£>tcv. 48.
V Ljubljani, sobota dne 17. februarja 1912.
Leto l.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
rimlkih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ »pravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na #om K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno T. 10'— četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se *	pošilja	upravništvu.	*
‘	Telefon	fctevilka 118,	»
Eden naših najvažnejših kulturnih činiteljev.
Vesel in značilen pojav slovenskega naprednega gibanja moramo zabeležiti, ako pomislimo, da je pričela »Svobodna Misel« letos svoj peti letnik. S sramotenjem, pljuvanjem, z Pridigami, rožnimi venci, z pastirskimi listi in brezmejnim obrekovanjem in denuncijantstvom so se zagnali klerikalci pred petimi leti v list in mlade može, ki so se drznili s tako vnebovpi-.iočo nezaslišanostjo na dan. Svob. Misel pa je rastla, se množila, zbirala somišljenike in raz-širjevala prosveto, dosledno, brezpogojno in mirno.
Z špijonažo in zahrbtnostjo je hodila vsa armada fajmoštrov na lov in res se je posrečilo klerikalni strahovladi potom materijelne nasilnosti odvrniti toliko naročnikov, da je moral list za kratko dobo prenehati. Četrti letnik se je dopolnil, tako. da naročniki niso bili na izgubi in ako bode slovensko občinstvo hotelo in to revijo, edino te vrste na Slovenskem, pridno naročevalo, se zna vzdržati, povečati in postati jeden najmočnejših kulturnih činite-Uev v naših poklerikaljenih pokrajinah. Le zelo majhen del naprednega občinstva ve morda natanko, kaj da je prava svobodomiselna naprednost, kakšni so njeni cilji, njena sredstva in njene vodilne ideje. Časopisom vsled nepretrganega političnega gradiva v tem oziru nedo-staje gradiva, drugih popularno pisanih peri-jodičnih publikacij pa nimamo, ki bi mogle sistematično in podrobno seznanjati slovensko zavedno ljudstvo z idejnim programom kul-turno-političnega napredka in z verskim vprašanjem, ki mora igrati pri nas glavno vlogo, kajti verstvo je vendar ono sredstvo, z prera-čunjeno zlorabo, katerega je edino mogoče, da se vzdrži na površju klerikalna vsemogočnost. Zato je Svobodna Misel eminentnega pomena za vso slovensko bodočnost.
Uvodni članek ravno izišle prve številke petega letnika povdarja to s kratko skiciranimi perspektivami našega obrambnega boja in kul-turno-političnih eksistenčnih pogojev. V kratkih besedah nam pove uvodnik obširno zasnovan program Svobodne Misli, ki hoče odkrito in brez obzira na malenkostne naše domače ozkoprsnosti bičati vse od ultramontanske politike zakrivljeno nazadnjaštvo, odpirati z poučnimi. zgodovinskimi, versko - kritičnimi, gospodarskimi članki in referati našemu človeku oči in pripravljati s skromnim svojim prizadevanjem tla za lepšo slovensko kulturno in neodvisno duševno življenje.
Težko je najti spis, ki bi razmotrival versko vprašanje naših dnij v kratki, jedrnati besedi bolj poljudno in znanstveno obenem, bolj aktualno in jasno, ko spis F. V. Krejčija: Verstvo in moderni ideal človeka. Saj nikjer ne vlada tako gorostasna zmedenost, nejasnost in nepoučenost, kakor ravno glede vprašanja, kaj le verstvo in kaj ni verstvo in ravno v tem oziru skušajo klerikalci izrabiti našo neprogra-matično versko-zgodovinsko izobrazbo za ne-čuvena obrekovanja, mistifikacije itd. Dokler nismo na jasnem, kaj da je pravzaprav verstvo. kakšno je njegovo bistvo, njegov postanek in njegovi življenski pogoji, dokler ne spoznamo vse psihološke in politično-gospodarske vezi, ki obstojajo in morajo obstojati med verstvom in klerikalizmom, tako dolgo ne moremo reči, da smo se v istini otresli cerkvenega
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Bej mu je prigovarjal, češ, naj pove, opozo-rivši ga na hude posledice, ako bi molčal, toda doktor je že gledal mirno kot človek, ki je že Povedal vse, kar je imel povedati.
»Ne poveš?«
»Vsem sem že povedal.«
»Ker je tako, čelebi, pa ostaneš to noč naš gost. Odpeljite čelebija v ječo«, zapove bej strogo. Doktor odide obremenjen s tožbo, katere ni niogel ovreči, kajti kakor je dejal sam, on nikakor ni mogel izdati, kje je bil včeraj ob tretji uri.
VI.
Pismo.
Marko je slabo spal. Večerni dogodki so ga Pripravili ob duševni mir. Poprej nego običajno ie odšel z doma na Ravo v Gantovo kavarno, kavarnar je šele ravnokar odprl kavarno in zakuril. Marko je bil njegov prvi gost. Kavarnarji so običajno zgovorni ljudje in Ganko je po nekaterih običajnih nasmeških, ukradenih ob času, Ko je Marku prodajal kavo hitel mu praviti, kaj se je pripetilo doktorju v Petkomčevi ulici, pri čemur ni pozabil osoliti svoje pripovedovanje s eelo ploho divjih, neosnovanih anekdot. Oanko Je pripovedoval vneto. Sploh nesreča drugih zbuja v malih dušah trojne občutke: prvič: ob-
jerobstva in da smo prosvitljeni ljudje XX. stoletja.
Najznamenitejši in najaktualnejši članek pa je oni, ki govori o finančnih kulisah klerikalizma in ki je le začetek cele serije tozadevnih člankov, ki jih obljublja prva številka Svob. Misli. Članek razpravlja o državnem proračunu za 1. 1912 v kolikor se tiče slovenskih klerikalcev ne le na Kranjskem, ampak tudi v sosednih slovenskih pokrajinah. Lasje se ježijo slovenskemu čitalcu, ko gleda črno na belem te zelo okrogle in rejene številke o podporah, dokladah, priplačilih, potrebščinah, pavšalih, darovih, milodarih, provizijah in donosih, ki jih je naklonila očetovsko darežljiva vlada klerikalizmu na Slovenskem in ako se on obenem spomni, da mora odpreti tudi on, skromni davkoplačevalec, ki vzdržuje z veliko težavo svojo družino, svojo denarnico v fiksno določenih terminih in prispevati za vladno darežljivost napram propagatorjem nekulture in nazadnja-štva. Da, zelo hvalevredno je od pisatelja, da pomaga izvedeti našemu neinformiranemu človeku o financah teh mnogih samostanov, semenišč in zavodov, ki so nam dan na dan pred očmi z lepim zgledom nedosegljive lenosti in infernalne politične zahrbtnosti obenem in ki skrivajo vire svojih dohodkov ko luna svojo obratno stran. Malokateremu so znane v številkah domene, gozdovi in polja verskega fonda, njih dohodki in stroški in njih gospodar-sko-politični pomen za naše ekonomično življenje, kar vse podaja članek v Svobodni Misli. Za shode, predavanja in konference zna izkazati članek in njegovo nadaljevanje v prihodnjih številkah tega letnika zelo dobro službo marsikomu, kdor ni v srečni posesti državnih (težko dosegljivih) proračunov in ogromnega statističnega, zelo raztrošenega gradiva, ki na Slovenskem ni nikjer v večjem obsegu vsakomur na razpolago. G. Ignotus, avtor člankove serije bo storil s tem vsemu prosvetnemu delovanju neprecenljivo uslugo.
Veliko obeta tudi serija člankov o »Razlagi avstrijskega zakonskega prava in težnjah po njegovi reformi,« ki jih je spisal češki Th. Ostry; saj je avstrijsko zakonsko pravo tako zavozljano, da si navaden človek brez juridič-ne izobrazbe že ne ve brez advokata nikamor ganiti in težnje po njegovi reformi so tako u-pravičene in potrebne, da more postati nevednost v tej zadevi usodepolno ne samo za posameznika in njegove svojce temveč tudi za zelo velike skupine. Avtor razpravlja v pripro-sti besedi o zakonskem pravu starih narodov in o postanku cerkvene poroke v srednjem veku in hoče podati v nadaljnih številkah z jedrnato razlago najglavnejše predpise našega zakonskega prava in očrtati ideje, ki zahtevajo v sodobnem času nujno reformo.
N. V. Sweringenov članek stavlja čitalca pred težko vprašanje, »Ktera biblija je prava?« kajti njih število je veliko in vsaka hoče imeti prednost edine upravičenosti in največje starosti. vsaka hoče biti božje razodetje, tako da ne vemo najti kriterija, s pomočjo katerega bi mogli dati prednost tej ali drugi izdaji versko-bajeslovne modrosti.
Revijo zaključujejo bogate in informativne novice pod rubrikami »Svobodomiselno gibanje«, »Raznoterosti« in »Književnost«.
Kakor iz navedenega razvidno. Svobodna Misel ni glasilo kakšnega ekskluzivističnega prostozidarskega krožka z tajnimi nameni, kakor to trobijo duhovščina in nepoučeni ljudje, temveč popularno pisana kulturna revija z jas-
čudovanje, vdrugič: notranjo zadovoljnost, da se to ni navalilo na tvojo glavo in tretjič: škodoželjnost. Takšne temne nagone skriva v svojem krilu človeška narava. Kar se pa tiče Ganka je imel on za to še važnejši vzrok, da doktorju ni bil naklonjen; tp si je bil namreč predrznil zbrisati mu iz računa dvanajst sku-delic kave za eden obisk. Tega mu Oanko nikakor ni mogel odpustiti.
Marko se vsled začudenja ni mogel niti zbrilitati. Zvečer je bil govoril z doktorjem, toda niti z njegovega lica. niti z razgovora ni mogel posneti ničesar takšneg izvanrednega. A vrhu tega doktor kaj takega niti ne bi skrival pred njim.
Med tem se prikaže v kavarni onbaši, od katerega je Marko kmalu poizvedel resnico. Videl je da je doktor postal žrtva grozne pomote od strani redarstva, toda obenem je izvedel tudi to, da je Kraljič ušel njegovini zankam. Notranja radost mu je osvetlila lice. O-brnivši se k on-bašiju je dejal: »Svojo glavo stavim, da je doktor nedolžen.«
»Bog daj!« odvrne on-baši. toda ne vem kako se bo mogel opravičiti.«
»On se bo mogel, če ga le preveč ne bodo mučili. Kedaj pride bej v konak?«
»Črez eno uro; on pride zgodaj.«
»Doktorja izpustite, jaz hočem biti porok zanj; zastavim hišo in otroke. On je nedolžen.«
On-baši ga začudeno pogleda.
»Poroka ni treba, že so ga odpeljali.«
»Kedaj? Kam? zakliče Marko.
«Še v tej noči smo ga odpeljali v R. v spremstvu vojakov.«
V Marku zagori jeza, katere ni mogel skrivati.
On-baši, ki ga je spoštoval, mu de s prijateljsko naklonjenim glasom: »Marko čorba-
nimi cilji, odkritim nastopom in vsem razum Ijivimi idejami. Priporočamo io vsem napred' njakom najtopleje.
Kranjski deželni zbor.
Seja z dne 16. februarja 1912.
Ob enajstih otvori deželni glavar dr. Šušteršič sejo. Nato se spominja stoje v daljšem govoru diamantne poroke nadvojvode Rainerja in nadvojvodinje Marije ter si izprosi dovoljenje zbornice, da čestita v imenu Kranjske dežele nadvojvodu, čemur zbornica živahno pritrdi.
Na deželnega glavarja je vložena interpelacija posl. Demšarja in tovarišev glede ži-vinozdravniškega tečaja na Vrhniki.
Interpelaciji odgovarja posl. Barbo.
Navedbe v interpelaciji so resnične. Zivi-nozdravnik g. Turk je odložil vodstvo tečaja vsled izjave poljedelskega ministra Brafa in vsled poziva Zveze živinozdravnikov na Dunaju ter društva slovenskih veterinarcev na Dunaju. Govornik se na to peča s temi izjavami. Pravi, da se je oziral poljedelski minister Braf samo na slične državne tečaje, da je torej njegova izjava za deželni zbor brezpredmetna (!) — Zveza avstrijskih veterinarcev pa izjavlja, da bo. ker ni živinozdravniške ka-more, ki bi varovala stanovski interes, zahtevala pri rektoratu, ki tudi obsoja take tečaje, da se voditelju takega tečaja odvzame živino-zdravniška diploma.
Posl. Pogačnik: Škandal!
Posl. Pegan: Drž. pravdništvu se naj odstopi spis.
(Veliko ogorčenje pri poslancih S. L. S. in pri Nemcih.)
Nato prebere dopis slovenskih veterinarcev, ki je našim čitateljem že znan. Med branjem dopisa so delali poslanci levice nepretrgoma medklice, kot: Kaj pa te to briga; štipendije jim vzemimo; nesramnost, predrznost in potem so prišle zopet štipendije na vrsto in tako so se nadaljevali medklici. — Govornik je mnenja, da se ne sme ozirati dež. odbor na take izjave, ampak da mora nadaljevati zapo-četo delo. Posledice dopisov bodo morebiti drugačne, kot si pa žele veterinarci. Dosedai da je dežela zadostno podpirala veterinarce, katera podpora se naj sedaj, vsled tega nastopa črta. (Odobravanje posl. S. L. S.) — Tečaj se bo nadaljeval, če pa ne bo dosegel zadovoljive višine, je pa to krivda živinozdravnikov.
Posl. Demšar predlaga, da se otvori o interpelaciji debata. — Sprejeto.
Govori posl. Demšar.
Klic: Skrtači jih!
Večja naobrazba kmetov v živinozdrav-ništvu je potrebna in zato vztraja na tem, da se osnuje živinozdravniški tečaj. — Nekateri živinozdravnikj pa da nimajo nobenega srca za kmeta, niso samaritani. Če so mogoče pod-kovske šole, tudi taki tečaji ne morejo pospeševati mazaštva. Kontra govorniki so naglašali, da se mora s tem razviti mazaštvo, istega mnenja je tudi vlada, ki je pod vplivom nekaterih živinozdravnikov, (Zajc: Pavlin), kar se pa mora odpraviti in doseči tudi od vlade boljši sprejem. — Govornik stavi resolucijo:
Deželni odbor se pozivlje. da z vsemi sredstvi sklep deželnega zbora glede živino-zdravniškega pomočniškega tečaja na Vrhniki izvrši in se mu dajo v tem oziru vsa potrebna pooblastila.
dži, bolje napravite, ako se ne vmešavate v to kočljivo zadevo. Ali vam je treba tega? V teh časih nihče nikogar ne pozna.«
Po teh besedah on-baši izpije kavo in reče:
»Tudi jaz čez pol ure odrinem z bejevim pismom, kjer so priložena tudi popihovalna pisma doktorjeva. Če me vprašaš, pa ti povem, da le ta imajo važnost in te ga tudi ugonobe... Zakaj to drugo, ranitev Osmana, tako se nam zdi, ni zakrivil doktor... in zgodila se je pomota od naše strani. To se tudi pozna na rani. Sicer pa je to zadeva predpostavljenih ... Ganko, daj mi kos nepotrebnega papirja, da zavijem vanj pismo, da se mi ne poškoduje.«
Pri teh besedah izvleče iz nedrij velik ovitek z rudečim pečatom in ga zavije v papir, ki mu ga poda kavarnar. Ko še pokadi eno smodko, on-baši pozdravi Marka in odide.
Marko ostane globoko zamišljen na svojem mestu. Kavarnar. obrnjen s hrbtom proti njemu je že umival glavo* Petku Buzunjaku. Marko vstane in odide.
»Dobro se imejte, Marko! Čemu hitite tako urno?« kriči za njim brivec, ko drgne obraz ubogemu Buzunjaku z belimi milnatimi penami. »Ali se hoče zares potegniti za doktorja? Kar si kdo skuha, naj tudi poje. Čemu ne pridejo in ne umijejo baj Petka Buzunjaka? Kaj porečeš na to, Buzunjak?«
S peno pokrita glava je nekaj zamomljala, kar se pa ni moglo razumeti. Kmalu na to je brivec Buzunjaka umil, drgnil mu glavo in lice z obrisačo dvomljive čistote in mu nudil počeno zrcalo ter rekel: na zdravje!
*	Na vzhodu je kavarnar ob enem tudi brivec. V sobi, kjer te brijejo, ti postrežejo tudi
s črno kavo.
Posamezna številka 6 vinarjev,
:tt	Uredništvo in npravniitvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica it C
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana plNM se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oghtf# se plača: petit vrsta 15 ▼, osmrtnice, poslana 6 zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašaq]a p*» n:	pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. 0'
:r.	Telefon številka 118.	•
Posl. Galle se strinja z resolucijo, ki se sprejme.
Deželni glavar naznani, da mora glasom § 23. opravilnika vrniti interpelacijo posl. dr. Trillerja in tovarišev, ker da obsega osebno žalitev. (Interpelacija se tiče gerenta Oražma, ki se mu je pred sodiščem dokazalo, da je nepošteno ravnal kot občinski gerent in zato vprašujejo podpisani poslanci dež. predsednika. kaj hoče v tem oziru ukreniti.)
Dr. Triller ugqvarja. v
Glavar se zopet razburi in kliče dr. Trillerja k redu. ,
Nato prebere dež. glavar nujni predlog posl. dr. Pegana glede kazenskega preganjanja dveh deželnih uradnikov, ki sta prišla vsled izpolnjevanja svojih uradnih dolžnosti v kazensko preiskavo.
Deželni glavar odredi o tem predlogu, ker gre za varstvo deželne avtonomije takojšnjo razpravo.
Predlog utemeljuje dr. Pegan.
Govornik razloži ves položaj. Lani je prišel od županstva iz Prečne gospod, ki ga je naprosil za glasovnice. Kot referent sem ukazal uradniku, da mu jih izroči. Tako dela tudi deželna vlada, ki je dala vsem strankam glasovnice. (Tavčar:	Da, ali vsem.) Sedaj
sta pa ta dva uradnika v preiskavi, dasiravno sta le vršila ukaz dež. odbornika, kot to zahteva službena pragmatika. Če ne odgovorimo na ta slučaj, bo trpela tudi disciplina. Preganjanje izvira samo iz jeze volilnega komisarja, ker mu je nekdo vled lastne krivde zamešal volilne akte. Deželni zbor mora tu protestirati, ker ne gre. da bi bil vsakemu biriču odgovoren. Čestita deželnemu predsedniku, ker ne spada pod okrožje novomeškega sodišča, ker bi bil tudi preganjan, ker je dal strankam na razpolago glasovnice. (Veselost.)
Radi obrambe deželne avtonomije prekine glavar sejo, da more ustavni odsek takoj zborovati. iPri obravnavi mestne avtonomije niso gospodje tako hitri.)
Ko se seja zopet otvori, naznani dr. Pegan sklep ustavnega odseka.
G. deželnega glavarja se naproša, da od c. kr. okrožne sod. v Novemmestu rekvirira kazenska spisa zoper omenjena dva uradnika deželnega odbora in jih odda ustavnemu odseku v vpogled, da na tej podlagi stori svoje sklepe.
Sprejeto soglasno.
Nujne predloge so dalje vložili poslanci:
dr. Pegan gleda sladkornega podkartela desetih ljubljanskih trgovcev;
baron Apfaltern radi kamniške železnice s Štajersko.
Dr. Lampe in dr. Pegan odgovarjata nato na razne interpelacije.
Slede poročila odsekov.
Za kmetijski odsek poroča posl. Lavrenčič o zgradbi hudournikov na vipavskem o-zemlju. Zakonski načrt priporoča tudi poslanec Perhavc, nakar se zakonski načrt sprejme.
Posl. Lavrenčič poroča o samostalnem predlogu poslanca Gangla glede na pospeševanje kmetijskega pouka po ljudskih šolah in predlaga, naj se predlog izroči deželnemu odboru.
Posl. Gangl utemeljuje na kratko svoj predlog in stavi v izpopolnitev še dve resoluciji:
1. C. kr. deželna vlada se poživlja, da čim-prej izvede reorganizacijo učiteljišč v modernem, sedanjim vsestranskim zahtevam in
Ganko. hoteč umazano vodo zliti na ulico, sreča pri vratih baj Marka.
»Pozabil sem tobačnico,« reče in urno stopi k »zofi«, kjer je ta ležala.
Buzunjak v tem hipu položi groš na zrcalo in odide. Ganko se vrne.
»A brat Ganko, povej mi, koliko sem ti dolžan? Saj veš, da ti plačujem na koncu meseca,« reče Marko.
Ganko pokaže s prstom na strop, kjer je bilo vse polno črt, narejenih s kredo: tu, glej, je knjiga; preštej in plačaj.«
»Nu, saj moje ime ni zapisano?«
Jaz tako vodim račune, a la franga*.
»Ti s takšnimi registri kmalu dospeš na boben, Ganko«. se je šalil Marko ter izvlekel mošnjiček. Brat. poglej vendar, oni pa je tu pustil pismo, je dodal ter pokazal na polico.
»Kaj, pismo on-bašija?« zakliče Ganko začuden, zroč na Marka, kakor bi ga hotel vprašati, kaj misli.
»Pošlji, pošlji mu ga čim poprej!« ga je silil Marko nejevoljen; »tu imaš svojih osem in dvajset grošev in rup**, obral si me, brate, obral! — Ganko je izbulil oči, momljajoč: »čuden človek je ta> baj Marko. Zastavi hišo za tega medvedarja. a ne vrže tega pisma v ogenj. Le en trenotek, in bilo bi po vsem ...
Med tem pridejo novi gostje in kavarna se kmalu napolni z dimom in govorico o doktorjevi nezgodi.
*	To je na francoski, ali prav za prav evropejski način.
** Groš ali po turški piaster, okolo 20 vinarjev; rupa je četrtina groša, okolo pet vinarjev.
(Dalje.)
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
smotrom odgovarjajočem smislu. — 2. C. kr. vlada se poživlja, naj uvede stalne vsakoletne kmetijsko-nadaljevalne tečaje za ljudskošolske učitelje, da se ti usposobijo za voditelje, oziroma učitelje kmetijskih nadaljevalnih tečajev za kinetiško mladino. (Se sprejme.)
Za upravni odsek poroča posl. Hladnik o prošnji protialkoholne zveze za izdatno pomoč in sploh za podpiranje protialkoholnega gibanja. — Poročevalec utemeljuje to v daljšem govoru. — Posl. Žitnik pozdravlja predlog, o-pozarja pa, da pravni del zahtevanih izpre-memb spada pod kompetenco vlade. Denarna podpora se naj nakaže na ta način, da se pokupi za šole več knjig »Učitelj v boju z alkoholizmom«.
Posl. dr. Krek pravi, da ne morejo deželni zastopi ničesar doseči v protialkoholnem gibanju, kateremu se vse upira. Poleg tega je pa tudi država in dežela za alkoholizem, ker edina zarja naših slabih financ je rudeči nos našega šnopsarja. Bo pa vseeno glasoval za odsekov predlog in sicer radi strankarske discipline. da ne oznevolji predlagatelja in ker ve, da je vse zaman. Upa pa na bodočo generacijo, da bo imela toliko sile in se uprla alkoholizmu. (Predlog odseka se na to sprejme.)
Slede ostala poročila odsekov, ki se sprejmejo brez debate, nakar sledi obravnava obeh nujnih predlogov.
Nujni predlog glede
sladkornega podkartela ljubljanskih trgovcev.
Si
Nujndst utemeljuje posl. Pegan. Vsak preganja danes draginjo na drug način, samo sladkorni kartel jo zvišuje. — V Ljubljani se je ustanovil sladkorni kartel, ki ima danes izključno dobavno pravico za Kranjsko. Da mu služi ta dobavna pravica samo za zvišanje cen je tudi gotovo. Govornik natančno razloži vse manipulacije podkartela, kako narediti čim večji dobiček na škodo konsumentov, malih trgovcev in trg. potnikov. Na podlagi teh manipulacij se je zvišal zaslužek kartela za skoro K 600.000, kar bodo vse morali plačati ubogi kon-sumenti.
Proti takim izrastkom gospodarstva mora zbornica nastopiti. Prosi, da se nujnost sprejme.
Nujnost se na to pripozna predlogu z vsemi glasovi.
Nujni predlog za podaljšanje kamniške železnice na Štajersko utemeljuje
baron Apfaltern.
Najprvo poda kratko zgodovino železniških projektov, ki ne morejo na Kranjskem nikdar postati meso in kri. Kranjska je z železnicami premalo preskrbljena. Turska železnica, namenjena Alpskim deželam in za katero zahtevajo sedaj kompenzacij, je darilo sudetskim deželam in Primorju, ki imajo sedaj najidealnejšo zvezo. Skrajni čas pa je, da bi mi še vedno plačevali kompenzacije za železnice, od katerih nimamo ničesar. — Nujno potrebna je za nas poleg mnogih drugih prog, tudi proga iz Kamnika na Štajersko. To naj bo naša kompenzacija. — (Veliko odobravanje.)
Nujnost soglasno priznana.
Nato zaključi deželni glavar, ko je še napovedal dnevni red prihodnje seje ob pol petih sejo.
Prihodnja seja v četrtek ob desetih dop.
SPLOŠNI PREGLED.
Avstrijsko zunanje ministrstvo. Grof Aeh-renthal leži na smrtni postelji, zdravniki so prepričani o katastrofi, v Ballhausu pa se bije že skrit a oster boj za njegovo nasledstvo. Ne bo sicer lepa in prijetna dedščina, ki jo zapusti grof Aehrenthal, a toliko lepše mesto je, zato pa je ta boj. Pred par dnevi je bil najresnejši kompetent sedanji skupni finančni minister Bu-rian, toda njegova politika — zlasti jugoslovanska — ni posebno ugajala merodajnim krofom, ker minister Burian je bil oni, ki je za časa avstro-srbskega konflikta z vsem svojim vplivom preprečil tak veleizdajalski proces proti Srbom v Bosni in Hercegovini, ka-koršnega je insceniral Rauch na Hrvaškem. To se mu je precej zamerilo, zato pa je postala njegova kandidatura precej neizgledna. Kot najresnejši kandidat pride sedaj v poštev grof Berchtold, ki že dalje časa velja kot Aehrentha-lov naslednik, in pa grof Szeczen. Z ozirom na kritični položaj na Ogrskem pa stopa zopet v ospredje oseba ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena Hedervaryja. Njegovo stlišče na Ogrskem je jako omajano in le vprašanje časa je, koliko časa bo še mogel opravljati svoje posle, zato pa promoveatur ut amo-veatur! Kdo bo pa v resnici prevzel zavoženo politiško dedščino grofa Aehrenthala je danes za gotovo še nemogoče trditi, ker kandidatov je toliko, da izbera ne bo preveč lahka. Vprašanje nastane samo, kako smer zavzame po Aehrenthalu avstrijska zunanja politika. Aeh-renthalova politika je krenila šele v zadnjem času in to od poslanskega dogovora v realnejšo smer; ko je nastala govorica o Aehrenthalo-vem odhodu, se je iz merodajnih krogov trdilo, da se tudi v tem slučaju ne spremeni smer zunanje politike; ni se pa reklo katere, ali one zavožene politike, ki jo je Aehrenthal zasledoval v začetku svojega ministrovanja, ali pa one, ki ji ji je šele nakazal smer. Ni važna toliko oseba nositelja, kakor smer njegove politike in njegovih zvez.
Položaj na Ogrskem. Khuen se je vrnil v Budimpešto in v ogrskem zboru govoril o svojih pogajanjih na Dunaju, njegovo poročilo pa je zadovoljilo le vladno stranko. Khuen se je sicer pogajal z voditelji opozicije Justhom in Kossuthom, toda strogo zaupno. Vendar je razopolženje v opoziciji splošno za najostrejši boj proti brambni predlogi v sedanji obliki tudi z dunajskimi koncesijami. Ker je Khuen izjavil, da se na brambni reformi ne da sedaj izpremeniti niti ena točka več, je naloga parlamenta jako enostavna, rešiti mora predlogo tako, kakor jo predloži vlada; Justh pa izjavlja, da so vojaške koncesije brezpomembne.
Pa tudi glede drugih zahtev opozicije, zlasti glede volilne reforme ne nudi vlada nikakih garancij. Vse to je Justhovo stranko privelo do sklepa, da zavrne vse predloge ministrskega predsednika. V istem času pa, ko je v ogrskem državnem zboru Khuen govoril, da mora biti brambna reforma rešena enkrat za vselej, da to ne sme biti nikak provizorij, poroča se iz avstrijskih vladnih krogov, da tu prevladuje mnenje, kako naj bi se odgodilo vprašanje definitivne rešitve brambne reforme, ter se za ta čas pomagalo s provizorijem. Z ozirom na nesoglasje med mnenjem Khuena in avstrijske vlade v ti točki se razlaga položaj tako, da je Khuen govoril le za svojo osebo, ne pa za osebo svojega naslednika, ki stoji tako-rekoč že pred vrati. Ogrski državni zbor je odgoden do pondeljka, takrat se pa tudi odloči njegova usoda. Vprašanje je samo: ali odstopi Khuen ali vlada razpusti parlament, ali pa se zgodi oboje, kar je še najbolj verjetno. Vladna stranka dela je imela včerajsvojo konferenco, na kateri se je razpravljalo o položaju, govoril je tudi ministrski predsednik Khuen, vendar se je izogibal vseh političnih Vprašanj in govoril le o zaupanju svoje stranke. Da se pa smatra položaj tudi v vladnih krogih kot skrano resen, dokazuje že dejstvo, da se je začela vladna stranka pripravljati z vso energijo na nove volitve, ker drugače ne vidi izhoda iz sedanjega položaja.
DNEVNI PREGLED.
Kranjski deželni zbor se zaključi, kakor poročajo listi, prihodnji četrtek.
Profesor Drmastija — kandidat za Belo-krajino. Klerikalci imajo med^seboj le par sposobnejših ljudi. Razven dr. Šušteršiča, Kreka in Lampeta ni med njimi nikogar, ki bi kaj pomenil. Vsi drugi klerikalni politiki so čisto navadne marijonete zgoraj imenovanih gospodov. Čim večji kimovec pa je kdo, tem bolj je priljubljen. tem bolj je upoštevan. Količkaj samostojnih ljudi se vostvo stranke pač neznansko boji. Edini poslanec, ki je . imel med klerikalci pogum v obraz jim povedati, kar jim gre, je bil bivši poslanec Mandelj. Kakšna usoda ga je doletela vsi vemo. Ker je govoril resnico, ker se je potegoval za pošteno politiko moral je odložiti mandat. Drugače bi moral molčati. Klerikalna stranka pa ima tudi nekaj naraščaja, s katerim pa ni prav nič zadovoljna. Kar je neakademikov, pa naj so to že kmetje, delavci, obrtniki, trgovci, uradniki, ali kdo drugi itak ne pridejo pri važnejših mestih v poštev. Le tisti je mož, za katerega glasuje duhovščina. ki ima v klerikalni stranki prvo in zadnjo besedo. Med akademičnim naraščajem imajo klerikalci pa zelo žalostne figure. So to večinoma ljudje brez idealov, brez inteligence in brez smisla za resno, težavno delo. Samo tipi izrazovitih koritarjev. Eden najslabših in naj-nesposobnejših klerikalcev pa je nek Drma-stja, ki se dela za »profesorja«, dasi ga c. kr. naučno ministrstvo vslcd neusposobljenosti ni hotelo potrditi niti za suplenta na trgovski šoli. Sedaj se čuje, da hočejo klerikalci tega človeka usiliti za deželnozborskega kandidata
—	Belokranjcem. Večjega razžaljenja za Be-lokrajino si klerikalci niso mogli izmisliti kot so si ga s to kandidaturo.
Belokranjski poslanec Matjašič je včeraj govoril v deželnem zboru. Toda žalosten je bil pogled nanj. Krog in krog njega vse klopi prazne. Še večina klerikalnih poslancev je ob njegovem govoru zbežala iz zbornice. Le zadaj v kotu je zdehalo par poslancev S. L. S. Če kdaj je včeraj lahko uvidel poslanec Matjašič, kako prezirajo merodajni gospodje S. L. S. kmetske zastopnike in kako malo se brigajo za to, kaj govori poslanec Belokrajine v deželnem zboru. Matjašiča je bilo lahko strah tako osamljen je govoril prazni zbornici.
Zakaj hoče S. L. S. po vsej sili zopet uveljaviti biro? Vprašanje se je razpravljalo iz kmetskega in duhovniškega stališča. Kmetu je bira na škodo, ker imajo danes vsi pridelki veliko večjo vrednost in ker naš kmet dandanes večinoma ne pridela toliko, da bi mogel od tega oddajati. Svoje pridelke rabi za hrano svoje družine in živine, prodaja pa le živino in mlekarske izdelke. Pravemu duhovniku s krščanskim srcem je bira tudi zoperna. Čemu torej bira in komu v korist? Tudi iz tega vprašanja moli svojo konjsko kopito zavoženo klerikalno zadružništvo. »Zadružna Zveza« bi rada mešetarili s kmetijskimi pridelki, kmet pa jih ne proda, ker jih sam rabi. Zato pomagaj bira! Za biro mora kmet dati od svojih pridelkov, duhovnik bo vse prodal zadrugam S. L. S. in od tam jih sme kmet zopet za drag denar nazaj kupiti, da more prehraniti svojo družino, da more krmiti živino ter obdelovati in gnojiti svojo zemljo. Dobiček pa bo pobasala nenasitna strankarska organizacija! Ako bi naš kmet znal računiti, postala bi bira za S. L. S. pogubno volilno geslo!
Še nekaj glede blre. Ako se je razkosalo zemljišče, od katerega se je morala dajati bira, opravičen je župnik (duhovnik), ako ni pritrdil razkosanju, zahtevati celo biro od kogarkoli, ki si je kak del onega posestva prilastil. Tako je razsodilo ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom 8. februarja 1886, št. 9041. Ker je na Kranjskem takih slučajev več tisoč, nastati more na Kranjskem toliko tisoč pravd, ali podobnih težav, ako se pozakoni nesrečni predlog kranjskih klerikalnih poslancev, po katerem se bo morala na večne čase dajati duhovnikom bira v blagu. Pozor birodajalci!
Župnik Anton Berce.
Čuvajeva nasilstva na Hrvaškem. Novemu hrvaškemu banu so posebno na poti hrvaški visokošolci. Ker niso hoteli povabiti njega niti njegove soproge na svoj ples, pognal je nad nje policijo, podpiral ga je v tem tudi rektor, ki je dal dijaštvu za hrbtom zapreti avlo, da so imeli policaji lažje delo. Toda ban in vseuči-liščni rektor sta morala kapitulirati pred di-jaštvom in ugoditi vsem dijaškim zahtevam glede otvoritve vseučiliščnega poslopja. Včeraj
pa je iznenadila Zagreb, kakor se nam poroča, nepričakovana vest. Ko so prišli visokošolci na univerzo, našli so na znani črni tabli rektorski razglas, da se z današnjim dnevom zaključuje zimski semester, ki je sicer navadno trajal do Velike noči. To zakjučenje semestra ni nič drugega nego novo nasilje bana Čuvaja proti dijaštvu. Ban Čuvaj namreč dobro ve. da je ravno dijaštvo oni element, ki vzdržuje najostrejšo agitacijo proti vladi, ter se udeležuje vseh demonstracij. Zdaj pa, ko je zimski semester zaključen mu bo obračun z dijaštvom kaj lahak, ako se bodo ponavljale demonstracije. Zvali se vsa krivda na dijake in polcija dobi ukaz, da študente po šubu ekspedira doniov. Tako se bo Čuvaj znebil teh študentov, pred katerimi nima nikdar miru. Pa še en drug vzrok je, da se je vseučilišče tako zgodaj zaprlo. Ko so se vršile predvčeranjem promocije in je začel govoriti rektor Domač, so vsi dijaki demonstrativno odšli iz promocijske dvorane na hodnik. Ko pa je šel rektor v svojo pisarno, doneli so mu od vseh strani glasni »abzug« klici. Te demonstracije so še bolj pospešile zgodnjo zaključenje zimskega semestra.
V	Zagrebu je akademični senat sklenil z včerajšnjim dnem zapreti vseučilišče iii končati prvi tečaj vsled vedno ponavljajočih se prepirov in demonstracij.
Velikodušni darovi. Zagrebški »Katolički list« prinaša izkaz daril, ki jih je poklonil zagrebški nadškof dr. Posilovič raznim društvom, ali kakor sam pravi »narodu in cerkvi«. Ta darila dosegajo vsoto 1.646,500 K, kar je naravnost ogromna vsota. Da se vidi kakih društev se je spomnil ta cerkveni dostojanstvenik, prinašamo par postavk iz teh velikodušnih daril: Daroval je društvu umetnosti v Zagrebu
20.000 K, društvu sv. Jeronima 5000 K, »Matici Hrvaški« 5000 kron, Zagrebškemu delavskemu društvu 3000 kron. Zagrebškemu obrtniškemu društvu 2000 K, pevskemu društvu »Kolo« 5000 K, za medicinsko fakulteto
40.000 K, Družbi sv. Cirila in Metoda 25.000 K, konviktu v Zagrebu 20.000 K, glasbenemu zavodu 5000 K, Jugoslovanski akademiji 10.000 K, pevskemu društvu »Slogi« 2000 K, obrtnemu zboru 2000 K. društvu »Dobrotvor« 2000 K, časnikarskemu društvu 2000 K. društvu srednješolskih profesorjev 2000 K, »Savezu hrv. učiteljskih društev« za učiteljski konvikt 2000 K, arheološkemu društvu 2000 K, geološkemu društvu 2000 K, zoološkemu muzeju 500 K, za u-boge v Zagrebu 100.000 K, za uboge v Senju 5000 K, društvu za podporo siromašnih dijakov kr. realne gimnazije 1000 K, društvu za podporo siromašnih gojencev moškega učiteljišča 1000 K, Mensa akademica 5000 K, Kninskemu starinarskemu društvu 1000 K, vseuči-liškemu podpornemu društvu 4000 K, »Sokolu« v Zagrebu 200 K. Kaj si misli vendar naš škof Jeglič, ko čita darove raznim društvom kakor na primer Sokolu, a on za svoje zavode ni dobil ničesar!
Značilen obisk. Iz Sarajeva se nam poroča: Te dni je tukaj bival znani dunajski benediktinec pater Avgust grof Galen. Ta pater je kakor je splošno znano spovednik avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegov popolen zaupnik; pater Galen se je že večkrat v imenu prestolonaslednika dogovarjal z raznimi politiki, njegovi obiski v dunajskem parlamentu niso v zadnjem času posebno redki. Glede njegovega bivanja v Sarajevu se je trdilo, da je prišel popolnoma po privatnem poslu glede neke cerkve, za katero je nemški »Bonifazius Verein« nabral denarja. Pa to je samo pretveza, v tukajšnjih krogih se trdi, da je prišel grof Galen v Sarajevo kot zaupnik prestolonaslednika, da se informira glede spomenice, katero so oddali hrvaški pravaši v vojaški pisarni prestolonaslednika.
Bolgarsko šolstvo. Bolgarski minister za uk in bogočastje, znani somišljenik novoslo-vanske ideje Bobčev je predložil ministrskemu svetu zakonsko osnovo o najemu 28 iniljon-skega posojila za zgradbo novih šol. Posojilo bi se najelo samo pri bolgarskih bankah in denarnih zavodih, ter bi se uporabilo za ustanovitev novih ljudskih in srednjih šol na Bolgarskem, kakor tudi za regulacijo učiteljskih plač.
Iz ljudskošolske službe. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval mesto obolelega učitelja g. Izidorja Smole-ta praktikan-tinjo g. Ano Mandelj za suplentinjo v D. M. Polju.
Razpisana učiteljska mesta. Na enorazred-nicah v Polju in Sv. Gori je razpisano stalno mesto šolskega vodje. Prošnje do 28. februarja t. 1. na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji. — Na štirirazrednici v Kranju je popolniti satlno mesto učitelja. Prednost imajo kandidati, ki so izprašani iz risanja za obrtno-nadaljevalne šole. Prošnje do 10. marca t. 1. na c. kr. okrajni šolski svet v Kranju— Na štirirazrednici v Blokah je razpisano stalno mesto učitelja. Prošnje do 6. marca t. 1. na okrajni šolski svet v Logatcu.
Službe okrožnih zdravnikov 1. v Cerkljah pri Kranju, 2. v Fari (Kočevski okraj sedež Petrinja), 3. na Grosupljem (Ljubljanski okraj), 4. v Kostanjevici (Krški okraj), 5. v Logatcu (logaški okraj, sedež Planina), 6. na Raki (Krški okraj) in 7. v Toplicah (Novomeški okraj) razpisuje deželni odbor kranjski. S temi službami je združena za kraje pod 1., 4., 5., 6. in 7. letna plača 1400 K, za kraja pod 2. in 3. pa 1600 K, dalje za vse kraje letna aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K. Prošnje je vložiti do 15. marca t. 1. pri deželnem odboru kranjskem.
O	slovenskih gospodinjah se je včasih trdilo, da hvalijo samo to, kar je tujega. Danes ta beseda — če je sploh kdaj bila resnična — ne velja. Slovenske gospodinje, posebno kar se blaga tiče, dajejo vedno prednost domačemu. Tako n. pr. se jim je naša domača Kolinska kavna primes tako priljubila, da je ne morejo več pogrešati. Vzrok priljubljenosti Kolinske kavne primesi pa ni samo ta, da je ta kavna primes pristno domače blago, ampak tudi ta, da je najboljši kavni pridatek. Združeni sta v njej dve dobri lastnosti, da je domačega izvira in da je najbolje kakovosti.
Mesto zemljemerca za opravljanje geode-tičnih del pri deželnih zgradbah je razpisano. S to službo so zvezani prejemki VII., event. VI. ali V. plačilnega razreda. Prošnje do 20. marca t. 1. na deželni odbor kranjski.
1000 delavcev brez kruha. V tržiški ladjedelnici so zahtevali delavci skrajšanje delavnega časa. Uprava je zahtevo zavrnila, na kar so delavci četrt ure prezgodaj odšli od dela. Drugo jutro so bile vrata ladjedelnice zaprta in na njih je bilo čitati oglas, vsled katerega je odpuščenih 1000 delavcev. Včeraj opoldne se je vršilo veliko zborovanje delavcev, kjer se je razmotrivalo o položaju. Varnostne odredbe v Tržiču so vsled tega zelo stroge, tako n. pr. morajo biti vsi javni lokali že ob 8. uri zvečer zaprti.
Letošnji glavni nabori se ne prično dne 1. marca, temveč so se preložili na poznejši čas. Vsled preložitve glavnih naborov se vrše marca in aprila po štirje stalni nabori in sicer marca 5., 12., 20., 27. aprila: 3., 12., 20., 27.
Pomiioščenje kaznjencev. Cesar je glasom Najvišje odredbe z dne 15. t. m. pomilostil 56 kaznjencev. Od teh jih odpade na mariborsko kaznilnico 8, na graško 6, na kaznilnico v Kopru 5 in v Gradiški 3.
V Cerknici se vrši blagovni in živinski semenj v pondeljek, 26. svečana t. 1.
Dražbe. Pri c. kr. okrajni sodniji v Postojni se vrši vsled izvršilnega sklepa z dne 24. januarja 1912, E 657/11/2 dne 20 svečana 1912, dopoldne ob 10. uri, v Postojni št. 80, javna dražba trgovske zaloge, raznega galanterijskega, porcelanastega in steklenega blaga, pohištva jedilnice in spalnice, 2 vozov, 1 konja in železnega štedilnika.
LJUBLJANA.
Banka Eberl v Ljubljani. V deželnem dvorcu je menda začela te dni poslovati »Banka Eberl«. Vsaj tako kaže napis, ki so ga te dni razobesili na deželni hiši v Gosposki ulici.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto velezabavna in napetega dejanja polna burleska »Milijon«. Ta igra je primerna za predpustno dobo, ker je vseskoz zelo humorna in šegava. (Predstava za par-abonente). —
V nedeljo popludne F. S. Finžgarja ljudska igra »Divji lovec«. Predstava se vrši za lože par, izven abonemcuta in pri zelo znižanih cenah; zvečer drugič burleska »Milijon« (za nepar-abonente). — V torek ob pol 6. uri zopet burleska »Milijon« pri izredno znižanih cenah (za lože par). — V četrtek opera »Rusalka«. —
V soboto opereta »Amaconke«. Pripravljajo se Millockerjeva opereta »Dijak prosjak«, Neumannova opera »Ljubimkanje«, Echegarayeva drama »Blaznik ali svetnik« in Funtkova drama »Tekma«.
Svobodna misel izhaja v 10 izdajah na leto in stane celoletno 3 K, polletno 1 K 50 vin. in se naroča pri »Upravništvu Svobodne Misli«, Praga Myslikova ulica.
Izgubljeno. Zlat uhan, denarnica z 8 in dve z 4 kronami, zavitek fotograf, slik z okvirom, vojaške rjuhe.
Najdeno. Zavitek z vzorci, dežnik, otroški predpasnik, blazinica.
Vremensko poročilo. 16. dne svečana predpoldne. Stanje barometra v mm: 740.9. — Temperatura v C°: 0.1. — Veter: sl. jug. — Nebo jasno. — Popoldne. Stanje barometra: 740.6.
— Temperatura: 8.5. — Veter: sl. jj. vzh. — Nebo: jasno.
Tujci v Ljubljani. Dne 15. svečana. Alb. Kosterlitz, trgovec, Berolin. — K. Raab, Ljubno. — Dr. Karel Slane, odvetnik, Novo mesto.
— Dr. Herman Blodig, obrtni inštruktor, Trst.
— Anton Muha, veleposestnik, Lokev. — Oton Funzer s soprogo, zasebnik, Monakovo. — Ku-tschera, inžener, Domines, gostilničar, Trst. — J. Madic, trgovec. Nova vas. — Zinka Lam-bergar, Litija. — Peter Miklavčič, živinozdrav-nik Kočevje. — Anton Kunej, posestnik, Braslovče. — Ignacij Merhar, posestnik, Ribnica.
— V. Ferjančič, trgovec, Ajdovščina. — Fran Silvester, nadučitelj, Št. Lovrenc. — Leopold Jakše, trgovec, Železniki. — A. Rojc, trgovec, Gornji grad. — Juri baron Karg s soprogo, podpolkovnik, Maribor. — Vinko Majdič, tovarnar, Kranj. — Rudolf Jereb s soprogo, trgovec, Kranj. — H. pl. Schwalb, gozdarski oskrbnik, Kokrica. — J. Pokomy s soprogo. Kraljevi gradeč. — Dr. J. Vošnjak, Gorica. — Schon, Kogl, Malnar, Hirsch, Kickinger, Tolde, Grossauer, trgovski potniki, Dunaj. — A. Pick, Plzen. — Karel Haselauer, Linec. — Lob, Norimberg. — M. Hartman, Ziirich. — O. Kraczmer, Bremen.
— R. Springer, Iserlohn na Westfalskem. Fischer, Schmitt, Gradec.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto dne 17., nedeljo 18. in pondeljek 19. februarja: 1. Potovanje po starih mestih Nemčije.. (Prekrasen naravni posnetek.) 2. Vsakdanji kruh. (Lepa drama. Samo popoldan.) 3. Hittle Hans in njegova puška. (Jako komično.) 4. Žrtev mlade Indijanke. (Čudovita ameriška drama v barvah.) Samo zvečer. (Dodatek pri večernih pred stavah.) 5. Zivljenska laž. (Senzacijska drama iz življenja. — Delo Nordiskfilm Co. — 1000 metrov dolg film; predvajanje traja 50 mm.) 6. Poročni večer. (Ameriška veseloigra. Komična privlačnost.) Pri vseh predstavah. V torek, 20. februarja senzacijska učinkovitost Nordiskfilm Co: Kaznjenca št. 10 m 13. drama iz kaznilnice, ter sijajna veseloigra Zakonski možje.
društva.
48. glavna skupščina »Matice Slovenske«
se bo vršila dne 17. marca 1912.
Sokolova maškarada, ki se vrši na pustni torek v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma bo brezdvomno najlepša veselična prireditev v tem predpustu. Zato se obeta tako velika udeležba, kot je dosedaj še ni imela Sokolova maškarada.
Pustni korzo društva »Slavec« se vrši jutri na pustno nedeljo 18. t. m. z običajno veliko inaškerado. Svira »Slov. filharmonija«. Prvikrat poseti ta »Veliki pustni korzo« sam »Gam-brinus« z velikim spremstvom.
sedniškem mestu sedi oni socialni demokrat, ki je v nemškem parlamentu nekoč rekel, da spada besedolomstvo med najvzvišenejše tradicije nemške vladarske hiše, so vzdignili socialni de-mokratje tak hrup, da ni bilo mogoče razumeti niti ene besede več, kar je govoril državni kari-celar.
Berlin, 16. februarja. Predsednikom parlamentarnega kluba narodnih liberalcev je izvoljen voditelj stranke Bassermann.
ANGLEŠKO-NEMŠKO ZBLIŽANJE.
Berlin, 16. februarja. »Berliner Zeitung« ve poročati, da se je povodom obiska angleškega vojnega ministra Haldaneja v Berlinu razpravljalo tudi o kolonialnem sporazumu med Anglijo in Nemčijo, katerega ugotovitev bi bila sve-tovno-zgodovinske važnosti. Gre se za princip zaokroženja kolonialnega posestva; obširno se je pa razpravljalo tudi o vprašanju francoskega in belgijskega Kongoozemlja.
RAZNO
+ Dinamitno bombo so našli na kolodvoru v Selztalu. Tozadevna preiskava je dosedaj dognala, da gre za obširno pripravljen atentat.
* Na Marmarskem morju so bili v zadnjih dneh hudi viharji, ki so povzročili, da se je potopilo okoli 20 ladij.
* Socijalni demokratje na Nemškem so dobili hudega nasprotnika v pruskem notranjem ministru. Le ta namreč namerava razpustiti vse socijalnodemokratične mladinske organizacije, kar bi pomenilo za socijalno demokracijo hud udarec.
+ Požrtvovalnost žene. Bilo je v mali vasici zapadne Francije. Skupiček iz sejma je bil povoljen in zvečer je sedela cela družba zadovoljno v krčmi pri kozarcu vina. Da bi si pa krajšala čas, sta igrala ondotni kovač in strugar karte. Strugar je imel smolo in zaigral vse kar je imel pri sebi in sicer do zadnjega vinarja. Vendar ni uklonil tilnika pred usodo. Ponudil je v stavo svoje krasne brke. ponos njega samega in njegove žene. Vendar smola je smola. Strugar je zopet izgubil. Kot poštenjak je velel prinesti škarje in že je hotel odstriči si brke in jih izročiti srečnejšemu igralcu. V tem se oglasi njegova žena, ki se je vhipni razburjenosti komaj zavedla, za kaj gre: »Kaj? Brke mojega moža hočete? Nikdar! Raje dam jaz svoje lase!« Kovač je obstrmel, vendar vzel škarje, kakor da bi hotel ženi odstriči lase. Ko pa je videl, da je žena dejansko pripravljena žrtvovati lase svoje za brke svojega moža, je svečano izjavil, da tako plemenite nonudbe nikakor ne more sprejeti in je sam raje brez dobička, kot bi ta dva ljubeča zakonska oropal njunega krasu.
+ Trmoglava dekla. Nek zdravnik v Eg-genbergu pri Gradcu je odpovedal svoji dekli Mariji Vrtnik z 10. januarjem t. 1. službo. Ta pa se je skrila, namesto da bi odšla, v pod-strejše zdravnikove vile, ne da bi o tem sploh kdo vedel ali vsaj sumil. Zadnji čas je pozo-roval zdravnik nek čuden neprijeten duh, ki je prihajal iz podstrešja. Da bi končno natančno izsledil, kaj je vendar temu smradu vzrok, je pogledal 10. t. m. pod streho in našel tam svojo bivšo deklo, ki je bila bolj podobna skeletu, kot živi osebi. Dekle je namreč vztrajalo v najhujšem mrazu in pomanjkanju živil cel me-
sec zabarikadirana pod streho, hranila se s sladkorjem in s snegom in izjavila na zdravnikovo vzrašanje, zakaj je to storila, da »raje umre gladu, kot bi službo v tej vili morala zapustiti«. Trmoglavo dekle so spravili k njenim sorodnikom.
* Visoka starost. V Gospiču na Hrvaškem je umrl posestnik Nikola Kolačevič v visoki starosti 109 let. Bil je do zadnjega krepak možakar in navdušen rodoljub.
* Žrtve avijatike. Dne 19. t. m. je zahtevala avijatika kar dvoje žrtev. V Johanistalu je zagrabil propeler letalnega stroja, ki ga je vodil avijatik Hoffman, nekega mehanika Konrada in mu prizadel take zunanje in notranje poškodbe, da je le malo upanja, da bi okreval. 191etnemu avijatiku Bobba je pa odpovedal motor na letalnem polju pri Janu; padel je iz velike višine pod letalni aparat, in so ga le s težavo privlekli vsega polomjenega izpod njega.
ZA KRATEK ČAS.
Jutro — dan — noč.
A: Lani se je v Učiteljski tiskarni tiskalo »Jutro«, letos se izdaja »Dan«, prihodnje leto menda pride »Noč« na vrsto.
B; Ni treba, ta že dolgo izhaja v »Katoliški tiskarni«!
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Ivanka Praznik
v Ljubljani, na Starem trgu št. 24
priporoča cenj. občinstvu ter slav. šolskim vodstvom svojo
trgovino s papirjem,
galanterijskim blagom, šolskimi potrebščinami in mašnimi knjigami. — V zalogi Imam tudi cvetice za neveste.	115
od 50 kg do celega vagona
v kosih in kockah, zadnji najboljše in najcenejše kurivo za štedilnike in peči, kakor tudi vseh vrst
suhih drv
nudi po dnevnih cenah v hišo postavljeno
Ivana Treo v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico 10.
Telefon št. 277.
h koncesijo
se odda v najem za majev termin na Turjaškem trgu št. 1., bivši .Katoliški dom“. Vpraša se isto-tam v gostilni, ali v pisarni Filipa Supančiča, Šubičeva ulica 5.	110
Danes 17. februarja, ob 7. zvečer v gostilni Petra Štepica v Sp. Šiški
Vstop prost.
Priznano dobra pristna vina in okusna jedila na razpolago. — Se priporoča s spoštovanjem 148
PETER ŠTEPIC, vinski trgovec.
V gostilni Durn
Sv. Petra nasip štev. 67 bo danes dne 17. februarja
plesni venček
in maškarada.
K obilni udeležbi vabi	146
Terezija Durn.
Otvoritev obrti.
Slav. občinstvu vludno naznanjam, da sem s 25. januarjem otvoril lastno
kovaško obrt
v Zupančičevi hiši
na Ahaclievi cesti št. 15.
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno in solidno. — Priporočam se sl. občinstva kar najbolje z vsem spoštovanjem
Josip Poženel
kovaški mojster prej asist, podkov. šole v Ljubljani.
“S1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “
Stritarjeva, ulica štev. S, (lantna hiša)
Podružnice v Sptjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
MUT” W\obN
Na današnji zabavni večer pri Cešnovarju Jia Dolenjski cesti vabimo prebivalce šentjakobskega okraja, zlasti pa člane »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj«, ki priredi to veselico. Na sporedu je šaljiva pošta, sviranje tamburašev, ples in razne druge nenavadne zanimivosti in razvedrila, da se res ■izplača obisk. Vstopnina je le 20 vin., kar je pri sedanji draginji res malenkost. Preplačila se pa knjižnici v prid sprejemajo hvaležno.
Strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev priredi danes v veliki dvorani »Narodnega doma« svojo Vlil. veliko mednarodno maškera-do, na katero opozarjamo slav. občinstvo.
Sokol na Vrhniki. Preteklo nedeljo se je yršil ob prav živahni udeležbi članov redni občni zbor vrhniškega sokola. Iz poročila tajnikovega in načelnikovega je bilo razvidno, kako krepko napreduje naše sokolsko društvo. Za tekoče leto se je sestavil sledeči odbor: br. Ivan Tomšič, starosta, Ivan Kos, podstarosta, Viktor Perne, načelnik, Anton Pirkmaier, tajnik, Ignac Kunstelj, blagajnik, Jos. Antoš, Jos. Jurca, Stanko Kermavner, Mih. Tomšič, Iv. Tischler, Iv Žitko, odborniki, nadalje so bili izvoljeni delegati za občni zbor »Slov. sokolske zveze« br. Ivan Tomšič in Viktor Perne.
Bolniško podbporno društvo za slovanske visokošolce v Gradcu. Še pred nekoliko leti je bil slovanski dijak v Gradcu sam sebi prepuščen; nihče se ni brigal zanj v slučaju bolezni, nihče mu ni pomagal. Leta 1896 se je ustanovilo v Gradcu bolniško podporno društvo za slovanske visokošolce, ki je pod nadzorstvom akademičnega senata graškega vseučilišča. Po pravilih tega društva zdravijo društveni zdravniki člane brezplačno, zdravila jim pa plača društvo. V bolnišnici imajo v drugem razredu za dva tedna vso oskrbo, ako morajo ostati dalj časa, plačajo samo 3 K mesto 7 K. Denarne razmere ne dopuščajo, da bi moglo društvo v tem oziru vselej primerno podpirati visokošolce, zato prosimo vse one, ki jim je do zdravja in napredka slovanskega dijaka v Gradcu, da nam z denarno podporo priskočijo na pomoč. Darovi naj se pošiljajo na naslov: Kranken - Unterstiitzung - Verein slavischer Hochschuler in Graz, Universitat. — Prosimo
i	druge časnike, da ponatisnejo ta poziv.
Planinski ples Radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva, kateri se je vršil dne 6. prosinca 1912 na Bledu je donesel prebitka 105 K 61 vin. Vsem sodelujočim in vsem ■obiskovalcem izreka še jedenkrat zahvalo odbor.
Zahvala. Društvo godba prostovoljne požarne brambe v Kranju izreka na tem mestu vsem cenjenim prirediteljem venčka rokodelskih pomočnikov v Kranju za izročeni mu pribitek 100 K 66 vin. najprisrčnejšo zahvalo in se priporoča daljni blagonaklonjenosti.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
AEHRENTHAL.
Dunaj, 16. februarja. Stanje obolelega ministra Aehrenthala je vedno slabeje. včerajšnja noč je bila skrajno kritična, danes se opeto-vano pojavlja krvavenje. Od včeraj zvečer do danes vnoči ni sprejel bolnik še nikake hrane. Danes sta bili dve zdravniški posvetovanji eno t)b dvanajstih, eno pa ob šestih popoldne. Položaj je od dne do dne kritičnejši.
BURIAN PRI CESARJU.
Dunaj. 16. februarja. V polurni avdijenci le sprejel danes cesar skupnega finančnega ministra barona Buriana, njegova avdijenca je v zvezi z kritičnim politiškim položajem na Ogrskem, z druge strani se pa zatrjuje, da je v zvezi s pogajanjem glede določitve Aehrenthalo-vega nasledstva.
BRAMBNA REFORMA.
Budimpešta, 16. februarja. V Kossuthovi neodvisni stranki je opažati vedno ostrejši spor. Skoro večina parlamentarnega kluba se zavzema za parlamentarno delo, med tem ko manjšina odločno zahteva nadaljevanje boja proti brambni reformi ter odločno odklanja vsake avstrijske koncesije. Ako se razkola ne posreči omejiti, preti zopetno cepljenje stranke neodvisnosti. Kossuth se doslej ni odločil še niti na to ali ono stran. Justhova frakcija pa prej kot slej zastopa skrajno oficialno staliče ter napoveduje za pondeljek najodločnejši boj Proti brambni reformi.
DUNAJSKI RUSKI POSLANIK.
Dunaj, 16. februarja. Ruski poslanik na Dunaju baron Giers odpotuje dne 22. t. m. v Peterburg, kjer ostane 3 tedne. Njegovo bivanje na ruskem ni, kakor se zatrjuje v prav nobeni zvezi z obiskom ruskega velikega kneza Vladimirja Pa Dunaju.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA DUNAJ - BRIONI.
Dunaj, 16. febr. Da se poboljša železniška zveza Dunaj - Brionski otoki, kjer ima avstrijski prestolonaslednik svoj grad in meneže-riio, se uvede še en večerni brzovlak, ki bo odhajal iz dunajskega južnega kolodvora za vlakom, ki gre ob 7. uri 20 minut in bo vozil do I^ivače, odkoder bo imel direktno zvezo s Pu-liem, kamor dospe že ob 8. uri 27 minut zjutraj, tako da se bo prihranilo skoro eno uro na času. Na ta način se zboljša tudi dostava pisemske Pošte. Novi brzovlak začne voziti že s 1. marcem tekočega leta.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berlin, 16. februarja. V današnji seji poslanske zbornice je prišlo do velikih nemirov. O Položaju je govoril državni kancelar Bethmann •lol^eg ter tekom svojega govora tudi ostro Popadal socialno demokracijo. Socialni demo-ratje so protestirali proti takemu načinu izziva, ko pa je kancelar omenil, da na pred-
— 112 —
Hardy, obosojen v življenje, je začel ječati, preklinjati uro rojstva, preklinjati samega sebe.
Stisnil se je v svoj kot, oči so mu blestele in se upirale v vrata, skozi katera je vstopal orjaški ječar. Čutil je. da mu peša razum. Vrata so postala živo bitje, ki mu je govorilo in dejalo: odločam te od sveta,^ ki ga ne spoznaš nikdar. In tvoj svet so te štiri stene. In jaz sem začetek in konec tega tvojega sveta...
Solze so mu lile iz oči in v obupu je pričel kričati. Na kolenih se je splazil k vratom. In njegove prošnje so tožeče napoljnevale ječino tihoto; s sklenjenimi rokami se je obračal k prokletim vratom in ječal. Oh! Z vsemi močmi in z bridkostjo jih je prosil usmiljenja, da se mu opro. da ga izpuste živega ali mrtvega!...
In vrata so se odprla!...
Bleščeča svetloba mu je zaprla oči. In v sredi svetlobe je stalo mlado dekle, bitje neizrekljive lepote, brez dvoma angelj in se sklanjala nad njim. In angelj, je šepetal s solzami v očeh, z milim glasom, tresoč se usmiljenja;
— Ne plakajte, kajti končano je vaše trpljenje !
XVII.
Angel] Hiše Salnt Pol.
Kakih dvajset dni pred onim večerom, ko je jetnik hidelonskega stolpa slišal od zunaj glasove in hrup, po besedah ječarja slavnosten pozdrav novodošli deklici.
Roselys, Lavrina in Neversova hčerka je tisti čas prebivala že teden dni v Hiši Saint
— 109 —
Dogodek ni prav nič vplival na jetnika. Pozabil je nanj in zopet sta potekla dva meseca. Passavantu je bilo takrat štiriindvajset let. Edina njegova zabava in veselje je bilo bore-nje z ječarjem, ki je vedno z nova nrihajal z rapirji in dejal: hajd, na revanšo!
In zgodilo se je čudo. Hardy je postal močnejši kakor ječar, ki je bil strašen borec. Mogel bi ga ubiti, pa niti enkrat mu to ni prišlo na misel. Vedno hujše je začela prekipevati njegova sila in v telesnih vajah, borenju, mar-širanju, pretegavanju po železju je čutil, da ni nikdar dovolj utrujen. Postajal je nemiren, iskal še več razvedrila, štel udarce žile in prisluškoval zamolklemu šumenju, ki je udarjalo na steno ječe. Nekega dne je bila radovednost prvelika in vprašal je ječarja, kaj šumi za zidovjem.
— Veliki jarek z vodo je to, je rekel ječar. In srečo imate. Mokrota ne pronica sem, kakor v spodnje prostore.
— Če bi prevrtal steno, bi se napolnila ječa z vodo?
— Hudirja seveda. Ho. ho. ali se nameravate utopiti, je vprašal ječar m ga spreletel z očmi.
— Ne! Preveč mi je ležeče na življenju!
— Pobral bi vas tudi takoj vrag. O tem sem pa jaz dobro poučen; pred dvajsetimi leti sem se nabodel radi dekleta, ki me ni marala, in svet menih mi je razložil, da bi šel direktno k vragu, če bi za sunkom umrl in bi se pekel na gorečem ražnju brez prestanka do sodnje-ga dne.
Passavant ga je smehljajoč poslušal.
HISa Saint-PoL	28
Ceio odprto
1 go*
ZJilevajte „i)an“ j,«> \stl stilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
Celo noč odprto
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K-— Lasne podlage in mrežicš vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmo i, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonlrani optik In strokovnjak svoj
optični zavod. ■
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Gramofoni - automati 1!
tovarniška zaloga
IBBIB
IBBD H
Hazglas.
Mestni magistrat ljubljanski je z odlokom z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160 določil na novo običajno dnevno mezdo, katera ima biti odmeri bolniščine in blagajničnim prispevkom za podlago, tako-le:
A. Za delojemalce:
I. Za vajence, praktikante in volonterje...........................
II. Za delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K ...
III. Za	delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K 30	v	.	.
IV. Za	delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	30	v	do	2	K	60	v
V. Za	delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	60	v	do	2	K	90	v
VI. Za	delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	90	v	do	3	K	20	v
VII. Za	delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad'	3	K	20	v	do	3	K	50	v
VIII. Za	delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	50	v	do	3	K	80	v
IX. Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 v........................
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon - Atelij er
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In Šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene autotnate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	si	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine in »sakovrstno kolesje v zrlogi.
B. Za delojemalke:
X. Za vajenke, praktikantke in volonterke..........................
XI. Za delojemalke z dnevno mezdo do 1 K 60 v.......................
XII.	Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	1	K	60	v	do	2	K	.	.
XIII.	Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K	40	v	.	.
XIV.	Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	40	v	do	2	K	80	v
XV.	Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	80	v	do	3	K	20	v
XVI.	Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20	v	do	3	K	60	v
XVI!. Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v......................
Določena dnevna mezda		Mesečni prispevek			
		delojemalca		delodajalca	
K	V	K	v	K	v
1					52	__	26
1	80			94			47
2	20	1	14			57
2	50	1	30			65
2	80	1	46			73
3	10	1	61			82
3	40	1	77			89
3	70	1	92			96
4		2	08	1	04
	80		42		21
1	30	—	68	I —	34
1	60	—	83	j —	42
2	—	1	04	1 —	52
2	40	1	25	i —	63
2	80	1	46	1 —	73
3	20	1	66	| —	83
3	60	1	87	—	94
Senzacijonalna prodaja
naj novejše pomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža najmodernejša konfekcija IS 1 /j*	tl fl TiVPi
za dame in sicer lepi dolgi paletoti in kostumi od XV	1	*v
ter modre in barvaste jopice za deklice od K 4'— naprej,
n	n	n	n	n	n	OtrOke	»	„	2	n
Angleško skladišče oblek
O. Berna tovič.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana]
Kongresni trg štev. 10 ::::::::::::::::::::::::::::::::::::
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej
(tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ^a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
Ti nastavki stopijo z dnem 1. marca 1912. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast.
Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povprečno 26 mezdnih dni.
Na podlagi teh dnevnih mezd odmerjena, po pravilih utemeljena 60 odstotna bolniščina ter pogrebščina v 20kratnem znesku dnevne mezde znaša torej:
a) za moške v \
b) za ženske v
		Bolniščina		Pogrebščina	
			K		v	K !	V
I. mezdni	vrsti			60	20	_
II.	n	1	08	36	—
III. ,	T>	1	32	44	— !
IV.	n	1	50 |	50		 i i
v.	»	1	68 j	56	
VI.	n	1	86 !	62	—
VII.	*	2	04 j	68	—
VIII.	n	2	22	74	—
IX „	p	2	40	80	~ i
X.	P		48	16	
XI.	•n	—	78	26	—
XII.	n	—	96	32	—
XIII.	n	1	20	40	—
XIV. ,		1	44	48	—
XV.	n	1	68	56	—
XVI.	n	1	92	64	—
XVII.	n	2	16	72	
Da bode blagajna zamogla uvrstiti delojemalce v njihovemu zaslužku primerno mezdno vrsto, poživlja se delodajalce z ozirom na določila § 7. blagajničnih pravil, da prijavijo pri podpisani blagajni na novo vse svoje, zavarovanju zavezano delavsko osobje z navedbo zaslužka v gotovini (na dan, na teden, na mesec) posameznega delavca (uslužbenca) ter morebitnih prejemkov v naturalijah (hrana, stanovanje itd.) najkasneje do konca februarja 1912.
Ako bi se delodajalci temu pozivu ne odzvali, izvršila se bode uvrstitev v primerne kategorije uradnim potom. V tem slučaju pa odklanja blagajna vsako odgovornost za kake morebitne tozadevne nepravilnosti.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani,
dne 10. februarja 1912.
Načelnik:
Fr. Bartl i. r.
—	110 —
— Kaj ne, saj niste niti Turek niti Žid, da bi se topili. Če bi storili to takrat, ko ste prišli sem, bi vam mogoče to na onem svetu odpustili. Sedaj pa ie stvar drugačna. Kajti sedaj ste, razumete, sedaj ste mož!
Beseda je čudno dirnila Hardyja:
— Mož!...
— Seveda; dvanajsto leto že teče, odkar ste tukaj. Petindvajset ali štiriindvajset vam mora biti. Možak ste — he, iztegniva jih. dajte mi revanšo, razvedrilo vas bo.
Ta dan pa Hardy ni hotel.
Potegnil se je v kot in nepremično je tiho ponavljal: Sedaj sem mož. Spoznal vso globokost svoje nesreče. Prišel je v ječo kot otrok in sedaj mož. Vse njegovo življenje je poteklo tu: in mraz in glad in vse drugo trpljenje. kar ga je tu prebolel mu je mahoma prišlo na misel; zopet se je bližala kriza, da bi si razbil glavo ob steni. V grlu ga je zadušilo. Z vsemi močmi se je upiral obupu in mrmral :
— Ce le mrtvi odhajajo od tu, umrimo! Le nekaj čevljev ima debelina zidu, preplavimo to celico!
Passavant se je odločil umreti. Spočetka ie bil ponosen na to. da ima življenje popolnoma v svoji oblasti. Na to pa so se mu vsiljevale tuje misli in vedno iznova se vpraševal: Zakaj so mu zabranili živeti in kdo ga ie obsodil v ta grob.
Ivana Nevstrašnega ni poznal.
Niti kraljice ni bil spoznal v kapeli. Spominjal se je pa megleno na Saitana in mislil je, da bo bržčas on to, ki ga je izbrisal iz liste
—	111 —
živih. Hotel je umreti. Čez nekaj dni se je spravil na delo. Le kos železa je imel, ki ga *je nekdo pozabil pri kakem popravljanju v ječi. Smrt z utopljenjem se mu je zdela še najlažja. Z železom se je mogel le raniti. Umirati od gladu bo trpelo predolgo. Da bi si razbil glavo ob steni, od tega načrta je opustil, ker je vedel iz poskusov, kako je stvar težko izvedljiva. Luknja do jarka in voda bo poplavila vse in ga udušila; to se mu je zdelo najpri-pravnejše.
Po osemdnevnem krhanju zidu je spoznal, da se bliža koncu. Ječar ni bil ničesar opazil. Hardy je skrival odkrušeno malto in kamenje pod slamo in zakrival je s hrbtom votlino, kadar je bil ječar navzoč.
Nekega večera je natančno razločil, da mora priti vsak čas do vode. Samo par palcev je moralo še biti zapreke. Skrbno je zamašil in zadelal vse odprtine v vratih in kopal dalje.
V	nekoliko minutah je začutil, da je zadel v prazno______
Voda je prihajala...
Kljub hrepenenju po smrti se je Hardy stresel, zaprl je oči, pokleknil je pred mrtvaško odprtino, ki mu bo prinesla smrt. V naslednjem trenotku že je imel bizaren občutek,, kako mu voda obliva kolena, kako stopa vedno višje in višje, do prs, do vratu, do grla, kako mu sili v usta in ga duši... Odprl je oči in spoznal, da ni niti kapljice vode okoli njega...
Porinil je roko v odprtino in zadel na trdno železo cilindraste civi, po kateri se je pretakala voda: skromno orodje ni zmoglo ničesar proti temu oklepu ...
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.