Izhaja vsak geiek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica št. 6. r=imn=lga[=]gaEl E EC 1= d 1= DS! 1=1 Naročnino znaša: celoletna. . K 4-poluletna.. „ v— četrtletna. . „ r-Posaiezna št. „ o to BE5EIHIECBI SLOVENSKEGA DELAVSTVA. LišLlLMJLMJMLeUlMJLsJ Štev. 27. V Ljubljani, dne 6. junija 1913. > Leto VIII. Svobodomiselni halali. »Klerikalnega zmaja« ubija pri nas svobodomiselstvo, pa naj se že zove na-rodno-napredno lali solciajlnodemokra-ško ali zlomek že vedi kako, dolgo vrsto let. Posledica: Na Krajinskem in na slovenskem Štajerskem in Koroškem je svobodomiselstvo že popolnoma brez vse sile in moči, na Goriškem pomenja le malo. Lahko se trdi, in to svobodomiselci dobro znajo, da so bili v veliki bitki z našo stranko popolnoma poraženi, poteptani v prah in pepel. Široke plasti slovenskega ljudstva niso hotele in nočejo s svobodomiselstvom združenim brezboštvom in pokvarjenostjo ničesar čuti. Slovensko ljudstvo stoji v ogromni večini zvesto in vztrajno v taboru naše stranke. Vsi nasprotni poizkusi so se svobodomiselstvu ponesrečili. Veliki načelni boj med svobodomiselstvom in katoličanstvom, ki so ga započeli v 8. desetletju minul, stoletja takratni ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missia, profesor bogoslovja dr. Anton Mahnič v Gorici in trnovski kaplan Andrej Kalan v Ljubljani, se je končal s popolnim porazom katoličan-stvu nasprotujočih sil. Ustanovili smo katoliško narodno stranko, iz nič smo ubogo slovensko ljudstvo dvignili, je izobraževali, mu ustvarili mogočno ljudsko stranko; iz nič smo ustanovili mogočno zadružno organizacijo, ubogega slovenskega .delavca in delavko, ki ju je slovensko svobodomiselstvo tako zaničevalo in preziralo, smo zbrali in je organizirali. Ustvarili smo tudi krepko mladeniško organizacijo. Samo-obsebi umevno smo tudi vedno in povsod skrbeli za to, da smo poživili in dvignili versko zavest in zbrali poštene katoličane ,in katoličanke tudi v verske družbe. Svobodomiselstvo hira po kotih, strada in izumira. Politične moči na Slovenskem nima. Slovensko svobodomiselstvo to dobro zna. Nič, čisto nič ne premore in čisto nič ne pomenja. Upa pa le še ved-ino, da mu kdaj napočijo boljši časi in da se pospne zopet na površje. Zbirčno svobodomiselstvo nikdar v svojih sredstvih ni bilo. Prezagamano, da bi moglo bojevati boj z uma svetlim mečem, je vedno in vedno v načelnem in političnem boju nastopalo z najgršim orožjem in metalo blato na vse, ki so v tem boju za pravico in resnico nastopali. Svobodomislec ne more drugače živeti, kakor da preganja tistega, ki drtigače misli, kakor on. V svobodomiselnih krogih so se sicer od časa do časa čuli glasovi, da naj, se bije načelni boj z uma svitlim mečem, a dejansko se tega načela svobodomiselstvo nikdar držalo ni. Osobito je slovensko svobodomiselstvo z načelom, pustimo osebne boje, pricapljalo, kadar mu je šlo za kožo, kakor ob nesrečnem polomu Glavne posojilnice slabega spomina. A z osebnimi napadi na naše ljudi svobodomiselstvo ni nikdar prenehalo. Z naše strani se je sicer streljalo tudi nazaj, a nikdar ne tako, kakor je svobodomiselstvo, ki sme pisati nekaznovano, kar hoče, streljalo na naše ljudi in še strelja. Bodoče leto bodo na Kranjskem volitve v deželni zbor. Svobodomiselstvo se boji, da bo še bolj ob teh volitvah poteptano, kakor je že. Boji se, da tudi v mestih in trgih izgubi, kar še ima. Sami so izgubili že; vso korajžo. Kaj li naj storimo? Napadati bomo začeli osebe, ki stoje na čelu nam nasprotne ljudske stranke. V tej sili so se zatekli in poklicali na pomoč še neko svobodomiselno Nemko. Sami slovenski svobodomiselci so bili prezagamani, da bore nadaljnji osebni boj proti možem, ki stoje zdaj na čelu naše stranke v kranjski deželi. Pozvali so na pomoč neko Nemko z Dunaja, ki je sama v rdeči »Zarji« zapisala, da je svobodomiselka in da hoče S. L. S. uničiti. Halali, jaga na pleminito divjačino se je nadaljevala. Tista dun. svobodomiselka se je na Dunaju seznanila z nekaterimi našimi vodilnimi politiki. Stara je 46 1 e t. Pečala in pisala je precej o ženskem vprašanju. Naš dr. Krek, ki gori, da se dvigne slovenska žena, ki želi napredka tudi v slovenski kuhinji in v slovenskem kmečkem in delavskem domu, se je večkrat s tisto Dunajčanko razgovarjal s tisto lastno mu ljubeznjivostjo in dobroto, s katero se razgovarja z največjo revico in z zadnjim šnopsarjem, s tisto ljubeznjivostjo in prisrčnostjo, s katero občuje z delavcem in delavko, s tisto demokratično odkritoisrčnostjo', ki 'mu je pridobila kar sama po sebi ime »oče« med slovenskim krščanskosocialnim delavstvom. Svobodomiselna Dunaj-čanka, ki ji je bil dr. Krek za njene svete glede na gospodinjstvo hvaležen, je pa poplačala dr. Kreku njegovo lju-beznjivost s tem, da prav po svobodomiselnih načelih meče zdaj v svobodomiselnem časopisju blato nanj. Svobodomiselna Dunajčanka hoče menda uničiti tistega dr. Kreka, ki je ustanovil slovensko krščanskosocialno delav-so organizacijo, tistega dr. Kreka, ki je ustanovil našo zadružno) organizacijo, tistega dr. Kreka, ki je oče naše izobraževalne organizacije, tistega dr. Kreka, ki je storil za Slovence in za Jugoslovane več, kakor kdorkoli pred njim in ki si je ob svojem delu za ljudstvo pridobil take zaklade, da resno dvomimo, če bo kdaj mogel delati oporoko o svojih materialnih zakladih, ki jih nikdar imel ni in jih imel ne bo. Prav svobodomiselno tista Nemka izrablja dr. Krekove bliskovice in ga izkuša uničiti, ker hoče uničiti S. L. S. Umevamo, zakaj da se svobodomiselstvo tako strastno zaganja v dr. Kreka. Saj ko so svobodomiselci hoteli v državnem zboru izvesti silovit napad na katoličanstvo, se je le-ta razblinil ravno po dr. Krekovem nastopu v prazen nič. Dr. Krek ni le najhujši nasprotnik slov. svobodomiselcev, nevaren je vsemu mednarodnemu svobodomiselstvu in nič čudnega ni, ker je nemška svobodomiselkaj priskočila ' z osebnimi napadi proti dr. Kreku na pomoč slovenskemu svobodomiselstvu! Načelnik naše stranke deželni glavar dr. Šušteršič je tudi že od nekdaj trn v peti svobodomiselstvu. Kaj da je dr. Šušteršič naši stranki, to pač vsakdo dobro ve in zna. Saj je dr. Šušteršič politik in diplomat, ki nam ga močnejši narodi zavidajo. Ko je enkrat pustil državni zbor, so to celo slovenski liberalci obžalovali javno v svojem časopisju. Rad se dr. Šušteršič ni posvetil veliki politiki, ker je imel rodbino in ker umevno v njegovi odsotnosti njegova odvetniška pisarna ni tako procvitala, kakor bi bila, če bi bil jajen šef vedno doma navzoč. Šel je, ker je to stranka zahtevala; tudi svobodomiselci znajo prav dobro, da je bilo tako, a kljub temu vedno nekaj kriče o Šu-steršičevi sebičnosti. Licemerci! To le mimogrede omenjamo, ker je prav, da na take stvari od časa do časa tudi take naše ljudi spomnimo, ki žive pod vtisom tistih svobodomiselnih listov, ki bi jih niti čitati ne smeli, če bi se nnt ukaze cerkvene oblasti Ozirali in zagolče, če kaj svobodomiselno časopisje načečka: »A — kaj bo pa zdaj,« pa si škodoželjno pomežikujejo. Bog našo stranko obvari takih »ljubeznji-vih« somišljenikov, sovražnika se i brez njih obranimo in ga uničimo. Svobodomiselno časopisje je dr. Šušteršiča vedno napadalo, napadalo tako, kakor to svobodomisleci znajo. S svojimi napadi so ti ljudje dosegli, da se je ljudstvo vedno tesnejše voditelja demokratične naše ljudske stranke oklenilo. Dr. Šušteršič je zdaj obhajal svojo SOlefcnico. Tudi slovensko krščanskosocialno delavstvo ob 501etnici dr. Šušteršiču čestita. Naj tuli vihar, naj svobodomiselstvo škriplje z zobmi, ne pomaga nič. Svobodomiselne spletke učinkujejo morebiti vi krogih mažar-skega podkupljivega plemstva, pri nas prestopimo preko njih na dnevni red. To bi morali svobodomiselci znati, saj vedo, da njih spletke v naših vrstah niso nikdar nobene zmede napravile, najmanj pa takrat, kadar so poizkušali enega proti drugemu nahujskati. Na tem čisto nič ne izpremeni pomoč nemške svobodomiselne Dunajčanke, ki je tako slovenskim svobodomiselcem pomagala, da je celo dr. Triller v sobotni seji deželnega odbora izjavil, da tudi on odločno obsoja take osebne napade in obžaluje, da ni imel zadostnega vpliva, da bi jih preprečil v »Slovenskem Narodu«. »Slovenski Narod«, ta največji sovražnik slovenskega delavstva, je v svoji sobotni številki napadel nečuve-no podlo dr. Dolšaka, ker je postal deželni zdravstveni tajnik z letnimi dohodki 5927 K. Svobodomiselna licemerna sodrga je brez vsakega sramu in gotovo ne pove svojim svobodomiselnim bebcem, da dobiva ljubljanski magi-sratni svetnik ekstra statum dr. Milju-tin Zarnik, to se pravi, da je postal svetnik, ko prav za prav še ni bil na vrsti za to, letne plače 6700 K, da dobiva ravno toliko magistratni svetnik ekstra statum Evgen Lah, ki niti doktor Tli, in da dobiva ljubljanski magistratni svetnik ekstra statum vit. Blei-weis pl. Trsteniški, ki tudi ni doktor, plače 6100 K na leto, mestni knjigovodja Fran Trdina, ki tudi ni doktor, pa celo na leto 7900 K. To smo pribili, da i slovensko krščanskosocialno delavstvo zna in pozna vso podlost in ničvrednost svobodomiselstva in sredstev, ki se jih poslužuje. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. IZLET V STRUNJAN IN V TRST. Za nedeljski naš izlet v Strunjan in v Trst se še lahko ljudje priglasijo. Da bo vse v redu, objavljamo še enkrat ves spored. Naš poseben vlak se odpelje iz Ljubljane, južni kolodvor, dne 7. junija ob 11. uri 52 minut ponoči in pripelje v Brezovico ob 11. uri 35 minut ponoči. Tisti naši delavci in delavke, ki na Brezovici stanujejo, tu lahko vstopijo ;na vlak. Z Brezovice se odpelje vlak ob 11. uri 40 minut in se J. Jorgensen: Naša ljuba Gospa Danska. (Dalje.) Na onom svetu pa je po lastnem Jezusovem pričevanju poleg kraja zveličanja tudi neko drugo bivališče, kraj teme in obupanja, dom večnega trpljenja in večnega pogubljenja. To je kraj, na katerega se spomni kristjan z naj-večjo grozo, s strahom in trepetom in prosi Boga, naj ga reši — to je večno peklo, kjer črv ne umrje in ogenj ne ugasne . . .« Ko je Niels Wug tako govoril, je postajalo v cerkvi tiše in tiše. Mimo solnca je ravno plaval oblak; postalo je temno v kapeli; sveče na oltarju so temno plapolale in niso svetile. Zde- lo se je, kakor bi se bila zbrala vsa svetloba krog bledega obraza in belega ovratnika duhovnikovega. Vonj cvetic je postal močan in težak. Pri zadnjih Niels Wugovih besedah je bilo Čuti, kako je izbruhnil glasen jok nekje v sprednjih klopeh in istočasno se je začelo mrmranje kroginkrog. Toda Niels Wug je povzdignil svoj glas: »V današnjem času je toliko krivih prerokov in nepravih kristjanov, ki oznanjajo različne pokvarjene evangelije in obljubljajo zapeljani množici nebo za malo ceno. On, ob katerega grobu stojimo zdaj mi, je veroval tem krivim prerokom in je živel, da bi razširjal poguben nauk. Bil je nesrečen in se je trudil, da bi druge spravil v isto nesrečo, kjer je bil sam. Njegova sodba je končana, njegova usoda odločena. Toda obvačam se do vas, ki ste bili njegovi somišljeniki in sobojevniki, do vas, ki vam ljudstvo veruje, ki ne veruje več nam, ne veruje več Cerkvi. Prosim vas pri vaših neumrjočih dušah, pomislite, kaj delate! Pomislite, da imate zdaj vi moč in da je v oblasti odgovornost. Ne pokvarite vseh, ki vam verujejo; ne iztrgajte jim Boga in Odrešenika in ne dajte jim mesto njega prazne, blesteče mamljivosti! Zaradi ljudstva vas prosim: Odnehajte! Ne vodite delavskih trum do prepada, kjer leži pokopana že davno stranka, ki je bila prva zvodena vsled nevere v ta prepad! Iz vaših rok se bo tirjalo na sodni dan vse te neumrjoče duše, zato vas prosim: Hodite po pravi poti, dokler vam še sveti luč življenja; pride smrtna tema, predno boste vedeli. noč, ko ne ho mogel nihče več delati — in kakršen je bil dan, taka bo noč. Obračam se tudi do vas vseh, ki zaupate in verujete svojim voditeljem na vsak najmanjši migljaj! Naučili ste se verovati in upati v ljudi in jih ubogati in upati v dobre sadove, ki jih obrodi vaše zaupanje in vaša pokorščina. Ali je potem tako poniževalno ve^-rovati v Jezusa Nazarenškega in mu biti pokoren? Mnogi, mnogi izmed vas vidijo v njem velikega učitelja usmiljenosti, predpodobo vseh dobrih ljudi, vzor, ki ga ne moremo nikdar doseči, čeprav hočemo biti njegovi učenci. Prosim vas, vzemite si njega za svoj vzor! Ne zahtevajte samo od drugih, da naj mu bodo enaki! Poizkušajte tudi sami — in videli boste, da boste tudi sami boljši, ako boste bolj milo sodili druge!« Pri zadnjem delu Niels Wugovega govora se je temno izpremenilo v razločne klice nevolje. Od vrat sem je bilo glasne vzklike: »Kaj hoče črnuh?« — »No, nismo mu dovolj dobri!« — »Z nami bi rad prerokoval!« Wug je čutil, da ne bo več dolgo varen, zato je s kratko molitvijo hitro končal. Počasi se je začel premikati velikanski izprevod. Vsi duhovi so bili skrajno razvneti, nevolja je bila splošna. Delavski voditelji, ki so stopali tik za krsto, so resno govorili o »duhovniških napadih«. Za njimi je šlo uradniško osobje »Napreja«, njim na čelu pa je bil Koch-Jensen; nekdanji pesnik se je zdaj izpremenil v resnega družabnega prekucuha v salonski obleki in s cilindrom na glavi. Zdaj je strastnp govoril z urednikom dnevnih novic in mu šepetal: »Ne moremo si želeti boljše priložnosti, da bi mogli razdražiti volilce. Tej novici dajte torej velikansk naslov in vse polno napisov kroginkrog: »Peklenski pes pastor Wtig. Oskrunjen grob. Mož božji je zasmehoval mrliča. Solze udove!« in še več podobnega testa. Le napravite vse na debelo, ne pride nam vsak dan taka zver v roke! Sicer se je dobro izrezal, bilo jih je v resnici mnogo z njim; a tega samo ob sebi umevno ne smete pisati!« Prišli so k grobu. Niels Wiig je bil že tu in je držal obredno knjigo v roki. Med težkim molkom so počasi spušča- li bogato ovenčano rakev v črno žrelo jame, nato je bilo čuti pretresljivo drgnjenje vrvi, ki so jih jemali izpod rakve in Niels Wug je pristopil, da bi vrgel trikrat prsti v grob. Nihče ni mogel pozneje natančno povedati, kaj se je zdaj zgodilo in v kakem redu so se vršili dogodki v naslednjem trenotku. (Dalje sledi.) pripelje v Trst, južni kolodvor, 8. junija ob treh zjutraj. Z južnega kolodvora se izletniki podajo na ladjo, s katero se nato odpeljejo v Strunjan, kjer bo cerkveno opravilo. Veliko težav je bilo, da si je odbor ladjo zagotovil. Gospoda Čok in Ferjančič v Trstu sta se zelo trudila, da sta nam ladjo preskrbela, za kar: Bog plačaj! V Strunjanu je vse preskrbljeno, da izletniki lahko zajtrkujejo. V Trst se vrnemo okolu 12. ure. Želeti je, da se izletniki udeleže skupnega kosila. Sledila bo ogledovanje mesta v skupinah. Ljubeznjivi naši somišljeniki so nam obljubili, da nam preskrbe vodnike. Z nami se peljeta č. g. Franc Ferjančič, pevovodja proslulega pevskega zbora Katoliškega društva za delavke, ki se polnoštevilno udeleži našega izleta, in č. g. p. Teodor Tavčar z Viča. Tudi zaslužni delavski poslanec Gostinčar je obljubil, da se udeleži izleta, če bo le mogel. Izletniki naj pazijo, da ne zamude posebnega >vlaka, ki odpelje 3 južnega kolodvora iz Trsta dne 8. ju-inija ob 6. uri 50 minut zvečer in se pripelje na Brezovico ob 10. uri 38 minut zvečer, z Brezovice pa ob 10. uri 44 m. in se v Ljubljano pripelje ob 10. uri 55 minut zvečer. Glede na izlet nam je pripomniti, da se bodo morali izletniki voziti s posebnim vlakom in da se bo morala popolna vožnja plačati tudi za otroke nad štiri leta -stare. Kdor se misli izleta še udeležiti, naj to javi odboru. Odbor Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanske tob. tvornice. Lep uspeh naše organizacije. V za- vijalnici (Rauchjtabak-Verpackung) so nameravali pri velikih pakelcih uvesti nov delovni način, novost, ki se je morala izkuhati v glavi nekega domačega uradnika, novost, ki je bila nepotrebna in ki je delavke zelo razburila, ker se je od njih nekaj zahtevalo, Cesar bi ne bile mogle zmagati. Naša organizacija je takoj posredovala pri tvorni-škem ravnateljstvu, kjer so se naravnost čudili, ker niso ničesar znali o tem, kar se je v ljubljanski tobačni iz-kuhalo in so izjavili, da ostane v za-vijalnici glede na delo vse pri starem, kar se je tudi zgodilo. Zahvaljujemo se tovarišu poslancu Gostinčarju, ki je tako hitro in uspešno posredoval nam v korist pri glavnem ravnateljstvu. Zelo pa moramo obžalovati, ker ravno slovenski uradniki, s častnimi izjemami seveda, vedno in vedno zopet kaj po-gruntajo in izkuhajo, kar mora delavstvo razburiti. Vedno smo se zavzemali za to, da naj se slovenski uradniki pri nas nastavljajo, a resnici na ljubo bodi pribito, da so navadno nemški uradniki delavstvu bolj naklonjeni, kakor slovotnski uradniki. Žalostno, a res-nično- Na dvorišču naj se skrbi za večjo snago. Saj niti v zasebnih tvornicah niso dvorišča tako nesnažna, kakor v naši ljubljanski tobačni tvornici. Premeščanja od dela naj se že enkrat pravično urede, kakor to določajo predpisi. Premešča se zdaj delavstvo kar tako, kakor je to nekaterim gospodom všeč, ki sfc prav nič ne ozirajo na službene predpise, da se mora jemati ozir na službeno dobo. To je naš zadnji opomin, če ne bo pomagal, bo naš poslanec tovariš Gostinčar v zbornici interpeliral in v interpelaciji marsikaj povedal, kar gotovim gospodom me bo všeč. Poslanca Gostinčar in dr. Krek ste v državnem zboru vložila predlog, da naj se ljubljanska tobačna tvornica uvrsti v II. krajni razred 12 krajno stopnjo. Besedilo predloga prijavimo v prihodnji številki našega lista. NA AGITACIJO- Povsod vlada tišina. Tak je sedanji položaj v naši Zvezi, saj kar tiče agitacije. Leto 1912 smo zaključili mesto s prirastkom članom z izgubo. Razlogov je več in naši zaupniki so jih veliko navedli. Dobro, veljajo naj, ker znamo, da ravno sedanji čas organizaciji ni ugoden. V enem kraju ni mogoče kar stotine novih članov pridobiti, ker ni za to predpogojev. A izgovori naj se že končajo. Tež-koče, ki nastajajo pri agitaciji, smo pribili in jih upoštevamo. Zdaj pa moramo te ovire premagati. Če bomo vedno in vedno le naglašali, kako težavno da je pridobivati novih članov, ne pridobi naša Zveza ničesar. Resno moramo stremiti, da ovire odpravimo, ker so lahko vedno večje in postanejo nepremagljive. Konec pa bo, da ne bomo ohranili isto število članov, ki je že zdaj imamo, marveč šli bomo celo nazaj. To se pa nikakor ne sme zgoditi. Pred vsem pribijmo, da je še vedno veliko neorganiziranega delavstva v tobačnih tvornicah. Če tudi novih delav- cev v tvornice ne sprejemajo, je le še toliko neorganiziranega delavstva, da če se le nekoliko potrudimo, povišamo število članov. Saj je šele ena tretjina tobačnega delavstva organiziranega, med ostalima dvema tretjinama pa gotovo še lahko veliko novih članov pridobimo. Številkte o Številu organiziranega delavstva v tvornicah, kjer imamo skupine, so te-le: V odstotkih je organizirano delavstvo: kršč. soc.-dem. skupaj Bavč 25-61 25-00 50-61 FUrstenfeld 2146 15'12 37'66 Hainburg 2464 3010 54-74 Halajn 14-60 49-90 64'50 Celovec 1000 7010 8010 Ljubljana 53-75 12'20 65'95 Landskron 6-00 620 12'20 Line 25-22 30'80 56 02 Novi Jičin 18-85 7-40 26'25 Rovinj 41'85 4‘60 46'45 Sacco 4831 310 5141 Švac 57‘28 5'20 62-48 Ottakring 30'84 23-90 54'74 Rennvveg 15-75 60-80 76'55 Cvitava 27-34 12-00 39-34 Ta pregled kaže, da nas čaka še veliko dela. Če imamo tvornice, v katerih je delavstvo do tri četrtine organizirano, zakaj naj bi se tudi v drugih tvornicah uspeh ne dosegel? Gotovo je, da so razmere povsod drugačne, a to nam nikakor ne sme agitacije ovirati. Vodstva krajnih skupin naj se o tem vprašanju temeljito dogovore o agitaciji z zaupniki. Kljub težavam se bodo našla pota, da se kljub posebnim razmeram agitacija razvije in ojači. Pred vsem se moramo resno in temeljito s stvarjo baviti in z odločnostjo število članov zvišati. Če le resno hočemo, gotovo napredujemo. Kmalu mine prva polovica letošnjega leta. Če se ne dvignemo, ne bomo mogli koncem leta trditi, da smo napredovali. V primeri z lanskim letom smo glede na sprejem novih članov precej nazadovali, a še bolj v primeri s prejšnjimi leti. Primerjajmo nove sprejeme v prvem četrtletju. Sledeče številke dobimo: 1909 478 1910 360' 1911 232 1912 251 1913 178 Polovico smo v zadnjih treh letih nazadovali. Priznamo, da se je novega delavstva na delo manj sprejelo in da se je tudi organizacija ojačila. Preveč mirne so zdaj naše krajne skupine. Če se ne bo delalo, se zna zgoditi, da zopet pademo v tiste razmere, ki so pred desetimi leti po tobačnih tvornicah vladale- Očetje, pozor na sinove! V Mostah se je vršil pretečeno nedeljo mladeniški tabor šentpeterskega okrožja. Tem povodom smo prišli do sledečega razmotrivanja. V vrstah naših Orlov se opazi po večini kmetski naraščaj, ko se pogreša obrtnega in delavskega. Če se premišljuje o vzrokih tega pojava, se. pride do zaključka, da naši delavski možje mnogokrat premalo gledajo na vzgojo svojih otrok. Za hčer se morebiti briga bolj mati, sin je pa že od svojega rojstva »buča«, kakor jo matere zjnačilno imenujejo, kar pomeni, da je deček poreden, svojeglav, trmast in da čuti takoj v mladosti, da. mora hoditi druga pota. Oče, cel dan na delu, se pa ne utegne mnogo pečati z otroci, ki ga po navadi vidijo šele zvečer, mnogokrat pa niti tedaj. Posledica tega je, da manjka med očetom in sinom vsake prisrčne vezi. Oče ga morda samo ob gotovih slučajih krega, morda kaznuje, sin pa izpostavljen tujim, liberalnim in socialno demokratičnim vplivom se zgublja in oddaljuje od očeta. Oče moli, sin se ali odtegne ali le momlja. Oče gre v cerkev, sin ima pa druge opravke, ali gre pa pri enih vratih noter, pri drugih pa ven. Oče misli, da je v cerkvi, sin hodi pa svoja pota. Očeta vidiš na naših shodih — vprašaš se pa, kje ima pa sinove? Oče čuti morebiti mladeniško navdušenje, da bi stopil v krog Orlov, sina je pa sram zbadanja in zaničljivih opazk. Le redko se dobi odločnega mladeniča, ki prezira vse moderne napade na krščansko prepričanje. Krivdo na teh razmerah nosi po veči.ai nezavednost in rekli bi lenoba očetov, ki se ne zavedajo svoje vzvišene dolžnosti, ne le preskrbeti sinu hrano in obleko ,ampak pred vsem tudi pošteno krščansko prepričanje, možato odločnost in strah ter sramežljivost, pa ne pred poštenim krščanskim obnašanjem, ampak pred surovostjo in grehom. Dandanes se vidi mladeniča, kako zna imenitno preklinjati, — moliti ga je pa sram. Ni ga sram popivati in težko prislužen denar zapravljati v pepo-šteni družbi, sram ga je pa psovke »čuk«. Skrb očeta je, svojega sina še o pravem času nagniti na dobro stran, ga uvesti v dobro pošteno druščino, skrbno ga pa varovati pred slabo. Kar naenkrat se oče zave, da je njegov sin že prevelik in da ga ne uboga. In seveda zato mora skrbeti oče o pravem času, po zgubljeni bitki točiti solze, je prepozno. Pa očetje, ki ne vedo, da so glava družine, ki mislijo, da je čisto naravno, da morajo skrbeti za svoje sinove, ki so najinci, ne vedo pa, da jih morajo ti sinovi tudi spoštovati in ubogati. Namesto da bi poleg očeta v cerkvi stal tudi njegov sin, hodita pa vsak svojo pot. V taki družini ni družinske sreče in miru in oče, ki se trudi in poti za svoje otroke, ne bo imel palice svoje starosti in konec njegovega življenja mu bodo grenili pokvarjeni sinovi. — Zato, očetje, takoj malega dečka vzgajajte za poštenega neustrašenega Orla in bodočnost bo naša. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Zopet smrtna nesreča v Vevčah. V ponedeljek dopoldne ob pol 11. uri se je zgodila v papirnici v Vevčah velika nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Janez Cimic, iz Zagreba, rezalec papirja pri papirnem stroju, je imel opravek pri napeljavi papirja na valjarje. Ti so ga prijeli za roko in potegnili v stroj, ^troj so sicer ustavili, ali bilo je že prepozno. Cimiča so potegnili iz stroja skoro mrtvega. V 20 minutah je bil na mestu mrtev. Zvečer ob 6. uri pa je zdrobilo neki delavki pri delu nogo, da so jo morali peljati v bolnišnico v Ljubljano. V enem mesecu so torej kar tri nesreče. Vzrok teh nesreč so pomanjkljive varnostne odredbe, katere imajo drugod in ki jih obrtna oblast strogo terja, za katere se pa vevška to-■varna ne zmeni. Žalostno, kako malo ceni vevško ravnateljstvo življenje in kri delavskih ljudi. Ženi, ki je bila na potu v Ljubljano, da se k možu preseli, je poslal ravnatelj nasproti nekega sela, češ, da naj sporoči, da naj se vrne nazaj, ker je mož mrtev in bi bila njena pot zastonj. Utrdbe. Pred več leti so razni bogataši ‘zidali posLopja, namenjena za tovarne. Tako je bilo postavljeno takrat v bližini Ljubljane, sedaj skoraj v sredi mesta, poslopje. Za kaj je bilo prvotno namenjeno, mi ni znano, pozneje vem, da je bila cukrarna* sedaj predilnica, Kakor svoj čas Turki, ki so ropali in ljudstvo stradali po Evropi, dela z delavstvom sedanji kartel v predilnicah. Kakor utrdbe pred Odrinom, so te tovarne, ki propadajo druga za druga mogočnemu kartelu. Tudi ljubljanska predilnica je ena taka utrdba. Pred to utrdbo ne pokajo topovi, ne ropotajo strojne puške, se ne preganja delavstvo z bajoneti, temveč se hoče z težkim delom in z stradanjem uničiti. Odkar je pričel gospodariti kartel, je ljubljanska predilnica tako rekoč mučilnica za delavstvo. Po teh utrdbah nastavlja kartel svoje poveljnike ali paše. Koder je ravnatelj previden in da zna gospodariti, se še ne občuti tako močno roka kartela. Vse drugače je pa v ljubljanski predilnici. Tu jei ravnatelj ali bolje rečeno paša Puringer, ki delavstvo s svojo neprevidnostjo in ošabnostjo muči na vse načine. Oglejmo si nekaj teh mučilnic. Kakor vidi g. Puringer pri delavcu par sivih kocin pod nosom ali pri delavki nekoliko od skrbi in truda pobeljenih las na glavi, mora takoj zapustiti tovarno, češ, da starih delavcev in delavk ni prevzel kartel. Delavstvu se utrgujejo plače kar na debelo, jne za 10 ali 20 vinarjev, celo več kot ena krona dnevno. G. Puringer, ali poznate zakon za varstvo delavk, posebno mladoletnih? Delavke se mučijo na vse načine. Kar je včasih marsikateri možki delavec težko vzdržal, mora sedaj narediti delavka. Na primer nositi na nosilnici zavitke bombaža (pakelce) po več kot sto kilogramov težke. Na kolodvoru in v tovarni morajo delavke stroje nakladati in skladati. Nekatere delavke nimajo po več dni dela, brez da bi se dala za to odškodnina. Saj ako ravnatelj ne da dela, tega ni vzrok delavka, da ne zasluži. Vse te in enake krivice se godijo delavstvu v ljubljanski predilnici pod vodstvom Puringerja. Mi pa radovedno vprašamo: Ali obrtna oblast nima za ljubljansko predilnico nobenih postav več? Ali se sme siliti delavke k opravilom, ki so še za moške delavce prenaporni? Ali se sme plača utrgovati, tako da delavstvo nima za vsakdanje potrebe? Že to, kar smo tu navedli, so tako kričeča dejstva, da bo treba delati na to, da delavstvo enkrat temeljito obračuna z Puringerjem in kartelom. Za to vojsko se je pa potreba pripra- viti, kakor se je pripravil kartel, z or-ganizacijo. Delavci in delavke, kdor še ni organiziran, naj ne zamudi časa! — Ravnatelju Puringerju pa svetujemo, da naj prične misliti, da je tudi delavec in delavka človek, ki zahteva pravico. G. Puringer, ako hočete, da vas ne bo pričelo učiti delavstvo delavnega reda, vam svetujemo, da ga poprej sami temeljito prečitate in proučite. Do takrat ko bodete znali delovni red in zakon v varstvo delavk na pamet, vam bomo dali še raznih nasvetov. Naučiti vas hočemo, kakšne pravice ima delavstvo in kakšne direktor ljubljanske predilnice ! Trst. Na shodu dne 25. maja tržaške skupine J. S. Z. je bilo nekaj članic narodne delavske organizacije. Med temi je bila tudi njih predsednica, katera je omenila, da takoj skliče za nedeljo shod tako, kakor je naredila naša skupina. Želimo jim takšnega uspeha, kot so ga imeli doslej, s plesom in s par praznimi besedami, pa po dveh mesecih je vse zaspalo, tako da od čez 100 vpisanih članic jih imajo še 15, od teh 7 redinih. Organizacija brez jasnih načel nima vztrajnosti, to se vidi pri N. D. O., pa vse drugače je v J. S. Z., katera ima jasno začrtan cilj in namen, koristi trpečega delavstva zaslanjati in braniti pred tlačitelji. Zato pa J. S. K. napreduje in bode napredovala, to nam priča nedeljski shod naše skupine. Sava. Strokovno društvo delavstva Kranjske industrijske družbe na Savi priredi dne 15. junija na dvorišču I. konsumnega društva javno tombolo, ki se preloži v slučaju slabega vremena na teden dni pozneje. Prosimo vse člane, naj za isto vsak po svoji moči delajo ali darujejo. Dobitki se hvaležno sprejemajo od prijateljev delavstva. Slavno občinstvo naj se pa iste v velikem številu udeleži. Morebitni čisti dobiček bo v prid podpornemu skladu, zato pričakujemo od vsakega, da stori po svoji moči v prid tombole. Odbor. Iz Idrije. Naš rudnik je zadnjih 15 let dobil hudega tekmeca v Italiji. Pridela in nekako porabi se letno na celem svetu okoli 40.000 meterskih stotov živega srebra. Od tega se v novejši dobi 10.000 meterskih stotov pridobi v Italiji, torej eno četrtino. V Almadenu na Španskem je še vedno največji rudnik, za njim je prej prišla Idrija, a sedaj so jo že izpodrinili naši sosedje na Laškem. Radi tega je tudi cena zadnje črsp bolj nizka. Rotšild si prizadeva, da bi nekako ohranil stalno ceno, a ker Italijani niso v njegovi zvezi, mu delajo konkurenco. Pri nas v Idriji se trudijo, da bi prihranili na materijalu, da bi običajni dobiček državi še vedno ostal. Pri novih pečeh se na kurjavi veliko prihrani. Prejšnja leta so napravili 4000 do 5000 meterskih stotov rude na leto, zadnji čas so poskočili na 8000 meterskih stotov in vendar se prav malo več potroši na kurjavi, četudi se še enkrat toliko več rude pridobi. Drugi rudniki imajo v žilah več srebra. Pri nas se že par let izkoplje nad 1 milijon meterskih stotov kamenja, a pridobi le 8000 met. stotov, tedaj niti 1% ne, temveč le 0'8% srebra in cinobra. Preračunali so, da bi bil lanski čisti dobiček le 28.000 kron, če bi bili po stari metodi žgali in pripravljali rudo. Zato vedno iščejo in študirajo, kako bi se dalo vse izpopolniti, da bi ne zaostajali za drugimi rudniki! Kakor že omenjeno, se jim je pri novih pečeh že posrečilo, da bolj prekuhajo kamenje, izsilijo iz njega srebro, zavarujejo, da se preveč drugam ne izhlapi in prištedijo na kurjavi. Idrija. Novo poglavje o »fehtariji«. Javni trgi, ceste in ulice so ponavadi občinska last in jih mora tudi občina popravljati; pri nas pa so javne vode in poti erarična last, katere tudi erar popravlja in nasipa (kako, ne bomo govorili), samo na levem bregu Nikove je od leta 1850. sem mestna občina sna-žila Rožno ulico, trg pred farno cerkvijo in cesto pred ljudsko šolo. Od leta 1912. je pa tudi ta dogovor, ki je obstajal 60 let med erarjem in občino, prenehal, ker se je erar bal, da slednjič tudi last, katero občina oskrbuje, nanjo ne preide. V tem slučaju bi moralo mesto samo skrbeti za Nikovo in ulice, in bi se je tudi prisililo, da bi svoje imetje bolje upravljalo, kakor dela dandanes erar z raznimi lesenimi mostovi, razdrtimi ograjami in zanemarjenimi nasadi. Kljub temu imamo leto za letom v našem mestnem proračunu kaj mastne številke za vzdrževanje raznih javnih potov in mostov; s tem denarjem so se popravljali oni objekti, ki so zadnjih 50 let nastali in niso erarična last, tudi občinska ne, temveč jih rabijo po-samezine soseke, ki so radi novih zgradb nastale, n. pr. Wolfovo predmestje, nova cesta v Grapi, kolovoz k sv. Antonu itd. Zgodi se pa tudi, da si razni gospodarji kar sredi parcele hišo postavijo in bi morali seveda tudi za dohod sami skrbeti, ker mesto nima pravice posameznikom * stopnice, steze in ograje popravljati. In tukaj se prične poglavje o f e h t a r i j i. Da si volilce zase pridobe, so svojčas liberalci vse mogoče in nemogoče stvari na občinske stroške popravljali, seveda samo lastnim pristašem; kjer je bil gospodar pristaš S. L. S., tam je imel pravico le od daleč gledati, še rogali so se mu, češ, pa bi z nami volil! To metodo so pa pričeli tudi sociji posnemati in v letošnjem proračunu so občini naprtili celo desettisočake v take namene. Vsled našega rekurza je pa jel deželni odbor poizvedovati za katere objekte bo mesto proračunano svoto rabilo. In ker v mestni pisarni, pri sestavi proračuna, sploh nobenih tozadevnih prošenj, projektov in stroškovnikov niso imeli, so pa letos meseca maja na vso naglico nekaj stroškovnikov naredili, a bili toliko površni, da so skupno svoto narejenih stroškovnikov v primeri s proračunom za celih 18.000 kron manjšo napravili, in s tem dokazali, da je proračun za to svoto prevelik, torej nepotreben, četudi so svojim pristašem dve tretjini projektiranih objektov na občinske stroške prisodili, dasi bi jih morali gospodarji sami napraviti, ker jih sami rabijo in so tudi njih privatna lastnina. Deželni odbor bo seveda imenovanih 18.000 kron in tudi vse nepotrebne stroškovnike črtal, ker nas ni nikakor volja, da bi se gospodje sociji tako na občinske stroške debelili, kakor se je na mo-kraške stroške posestnik lepe vile v Šiški, Anton Kristan odebelil. Pika! Idrija. Neki avser pri zunanjem stavbenem delu dela po svoje in trše delavcem akord, ki ga jim je določil njihov nadzornik sam. Sedaj naj to zadošča, če se pa še kak slučaj zgodi, bomo naznanili na merodajno mesto. »Zarja« se jezi, ker smo obsojali razsipnost mestne občine pri raznih podporah, in pravi, da bi radi oropali reveže prispevkov. Nas take opazke na račun revežev ne spravijo iz ravnotežja, ker se malokje tako za reveže skrbi kakor od raznih strani v Idriji. Zato pa danes še enkrat povemo, da v primeri z velikimi občinskimi dokladami, ogromno amortizacijo ih celim proračunom sploh, podpore in prispevki niso v nobenem pravem sorazmerju, ker se skoraj po vseh postavkah mestnega proračuna kažejo sledi raznih »nagrad, podpor« itd., sama f e h t a r i j a, ki v naših zadolženih razmerah ni prav nič umestna. Ali je morda prav, da je svoj čas v hiši št. 121 stanovala stranka, ki si je pozneje hišo zidala; ali je prav, da sprejema oče občinsko podporo za otroka, ki je brezplačno v Marijani-šču? To naj si zapomni »Zarja« in u b o ž n i in stavbni odsek, imen gg. dekana Arkota iji nadoskrbnika Vi-tovša naj pa ne zlorabljajo. Glede računov povemo tudi danes, da so površno sklenjeni in izgovori na tiskarno ne veljajo, ker se morajo tudi tiskovne pomote (kolikor jih je) pri krtačnem odtisku popraviti. Govoriti o tinto-mazih, klerikalnih funkcij onarjih, zadrugah in posojilnicah je pa uprav za »Zarjo« jako nevarno, ker je po Idriji »splošno znano«, kako sam general Tone Kristan o svojih sodrugih misli. Zato drugo pot raje molčite, ker številk, ki jih je »Naša Moč« navajala, z vso svojo gostobesednostjo ne morete izbrisati. Za one, ki hočejo v Ameriko. Marsikdo si predstavlja Ameriko kot raj ali obljubljeno deželo, kjer se zasluži velike vsote na dan z lahkoto in se pride do premoženja. Ne pomislijo pa taki ljudje, da s tako neumornim — rekli bi živinskim delom se tudi pri nas da mnogo več zaslužiti kot se ponavadi zasluži, ne da bi bilo treba iti na daljno in drago pot iz domovine od svojih sorodnikov. Kakšne so razmere v Ameriki, osvetljuje pismo nekega našega zaupnika iz Amerike, na katerega smo se. obrnili, da poizve za nekega izgubljenega družinskega očeta. To pismo med drugim navaja sledeče: »Navadno so taki izgubljeni ljudje bili pobiti v rudokopili ali pa šumah, kjer bivajo s tujimi narodnostmi skupaj, in ko ga doleti nesreča, nobeden ne ve, kam sporočiti in ga kar po domače pokopljejo. Potem se pa ne zmeni živa duša zajij. V tovarnah, če se ponesreči, ga kar meni nič tebi nič vržejo v ogenj, samo da oblasti in drugi ljudje ne zvedo, da se je kdo zopet v tej ali oni tovarni ponesrečil. Slišalo sc je že od več delavcev, da je kakšen težko ranjen kar izginil in ni nihče več slišal o njem.« Res je, da marsikdo prinese nekaj tisočakov iz Amerike, katere si je v potu obraza pristradal, res je pa tudi, da je Amerika za nas velika nesreča. Ponavadi izvabi ljudi v Ameriko’ po- hlep po bogastvu, včasih hrepenenje po prostosti, ker mu je pošteno življenje doma nadležno, največkrat ga pa prepode takega reveža dolgovi. Ubožec pa namesto, da bi uredil doma svoje zadeve, pusti vse v največjem neredu, ženo in otroke pa v največji bedi. Upniki planejo čez njegovo ostalo premoženje in v enem mesecu ima tak revež več škode, ki mu nastane vsled tožb in dražb kakor bo več let v Ameriki mogel pristradati. Ravno letos se je zopet odprl nov tok izseljencev. Vse dere v Ameriko, nihče se pa ne vpraša, ali bo mogel tudi iz Amerike nazaj. Tem povodom priporočamo onim našim bralcem, ki so se odločili iti v Ameriko ali pa sploh kamorkoli iz domačega kraja, naj se preje obrnejo na družbo Sv. Rafaela v Ljubljani, ki jim da brezplačen nasvet, ki jih bo mnogokrat obvaroval pred marsikaterimi neprilikami in jih predvsem obvaroval pred izkoriščanjem nekaterih agentov. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne. Z€NIT Tovarne za asbestškrlll ..ZEHIT družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 t M ut) m A A 7IRFRT mm H« lilUli 111, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo ievljev do-:: natega izdelka :: AteBSeBBSgg //—sr—7/—^—7/—vvi Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniijih cenah L Mikusch L»ub|iana- U. lUlAUJLUp Mestni trg St. 15. 3ogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. to I I F Mprfnl mubljhhh 1 . 1UU JU1 Mestni trg 18_ Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd. 3*redtiskanje in vtzenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Postrežba poštena in zanesljiva. Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufakturnl trgovini Janho Česnik (Pri CeSnlkul LJUBLJHim Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. O ‘F’ mm/: sl ba y 2806, 1:111 /6 Tovarniška znamka. — 92 — 7. tovarne umetnega gnojila (gnojnega prahu ali pudrete, gnojilne scalnične soli in dr.); 8. rokodelnice (manufakture) za strune iz črev; 9. prečiščalnice za rudninska olja; 10. tovarne krovne lepenke in krovne tlakovine; 11. zavodi za delanje in čiščenje črevnih strun; 12. varilnice za pokost (firnaž) in terpentin; 13. madilnice (močilnice) za lan in konoplj'o; 14. drobarnice; 15. stope ali mlini za zlati in srebni drobir; 16. steklarnice; 17. strojarnice in hranišča surovih kož; 18. tovarne za rožene gumbe; 19. sušilnice za hmelj z žveplom; 20. lesopojnice; 21. svečarnice; 22. belilnice za kosti; 23. varilnice za kosti; 24. stope in mlini za kosti; 25. žgalnice (palilnice) za kosti, tovarne špodija (koščene gari); 26. kotlarnice; 27. klejarnice (varilnice za klej ali lim); 28. naprave za delanje in hranjenje svečavnega plina; 29. talilnice (topilnice) za kovine, plavilnice in samokovi, kolikor pravica napravljati jih ne izvira iz podelitve rudnika; 30. tovarne za stroje; 31. oljarnice, tovarne za pokost in lak; 32. smolarnice, varilnice za asfalt (zemeljsko smolo) in kolomaz; 33. papirnice; 34. tovarne solne kisline; 35. tovarne soliterne kisline; 36. tovarne za salmijak; 37. smodilnice za volno in bombaž; 38. tovarne za žvepleno kislino; 39. klavnice in tovarne za krvno beljakovino ali albumin; 40. brzobelnice; 41. milarnice; 42. naprave za amalgamovanje zrcal; 43. kamenolomi (kamenarnice), opekarnice, apnenice in sad-rarnice (mavčnice), kolikor niso postransko delo kmetijstva, in če se — 89 — šanje, ali je smatrati koncesijonirano obrtno podjetje, kakor po tovarniško izvrševano, odloči naj se po predpisu (§ 1., alinea 6. Nadalje naj se pri takih obrtih, pri katerih se je ob podelitvi koncesije ozirati na krajevne razmere, zasliši poprej' občina, v kateri je obrt. S predpisi § 28 a se daje obrtnim zadrugam važna pravica, katere poprej niso imele, da mora namreč obrtna oblast zadrugo obvestiti o vloženi prošnji za koncesijo in dati zadruginemu zastopstvu priliko, prepričati se o prosilčevih dokazilih, ki so potrebna za dosego koncesije. Pri takih obrtih, pri katerih pride v poštev krajevna potreba prebivalstva, mora obrtna oblast poizvedeti tudi za mnenje občine, predno podeli zaprošeno koncesijo. § 24. Pridržek. Trgovinski minister, sporazumno z ministrstvom za notranje stvari, je pooblaščen, da zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico, zadružne zveze, kjer obstoje, in prizadete zadruge, do zakonite ure-ditve podvrže koncesiji tudi še posamezne druge, v tem poglavju ne naštete obrte, splošno ali pa za določene okraje, ako to javni oziri nujno zahtevajo. V ta ukaz se morejo sprejeti določila, kaka osebna in strokovna usposobljenost se zahteva od tistega, ki se poganja za koncesijo, kako mora biti stojališče in obratovališče, nadalje določila o načinu, obsegu in pogojih obrtovanja. Zlasti se more določiti, v koliko je prepovedano izvrševanje po zakupnikih ali namestnikih, ali proglasiti, da ni dopuščeno izvrševati obenem druge obrte. Nadalje se morejo izdati določila o dolžnosti, da se pišejo posebne knjige in izkazi, določila o tem, da je posebna obrtno-policijska uredba prL-pustna, o upoštevanju krajevne potrebe in o instanci, ki podeljuje koncesije. Enako se morejo posamezni, sedaj koncesijonirani obrti oprostiti od tega, da bi se zanje zahtevala koncesija, ako izpremenjene razmere pokažejo, da je to dopustno, in če se tudi sme ukazati, da so vse druge osebe izključene od izvrševanja istega obrta v tistih krajih, kjer je oblastvo v korist prometa za določena opravila in dela, katera potrebujejo posebnega javnjega zaupanja, nastavilo in zapriseglo določene osebe. Dopuščani obrti so našteti v § 15. Toda trgovinski minister more za koncesionirane proglasiti še druge obrte, za katere sedanji Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladni čaj-zajtrkl Vvll 50% prihranka in okusen zajtrk, južlnal doselili ! žeio oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladile kave, pijejo sladni £a|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnltl je vedno bolj priljubljen. Povsod */< kg zavoj 60 vin. 111(11« I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavoicv lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le- 7alvs«rlol karne Tmk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. KM, LUrdVJK! Josefstiidterstrasse štev.25, Kadetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj navedenih tvrdk Trnkoczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn.h oseb. f&Saini/ti, •> esknwriko 'pUaHtn telijo eiobrv. po evru' in umeetl/UHTpotovali na/ sv obrnejo ^inionlFdfineteten fcSjul^and ZttblodvorsAe ulic*20. 1ŠHknwsthaiftpasniia AjpMhrapIačnff. PD D m IFf LiublJ'ana 1K| r. IHJLli Stari trii št.9. Izprašani optik.---------------------- Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Nafvečil optični zavod. Prvi spe-clallst za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -čno po naročilu in zdravniških predpisih. — Nadalje pripbro-čam svo-jo veliko izbiro Strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine In srebrnine. Zahtevajte cenik. Lekarno „Pri kroni" Mr. pil a. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo sc sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica ;ov. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepil