," mi je zaupala Vilma, žareča in ponosna. Njena teta, tista, ki je bila doma nekje med Idrijo in Žirmi, jo je naučila klekljati. Sledovi pridnih prstov so vidni povsod. Bluzo iz samih čipk še zmeraj hrani v omari, čeprav jo zaradi dodatnih kilogramov ne more več obleči. Usedli sva se v uto, v kateri zvečer počivata z možem. In se pogovarjata. O vsem, kar se je zgodilo čez dan. USODE ovane, še več pa zavarovane in tudi označene poti za svoje kliente. Le delati in prav ponuditi bo potrebno svoje usluge. Planinarjenje je eden najmno-žičnejših in po svoje najcenejših rekreacijskih športov v Sloveniji-V planinarjenju vsakdo, ki ima veselje do narave in svoje rekreacije, lahko doživi lasten uspeh: za vse te užitke se planinci moramo zahvaliti prizadevnim, največkrat amaterskim, nikoli dovolj popločanim planinskim navdušencem, mar-kirantom, društvenim funkcionarjem, gorskim reševalcem, gorski policiji, potrpežljivim oskrbnikom in še mnogim ljubiteljem gora, ki jih planinci nikdar ne vidimo. K slovenski planinski tradiciji in razvoju pa svoj drobec prispevajo vsi tisti, ki se nasmejani srečujejo v kočah in veselo pozdravljajo na planinskih poteh. Katera država v Evropi pa še ima pet odstotkov svojega prebivalstva formalno včlanjenega v planinstvo in še precej več dejansko v hribih?! Vzdrževanje planinskih (še zlasti plezalnih) poti kar nekaj stane. Z večanjem števila obiskovalcem gora se večajo tudi problemi od nesreč do ekologije. S tem se strinjam. Toda to ne pomeni, da naj bi zaradi tega povečevali zaprtost naših gora za domače in tuje gornike. Država in tudi vsak posameznik bi za planinski rekreativni šport lahko več prispevali. Sedmim poslancem, ki so predlagali zakon o gorskih vodnikih, želim, da s srečno parlamentno roko uredijo odnos in mesto gorskih vodnikov v našem planinstvu, vendar ne iz obdobja in na način iz leta 1929 ali pred tem, ko je bilo gorništvo dostopno bolj ali manj izbrancem in domačinom. Planinski zvezi Slovenije želim, da obdrži množično planinstvo, da zagotovi kreativne odnose z društvi in zagotovi pri društvih redno markiranje in stalno vzdrževanje planinskih poti, saj ima to skrb napisano tudi v statutu. Če ne gre drugače, naj sama zagotovi sredstva in načine rednega vzdrževanja poti. Konec koncev ni nujno, da poti popravijo kranjskogorski planinci, saj tudi plezalne poti na Malo Mojstrovko pred dvema letoma niso popravljali Gorenjci- Združenju gorskih vodnikov Slovenije in Planisnki zvezi Slovenije želim, da uredita medsebojni odnos do položaja vodnikov v okviru planinske politike, do uporabe ter vzdrževanja, zlasti visokogorskih plezalnih poti, vendar ne na račun enih ali drugih "uporabnikov'" hribov, temveč tako, da bo sprejemljiv, tudi koristno, z,a vse samoplanince in vodene planince. Janko S. Stušek, Begunjska lih, Lesce Piše: Milena M i k 1 a v č i č "Predvsem o otrocih. Pet jih imam trenutno v varstvu. Ej, ti "ta mladi" so preveč nestrpni drug do drugega. Drugačni so, kot sva bila midva. Ne vedo, da se vsak prepir opazi na otrocih. Ti postanejo razdražljivi ali pa samo jočejo in se hočejo crkljati. Marsikateri možakar že kmalu po poroki rad pogleda za drugimi. Jaz tega ne bom nikoli razumela. Ženske so pa tudi neumne, da dopustijo, da jih oženjeni osvajajo. Velikokrat si mislim, da je dobro, ker sem že v letih... Svet je vedno bolj pokvarjen..." Tako sva klepetali o tem in onem že več kot eno uro. In še zmeraj ni prišla z besedo na dan, zakaj, pravzaprav, je želela govoriti z menoj. Imela sem občutek, da me ocenjuje, toda ko sem jo ob slovesu pobarala, če je bilo to res, /c odločno zanikala. Zbirala sem korajžo, se mi je v zadregi nasmehnila. Po tistem, kar mi je zaupala, sem vedela, da je bilo res. Vilma in njen Janez sta se vzela iz ljubezni. Ničesar nista imela. Ne on in ne ona. V njegovi garderobi je bil par gat in ena raztrgana majica, Vilma pa je prinesla v zakon še nekaj rjuh, dve odeji in majhen kuhalnik. Na njem sta si več kot tri leta pripravljala hrano. "Janez je delal na žagi, jaz pa v tovarni. Lepo sva se imela. Ob nedeljah, ko sva bila prosta, sva šla na Šmarjetno. Šele potem, ko naju ni nihče več videl, sva se prijela za roke. Janez je bil zelo sramežljiv. Mislil je, da se bodo vsi smejali, če bo nežen z menoj..." Vilma je bila že štiri mesece noseča, ko nekdo potrka na vrata. Moža je zagrabilo na žagi, ji reče njegov sodelavec. Bil je zmešan kot kura brez glave. Vilma, vsa prestrašena, sede na kolo, in se odpelje proti žagi. Toda Janeza je za las zgrešila. Rešilni avto je že zavijal s sireno proti Ljubljani. "Povedali so mi, da mu je hlod zabilo v noge. Da je polomljen, krvav, da bo verjetno invalid. Samo gledala sem jih in sploh jim nisem mogla verjeti. Moj Janez pa invalid?! Saj sva se ravno poročila... hišo bi rada zidala... otroka bova imela... Ne, ne samo tega ne... Povedali so mi, da sem (vse skupaj se je dogajalo v bolnišnici Petra Držaja) začela kričati. Komaj so me umirili. Nočem izgubiti še otroka, sem jim rekla. Dali so mi neko injekcijo." Ko je, končno, lahko obiskala moža, sta se oba zjokala. Ne vem, če bom še lahko kdaj tvoj mož, ji je rekel Francelj. Vilma ga ni takoj razumela. Šele, ko ji je razloži, kam se je udaril, ji je postalo jasno. "Bila sem prepričana, da ga mu je odrezalo. Da le ni bilo kaj hujšega, se mi je oddahnilo. Toda mož je nesrečo sprejemal drugače kot jaz. Njemu se je zdelo, da se je svet podrl. Komaj pol leta sva poročena, mi je jokal, ko sem ga prišla obiskat. Sama nisem vedela, kako bi ga tolažila. Nekoč, ko sem imela jamranja že čez glavo dovolj, sem se mu postavial por obu. Bom pa "umetnega" naročila iz Amerike, če ne boš tiho, sem mu zagrozila." Janez je po nesreči imel cel kup težav. V prvi vrsti se mu je zapirala voda, ker je bilo "nekaj" tam doli v nesreči zmačkano. Tudi živci so bili poškodovani, zato je nogo pri hoji vlekel za seboj. "Čelo na stranišče ni mogel normalno kot drugi. Imel je ene cevke, poleg tega pa so mu zdravniki predpisali cel kup antibiotikov, da ne bi prišlo do vnetja. Še hujše so bile depresije. Nisem ne tič in ne miš, mi je govoril, ko sva šla spat in sva le ležala drug zraven drugega ter se objemala. Bila sem že pošteno okrogla, konec osmega meseca, in bilo mi je vseeno za "tiste stvari"." Rodila se je Sara. Nekega petka, takoj ko je bilo konec Mesteca Pyton, so Vilmo odpeljali v porodnišnico. "Skrbelo me je, kaj bo med mojo odsotnostjo počel Janez. Izšlo se je tako, da je kot nalašč moral ostati v bolnišnici, da so mu "pobrali ven" tiste cevke. Saro je videl šele čez štirinajst dni. Kot da bi bilo včeraj, se spominjam, kako je stopil iz avta, se naslonil na sprednji del, vzel izza zadnjega sedeža bergle in počasi odkrevsal proti hiši. Objel me je, stopil do "koška", v katerem je spala Sara in planil v jok. Mislila sem, da od sreče, ker je videl svojo hčer. Šele pozneje, ko se je umiril, mi je zaupal, da so mu zdravniki povedali, da ne bo mogel imeti več otrok in da s "tisto rečjo" tudi ženi ne bo mogel nikoli več ustreči..." Vilma njegovih besed ni vzela zares. Trdno je bila prepričana, da so se zdravniki zmotili-Toda, na žalost, se je izkazalo, vsaj v prvih letih, da so imeli prav... Dolgo načrtovani prizidek k škofjeloškemu ZD končno začeli graditi Nasprotovanja sosedov zavrla gradnjo Zelo potreben prizidek naj bi začeli graditi že pred dvema letoma, vendar se je gradnja, zaradi nesoglasij in pritožb sosedov, zavlekla do minulega tedna, ko so začeli rušiti stavbo ob zdravstvenem domu -Prizidek naj bi bil zgrajen konec junija prihodnje leto, gradnja pa bo stala okoli 200 milijonov tolarjev Škofja Loka, 15. septembra -Več kot štirideset let star škofjeloški zdravstveni dom, že dalj časa ne ustreza zahtevam današnjega zdravstva in osnovnim potrebam zdravstvenih uporabnikov. Dosedanji prostori niso bili le premajhni, saj zdravstveni dom dnevno sprejme vsaj 400 pacientov, čemur je treba prišteti še vsaj 50 zaposlenih, ampak tudi nefunkcionalni, poleg tega pa ne ustrezajo vsem higienskim pogojem. Presneto nerodno je, če reševalno vozilo pripelje ponesrečenca, pa ga morajo kar pod milim nebom (v dežju in v snegu) prenesti iz vozila v zdravstveni dom, kajti ta nima potrebnega nadstreška. Poleg tega nevrofizioterapevt-ski oddelek nima svojih prostorov, kotlovnica je povsem dotrajana, reševalna vozila pa so zato, ker ni potrebnih garaž, poleti in pozimi zunaj, kar jim zagotovo skrajša življenjsko dobo. Da o parkirišču sploh ne izgubljamo besed. Že zaradi naštetega, ki je le delček pomankljivosti dotrajanega ZD, je novogradnja nujno potrebna in težko pričakovana. Z rušenjem stavbe ob škofjeloškem ZD se je začela gradnja težko pričakovanega prizidka, ki naj bi popravil nemogoče razmere sedanjega ZD. Minulo sredo, 9. septembra, galo. Stavbo so zaradi rušenja so delavci škofjeloškega podjetja Tehnik, končno le začeli rušiti stavbo ob zdravstvenem domu, v kateri naj bi uredili prostore splošne medicine, nevrofizioterapije in ginekologije, del prostorov bo zasedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, do primernih prostorov bo končno prišla dežurna služba, v kletnih prostorih pa bodo garaže. Novogradnja bo odpravila še eno pomanjkljivost, saj bo Z D končno dobil tudi nujno potrebno dvi- morali izprazniti, ZZZ Slovenije se je preselilo v škofjeloško poslovno hišo, reševalna postaja pa v nekdanjo vojašnico na Partizanski cesti, kar pomeni, da bo med gradnjo ta služba prostorsko ločena od ZD, kar obeta nekaj težav in neprijetnosti, poleg tega pa se je zaradi novogradnje zmanjšalo, že tako premajhno, parkirišče, saj omenjeni ZD skrbi za skoraj 40 tisoč škofjeloških občanov. Prizidek naj bi začeli graditi že pred dvema letoma, vendar so bila nasprotovanja sosedov prevelika, pritožili pa so se tudi na izdano gradbeno dovoljenje. "Ministrstvo za okolje in prostor je po pritožbah izdalo odločbo o ustreznosti in veljavnosti dovoljenja in nam prižgalo zeleno luč za gradnjo. Vse do srede nisem verjela, da bodo dolgopričakovani in nujno potrebni prizidek sploh začeli graditi, saj pripomb in negodovanj sosedov kar ni hotelo biti konec. Končno so delavci začeli rušiti staro stavbo, nato pa bodo po načrtih domžalskega podjetja Karlovšek, d. o. o., začeli graditi novo, s katero bomo poleg že omenjenih pridobitev, dobili tudi okoli 100 novih parkirnih mest. Če ne bi bilo pritožb sosedov, bi bila stavba že lahko pod streho," je pojasnila direktorica škofjeloškega ZD doktorica Majda Selan. Glavni investitor novogradnje je škofjeloška občina, ki je po novi zakonodaji tudi lastnik objektov javnega zdravstva, graditev bo stala okoli 200 milijonov tolarjev, dela pa naj bi bila končana konec prihodnje pomladi. • Besedilo in foto: Renata Škrjanc 70. obletnica Prostovoljnega gasilskega društva Podljubelj Pomoč vsem, ki jih doleti nesreča Na pobudo vaškega učitelja, pred sedmimi desetletji ustanovili gasilsko društvo - Prvič gasili, ko je gorela Ukanova domačija - Leta 1960 zgradili gasilski dom, lani so ga temeljito obnovili - Letos kupili nove gasilske obleke Podljubelj, 15. septembra -Podljubelj, kraj z okoli 300 prebivalci, je po zaslugi domačih gasilcev, praznoval. Prostovoljno gasilsko društvo je namreč praznovalo 70. obletnico delovanja. Praznovanje se je začelo s slovesno parado, v kateri je sodelovalo 128 gasilcev, v sprevodu pa so domačinom in obiskovalcem pokazali tudi motorno brizgalno napravo, ki je v društvu že od začetka. Ob tej priložnosti so na gasilskem domu odkrili tudi novo sliko Sv. Florijana, delo domačega slikarja Borisa Kosa. POD Podljubelj so pred sedmimi desetletji ustanovili na Pobudo tedanjega vaškega učitelja Slavka Šarabona, ki je Postal tudi poveljnik društva. Cez leto dni so dobili motorno črpalko, svoje sposobnosti pa so prvič preizkusili pri gašenju Požara na Ukanovi domačiji. Poleti leta 1960 so slovesno odprli nov gasilski dom, ki svojemu namenu služi še danes. Pred desetimi leti so dobili tudi nov TAM-ov gasilski kombi, lani so s prostovoljnim delom temeljito obnovili gasilski dom ter uredili njegovo okolico, letos pa so kupili 30 novih gasilskih oblek. Predsednik društva Franc Jane mlajši in poveljnik Jože Bizjak mlajši, skrbita za redno strokovno usposabljanje 154 članov,( med njimi je tudi 20 gasilk in 25 mladincev), kar se pozna tudi pri pionirjih, ki so na tekmovanju v Franciji že dvakrat zmagali. Na slovesnosti, ki se je začela z gasilsko parado pri gostilni Ankele in v kateri je sodelovala tudi tržiška godba na pihala, so podelili priznanja za dolgoletno članstvo ter priznanja občinske gasilske zveze, posebnih priz- Podljubeljski gasilci ob sedemdeset let stari motorni briz-galni napravi. pri obnovi nanj pa so bili deležni tudi najstarejši gasilci, med katerimi je Gašper Golmajer, ki je član že od ustanovitve. Predsednik GD Franc Jane, se je zahvalil omenjeni gasilski zvezi za pomoč gasilskega doma, gasilci so organizirali tudi športne igre, za zabavo pa je poskrbel ansambel Svežina. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Dom Petra Uzarja Tržič Številne dejavnosti delavcev doma in prostovoljcev razgibajo življenje Tržič, 15. septembra - Z včerajšnjim dnem je v Domu Petra Uzarja v Ročevnici 172 oskrbovancev, saj so s preureditvijo Pridobili še eno sobo z enim ležiščem. Dom starejših °nčanov je letos aprila praznoti 18. obletnico, čakalna doba Za sprejem pa je vse daljša. Ta Pfoblem so v juliju začeli reševati z uvedbo pomoči na domu °nčanom, ki ne morejo sami skrbeti zase. Poleg osnovne oskrbe in Nravstvene nege, ki ju nudijo °skrbovancem, imajo zaposlenega fizioterapevta. Ta je nuJno potreben na negovalnem °ddelku, poskrbi pa tudi da vsi ,°stali z raznimi dnevnimi aktivnostmi ostanejo v dobri Kondiciji ter da se novi člani s tem lažje vključijo v novo okolje. V domu imajo tudi dva delovna terapevta, ki spodbujata k čim daljši samostojnosti pri dnevnih opravilih, k aktivnemu življenju ter poskrbita za razvedrilo. Poudarek pa dajeta tudi zabavi in rekreaciji za psihofizično sprostitev. V domu sta tudi dve delavki za družabništvo, ki na podlagi programa delovne skupine vsak dan poskrbita za branje, pogovore, družabne igre za spomin ter vaje za splošno kondicijo. S tem preprečujejo osamljenost, predsodke, strah in pomagajo pri socialnih stikih, zato bodo drugo leto zaposlili še eno delavko. Dve socialni delavki poskrbita, da se novi član kar najlažje vključi in prilagodi novemu okolju. Za razgibano življenje v domu pa so poskrbeli tudi prostovoljci in Rdeči križ. Organiziranih imajo namreč še šest skupin, ki potekajo ob četrtkih in skupine za samopomoč tako v domu kot tudi na terenu. Gre za medgen-eracijsko povezovanje in povezovanje med prebivalci doma ih krajevnih skupnosti. Ne gre samo za pomoč starim ljudem, saj člani skupin s sodelovanjem pomagajo srednji generaciji pri ustvarjanju mreže nadomestnih družin za čas, ko bo sama stara. Pomembno pa je tudi, da se prebivalci doma vključijo v dogajanje izven tega okolja in ohranjajo prijateljske stike. Po besedah direktorja Doma Petra Uzarja, prof. Rudija Kolmana, trenutno poteka preurejanje kopalnic, pripravljajo pa se tudi na preurejanje prostorov na enem izmed nego valnih oddelkov. Stroške, ki naj bi znašali okrog 15 milijonov tolarjev, bo pokril dom. Z dokumentacijo pa bodo skušali pridobiti določena finančna sredstva za prenovo dotrajane pralnice, ki jo bodo prenavljali prihodnje leto. V naslednjih letih pa bo potrebno začeti razmišljati o razširitvi jedilnice, prenovi avle in stranišč. V sklopu razvoja do leta 2005 pa je potrebno zagotoviti občanom Tržiča dnevno varstvo in povečati kapaciteto doma, saj se bo iz leta v leto povečevalo število starostnikov. • P. Bahun Uspel pohod obrtnikov na Triglav Radovljica, 14. septembra - Prejšnjo soboto so v Bohinjski Bistrici sklenili letošnji 14. obrtniški pohod na Triglav. Udeležilo se gaje 150 pohodnikov iz 32 območnih obrtnih zbornic iz vse Slovenije. Tako kot vse dosedanje je tudi letošnji pohod organizirala Območna obrtna zbornica Radovljica. Na pohod so se mnogi podali prvič in so zato na vrhu Triglava opravili tudi krst. Pohodniki so se po vrnitvi s Triglava v Bohinju pridružili Članom Območne obrtne zbornice Radovljica na družabnem srečanju. • A. Ž., Foto: J. Pretnar 14. obrtniški pohod na Triglav. Med T50 pohodniki jih je bilo kar nekaj prvič. Trinadstropna gobarska trofeja Kranj, 14. septembra - V petek popoldne je prišel v uredništvo Jernej Mlinar iz Kranja, Pot v Bitnje 44. Svoj obisk je razložil, da nas morda zanima nenavadna goba. Jurček, ki nam ga je pokazal, je bil res nenavaden. Zrasel je skupaj iz treh jurčkov, eden vrh drugega. Zraven je našel tudi takšnega z dvema skupaj zraščenima. Jernej nam je zaupal, da gobari že od mladih let, daje našel že dva skupaj zrašče-na, tri pa do zdaj Še ne. Čestitamo! • A. Ž. Na Laborah 700 kranjskih gasilcev Kranj, 14. septembra - Na parkirnem prostoru Iskre TEL na Laborah je bilo v soboto popoldne tekmovanje gasilskih enot Gasilske zveze mestne občine Kranj. Nastopilo je 65 ekip, skupaj pa je na tekmovanju sodelovalo okrog 700 gasilcev, Pri pionirkah je zmagala ekipa POD Besnica, pri pionirjih pa ekipa PGD Podblica. Pri članicah A so bile najboljše gasilke iz Mavčič, pri članicah B pa gasilke iz PGD Kranj Primskovo. Pri članih A so zmagali gasilci iz Predoselj, pri članih B iz Mavčič, med veterani pa je bila najboljša ekipa PGD Britof. Najboljša enota članic iz PGD Mavčiče in najboljša enota članov iz PGD Predoslje sta prejeli prehodni pokal Mestne občine Kranj. • A. Ž. Gasilski veterani se ne dajo Mengeš, 14. septembra - Tradicionalno gasilsko tekmovanje za veterane in veteranke je bilo v soboto popoldne tudi v Mengšu. Poleg domačih veteranov in veterank se je pomerilo še 24 ekip iz raznih krajev Slovenije. Pri veteranih je med 20 ekipami zmagala ekipa veteranov iz PGD Sinkov Turn iz občineVodice, druga je bila ekipa PGD Teharje tretja pa ekipa PGD Mojstrana. Pri veterankah pa je zrna gala ekipa PGD Šmartno ob Paki, druga je bila ekipa iz Prevalj, tretja pa ekipa iz Bevč. * A. Ž. AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjetn PONOVNO MED GLEDALCI V TOREK, PRESENEČENJA NA POSNETKIH ZA SPOMIN Pred novo serijo oddaj PRESENEČENJA z Dragom Paplerjem smo za vse tiste, ki niste videli oddaj z zaokroženimi zgodbami dokumentarnih tem in jih bi radi ohranili za spomin, pripravili posnetke teve reportaž: 111. VESELOIGRA ZA MEDETOVO MAMO 112. KOLESARSKI VETERAN DRAGO FRELIH 113. ŽUPANOVA POT NA KALIŠČE 114. VOŠČENKA NA POVLJAH 115. SREČANJE DVEH MORSKIH VELIKANOV 116. ZADNJA VEČERJA NATITANIKU - II. del 117. OKOLJEVARSTVENIK IN VRTNAR - I. del 118. OD ROŽ DO PRIFARSKIH MUZIKANTOV 119. OD FLANCATA DO BOBA - I. del 120. STARI MLIN - II. del 121. TROJANSKI KROFI - III. del 122. SLAPOVI V RATEČAH 123. MOTO OLDTIMERJI IZ TRŽIČA - 124. LETEČI KRANJCI - II. del * 125. STARODOBNIKI NA VRANSKEM 126. SNIDENJE OB ŠOLSKEM ZVONCU 127. ZADNJI ŠOLSKI DAN - II. del 128. SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ 100 LET - III. del 129. LISTI IZ KRONIKE PROF. BERTE GOLOB - IV del del II. del del III. del del Posnetke lahko naročite ob izpolnitvi spodnjega kupona: I TV KRANJSKA PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM | KUPON ZA NAROČILO POSNETKA TEVE ODDAJE: Naročam posnetek oddaje PRESENEČENJA z Dragom Parlerjem št.:......... <* NASLOVNA TEMA:..................................................................... Ime in priimek:................................................................................ Telefon:............................................................................................. Naslov:.............................................................................................. Kraj:.................................................................................................. Poštna št.:.......................................................................................... TV Kit 1 1MJSK 1 Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Skupina, ki naredi šou Ime je kar ta pravo. Da kjerkoli nastopijo naredijo, res pravi šou, vedo daleč naokrog. In ker imajo v svojem naslovu tudi klobuk, se povsod, kjerkoli nastopijo, predstavijo seveda s klobuki. Zakaj ravno Show band Klobuk. No, to je gotovo eno od vprašanj, ki v pogovoru z njimi še čaka na odgovor. Zdaj njihov obisk pričakujemo tudi na Gorenjskem. Pred tem pa bodo najbrž še nastopili v Cerkvenjaku in na Ptuju. Pa z našim izletom na Martinovo soboto se bomo morda srečali z njimi. Ansambel Show band Klobuk je eden tistih, ki potrjuje dogajanje v zadnjem času na slovenski tovrstni glasbeni sceni. Običajni ansambli vse bolj dodajajo k svojim nastopom ob glasbi tudi vse bolj tudi različne povezovalne, humorne in drugačne "dodatke". Že nekaj časa so znani po tem na primer na Gorenjskem Gamsi, ali pa skupina Bohpomagej. Oboji so bili že gostje v naši rubriki in z njimi bodo seveda še skupaj. Poznavalci ansambla Show band Klobuk pa ugotavljajo, da so njihovi nastopi nekaj posebnega in izjemnega. Za posamezne programske točke imajo tudi posebno garderobo in pripomočke. Sicer pa kljub sorazmerno kratkemu skupnemu nastopanju že beležijo vrsto uspehov. K nagradam, ki so iih osvojili v Cerkvenjaku, Vurber-ku in Šentjanžu, vsekakor sodi tudi prva kaseta, ki je izšla februarja letos z naslovom Moj rodni kraj. V glavnem se na kaseti kot avtorja pojavljata harmonikar Jani Brancelj, za besedila pa skrbi njegova žena Elizabeth. Vzornik ansambla Show band Klobuk je predvsem Lojze Slak, čeprav fantje svoje nastope pestrijo s "šou dodatki". Sicer pa nastopajo predvsem na gostijah, kjer njihov "šou program" še posebej "vžge". Ena od posebnosti ansambla pa je tudi, da je njihova instrumentalna zasedba trio, njihovo petje pa je štiriglasno. Sicer pa njihov repertoar na nastopih in zabavah sestavljata narodnozabavna in popuplarna glasba. GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za ansamblaShovv band Klobuk Ime in priimek............................................................................................... Naslov.............................................................................Pošta.................. Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Kar trije ansambli Posnetki so s srečanja na Andreju nad Škofjo Loko pri Ivanu Ruparju konec avgusta, ko se je predstavilo kar sedem ansamblov na prireditvi Naj živi vesela družba. Na zgornji sliki je družina Štular. Oče Matevž, z naraščajem v naročju, je član skupine Bohpomagej, ki se pripravlja na izid kasete. Družina Štular je v družbi s pevko ansambla Andreja Svetlina, ki seje (menda) že odločila, da ne bo več sama. Na spodnji sliki pa je Roža Marija Mikelj, članica ansambla Blegoš, z družino. Blegoš se že resno pripravlja na koncerte s predstavitvijo svoje nove kasete. • A. Ž. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Martin Krpan, Industrijska cona Podskrajnik pri Cerknici, 061/793-958 Vprašanje: Kako se po latinsko reče Martin? Nagrada: usnjena košarkarska žoga 2. Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika, 061/755-199 & 751-346 Vprašanje: Katere znamke avtomobilov servisirajo in prodajajo? Nagrada: potovalna torba Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 19. 9.1998, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 30. 8. 1998: - PE MODIANA, Ljubljana - Vič: Franc Modrijan, Laze v Tuhinju - Optika Prime, Kranj: Jožica Grivec, Radovljica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,11 & 91,1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Večerni zahod -Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. □ «. □ p Logatec * Trlalka 148 < □ <§>W IJ^D-Ozs tel.:06l/74l 632 • fax:0«I/741 6I2 TUDI DRUGJE JE LEPO ... vsak četrtek ob 16.50 uri z oddajo, Gorenjskim glasom in revijo Otrok in družina VAM NIKOLI NI DOLGČAS! Najprej popotniški pozdrav VSEM, ki sodelujete z nami. HVALA za vso pošto (razglednice, pisma, dopisnice). Tokrat ste nam pisali iz 20 različnih slovenskih krajev (» 50 kartic). Veseli nas, da poleg odgovora vedno še kaj dodate. Kjer je drušna, je TUD' vesele - kaj ne?!" Pišite nam o popotniških dogodivščinah. O prijateljih - znancih, ki so potovali ali potujejo doma in po svetu. Z veseljem jih bomo gostili v oddajah, se z njimi pogovarjali... Bon 5000 sit Trgovine GRAMATEX, d.o.o., Iz Zgoše dobi: Andreja M. iz Kranja, kar nekaj dopisnic pa bomo tokrat presenetili po pošti. 10. 9.1998 pa smo se odpravili na pot okoli sveta in celo petkrat okoli zemlje?! Nismo se odpravili mi, ampak naš gost oddaje g. MIRAN IPAVEC IZ KANALA OB SOČI. V svojih petnajstih letih avtoštopa je prepotoval že več kot 200 tisoč km. Ob veselem klepetu v oddaji ste lahko prisluhnili kar nekaj informacijam in dogodivščinam. Zanimiv pa je bil njegov začetek. Prvič pa sem se odpravil v Francijo, kar za pol leta na trgatev. Sklenil sem, da bi se rad naučil tujih jezikov. Najboljša šola so ljudje sami, ki se pogovarjajo v tem dialektu - jeziku. Pravi, da je pozitivno usmerjen in ne misli preveč na slabe strani življenja. Do teh septembrskih dnevov je prepotoval že več kot 202.350 km. Pravi, da če bo zdravje, se bo odpravil še km nasproti. Mi pa mu želimo SREČNOI Po končani oddaji pa smo si skupaj ogledali Tržiške znamenitosti (le delček) ob sprehodu po mestnem jedru, ter se odpravili vsak na svoj konec ČUDOVITE SLOVENIJE. Nagradno vprašanje: KOLIKO KM JE g. MIRAN IPAVEC prepotoval v enem dnevu? a) 1.800 b) 2.000 c) 780 OBKROŽI Pošljite na Radio Tržič, Tudi drugje je lepo, Balos 4. _Janja Budič, Zdenko Meglic TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC Pokrovitelj oddaje PIZZERrJA PDO GRADOM iz TRŽIČA bo tokrat radodarno do Zdravka iz Naklega in Olge iz Tržiča. Prikrajšan pa ne bo nihče, če le pokliče njihovo dostavo: 064 5620 sveža glasba in novi obeti pa se obetajo tudi 19.9. Ne zamudite priložnosti že tega dne ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz. Pišite in izbirajte glasbo, kot je vam všeč: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. POSKUSITI NI GREH! Pa lep pozdrav vsem skupaj od ekipe Ta dobr'h 10. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Dolores - Za teboj (4) 2. Rok'n'band - Vedno bom le tebe ljubil (2) 3. Brendi - Anika (5) 4. Hajdi - Aj, aj, aj (2) 5. Victorija - Zadnji poljub (3) 6. CALIFORNIA - LEDENA PTICA (NOVOST) 7. KARMEN STAVEC in PATRIK GREBLO - Kje pesem je doma (novost) 8. DEJA MUŠIČ - Luna 98 (novost) 9. POP DESIGN - Greva na potep (novost) 10. ANJA RUPEL - Ljubi me in ne sprašuj (novost) KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Šrula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 4. 5. 1 998 Popevke: 1. POJDI-LUCIJA Ž. 2. SIJAJ - ALEKSANDER IN EASY 3. VRNI MI LJUBEZEN - SOUND ATTACK Nz - viže: 1 • LUČKA - ans. MARELA 2- KO POTRKAŠ NAME - INTERVAL 3- MEHIKANSKO POLETJE - PALMA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. MAMIN SIN - DADI DAZ 2. ZA KRVAVCEM JE DOLINA -ans. BONSAJ VAŠA PESEM <# GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95,0 FM - stereo. V želji, da oddajo še bolj popestrimo, vas vabim k sodelovanju. Napišite ansambel in skladbo, ki jo želite slišati. Potrudili se bomo in vam ustregli. Še vedno pa izbirate ansamble meseca. Izbirate lahko med ansambli Fantje izpod Rogle, Stoparji in Šaleški fantje. Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Pri nabiranju gob pazite na klope! Nagrade MESNICE SODNIK prejmejo: Laharnar Branko, Jelendol 9, Tržič; Marinka Jerančič, Bičkova 18, Kranj; Filipčič Sebastjan, Tavčarjeva 22, Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa pa Kavčič Tatjana, Kidričeva 47a, Kranj. Srečno in nasvidenje čet teden dni voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Ansambel: Skladba: Glasujem za ansambel: Naslov: GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Mateja Repinc, Ribno Izletniška 18, 4260 Bled; Erika Kovač, Petanjci 63, 9251 Tišina; Dragica Pišek, Pod ostrim vrhom 19a, 1420 Trbovlje. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 36 1. NATALIJA VERBOTEN - Tvoja bom nevesta 2. ZASAVCI - Kje najdeš mir 3. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Nocoj se veselimo 4. LOJZE MRGOLE - Malkovška polka 5. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Naj bo rojstni dan al'god nov predlog 06 NESREČE o Voznica poškodovala ljudi in avtomobile Kranj, 14. septembra - V petek zjutraj se je na Bleiweisovi ulici v Kranju zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznice osebnega avtomobila. Pri tem sta dve osebi dobili hude poškodbe, dve pa lažje. Skoda znaša okoli 670 tisoč tolarjev. Voznica osebnega avtomobila, 42-letna Darja V., je iz doslej neznanega vzroka med vožnjo po cesti vijugala levo in desno po vozišču. Pri tem je oplazila osebni avto, ki ji je pravilno pripeljal nasproti. Ko je oplazila avto, je pospešila hitrost, peljala mimo avtobusne postaje in v bližini lekarne zapeljala na pločnik na njeno desno stran, kjer je zadela 16-letno dijakinjo Andrejo S. Nato je podrla betonska korita za rože, nakar je zadela še eno dijakinjo 16-letno Ajdo tako močno, da je padla na parkiran avto. Zaradi hitrosti se je voznica ustavila šele v dveh parkiranih osebnih avtomobilih in ju poškodovala. Medtem ko je poškodovala ljudi in avtomobila, se je le zaletela še v dve kolesi. Vsi poškodovani se zdravijo v ljubljanskem Kliničnem centru. • D.S. KRIMINAL Osumljeni še dve osebi Kranj, 14. septembra - Kranjski kriminalisti še naprej intenzivno preiskujejo primer krivolova v Triglavskem narodnem parku. V nadaljnji preiskavi so ugotovili, da,si je krivolovec iz Stare Fužine, ki je v času prepovedanega lova vodil več ljudi na lov, pridobil protipravno premoženjsko korist: nabavil kuhinjo, stavbno pohištvo in streho nad svojimi apartmaji v Stari Fužini. Do zdaj so kranjski kriminalisti opravili že šestnajst razgovorov in pri tem ugotovili, da bosta verjetno nedovoljenega lova osumljeni še dve osebi. Po podatkih Davčnega urada Kranj bodo zoper lastnika aPartmajev ukrepali zaradi utaje davščin. • D.S. POŽARI Požar v spalnici Kranj, 14. septembra - V ulici Lojzeta Hrovata je v 6. nastropju stanovanjskega bloka prišlo do požara. Gsilci so ugotovili, da gori postelja v spalnici. Tam so našli stanovalko, ki ni več kazala znakov življenja. Kranjski gasilci so požar, ki je verjetno anstala zaradi cigaretnega ogorka, pogasili, O dogodkku je pristojne obvestil sostanovalec, ki je opazil dim pri vhodnih vratih stanovanja. • D.S. Požar na vlaku Lesce, 14. septembra - V četrtek, 10. septembra, je popoldne na vlaku, ki vozi na progi Ljubljana - Jesenice, malo od Železniške postaje Lesce proti Jesenicam prišlo do požara v omarici, ki se nahaja na podvozju vlaka. Požar sta takoj zaznala strojevodja in pomočnik, ki sta z dvema gasilnima aparatoma požar sama pogasila še pred prihodom gasilcev, ki so prišli zelo hitro. Potnike so evakuirali z vlaka na železniško postajo Lesce, nihče ni bil poškodovan. Vzrok požara še ni znan, po nestrokovni oceni pa znaša premoženjska škoda okoli 3 milijone tolarjev. • D.S. Kazenske ovadbe proti tržiškemu županu Za 600 metrov le ena marka najemnine S škodljivo najemno pogodbo naj bi tržiški župan oškodoval občinski proračun za 25 milijonov tolarjev. Kranj, 14. septembra -Kranjski kriminalisti so na tiskovni konferenci predstavili tri kazenske ovadbe proti uradni osebi občine Tržič: tržiškemu županu Pavlu Ruparju. Sam sprejel sklep o stimulaciji k plači, davkoplačevalci pa so plačali vse stroške tistih tožb, ki jih je na sodišču v zasebnih tožbah izgubil njihov župan. Zasebniku za petnajst let več kot 600 kvadratnih metrov za simbolično marko najemnine na mesec. Urad kriminalistične službe UNZ Kranj je zoper uradno osebo občine Tržič, županu Pavlu Ruparju, na Okrožno državno tožilstvo v Kranju podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členih kazenskega zakonika Slovenije. Pavle Rupar naj bi izrabil svoj uradni položaj in odredil, da se stroški njegovih zasebnih tožb v višini 558.185 tolarjev plačajo v breme in na škodo občinskega proračuna. Utemeljeno je tudi osmuljen, da je storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic s tem ko je sebi in tajniku občinskega uprave izdal sklepe, v katerih je obema določil maksimalno možno višino gibljivega dela plače in si na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 2 milijona 324 tisoč tolarjev, tajniku pa v višini milijon 890 tisoč tolarjev. Nadalje je osumljen storitve kaznivega dejanja, ki ga je storil s tem, ker ni opravil uradne dolžnosti, da s premoženjem proračuna gospodari kot dober gospodar, saj od nepremičnine v Pavel Rupar zanika vse obtožbe Tri ure potem, ko so kranjski kriminalisti predstavili kazenske ovadbe, je tržiški župan Pavel Rupar sklical novinarsko konferenco, na kateri je zavrnil vse obtožbe. Za preveč izplačane plače njemu in tajniku je dejal, da sta napako popravila in denar vrnila. Da so iz proračuna plačali stroške njegove tožbe, ki jo je izgubil, se mu pa zdi popolnoma zakonito, saj se je posvetoval s kolegi. Po posvetovanju s kolegi je prišel do zaključka, da je to na Gorenjskem pogosta praksa - da stroške civilnih tožb plačajo iz proračuna. Pri njegovi tožbi je šlo za tožbo med njim in svetnikom - se pravi dveh, ki sta funkcionarja. Popolnoma zakonita se mu zdi tudi simbolična najemnina za muzej mamutov na Koroški 12 v Tržiču. Šlo je za kompenzacijo s tovarno Peko, občina je prostore galerije obnovila in da bi pridobila tako pomembno zbirko, je prostore dala v najem zasebniku za simbolično najemnino. Po njegovih besedah tudi druge kulturne ustanove v Tržiču občini ne plačujejo najemnine. Župan Pavel Rupar je vse skupaj povezal s predvolilno kampanjo in dejal, da je pred štirinajstimi dnevi ponovno napovedal kandidaturo za tržiškega župana. V času predvolilne kampanje je pričakoval mariskaj, tudi kazenske ovadbe in pravi, da je morda to šele začetek. Med drugim je menil: "Konkurenti preveč samozavestno hodijo po Tržiču, da me ne bi te zadeve začele prav skrbeti..." Zaradi sporov, kijih ima z občinskim svetom, pa tudi resno razmišlja, če se bo sploh še kakšne seje tega občinskega sveta udeležil. • D.S. lasti občine, dane v najem, ni zaračunal najemnine. S tem je povzročil škodo proračunu v višini 25 milijonov in 277 tisoč tolarjev. Škode za 25 milijonov tolarjev V Tržiču je bilo v preteklosti veliko razprtij, ki pa niso zadeva kriminalistov vse dotlej, dokler ne gre za sum kaznivega dejanja. Iz Tržiča je prihajalo več prijav, ki so jih pošiljali iz občinskega sveta, vendar so jih kriminalisti lahko upoštevali le, če je šlo za sum kaznivega dejanja. V prvem primeru naj bi župan izrabil svoj uradni položaj, ko naj bi odredil, da se stroški njegovih zasebnih tožb, ki jih je izugbil in skupaj moral plačati več kot 500 tisoč tolarjev, plačajo iz proračuna. S tem naj bi oškodoval proračun in davkoplačevalce, ki prispevajo v proračun. Po drugi kazenski ovadbi je leta 1995 kot uradna oseba izdal sklep o akontaciji osebnega dohodka za sebe in tajnika. Po tem sklepu sta bila upravičena do 50-odstotne stimulacije, kar je v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi in drugih zakonih, ki veljajo za državne uslužbence. Sklepe o stimulaciji mora namreč potrditi za to pristojen občinski organ, ne pa župan sam. Tako je tržiški župan osumljen, da si je prilastil 2 milijona in 300 tisoč tolarjev, tajnik pa milijon 800 tisoč tolarjev. Tudi po tretji kazenski ovadbi naj bi ravnal v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi in ne kot dober gospodar. 1. oktobra leta 1996 je občina Tržič podpisala pogodbo o dolgoletnem najemu prostorov in sodelovanju na področju kulture z zasebnikom, ki ima razstavo Lovci mamutov - ledena doba v Evropi. Prostori so na Koroški cesti v Tržiču, merijo pa več kot 600 kvadratnih metrov. Občina je te prostore po podogodbi oddala za petnajst let in za več kot 600 kvadratnih metrov zahtevala le eno marko najemnine na mesec! Za povrh vsega pa je občina tudi sama prostore adaptirala in sanirala -spet iz proračunskih oziroma davkoplaccvalskih sredstev. Po izračunih kriminalistične službe je bil tržiški občinski proračun s tako škodljivo pogodbo oškodovan za kar 25 miulijonov tolarjev! In da bo še bolj jasno: strokovnjaki so pri oceni te škodljive pogodbe za osnovo vzeli stroške z najnižjo najemnino v prvem območju občine Tržič. Torej gre za najmanj 25 tolarjev škode! O kazenskih ovadbah je bil župan obveščen. • D.Sedej Zakaj je bila potrebna takšna naglica Lord in Sar se nista vrnila Higienik je ukrepal bliskovito, oba psa je pokončal, še preden je ljudi doseglo radijsko sporočilo. Dvorska vas, sept. - Pri Strojevih v Dvorski vasi so imeli dva odlična psa čuvaja, petletnega šarplaninca Lorda in dveletnega mešanca nemškega in kraškega ovčarja Šara. Njun nočni potep se je kruto končal, saj jima je higienik že dopoldne dal smrtonosni injekciji, čeprav sta bila psa privezana, imela sta ovratnici in znački, nikakor nista izgle-dala kot potepinska in zapuščena psa. Lord je bil pravi lepotec, saj ga je revija Moj pes BHUHHHHHHHUraHHHHHHHHHHHHHHHHraHHHHHHH I® I 54 kJMMGLAS Prometni kviz in Čas počitnic in dopustov je za nami in tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ v letu 1998. Odgovore še vedno pošiljajte na dopisnici v uredništvo Gorenjskega glasa. Vse nagrajence bomo obvestili po pošti. Vsi, ki bi radi v tem letu opravljali izpit B kategorije ali se izpopolnili v vožnji, nas lahko pokličete za informacije po telefonu 0609 633-776, 064 327-200. Za varno vožnjo z vami avtošola QUEEN. Sodelujete tudi v kvizu, ki vam prinaša lepe nagrade, ki jih lahko izkoristite pri upravljanju vozniškega izpita B kategorije. Nagrade poklanja Gorenjski glas. NAGRADNO VPRAŠANJE KUPON cmtmMmiUGLAS št. 53 IME IN PRIIMEK:______________ NASLOV: ____________^^ KRAJ IN POŠTNA ŠT.:_____________________ TELEFON:____ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Motorist se ne sme voziti brez čelade. Vprašanje: Ali lahko z vozniškim dovoljenjem za B kategorijo vozimo motorno kolo? a) lahko h) ne smemo c) lahko v naselju in po kolesarski stezi H H H H D H D D H D II H D Dl H H H H H O Dl O H H H D B H H a H a *5 llLlIlIllJIlBliaH Qj pred časom objavila celo na posterju. Žalostna zgodba se je začela 3. avgusta okoli polnoči. Lord in Šar sta se izmuznila iz ograjenega prostora, kjer sta čuvala hišo in delavnico in jo pobrisala v bližnji gozd. Nekajkrat se je to poprej že zgodilo, vendar sta se vselej kmalu vrnila. Tokrat pa ju ni bilo nazaj. Strojevi so ju začeli iskati že navsezgodaj in vse dopoldne, nakar so objavo o pogrešanih psih dali na jeseniški radio. Kmalu po 14. uri, ko je bilo sporočilo na radiu objavljeno, se je oglasila ženska i/ Podvina, ki je približno dva kilometra oddaljen od Dvorske vasi. Povedala je, da je ob osmih zjutraj privezala oba psa, poklicala radovljiško policijsko postajo, ta pa higiensko službo. Higienik Andrej Zupan je hitro prišel, že ob enajstih dopoldne in nemudoma dal obema psoma smrtonosni injekciji. Žensko je prepričeval, da sta to potepuška psa ali da ju je -ker je cesta tako blizu - nekdo pač vrgel iz avta, da bi se ju znebil. Psa nikakor nista bila potepuha, že na pogled sta bila dobre konstrukcije in rejena, dresirana sta bila kot čuvaja in nikakor nista bila napadalna, saj ju sicer ženska ne bi mogla privezati. Nam sta zelo veliko pomenila, saj psa čuvaja ne vzgojiš tako hitro, mlajši sin je bil posebej na Šara zelo navezan. Za nas je bila takšna naglica pravi šok, tega še vedno ne moremo pozabiti, čeprav je minil že mesec, je povedala Olga Stroj. Ne samo to, da je higienik ukrepal zelo hitro in v dveh do treh urah usmrtil psa, ki sta bila privezana. Zataknilo se je tudi Lord je bil pravi lepotec, revija Moj pes ga je objavila celo na posterju. pri zahtevi Strojevih, da jim vrne pasji ovratnici. Najprej je dejal, da ju sploh nista imela, drugič, da ju ima pri sebi v avtu in tretjič, da sta bili zmleti skupaj s psoma. Ne eno, nc drugo ni držalo, ker so naslednji dan ovratnici našli v smetnjaku pri hiši, kjer sta bila psa usmrčena. Predvsem zaradi tega Pri Strojevih imajo že novega psa, mali Kar je prav tako šarplaninec, toda precej časa bo minilo, da bo tako dober čuvaj kot Lord in ker je higienik usmrtil privezana psa, sem 17. avgusta napisala pritožbo na Republiško veterinarsko upravo, vendar odgovora še ni, je še povedala Olga Stroj. Kako se bo žalostna zgodba razpletla, seveda lahko samo ugibamo. • M.V. Vlom v trgovino Sorica, 14. septembra - V noči od srede na četrtek je neznani storilec vlomil v trgovino Grič v Sorici. Z neugotovljenim predmetom je navil okno trgovine, ga odprl in prišel v notranjost. 1/. trgovine je ukradel 12 tisoč tolarjev, razne šolske potrebščine, nekaj ženske in moške kozmetike, precej suhomesnatih izdelkov ter nekaj alkoholnih in brezalkogholnih pijač in razne sladkarije. Lastnika je oškodoval za najmanj 100 tisoč tolarjev. • D.S. Vlom v osebni avtomobil Kamna Gorica, 14. septembra - Minuli petek, v popoldanskem času, je neznani storilec prišel do osebnega avtomobila znamke Fiat Tempra v Kamni Gorici. Nasdno je odprl prednja desna vrata, iz predala vzel denarnico in iz nje 16 tisoč tolarjev. • D.S. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in do ietrtka do 12.30 orel Cena oglasov in ponudb v rubriki. Izredno ugodna. KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:\\www.bb-kranj.Ki ROZMAN BUS NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska a 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si ZA VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CCP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 21. sept. ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 21. septembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 28. septembra ob 18.00 Madžarske toplice 17.9. - 20.9., Palmanova 23.9., Madžarska - Lenti 19.9., Trst 22.9. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411 -887 Nakupi: Madžarska - četrtek in sobota v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: september vsak ponedeljek, sreda in petek, 6.800 SIT ( prevoz+vstopnina ) Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen - vsak torek in petek, Palmanova, Portuguaro vsako sredo. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 V ljubljanski Borzi znanja lahko poiščete ali ponudite tudi različna športna znanja in veščine. - Lahko vas seznanimo z izkušenimi potapljači, jadralnimi piloti, gorniki, jahalci, kajakaši ali surferji. - Na voljo so vam tudi učitelji rolanja, padalstva, obrambnih veščin, aerobike ali rallvja. - Pomagamo pa lahko tudi tistim, ki bi se radi naučili šaha, taroka ali žongliranja. Podrobnejše informacije boste dobli na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani. Storitve Borze znanja so brezplačne, na voljo pa so vam vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. AVTOBUSNI PREVOZI Nakupovanje: 26.9. v Lenti, 30.9. v Trst - Palmanova. DRINO VEC TeL: 731 "050» O41/744"1«) Gledališko-glasbena šola HARLEKIN AVTOŠOLA MISTER X, Šk. Loka HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 NEMŠČINA, Kranj ŠVICARSKA ŠOLA GOSTIŠČE BLEGAŠ BLED, Tel.: 742-353 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel.:411-510 RAD NASTOPAŠ? Rad igraš, poješ in plešeš? Si star od 5 -15 let? v KRANJU, ŠK. LOKI in RADOVLJICI inf. po tel.: 064/226-489 (od 17. do 19. ure) Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 041/744-873, 632-394, 041/748-838 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Tečaji za otroke, začetek 24.9., za maturante 5. 10., največ 6 udeležencev. Ugodne privatne ure, poslovna nemščina, prevajanje. Telefon: 312-520 Vsako soboto ples ob živi glasbi. Posebna ponudba: kalamari 900,00 sit, pivski krožnik 900,00 sit in jabolčni zavitek 150,00 sit. Ponujamo tudi abonentska kosila po ceni od 600,00 do 700,00 sit. -13.9. - nakupovalni izlet Lenti - sobota, 19. in 26. 9. 1998 - nakup v Itlaiji - diskont Palmanova, Fernetiči v torek, 22. 9. - Muenchen - Oktoberfest 26.9. - Teharje - spominsko obeležje 4. 10. Regionalni izobraževalni center Vpisujemo v programe TRGOVEC, VOZNIK, EKONOMSKO-KOMERCIALNI Radovliica. tel in fax' 714-403 TEHNIK, PROMETNI TEHNIK ter program priprav na strokovni izpit za J ^ ' J ' TRGOVINSKE POSLOVODJE. Obetavna mlada pevka MANCA URBANC, Prvi glas Gorenjske leta 1996, ki študira v Londonu, ob spremljavi Andreja Benedika nastopa vsak četrtek od 20. do 23. ure v Kompas hotelu na Bledu in vsak petek od 20. do 23. ure v Vili Bled. Vabljeni na prijetne glasbene večere na Bledu. 1., 2. razred: pon., 15.15; sre., 16.30 3., 4. razred: sre., 15.30 5., 6. razred: čet., 16.00; pet., 13.00 7., 8. razred: sre., 13.45; pet., 14.15; sob., 11.30 1., 2. letnik: čet., 14.30; pet., 16.00; sob., 8.30 3., 4. letnik: tor., 14.00; sob., 10.00 ODRASLI, ŠTUDENTI: verificirani tečaji od 1. do 5. stopnje; poslovni jezik; vikend tečaji Zjutraj, zvečer, v izmenah, ob sobotah prof. Meta Konstantin, s.p., tel.: 064/621-998, Škofja Loka, Podlubnik 253 VEČERI Z MANCO URBANC TEČAJI NEMŠČINE pri pnjf. METI KONSTANTIN, s.p. Tel.: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 TUJI JEZIKI GLASOV KAŽIPOT lr Izleti It osebno izkaznico. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Jože Trilar, Pot v Bitnje 12, Kranj, tel.: 311-976 do zasedbe avtobusa. Srečanje planincev treh dežel na Peči Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohod-ništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje organizira planinski izlet na Peč (1510 m) v nedeljo, 20. septembra, z odhodom ob 7.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Dorfarij do Kranja. V Stražišču bo postanek pri Ješetu in pri samopostrežni trgovini na Delavski cesti. Skupne hoje bo za dobre štiri ure. S seboj obvezno vzemnite potni list ali novo Kranj - Na srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 20. septembra, na Peči, (1510 m) pa vabi tudi Planinsko društvo Kranj. Odhod bo ob 7.45 uri izpred hotela Creina. Skupne hjoje je le za dobre 4 ure. Prijave z vplačili sprejemata: Jasna Soklič, Iskra ERO, tel.: 27 64 00, in Matija Grandovec, Iskratel, tel.: 27 30 93. Med delavnikom - popoldne lahko svojo prijavo in telefonsko številko sporočite telefonski tajnici št. 27 28 70. Rok prijave je do jutri, srede, 16. septembra, oz. do zasedbe avtobusa. Na Slemenovo špico in na Vršič Kranj - Društvo upokojencev Kranj -planinska sekcija organizira in vodi planinski izlet na Slemenovo špico (1909 m) in na Vršič. Odhod posebnega avtobusa bo 24. septembra 1998 ob 7. uri izpred Creine v Kranju. Skupne hoje bo za okrog 6 ur. Planinci morajo imeti dobro ubutev, toplo obleko, pohodne palice, hrano in pijačo v nahrbtniku in zaščito za primer slabega vremena. Prijave sprejemajo v društvu do zasedbe avtobusa. Sorica - Bohinj - Pokljuka Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira in vabi svoje člane na avtobusni izlet Sorica -Bohinj - Pokljuka, ki bo v četrtek, 17. septembra, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Poverjeniki društva sprejemajo prijave z vplačili stroškov. Kopalni izlet Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na turistično-kopalni izlet v Maribor in Terme Lendava. Izlet bo v četrtek, 17. septembra, z odhodom avtobusa ob 6. uri z Brega. Prijave za izlet sprejema g. Arnol v Trafiki v Žirovnici. Izlet v Italijo in Avstrijo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge interesente na enodnevni avtobusni izlet v italijanske Dolomite - Cortino d'Ampezzo in Zgorn-jedravsko dolino - vzhodno Tirolsko z ogledom Linza. Izlet bo 22. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Prijave zbirajo v društvu vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Prireditve Muzejski večer Jesenice - Na muzejskem večeru v Kosovi graščini bo v četrtek, 17. septembra, ob 18. uri pogovor s Stanetom Zugvvitzom, izdelovalcem miniaturnih zibk. Srečanje internirank Portorož - V Portorožu bo od 16. do 20. septembra potekalo srečanje nemških in italijanskih internirank in zapornic. Zbralo se bo več kot 160 internirank iz Slovenije in iz tujine. Svečanost na Turjaku Ob kapitulaciji Italije se je belogardis-tična brigada Krim,- ki ji je poveljeval kaplan Malovrh, zatekla in utrdila v gradu Turjak. Po petdnevnem obleganju in napadanju je Gorenjska brigada, po Turjaku poimenovana v 7. SNOUB Franceta Prešerna, 19. septembra 1943 zavzela grad ter zajela 695 belogardistov in rešila nekaj v gradu zaprtih partizanov. Ob 55. obletnici tega dogodka bo v soboto, 19. septembra, ob 11. uri v prostorih na dvorišču Lovske družine Turjak ob gradu Turjak, proslava in srečanje. Po pozdravni besedi Milana Tekavca, župana občine Velike Lašče, slavnostnemu govoru Dušana Švare - Duleta, poveljnika Gorenjske brigade, bodo v kulturnem programu nastopili: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, TZurjaški oktet, gledališki igralec Saša Miklavc in učenci podružnične šole Turjak. Obvestila Krvodajalska akcija Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo od srede, 16., do četrtka, 17. septembra, krvodajalska akcija potekala v Kamniku. Gorske koče Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce planin, da bo prenehalo z rednim oskrbovanjem Kranjskega doma na Ledinah, vendar bo do nadaljnjega obratoval še ob sobotah in nedeljah, dokler bodo vremenske razmere dopuščale. Prav tako bodo prenehali redno oskrbovati Planinski dom na Kališču, vendar bo še naprej oskrbovan ob sobotah, nedeljah in praznikih. Planinski dom na Gospincu na Krvavcu je zaradi adaptacije zaprt do konca oktobra. 6. Mihaelov sejem v Mengšu Stojnice so oddane Na tradicionalnem Mihaelovem sejmu v Mengšu se bo 25. in 26. septembra predstavilo 84 razstavljavcev. Mengeš, 14. septembra - Na ponudbo Kaj in koliko lahko ponudite je Društvo Mihaelov sejem v Mengšu v začetku tega meseca dobilo kar 84 prijav razstavljavcev. Ponudba bo pestra, zanimiva in tudi letos bo posebna komisija ocenjevala izvirnost in najlepše urejene stojnice. Posebno prilogo o letošnji tradicionalni sejemski in družabni prireditvi pa pripravljamo tudi v Gorenjskem glasu. V prilogi bomo objavili tudi kupon za bralce Gorenjskega glasa. Tako boste obiskovalci sejma še posebej ocenjevali stojnice na letošnjem sejmu v Mengšu. Ob vrsti prireditev ob letošnjem sejmu bo še posebno zanimiva osrednja. Tudi letos pripravljajo povorko konjenikov in vozov-lojternikov z orodjem za pripravo in obdelavo koruzne in pšenične slame ter izdelovanje izdelkov iz slame na vozu. Ta povorka bo tudi letos krenila po Cankarjevi ulici in v nadaljevanju po Liparjevi in Trdinovem trgu na prireditveni prostor v nedeljo, 27. septembra, ob 15. uri. Predsednik Društva Mihaelov sejem Štefan Borin nam je danes potrdil, da so vse stojnice polne in tudi za povorko, ki bo v nedeljo, 27. septembra, ne sprejmajo več prijav. Sicer pa bodo letošnji sejemski dnevi zadnji vikend v septembru živahni, pestri in zanimivi. Zato že sedaj lepo povabljeni v Mengeš. • A. Ž. Pevske vaje Kranj - Ženski pevski zbor Lipa pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse pevke k začetku pevskih vaj, ki bo 21. septembra, ob 16. uri. Vabljene tudi nove pevke, saj je sedaj pravi čas za vključitev v zbor. Predavanja Yt Ali je Evangelij utvara ali izziv? Jesenice - Dobrodelna organizacija ADRA in Dopisna svetopisemska šola iz Ljubljane prirejata niz predavanj pod skupnim naslovom: Novi svetovni red -ali je Evangelij utvara ali izziv. Pred vsakim predavanjem bodo predvajali petnajstminutni video prikaz Avstralije, življenja v morju in duhovno glasbo. Predavanja bodo od 14. do 20. septembra razen v četrtek, vsakokrat ob 19.30 uri v dvorani Doma Franceta Bergelja na Bokalovi 4 na Jesenicah. *DS STEREO Razstave Počitniške dejavnosti in kviz Jesenice - V četrtek, 17. septembra, ob 17. uri bo v knjižnici za otroke otvoritev razstave izdelkov počitniških dejavnosti makrame in origami, fotografiramo, slikanje na svilo, slikanje na steklo, pripravimo lutkovno igrico) in sklep slovenskega knjižnega kviza. Tržič - Razstava izdelkov počitniških delavnic in zaključek slovenskega knjižnega kviza pa je tudi v tržiški knjižnici, in sicer bo razstava odprta od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. Ob ponedeljskih je razstavišče zaprto, razen za vnaprej dogovorjene oglede. RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure Razstavlja Brezočnik Ljubljana - V Lekovi galeriji na Verovškovi 57 bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo slikarskih del koroškega slikarja Stojana Brezočnika. Razstava Trans-pasaže Ljubljana - V Gradu Fužine, Studenec 2 a, bodo v četrtek, 17. septembra, ob 19. uri odprli razstavo, na kateri sodeluje 15 umetnikov z avstrijske Koroške. Fotografska razstava Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo v petek, 18. septembra, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Franca Ferjana, radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz VPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1998/1999 101 Glavni trg 6 Informacije o vpisu abonmaja lahko dobite vsak delavnik od 10. do 12. ure v upravi gledališča ali po telefonu 064/222 681. Vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne) in sicer: za dosedanje abonente do 14. septembra 15. septembra (boste dosedanjiabonenti lahko zamenjali dosedanji sedež) za nove abonente od 17. do 22. septembra. Predstave v abonmaju: 1. Terrence McNallv: Škrtanje 2. Fernando Arrabal: Arhitekt in asirski cesar 3. Svetlana Makarovič: Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci 4. Marjan Tomšič: Jezus Križani 5. Heiner Mller: Eksplozija spomina 3 MG L Mestno Gledališče Ljubljansko Sobota, 19. 9. PRVA PREDSTAVA V GLEDALIŠKI SEZON11998/99 ob 20.00 MOŽ, KI SI NE UPA, IZVEN IN KONTO Torek, 29. 9., ob 20.00 KALIGULA, IZVEN IN KONTO (Predstava v okviru festivala Exodos) MALA SCENA MGL Torek, 29. 9. ob 21.30 LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA, IZVEN IN KONTO Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE ABONMAJSKI PROGRAM 5 KOMEDIJ + 1 DRAMA 6 = 7 IN 7 = 6 Abonenti plačajo šest predstav, ena izmed predstav na Čufarjevih dnevih je zahvala za zaupanje našemu gledališču. PREDSTAVE DOMAČE IGRALSKE SKUPINE Heinrich von Kleist RAZBITI VRČ; komedija John Millington Synge VRAŽJI FANT Z ZAHODNE STRANI; komedija Federico Garcia Lorca YERMA; lirična tragedija GOSTOVANJA POKLICNIH GLEDALIŠČ 3 NAJBOLJŠE KOMEDIJE IZ SEZONE 1998/1999 VPIS ABONMAJA na Jesenicah in v Radovljici do 16. septembra za dosedanje abonente od 17. -18. septembra za nove abonente od 21. - 24. septembra za zamudnike od 8.00-13.00 Abonma je namenjen posameznikom in kolektivom. Kolektivi lahko izpolnijo priloženo prijavnico in jo prinesejo v pisarno našega gledališča najkasneje do 20. septembra 1998. Vpis abonentov je - v pisarni Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, Trg Toneta Čufarja 4 - v Linhartovi knjigarni v Radovljici, Cankarjeva 72 Vse informacije dobite na telefonski številki 831-260. Vsem naročnikom zagotavljamo pravočasna obvestila o predstavah. TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, (afne) ZAKLJUČNE LETVE * SWBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VEL!JX Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI ~@ 223-444 APARTMA - PRIKOLICE ODDAM APARTMA v ROGAŠKI SLATINI. 13211-002_19319 APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, nove, A test, dostava na dom in komplet montaža z gorilcem. O061/641-232, 0609/649- 975 17595 Ugodno prodam malo rabljen stoječi 150 I kombiniran BOJLER za CK. ©641-286 18927 Prodam SILOKOMBAJN Vihar 40. Rogelj, Voglje, 491-178as 19264 Prodam samohodni OBRAČALNIK Reform Heur 11. 13730-541_i9270 Prodam ŽAGO CIRKULARKO za drva. ©635-192 19287 SILOKOMBAJN SK 80 dobro ohranjen, ugodno prodam. 0225-724 19293 Prodam CISTERNO za gnojevko 2200 I, čelni NAKLADAČ in dvobrazdni PLUG. 3422-239 19294 Prodam 80 literski LEŽEČI STROPNI BOJLER TIKI, ki ni bil še uporabljen. SiS57-928 19298 prodam avtogeni VARILNI APARAT in 19307 rSk° TRA*NO ŽAGO. «688-094 Prodam malo rabljen VAPOZON za kozmetični salon. 0557-338, po 20. uri 19375 AGREGAT 1000 nov, uvožen, ekološko neoporečen, neosvinčen bencin, prodam. Q 806-120_19382 CIRKULAR MIZO za žaganje DRV Prodam. ©061/824-099 19404 GARAŽE GARAŽE KRANJ Zlato polje zidano garažo ob robu naselja, 1,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,22-16-73 19343 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SE BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 GR. MATERIAL SKODLE prodam. 13718-340 18988 LES za ostrešje, DESKE za šolanje, boro 441 ve deske in plohe, prodam. ©421 - Prodam PUNTE in BANKINE za žudnjo, ©403-628_19271 Prodam BALKONSKA VRATA dim. olir80- okna 110x70, 120x90. ©425- ___19288 Prodam macesnove deske 50 in 30 1^1 -3 m3. ©725-096_19239 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO nh' HulN UJ O X lil s E o. UJ O CC m o UJ t m O Q D CO 5 o UJ (O -i z UJ cc o o > UJ -I I < UJ o z cc co o o 5 o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 O l o o co 31 H POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43 a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609-648-963, 041-648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609-648-963 041-648-963 041-686-808 GOT&VINSKI ODKUP vozil, komisijska prodaja, menjava staro za staro. RONDO TRADE ŠKOFJA LOKA, 634-839 19383 Prodam R 4 GTL. ©422-175 19385 MERCEDES 190 E 2.3 16 v, I. 85, Z vso dodatno opremo, poceni ali menjam. ©451-170,041/714-778 19386 Prodam LADO NIVO 1600, reg. do konca leta, 60.000 km, modra, redno vzdrževana, obnovljena v celoti prebarvana, cena po dogovoru. ©800-452 19387 Prodam JUGO KORAL, I. 90, rdeče barve, reg. , garažiran, vzdrževan, drugi lastnik, cena po dogovoru. ©800-452 19388 OPEL VECTRA 2.0 i I. 90, reg. celo leto, 100.000 km. RONDO TRADE 634-889 19390 RENAULT CLIO 1.4 RT I. 94, servo volan, servisna knjižica, prvi lastnik, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634- 889 19391 VW GOLF 1.3 B, 1.91, reg. celo leto, VW GOLF 1.6 D, I. 89, metalna barva. RONDO TRADE 634-889 19392 VW PASSAT 1.8 CL I. 94, prvi lastnik, 60.000 km, servisna knjižica, možna menjava, kredit. 634-889 19393 SEAT INCA 1.9 D novo vozilo I. 97, CITROEN Berlingo 1.9 d L. 97. RONDO TRADE 634-889 19394 ŠKODA FAVORIT 135 LX, I.93, prvi lastnik, servisna knjiga, reg. celo leto. RODNO TRADE 634-889_19395 JUGO KORAL 55, I. 89, reg. celo leto, JUGO KORAL 45,1. 88, dobro ohranjen. RONDO. TRADE 634-889 19397 Prodam MERCEDES 240 D, starejši letnik, odlično ohranjen, garažiran, cena po dogovoru. ©451-804, 451 - 973 19399 Prodam LADO NIVO 1.7 I. 95, prevoženih 76000 km. ©891-032 19405 Prodam GOLF CL diesel 1.9, I. 94, prevoženih 26.000 km, vinsko rdeč, reg. do 10.8.99. ©861-059 19407 SEAT IBIZA 1.7 i, 93/7, metalno siva, CZ, klima, ES, vsa oprema, dobro ohranjen. ©718-303 19411 Prodam CITROEN AX 1.1 TRE, I. 90. ©441-190 19412 Prodam AUDI 80 1.6 letnik 91, prva registracija avgust 92, klima, elektro paket za 1.050,000 SIT. ©411-633 Verjemite ali ne... -A w RADIO OGNJIŠČE Planina KrvavtH Tinjan Kum Ajdovščina ZAPOSLITVE Ali vas zanima zaslužek 200 000 SIT mesečno? Pokličite ©315-380 od 9 -13. ure 17560 Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446-, 041/651-737, 041/721-657 17930 Z PRODAJO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV SI LAHKO ZAGOTOVITE OSEBNI DOHODEK OD 150.000 DO 200.000 SIT MESEČNO. VSE, KI VAS ZANIMA KAKO Z DELOM TO DOSEČI, NAS POKLIČITE NA ©634-064, 041/ 637-492 IN DOGOVORILI SE BOMO ZA OSEBNI RAZGOVOR. 18115 DZS ZALOŽNIŠTVO ZAPOSLI VEČ SODELAVCEV ZA TERENSKO DELO NA PODROČJU GORENJSKE. PREVOZ NI OBVEZEN. ZA OSEBNI RAZGOVOR POKLIČITE 549-063 ALI 041/626- 918 18601 Gostilna v okolici Tržiča zaposli za delo v strežbi dekle ali fanta. ©558-909 18835 Iščemo simpatično dekle za delo v baru v okolici Kranja. Lasten prevoz, izkušnje, ©243-077 po 11. uri 18844 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik ^TT*' telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAPOVOUNI POSTE! NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:061/741 612 PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Cesta žeiezarjev 1 objavlja prosti delovni mesti OSKRBNIKA IN KUHARJA OZ. OSKRBNIŠKI PAR za planinsko postojanko Erjavčeva koča na Vršiču Od kandidatov pričakujemo, da so sposobni opravljati zgoraj navedena dela in da so seznanjeni z dobrimi planinskimi običaji. Pismene prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov Planinsko društvo Jesenice, Cesta žeiezarjev 1, 4270 Jesenice. Informacije dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta žeiezarjev 1 ali po telefonu 064/864 211. Zaposlimo dva MIZARJA in dva SKLADIŠČNA DELAVCA. Restavratorsko Ferjan, 471-739 19321 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku. O331-320 19325 KAVA BAR v Lescah išče dekle za redno ali honorarno delo v šanku. 00609/622-526 19327 V industrijski coni TRATA v Škofji Loki prodamo (oddamo) 250 m2, 130 m2 ali 350 m2 posl. prostorov, primernih za pisarne, lažjo proizvodnjo ali razstavno prodajni salon v 1. nadstropju. Na voljo je tovorno dvigalo do 1500 kg. ©634-500 vsak delavnik 10-14. ure 19331 Dekle za delo v strežbi dobi redno ali pogodbeno delo. O041/665-741 19333 Iščemo NATAKARICO v gostilni TAVČAR, Begunje 73. 0733-815 I9367 PEKA z izkušnjami zaposlimo (zaželjeno znanje bureka) ter žensko za pomožno delo v pekarni in čiščenje. Pekarna Zevnik, 3355-150, od 11. do 17. ure V Bifeju redno zaposlim dekle za strežbo. 0312-422 po 16. uri 19396 Mlada študentka iz okolice Kranja išče popoldansko delo na domu. ©461-391 200000 SIT redno ali honorarno pri DZS. 3563-410, 0609/634-584 19408 Delo na terenu - prodaja- samo za resne in izkušene prodajalce. Nov eko izdelek. ©738-113 19415 ŽIVALI Uspešno podjetje sprejme 2 SODELAVCA iz Kranja s srednjo ali višjo šolo za trženje. 00609/636-295 18859 Redno zaposlimo KV ali PU ZIDARJE ter KV in PU TESARJE. STRA-TOS.d.o.o., 4246 Kamna gorica 59 b, 0736-435 19118 IŠČEM MLADO DEKLE ZA DELO V STREŽBI. 0555-111 ali 041/68-22-19 19154 Zaposlimo žensko za delo v strežbi. 0221-914,0609/619-893 19162 Komunikativnim osebam nudimo redno ali honorarno zaposlitev v telefonski prodaji v Kranju. 0226-186 19174 Zaposlimo mladega NATAKARJA s prakso za določen čas. 0332-122 Želite izkoristiti možnost dobrega zaslužka s prodajo na terenu!? ©563-415, po 19. uri 19209 Takoj zaposlimo ZIDARJA gradbenega delavca. 0891-833, 0609/644-424 19278 Iščem ŠOFERJA za razvoz hrane iz Radovljice ali okolice. 0704-900, 714-250, 742-090 19280 ENKRATNA PRILOŽNOST - DELO NA DOMU. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko: Rodvajn Maks, Trstenik 30, 4204 Golnik 19304 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz n u L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Prodam mladiče NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. 0460-024 18919 Prodam BIKCA simentalca težkega 140 kg. ©738-876 19246 Prodam PUJSKE težke 20-25 kg. 0403-188,403-189 19254 Prodam KOZE molznice, cena po dogovoru. Košir, Gorice 28 a 19257 Prodam kletko za kokoši in 50 KOKOŠI. Leše 31, 561-047 19253 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. 0312-282 19266 RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti, bele piščance za dopitanje in grahaste JARKICE prodajamo VSAK DAN od 8-17. ure, sobota do 13. ure. PERUTNI-NARSTV.O Moste pri Komendi, O061/ 841-471 19295 Prodam jalovo KRAVO in hrastovo KAD 800 I. 0422-871 19334 Prodam ODOJKE težke 20 do 25 kg. 0431-416 19366 PURANE za nadaljno rejo težke cca 4 kg prodam. 0245-039 19368 Prodam 10 dni starega črnobelega BIKCA. Molj, Voglje na Vasi 2 19374 ŽIVALI KUPIM Kupim dva bikca simentalca, stara 10 dni. 0 738-851 19114 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. 0738-876 19245 Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni. 0738-054 19414 EDUKACIJSKI CENTER ZASEBNA GRADBENA ŠOLA Rakovica 15, 4201 Zg. Besnica Tel.: 064/40 60 40, 0609/649 787 objavla VPIS 98/99 IV. stopnja - slikopleskar - pečar - tesar - zidar - delovodja (V., stopnja, ta , povezavi s SGEJ »rogram je Ljubljana) Zaposlimo več DEKLET za pomoč v strežbi. ©223-849 19212 Redno zaposlimo za nedoločen čas dekle od 18-25 let za delo v šanku. ©326-223 19252 Delo nudimo manjšim podjtejem, samostojnim podjetnikom ali d.o.o. (montaža, sestavljanje). LE-TEHNIKA, Šuceva 27, 4000 Kranj 19253 Zaposlim MIZARJA s triletno izobrazbo in izkušnjami. ©041/654-339 19259 Vodnikovi dnevi v KS Koprivnik-Gorjuše Bogat program ob koncu tedna Prireditve se bodo začele v petek, 18. septembra, in bodo trajale vse do nedelje popoldne. Koprivnik-Gorjuše, 14. septembra - Konec tedna bodo na Koprivniku in Gorjušah spet obeležili s prireditvami in srečanji v spomin na Valentina Vodnika, Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti v soboto dopoldne bodo podelili priznanje najstarejši kulturni delavki v krajevni skupnosti, dneve pa bodo sklenili v nedeljo t vaškim sejmom (če bo lepo vreme) in z gledališko predstavo Matiček se ženi v dvorani na Gorjušah. Vodnikove dneve bo začela v petek zvečer razstava slikarskih del iz kolonije, ki je bila od 6. do 10. septembra na Koprivniku in Gorjušah. Po odprtju razstave v dvorani gasilskega doma bo kulturni večer, slavnostni govornik pa bo akademik prof. dr. Toporišič. V kulturnem programu bodo nastopili Milena Zupančič, Miha Dovžan, citrarke i/. Zasipa, Koprivnika in Gorjuš ter domači pevski zbor. .Sklepno besedo pa bo imel prof. dr. Mohorič. Po sobotni slavnostni seji sveta krajevne skupnosti ob 10. uri, ko bodo podelili priznanje najstarejši kulturni delavki v krajevni skupnosti, bo opoldne sprejem udeležencev teka miru, ki se bo začel pri Mrzlem studencu na Pokljuki, cilj pa bo na Vodnikovem razgledniku oziroma pred gasilskim domom, kjer bosta pripravila sprejem predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec in bohinjski župan Franc Kramar. Zvečer pa bo v dvorani gasilskega doma na Koprivniku večer glasbe, plesa in smeha s Karlijem Gradišnikom. Vodnikove dneve bodo v nedeljo sklenili z dopoldansko mašo, po njej pa. če bo lepo vreme, z vaškim semnjem, v dvorani na Gorjušah pa bo ob treh popoldne gledališka predstava Matiček se ženi jeseniškega gledališča. * A. Z. V SPOMIN PETRU GASERJU Kot listje rumeno pade z drevesa, tako odšel si brez slovesa. Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih Še živiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Sorica, 15. septembra 1998 MESGLAS OSMRTNICA Glej, zemlja je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, si ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti! (S. Makarovič) Globoko pretreseni sporočamo, da nas je v svojem 36. letu in mnogo prezgodaj zapustila draga in cenjena sodelavka ter učiteljica VERONIKA KAMENŠEK predmetna učiteljica glasbene vzgoje Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. 9. 1998, ob 17. uri na pokopališču v Železnikih. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Sodelavci in učenci OŠ Železniki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in tete JUSTINE KAŠTRUN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala sosedom, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči mož Joža Jezersko, 11. septembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ALOJZIJE DEMŠAR iz Loga se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, prineseno cvetje in sveče. Najlepša hvala Gorenjevaškemu oktetu za zapete žalostinke, kakor tudi župniku, gospodu Jožetu Miklavčiču za lepe poslovilne besede. Hvala prav vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in našo mamo 5. septembra 1998 pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. VSI NJENI Log, 8. septembra 1998 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mamice, hčere in sestre JOŽICE TUŠEK iz Sel c nad Škof] o Loko se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, zanjo molili ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred ter cerkvenim pevcem, pihalnemu kvartetu in flavtistki za lepo petje in igranje. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Selca, Godešič, 8. septembra 1998 ZAHVALA Tiho brez, slovesa nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata ALEKSANDER JOSIPOV Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi stražiškemu gospodu župniku za lep in ganljiv pogrebni obred, pevcem iz Naklega, kolektivom Save Kranj, Iskre, Planike in TEL-a, ter pogrebni službi Komunale Kranj. Še enkrat vsem iskrena hvala. Zena Terezija, sin Bojan, hčerki Zdenka in Vinka ter vnuka Bojan in Tanja Zg. Bitnje, 9. septembra 1998 OGLASI Uspešno kranjsko podjetje Iskraemeco odpira vrata Vabimo vas, da si v petek, 18. 09. 1998, od 700 do 1000inod 1300 do 1600 ogledate nove in obnovljene proizvodne prostore. Novi večnamenski objekt, bo ob 11. uri odprl predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Iskraemeco, Merjenjejn upravljanje energije d.d., 4000 Kranj, Savska loka 4 SKRAEMECO Spoštovani uporabniki telefonskih storitev! Obveščamo vas, da bomo od ponedeljka, 21.9,1998 do petka, 25-9.1998 izvajali preključitvena dela na telefonskem omrežju Kokrica, Mlaka, Rupa, Bobovek. Zato bo v teh dneh prekinjen oz. močno moten telefonski promet z naročniki v omenjenih naseljih. Za vse dodatne informacije Vam je na razpolago brezplačna telefonska številka 080 80 80. Morebitne motnje, ki bi se pojavile po opravljenih delih, prijavite na telefonsko številko 977. Že vnaprej se Vam zahvaljujemo za strpnost in razumevanje. Telekom^) Slovenije Adi Smolar začenja sezono v Mengšu Trije brezplačno na koncert Mengeš, 14. septembra - V Kulturnem domu v Mengšu bo v petek, 18. septembra, ob 20. uri koncert Adija Smolarja. Direktor podjetja Hit Fit, d.o.o., Franc Jerič, ki upravlja Kulturni dom v Mengšu, nam je povedal, da se z nastopom Adija Smolarja tudi letos začenja v Mengšu gledališko-glasbena sezona. Po Smolarjevem petkovem nastopu se bodo začele vrstiti predstave Mestnega gledališča in Gledališča Glej iz Ljubljane, v oktobru bodo ponovili Dan norosti in predstavo Štajerc v Ljubljani, Moje gledališče iz Ljubljane pa bo nastopilo s predstavo Iščem moža s kulturo srca. Vstopnice za koncert Adija Smolarja so naprodaj v Kulturnem domu v Mengšu, rezervacije pa po telefonu 061/737-101. Z malce sreče in poznavanja začetkov gledališko glasbenih sezon v Mengšu pa trije lahko dobite po dve vstopnici za koncert Adija Smolarja brezplačno. Prvi trije, ki boste pravilno odgovorili, katerič zapored bo Adi Smolar letos začel gledališko glasbeno sezono v Mengšu, boste dobili po dve vstopnici za koncert v Mengšu. Pokličite po telefonu 064/223-111 do srede, 16, septembra, do 12. ure. • A. Ž. SVBTOVAIMJe KIROPRAKTIKA /mate p težave sklepi, glavobole, vrtoglavice,..? ObOOte OSnO - ortopedsko W>—. k|«f vam bosta pomagata: dr. PETER 1E5e. spae. ortoped dr. MARK L IA RISE, kireprakUk PrKafculcmo vas vsak da« mt* 10.0» kt 19 00 uro 312 700, Email: peter jeae^guast.arnes.si RDSSTEREO 89.8 91.2 96.4 belsađ* RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 3ADSO 91 3 r m i. j r i« V TOREK OB 20. URI AVTOMOBILISTIČN ODDAJA 911 TURBO WWW:HTTP://www.radio-kranj .si E-mail: info@radio - kranj.si SREDIN VEČERNI PROGRAM -MODA IN ... PREDSTAVITEV STEKLARNE XI J^jAl'IS'JI'IVJ'IJKl ZADNJE NOVICE KDO PRIHAJA? OD TORKA DO PETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... I bomo pisali Mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov Slovenski zdravniki so po vsem svetu Slovensko znanje, razpršeno po vsem svetu, je velik zaklad, pravijo organizatorji mednarodnega srečanja zdravnikov doma in po svetu, Svetovni slovenski kongres in Slovenska konferenca. Bled, 15. septembra - Da bi to razpršeno znanje povezali, so pripravili mednarodno srečanje, ki se jutri začenja na Bledu. To bo prvo mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu. Na blejskem srečanju, ki se bo konec tedna nadaljevalo na Otočcu, bomo srečali slovenske zdravnike, ki so se uveljavili v Argentini, ZDA, Kanadi, Avstraliji in drugje v svetu. Skupaj s temi, ki živijo in delajo doma, bodo v naslednjih dneh izmenjali mnoge delovne in znanstvene izkušnje. Strokovno srečanje, ki ga bo vodil prim. dr. Janez Remškar, sicer direktor jeseniške bolnišnice, je na novinarski konferenci pobliže predstavil predsednik SSK dr. Jože Bernik, sodelovali pa so tudi zdravniki dr. Marija Bernik, dr. Marko Bitenc, Janez Remškar, dr. Leopold Zonik, ter podpredsednik SSK dr. Boris Pleskovič. - • D.Ž., foto: Tina Doki G.G. Direktorska je težka Pni septembrski petek je bil objavljen razpis za direktorja KŠK, Kluba študentov Kranj. Ne. ni napaka glede firme: kranjski študentski klub mora imeti direktorja, saj je klub z dejavnostjo študentskega servisa, na podlagi državne koncesije, krepko prerasel prvotne okvire interesnega združenja. Ampak direktorski stolček v KŠK ni preveč vabljiv, kajti v razpisnem roku je do včeraj, ko se je iztekel osemdnevni prijavni rok, prišli le "... ena ali dve prijavi, ne več ..", kot je vedela povedati prijazna u služben k a Št ude n tsk ega servisa v okviru KŠK. Skromno število prijav za ta direktorski položaj je morda presenetljivo - a/i pa tudi ne. Razpis je izšel v Uradnem listu RS; če bi ga Klub študentov Kranj objavil v Gorenjskem glasu, bi imeli poštarji več dela. In študentke ter študenti, katerim je klub pravzaprav namenjen, bi potem vedeli za "svoj" razpis, ki seje že zaključil. Na Gorenjsko cesto v Radovljici prihajamo z največjo ponudbo izdelkov za dom in gospodinjstvo ter domače mojstre. 3.10. '98 bomo pristali v novem, modernem trgovskem centru. Smo ljudje v zelenem, vendar nismo z Marsa. Uganite, kdo prihaja na Gorenjsko cesto? Z malo sreče boste postali dobitnik ene izmed nagrad, ki jih bomo izžrebali 3. 10. '98 . Odgovore pošljite na dopisnicah do 28. septembra na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Ne pozabite pripisati svojega imena in točnega naslova NAGRADE; dvovrstni hladilnik, glasbeni stolp, likaimk, 3 akumulatorski sesalniki. 2 krat po 10 menjalnih stikal, 2 krat 20-Oelni kavni servis, 2 teflonski ponvi s pokrovom in Še 12 Glasovih izletov za eno osebo po lastni izbiri. IODIVO SERVIS AVTOGUM ŠENČUR SAVA • GOODVEAR • SEMPEMT • MICHELIN • DUNLOP ■ NOKIAN • FULDA • DEBICA • BANDAG 15 % POPUST ZA VSE VRSTE AVTOPLASCEV M+S DO 15. 10. 1998 TUDI NA OBROČNO ODPLAČILO BREZPLAČNA MONTAŽA HITRE IN STROKOVNE VULKANIZERSKE STORITVE ZA OSEBNA, TOVORNA, KMETIJSKA IN DRUGA VOZILA TEL: (064) 411-952 DEL. CAS: OD 7. - 20. SOBOTA: OD 7. - 14. KOŠARKA moški i.skl. (išEm ==Sf)Vse za hidravliko in pnevmatiko iLjLlJJ tel.: 064/24 21 21, fax.: 064/242122 Svetovanje LOKA KAVA s SLOVAN ju Sreda, 16.9.1998 ob 20. uri £^Zm HALA PODEN ŠKOFJA LOKA ^ "\7slloljo21 i I ^r^^r* SEZONSKE VSTOPNICE V PRODAJI V/ BIFEJU ŠPORTNE DVORANE. :1 ■ / motorji, JI^tBSSkŽ^^L H» cevi, tesnila, .* g** cilindri, armature... -==—- GBD Gorenjske borzno posredniška drutba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PfZOPATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V SANKAH? SI KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- »SEEGLAS Pošta na internetu - dežela znamk - elektronske voščilnice - predstavitve poštnih storitev - novice ... Vaša Pošta www.posta.si 2$ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije HMlHAIIlllIMlElffill Danes, v torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Zjutraj bo po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 16 stopinj C. Jutri, v sredo bo delno jasno, popoldne se bo od severozahoda postopno pooblačilo in v noči na četrtek bo občasno rahlo deževalo. V četrtek se bo delno razjasnilo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME KEH3 ■ jjSOU'i :':\ v./^/.. T min / T max 4/15 6/19 10/17 =!ADiO 913 FD STEREO DOBRODOŠLI MED PRAZNOVALO - VSAKO NEDELJO OB 13 h POKLIČITE TEL.: 064/221-186