Naroča se pod naslovom: „Koro5ki Slovenec", Li do vii knihtiskàrna, Wien V., Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o v : Anton Mackàt, Wien V., Margaretenplatz 7. Ust to prosveto Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K 100'— polletno : K 50'— četrtletno: K 25'— Za Jugoslavijo celoletno: 15 Din. polletno : 8 „ četrtletno: 4 „ Leto !. Dunaj, 25. maja 1921. St. 10. Našim poročevalcemI Prosimo naše poročevalce, naj pošiljajo poročila in dopise samo na sledeči naslov: U-redništvo „Koroškcga Slovenca", Wien V., Margaretenplatz 7, ker se dopisi poslani na privatne osebe navadno zakasnijo. Našim vol licem! Osnujte v smislu doposianik Vam navodil po vseh občinah „0 b e i n s k e agitacijske odbor e“. Ti naj obsegajo razen predsednika, tajnika in blagajnika po enega priseduika iz vsake vasi cele občine. Napravite, če že niste, takoj natančen prepis uradnega imenika vseh volileev in ga na skupnih razširjenih sejah prerešetajte. Izpuščene naš inče vreklamirijta, neopravičeno vpisane nasprotnike pa izrekla-miraite! Pravico glasovati ima vsak avstrijski državljan, ki je pred 1. jan. 1. 1921 prekoračil 20. leto m je imel 21. aprila t. 1. na Koroškem svoje stalno bivališče. Doba za reklamacije poteče z 31. ma mikom. Volilni imenik je do tega. dne vsakemu vclilcu Vsak dan vsaj 7 ur na 're~pdk-o vsem telesu, in začutila je, kako jo objema zmaj, kako ji pijejo kri in 'dušo njegovi pogledi. Zaklicala je .Pavle“ in se vzpela pokoncu. „Saj to ni zmaj," se jo srčik. «Zgrabim ga za žrelo, s kamenjem mu razdrobim glavo!" Prijela je zaskalo injo stresla z rokami. ..Saj ni zmaja!" Ali vkljub temu ji ni izginil strali, stopila je z nogo nazaj, ’sklonila glavo in se vrgla vznak iz votline. Dan ji je zasijal v oči, in v tem se ji •je bliskoma zazdelo, da vidi Pavla, a takoj nato se je potopila v tolmunu, in zalila jo je voda. Šumenje v njeni glavi se je izpremenilo v jasno in svetlo godbo, in Lenčka se ni zavedla več. nje in kateri bodo tudi v resnici delali za nas, ker so vzeti is naše srede, ker so domačini in radi tega poznajo tudi naše trpljenje. Vsak ki ni delil trpljenja ravno preteklih dni z nami in je mogoče kje škodoželjno gledal, kako bo z nami, ta med nami gotovo ne more imeti zaupanja. Ravnotako je pa naš nasprotnik, oni, ki nasprotuje našemu skupnemu delu, ki iz strankarskega mišljenja hoče, da bi ravno moralo biti njegovo mišljenje edino merodajno. Mi vsi smo zatirani dosti od drugih, zato ne vlecimo sami sebe v pogubo, ampak vsi nojdimo v boj edini in v zavesti, da gre za naš obstoj, za naše pravice, kajti v slogi je moč. Torej še enkrat vas poživljam, dragi rojaki širom slovenskega Korotana k edinošti. Podajmo si roke in korakajmo eden poleg drugega složno v boj za naš skupni blagor. Končno vas bratje in sestre Ziljani, kakor tudi brate v Podjuni, vrle brate tam za Celovcem ter sploh vse tudi v najzadnjem kotu Korotana pozdravljam, ter vam kličem: Združeni v boj za našo zmajo! Slovence iz Roža. Na delo! Nekaj ima ta naš tlačeni narod na Koroškem, kar ga dela močnega, vstrajnega. Ni se udal v letih pred vojno, ni poginil v strahotah vojske in po žalostni prevari ob glasovanju se spet dviga, vstaja. Kdo ti je dal to silo, ubogi suženj Korotana? Ti ga je vlila siva Drava, so ti ga vkrc-sale Karavanke, skalnata Peca! Ne, v tebi še živi duh dedov, ki so sprejemali tam za Celovcem nemške kneze, v tebi še polje kri lepe Rožanke. naše Zale. Nisi se zbal Turka, ne boj se novih sovragov! Stoj trdno, ker praAriea je še na svetu. In ta ho zmagala, mora zmagati, ker še živi stari Bog, pozabil nas je, a spomnil se bo, ko pride čas. Dotlej pa, bratje in sestre, klubujmo viharjem, kot smo nekdaj, ko sc je še glasila slovenska pesen po poljih okrog Go-sposvete. Dajte narodu izobrazbe zvezane z zabavo in rešili ga boste! Naša društva, na plan! Kdaj se bo spet oglasila tamburica v društveni dvo-rani, nastopil pevski zbor? Oj, kako rad bi spet videl, da bi se dvignila zavesa in stopil na oder sivi oča Serajnik, obdan od trdih rožan-skih korenin. Vzeli so nam šole, v cerkvi se glasi nemška pridiga, vse nam hočejo vzeti. Uboga slo-slovenska mati, skrij svoj črni roženkranc, slovensko ga ne boš molila, nemško ga ne znaš. In ti. mladenka, ki ti v očeh bliska slovenski ponos, kmala te bo ugledal nemški škric, zmigal ho s „gammsportom“ in proč bo tvoj ponos, tvoj kras bo tešil lačno nemško pohoto. Zato pa, fantje in dekleta, zberite se v nedeljo tam pod lipo, sklenite rdno zvezo za boj proti tujcu. Združite se in kmala bo veselo v Rožu in Podjuni. Žila, kaj si pozabila fajmoštra Ma-jarja, telovadci, li gnjijejo Vaše čepice po o-marah! In ti, Globasnica, ali spiš tudi ti, ki si vendar vodila dolino pod sivo Peco. Na dan! Poiščite zaprašene društvene knjige, okrasite oder in priredite igro, o Miklovi Zali, o Desetem bratu. Brnca, poišči svoje brače in bisernice ter nam zabrenkaj, vzbudi spečo Žilo. Za-homc, zapuščeno Brdo, pojete že nemško na prvem raju? — Vzbudite se. naša društva, vsklijte nanovo. In črez nekaj mesecev napravimo shod naših drušev. Zbrali se bomo tam sredi Roža, vsi bomo prišli, ter se zakleli, da se še ne udano. Fantje, skličite občni zbor, učite se pesni, da bedo donele tja pod vrhove Golice. Dekleta, ve na poiščite narodne noše in bele avbe, da boste spet zale Ziljanke, Rožanke, Podjunke. Zgubili smo nekoč igro, pozabimo, kar'je bilo. Naša nova majka, ne ljubimo te še, saj si mačeha, huda in stroga. Ali ne home ti škodovali, reveži smo, le ti glej, da nam pustiš najdražje, «naš jezik, naša društva. Zvesti državljani ti bomo, če nas boš ščitila, če pa nas hočeš zatirati, gorje ti! Zarjavele so naše puške, a vendar bomo šli v boj mi, zapuščeni in izdani. Fanj? in deklete, ki žele informacij glede ustanovitev in poživitev izobraz. društev, naj se obrnejo na pisca teh vrst, naslov ima uredništvo. Op. ured. ■rr - - 'l~^* -i»-' ' 11 TEDENSKI PREGLED BI Avstrija. Gibanje za združitev z Nemčijo. Kakor znano, je Pilo pred nekaterimi tedni na Tirolskem glasovanje za združitev z Nemčijo, Id je izpadlo tako, da se lahko reče, da je tirolsko ljudstvo glasovalo enoglasno za združitev z Nemčijo. Tudi Solnograška je sklenila izvršiti slično glasovanje. Ker pa je antanta proti temu gibanju in je grozila, da ustavi pomožno kreditno akcijo, če bi se to gibanje še dalje širilo, je prišla dunajska vlada v jako težaven položaj. Antanta stoji namreč na stališču sen-žermenske pogodbe, po kateri je združitev Avstrije z Nemčijo mogoča samo s privoljenjem Zveze narodov, ki pa seveda takega dovoljenja ne namerava dati v doglednem času. Ker antanta vidi v tem poskusnem glasovanju za združitev z Nemčijo priprave za združitev, stoji na stališču, da se tudi to glasovanje ne more vršiti brez dovoljenja Zveze narodov in da sc krši senžermenska pogodba, če se vrši brez tega dovoljenja. Po novi avstrijski ustavi pa dunajska vlada nima pravice, preprečiti take sklepe deželnih vlad. Ker je torej mala. antanta, zlasti pa velika antanta ostro nastopila proti temu glasovalnemu gibanju za združitev z Nemčijo in zagrozila, da ustavi pomožno kreditno akcijo v korist. Avstrije, se je moral avstrijski zvezni kancelar osebno podati, v Solnograd, da skuša preprečiti Igasovanje na Solnograškem, kar pa se mu je samo deloma posrečilo, ker je dosegel samo neke vrste kompromis. V Solnogradu se je namreč tedaj sklenilo, da tega glasovanja o združitvi Avstrije z Nemčijo ne bo izvršila solnograška . deželna vlada, «ampak politične stranke, da to glasovanje ne bo torej imelo nobenega uradnega značaja, ampak bo samo privatna prireditev. Tudi štajerski deželni zbor je sklenil, da se naj izvede na Štajerskem glasovanje o združitvi z Nemčijo m določil za to 29. maj, a dunajski vladi se je posrečilo, da se je glasovanje na Štajerskem za enkrat preložilo, vendar ni dvoma, da se bo vršilo glasovanje na Štajerskem-prej ko slej v slični obliki kot na Solnograškem. Konec prometnih omejitev v doglednem času. Prometne omejitve na avstrijskih železnicah bodo bržkone v začetku prihodnjega meseca odstranjene. Vzrok teh omejitev je iskati v gornjesleških nemirih. Češki rjavi premog, ki se ji ponudil avstrijskim železnicam, je preslab za železnice, amerikanski premog, ki bi bil tudi na razpolago, pa je predragi. Zato se jo odločilo za saarski premog, ki je izvrsten. Vendar so vlaki s saarskim premogom za avstrijske železnico vedno zopet obtičali na južnem Nemškem. Kakor hitro se uredi prevoz tega premoga skozi Nemčijo, se bodo zopet uspostavili različni brzi, D — in luksuzni vlaki, ki so so morali ustaviti vsled nemirov v Gornji Šleziji, odkoder so dobivale avstrijske železnice premog. Jugoslavija. Glasovanje o I. oddelku ustave. Dne 19. t. m. se je vršilo v ustavotvorni skupščini glasovanje o prvem oddelku ustave. Najprej se je glasovalo o prvem odstavku prvega člena glede državne oblike. Sprejet je bil predlog u-stavnega odbora, po katerem je država ustavna monarhija. Sprejet jo bii tudi drugi odstavek prvega člena, da se imenuje država Kraljevina Srbov. Hrvatov in Hoveneev. Sprejet je bil tudi drugi člen (o državnem grbu) in tretji o državnem jeziku: službeni jezik je srbo-hrvatsko-slovenski, kakor je predloženo v ustavnem načrtu. » Italija. Volitve v državno zbornico. Na binkoštno nedeljo so se vršile volitve v italijanski parlament. Vseh mandatov je 535, nadpolovična večina znaša 268. Dosedaj je znanih 435 izidov, manjka še 100. Italijanski nacijonalni blok je dobil dosedaj 104 mandate. Ce torej dobi še vseh ostalih 100, še vedno daleč zaostaja za potrebno večino. Ljudska (katoliška) stranka ima dosedaj 109 poslancev. Socijalisti, zoper katere je bil naperjen glavni udarec, so pridobili do sedaj 121 mandatov, dočim so jih i-meli v prejšnji zbornici 136 (pravi socijalisti) in 21 (reformisti), skupaj torej 157. Ker dobe brez dvema še nekaj mandatov, ne bodo veliko zaostali za prejšnjim številom. Komunisti so dobili dosedaj 15 mandatov, republikanci 8, Jugoslovani 5 in Nemci 4. General Searre aretiran. Kakor poročajo listi, je vojaško sodišče odredilo aretacijo generala Segreja in 13 drugih častnikov, ki so pripadali italijanski misiji na Dunaju. Izvršili so različne goljufije z podeljevanjem potnih dovoljenj, prodajanjem vojaškega žive, ža in vojaških potrebščin, da celo z valutnimi špekulacijami. Francija. Z veliko napetostjo se je pričakovala seja francoskega parlamenta, ki se je vršila 24. t. m. in na katere je podal ministrski predsednik Briand izjavo o francoski zunanji politiki, zlasti o vprašanju Gornje Šlezije, glede katerega je prišlo do nesoglasij med Francosko in Angleško. Vendar se je to nesoglasje, po izjavi franèoskega ministrskega predsecraika zdatno ublažilo, ker se je Briand približal angleškemu stališču in izrazil, da je francoska vlada pripravljena, pokoriti se sklepom konference, na kateri se bo razpravljalo o Gornješleskem vprašanju. Čehoslovaška. Štrajk, kovinarjev na Cehoslovaškem. Štrajk čehoslovaških kovinarjev, ki je pred kratkim izbruhnil, sc zadnji čas širi. Število štrajkajočih kovinarjev je naraslo na 30.000. Dne 24. t.m. je bilo v Pragi zborovanje stavkajočih kovinarjev, na katerem se je sklenilo, da naj kovinarji nadaljujejo štrajk. Obsedno stanje v moravski občini. Po poročilih čeških listov se je moralo razglasiti nad moravsko občino Dubicko obsedno stanje, ker so sc ponavljali ostri spori in spopadi med pristaši češke narodne in katoliške cerkve. Poljska. Gornja Šlezija in antanta. Najnovejša poročila potrjujejo, da glede vprašanja Gornje Šlezije v vrstah antante ne vlada popolno soglasje. Lloyd George je izjavil, da britanska vlada želi, da se prizna izid plebiscita v Gornji Šleziji, ki se je izvršil na podlagi versail-skega dogovora. Britanska vlada smatra ver-sailsko pogodbo za dragocenost, katero je pripravljena čuvati z orožjem v roki. Ta izjava je neugodno vplivala na francoske kroge, ki so Poljakom bolj naklonjeni. Pariški listi izjavljajo, da bi to nesoglasje glede vprašanja Gornje Šlezije lahko imelo nepregledne posledice. Po izjavi francoskega ministrskega predsednika francoska vlada noče dopustiti, da bi prišli vsi šlezijski rudniki v nemški roke. Angora. Angora v Mali Aziji obeta postati v zgodovini svetovne vojne važno ime. V tem mestu gospodari sedaj posebna turška vlada — oziroma njen predsednik, Kemal paša •— in vodi vojno proti Grkom, ki jih je vrgel kralj Konstantin v ogenj za Smirno in smirensko zaledje. Ta boj se bije z vedno večjimi zmagami za Turke in s porazi Grkov. Antantni listi ne pričakujejo več, da bi se položaj sploh še mogel spremeniti v korist Grkom. Naj se obrnejo stvari kakorkoli, eno nam kaže Angora jasno: Narod, ki ne pusti svoje zemlje, vzdrži boj proti vsemu in vsakomur. Vzrok nemirov v Egiptu. O vzrokih proti-evropskib izgredov v Aleksandriji in Kairu, ki so zahtevali mnogo človeških žrtev, se izve: Angleška vlada namerava dati Egiptu neke vrste samoupravo. Te dni se je določila egipt-ska komisija, ki se poda v London, da se z angleško vlado dogovori glede bodoče ustave E-gipta. Ker predsednik egiptskega ministrskega sveta Aldi paša ni hotel za člana te komisi- je naznačiti tudi vodjo egiptovsk. nacionalističnega gibanja Zagul pašo, so pristaši slednjega povzročili nemire, pri katerih niso bili toliko prizadeti Angleži kakor Grki, ki so največji nasprotniki egiptovskih domačih nacionalistov. DNEVNE VESTI IN DOPISI Gorence. Pošta na Rudi zdaj silno slabo funkcionira: pod prejšnjo upravo je prinesel pismonoša v Go renče vsak teden trikrt pošto, kakor je bilo že tudi pod staro Avstrijo. Tako smo nošto zmirom redno dobivali, zdaj na pismonoša sploh ne pride več. G. Roscher daje gorenško pošto na Rudi v mline, da jo tam dobijo, ko pridejo ljudje v mlini Na ta način gre veliko nošte v zgubo, posebno slovenske. V nedeljo, 22. maja, je eden delil pošto v Šmi-klanžu pri cerkvi, (ker jo je slučajno dobil prejšni večer na Rudi), pri tem se je en Slovenec izrazil: „kakšna hvala je bila prej da če bo tukaj nemška Avstrija, kakšen red da bo, zdaj pa je največja šmutcerija pri pošti“. Drozga ni rekel. G. župan, ki je bil zraven, mu je pritrdil, da je res velik nered pri pošti, da -'a je občina proti temu neredu že protestirala, s čemur se je dotični Slovenec tudi zadovoljil; rekel je, da protest odobrava. Trije nemčiji pa, ki bi mogoče še naprej radi imeli tak nered pri pošti, so dotičnega Slovenca ozmerjali, kakor pač znajo samo pijanci in pretepači: prizadeti Slovenec se ni hotel prepirati s takimi suroveži, ker se mu niti ni zdelo vre-no, jih pogledati. Svetujemo tistim trem nem-čurjem, da gredo v prvi razred ljudske šole, da se tam naučijo manire, ker se je še do zdaj niso naučili, akoravno so že dosti stari zato, in so že strašno veliko preskusili po svetu, kakor sami pravijo. Ce se sami ne bodo mogli naučiti, jim bomo pa mi pomagali. S časom vse gre, samo potrpljenje mora biti. Poštno direkcijo pa prosimo, da napravi pri pošti red, da se ne bo treba radi tega tako prepirati. Žitaravas. Tukajšna živinorejska zadruga priredi v nedeljo dne 5. junija t. 1. dopoldne ob 9. uri v Društvenem domu v Zitaravasi svoj IX. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1920. 3. Slučajnosti. Za številno udeležbo vabi člane zadruge Načelstvo. — Opozarjamo, da je na dan občnega zbora zadnji čas plačati planinšino od na pašo naznanjene živine. Prignati se mora pod Kočno 8. in v Belcarco 9. in 10. junija. Galicija. „Bauernzeitung“ štev. 20. od 29. aprila piše med drugimi, da so posamezni posestniki zadnje 14 dni samo 2 dni v tednu doma delali, ostali čas pa samo agitirali, da, med volilce celo razdeljevali kruh. To je infamna laž. Poglejmo sedaj, kako je agitirala domovini zvesta" stranka. Vsem Slovencem je znano, da sta dobila voditelja socijalistov v občini od niib 2000 K in birn žita. Lahko služimo tudi z imeni in dokazi. Vsa čast možem, ki se pustijo podkupiti! Dalje se zgraža nad tem, ker je bil kot zaupnik stranke pri volilni komisiji Ogris Tomaž, ki je bil, kakor ve povedati dopisan, izgnan iz Jugoslavije. O tem nam nič ni znanega. Dapisun je gotovo bolje informiran. Slepci, hromi in bolni imajo po zakonn tudi volilno pravico. Pometajte prej pred svojim pragom, potem šele pred drugim. Barovlje, Tu se je v svoji sobi z revo va ustrelila 18. letna hči puškarskega dobavitelja Sigota. Zadela pa se je tak nesrečno, da je šele po «m* urnih strašnih bolečinah, izdihnila svojo dušo. Nad vse ■žalostne razmere, v ktere je bila ranjka takoreflcoS vklenjena, so jo prisilile db ega obupnega’ koraka. Pogreba se je udeležila velikanska množica iz vseh slojev ljudstva. Cerkvenih obredov ni bilo, kar pa moramo obsoditi. Krivda sicer ne zadene Drnačih: dveh duhovnov, ki sta se pogreba udeležila kot privatne osebe, .ampak nekoga drugega. Spominjamo -se, ■da’ so svoj čas neko gensko, ki je svojega moža s Gerirò v postelji ubila in si pozneje sama vzela živlenje, pokopali s-cerkvenimi obredi. Zato pa se nam zdi tako postopanje pristransko. Borovlje. 'Pri nas je dne 17. maja med! puškarskimi delavci radi plače izbruhnila stavka Stavkati so morali tudi tisti, ki bi sicer hoteli radi delati. Da bi se delodajalci lažjo prisilili do privoljenja boljših plač, so delavci obenem zabranili odpošiljanje puèek in municije in so v ta namen zasedli pesto, kolodvor in pota,- ki peljejo iz 'Borovelj v 'širni svet. 'Delodajalci so poklicali glavarja jz Celovcai na pomoč. Ta je z javil, da so zahteve delavcev uprvičene, opozoril je tudi na nevarnost, ki preti z jugoslovanske strani v slučaju nemirov, nakar so deledalajci v polnem obsegu! ugodili zahtevam, delavcev. Delavcem, ki so db sedaj zaslužili na teden «to 1200 kron, so. pridali 60 proč., enim. s tedenskim zaslužkom. < 1600 bron 40 proč., delavcem z večjim dosedanjim tedenskim, zaslužkom. po 30 proč. Vsled! tega se bodo lovske puške znatno podražile. 'Dvocevka sistem' ddplever bo stala 9000 kron, grcener 10.000, manica 14.000 kron, tev cevka pa okoli 24.000 kron. Uradniki, učitelji, gorski čuvaji! n gozdarji, najboljši odjemalci lovskih pušk, bodo pač težko kupovali tako drage puške. K sreči pa gre sedaj še dosti lovskih pušk v inozemstvo, na Cestro, v Italijo, Švico in Jugoslavijo, ker za t ■ zenice z njihovim boljšim denarjem naše puške še vedno niso predrage. Nevarno pa bi bile, če bi bi! avstrijski d'enar enakovreden z inozemskim, ker bi vsied inozemske nevarne konkurence naročila izostala. Vlada bo pač morala delati na to, da se znižajo cene živilom, potem ne bo treba 'boljših plač in puške se ne bodo več podražile. Iz Roža. Dne 16. maja na bimbo šini pandieljek sem se vozil v Celovec. Na 'kolodvoru me vidi Ankek Rudodtf, poduradnik pri pošti. Kakor znorel, začne kr.i-čaje: ,,Heimitverrater, Čušanfreund!11 in še več drugih psovk. Jaz sem. mirno, sedel v kupeju in Se tani je s prstom kazal name, in kričel. Priče imam na razpolago. Vprašam: Kje je tista varščina manjši•i'.J Le-mrš, kako sr pisal v razglàsu? Koroški Slovenci! Opozarjam Vas, volite edino k maše kandidate, kajti •gorje nami, če dobijo tokrat NSmci vso oblast v roke in mi bi non imeli 'naših zastopnikov v deželnem zbora! Roža n. Šmajcjets v Rožu. Znani dopisan se v ,,Frede Stimancn“, zaletuje v nekega našega vrlega narodnjaka. Očita mo medi drugim, da je pri zandjih. obč. volitvah .nastopit kot soc i j al dèmok ra:. Mi Šmarješki slovenski kmetje smo Sklenili, da gremo pri obč. volit, s socd.. ker so imeli ti na listi polovico naših mož. Bauernlhundlerju «Hindenburgu", Vorstandu Heimatsdiensta ; (možakarja poznajo pod ten; imenom v celem' Rožu) pa' to seveda ni po: volji, ker Šmarješki kmetje nismo šli kot kmetje z Bauerbundom. Pravi, da plavamo Šmarješki kmetje 100 let za mescem. Herr v. 'Hindenburg, tu pa ste gotovo menili svoje pritaše; ker še toliko sposobnih' kmetov niste mogli afcupa® spraviti, da bi sestavili karadidatm usto, morali ste še vzeti zraven tsfcé kmete, ki vzijj s samokolnico (garami)', ha, 'ha, to je ‘bil Bauernbund. Na druge .gniusnosti vam pa ne bomo odgovarjali; ampak damo vam tale svet — le pred svojim pragom pometajte. Se.'še spominjate, ko je 'Šlo za mil jope, ste bili tudi vi (navidezno) Slovenec; kako ste peti: Od Urala do 'Triglava in Lepa naša... ! Tudi vi ste bili že enkrat organiziran socijnldemokrat. (2. poglavje vašega .političnega delovanja: Maksi 'Mrd Memiaittonal,) Tudi rajnega nadučitelja Gabroma, pustite, naj v mirni počiva; njegovega ponemčevanja smo bili tudi siti. Vi imenujete to ,,A;m' Zù'gel haiten"; da. se pa (mi ne pustimo več am 'Ziigel haiten, to gotovo že veste. Torej le malo bolj ponižno; nas vi z celim svojim Heimitsiienstiom ne boste predelali, mi smo in ostanemo narodno zavendni Slovenci. Eden za vse. Podgora. Tu je nastal na binkoštno soboto ponoči iz do sedaj še neznanega vzroka požar pri „Spo-tiču'“, ki je upepelil tri poslopja in napravil nad dva miljona škode. Požarne ibram.be so prihitele hitro iz vseh sosedinih vasi, posebno iz Bor vel j, in so delale s požrtvovalno hrabrostjo. Temu se imamo ••udi zahvaliti, da se požar ni razširil še bolj. Dobro bi bilo, ©e se 1 vso natančnostjo preičiče, če .ni kdo 'bišo namenoma zažgal, in abo se koga izsledi, da se tega Zločinca zbrezobzirno strogostjo kazmulje. ‘Kajti če pojde tako naprej, potem nihče ne bo več varen, da mu ne .zažge kdo po noči njegovo hišo. Borovlje. 'Pri nas so iz volili za1 ‘župana našega trga ravnatelja meščanske šole, g. Wegboferja. ki je pristaš socijaldemokratične stranke. Želimo in upamo, da bo novi župan napram vsem- strankam postopa' nepristransko, pravično in Stvarno, potem si bo go-, tovo pridobil zaupanje vseh slojev. Medgorje. Za župana smo izvolili slovenskega kmeta p. d. bucina. Sele. Pot, ki pelje iz Sel in Badjiš v Borolje, je bila že zmirom- slaba; toda tako slaba kot je sedaj, že ni- bila nikoli. Sedaj se je začela zemlja pogreti že na- drugem, mesta. Ako se deželni odbor ne bo kmalu lotil tega nujnega' dela, bomo prišli tako daleč, da iz Sel sploh ne bomo več mogli v dolino jn poiskati si bomo morali novo ,pot. — Za župana je bil pri nas izvoljen enoglasno slovenski kmet Stare korenine p. d. Jagova v Hmeljšah. Smarjaia v R. V Medborovnici -morajo vladati pa res čudne razmere. 9. maja sta se naša domačina ^Sušnik in Poganič peljala z vozom ob 4. zjutraj ckoz Medborovnico v; Celovec. Kar ju napadejo {»odi olla- : lizom“ nefcri ponočjalki in Poganja oklofut mo j ri-porofiaimo, da crožništvo pcstopa. Bistrica. Na 'Bistrici je iEvcljen za župana, slovenski delavec. ;p. d'. Matjažev. Zato- pa zdaj hudi jezi-! ki, kterimi ta. izvolitev ni po volji, pravijo, da je se ■ztodii in vstal kralj ‘Matjaž. B GOSPODARSKI VESTNIK (g Postava o razlastitvi posestev in zemljišč v svrho zopetne naselitve. Nemška Avstrija je začela reševati agrarno vprašanje zelo previdno in počasi. Hoče i-meti, da bi bil volk sit, koza pa ostala cela. Prvi korak, ki je bil v tej zadevi podvzet se nanaša na postavo, ki določa, da se morajo posestva, ki so nehala biti samostojne kmetije ali od istih izločena zemljišča, ako danes ne služijo svojemu namena, zlasti če so bila združena z večjimi posetvi, iz teh izločiti in dati na razpolago kmečkemu prebivalstvu v svrho zopetne naselitve in obdelovanja. Ker je gotovo tudi na slovenskem Koroškem več takih slučajev, na katere se da ta zakon uporabiti, podajamo v naslednjem kratek izvleček istesra: Namen postave o zopetni naselitvi kme-tjjskik posestev je predvsem, dvigniti' produkcijo zemljišč, ki so bila odtegnjena kmetijskemu obdelovanju. Postava določa da se morejo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so se prej samostojno obdelovali v ta namen odkupiti od dosedanjega lastnika, ako je posestvo (zemljišče) 1. po 1. januarju 1870 nehalo biti samostojna kmetija ali posestvo, 2. doslej služilo za lov, zabavo ali v spe-kulaeijske namene, aii je pripadalo kakemu gozdarskemu obratu, 3. združeno s kakim posestvom, ki po velikosti prekaša kmetijsko posestvo, ako ni pričakovati, da bi se posestvo delilo med otroke ali brate in sestre. j . Za kmetijsko posestvo velja tako, ki do-naša povprečno največ 6krat toliko, kar je potrebno za vzdrževanje družine, broječe 7 glav. Malo posestvo (Hausleranwesen) je tisto, na katerem se ne pridela več, kot je dvakraten pridelek za vzdrževanje družine, obstoječa iz 7 glav. Ravno tako, kakor se morejo razlastiti cela posestva, je tudi mogoče razlastiti posamezna zemljišča, ki so bila pred januarjem •1870 del takih posestev in ako služijo lovu ali pa gozdarstvu. Ako se razlastijo zemljišča v svrho skupne dobave stelje, drv ali za pašo, se mora za isto ustanoviti agrarna skupina (Agrargemeinsckaft). Ako so bila zemljišča hudo zanemarjena, ali pa če jih je že prej kupila kaka tretja oseba, se morejo razlastiti tudi druga zemljišča, ki prej niso spadala k detieni kmetiji. Občine in kmetijske strokovne organizacije morajo v času ki je določen v izvršilni na-redbi, o zemljiščih, ki pridejo za zopetno naselitev ozir. razlastitev v poštev napraviti natančen seznam in popis istih ter seznam predložiti agrarni oblasti v pregled in nadaljno postopanje. Prosilci za taka zemljišča morajo doprinesti dokaz, da so sposobni zemljišča u-spešno obdelovati. Kar se tiče zahteve, da morajo biti prosilci nemške narodnosti ,je prino-miùti, du je ta določba protipostavna, ker na-sprotuje senžermenski pogodbi, zato ne more in ne sme priti v poštev. Prednost pri oddaji razlaščenih posestev imajo vojni invalidi, vdove in sirote istih, družinski očetje, najemniki in prejšnji lastniki. I Kdor si je pridobil potrdilo (Eignungs-bescheinigung) od občine ozir. okrajne agrarne oblasti, je upravičen predlagati pri deželni agrarni oblasti razlastitev posestva, katero si želi pridobiti. Predlog, kateremu je priložiti poleg že omenjenega potrdila domovinski list, nravstveno spričevalo, poročni list, krstne liste otrok in vojaške dokumente, mora natančno 0-značiti, posestvo ali del istega na katero se nanaša predlagana razlastitev. Navesti je ime posestva (hišno ime) katastralna občina, številka parcele ter izmer/ in vrsto zemljišč, kakor vse podatke, ki pridejo za predlagano razlastitev v poštev. Za vsako občino se napravijo posebni seznami, ki se položijo v občinah v katerih se nahajajo zemljišča na splošen upogled. Obenem pa se z razglasom deželne agrarne oblasti v listu, na občinski uradni deski in pri okrajni agrarni oblasti pozovejo vsi reflektanti, da vložijo prošnje za pridobitev razpisanega posestva. V predlogu za razlastitev je tudi navesti, na kateri način je predlagatelj volje odškodovati razlaščenca. Prejšnja lastninska pi*avica je dokazati z izpiskom iz zemljiške knjige. Komasacija poljedelskih posestev. Povsod pride na mesto starega, nepraktičnega novo, boljše. Samo v enem hočejo ostati pri starem: njive in travnike hočejo ohraniti v oblikah in na krajih, kakor so jih podelovali ali kupili, če tudi so raztreseni na najrazličnejše strani in so radi svoje oblike in velikosti neprimerni za obdelovanje s stroji, če tudi je to obdelovanje s stroji radi pomankanjo poljskih delavcev vedno bolj nujno. In potem ona dolga pot od doma na polje in od ene njive do druge. Ali nima skoro vsak kmet ene njive, na katero ne misli s takim veseljem kakor na ostale, ker je tako daleč od hišel Kolikor ur gre v zgubo, če je delo na eni njivi tekom dneva končano in treba hoditi iz ene oddaljene njive na drugo! In potem to veliko število meja in razorov! Koliko plodovite zemlje ostane neobdelane radi teh meja in brazd, v katerih se tako rade skrivajo poljske miši in raste najrazličnejši pleveli! Konečno nastanejo prepiri in pravde mejašev. Zato je že stari predlog, ki gre za tem, da bi se raztresene njive zložile skupaj ni da bi nastal tako iz večik razkropljenih in majhnih kosov eden velik ir zaokrožen komad. Ta zahteva seveda ni lahko izvedljiva. Saj polja niso enakovredna. Ena njiva ima ilovnato zemljo, druga je zopet prodna itd. Samo ob sebi se razume, da je treba pri zlaganju poljskih posestev postopati s skrajno previdnostjo in natančnostjo. Čeravno je torej to postopanje in udejstvitev tega načrta v zvezi z velikimi težkoČami, vendar so koristi, ki so združene z komacacijo, tako velike, da se trud obilo poplača. Prvič se lahko uporabljajo na večjih, zaokroženih posestvih boljša orodja in boljši stroji, štedi se čas, ker odnade marsikateri nepotreben pot, meje. in brazde odpadejo, ž nj;mi tudi prepiri in pravde, taki da pridelki rastejo. Stroške komasacije nosi v Avstriji po postavi iz aprila 1920. 1. država. Obnovitev prometa na progi Maribor— Celovec. V Celovcu so se vršila pod predsedni-štvom dr. Muller-Martina pogajanja glede obnovitve prometa na progah Maribor—Celovec, Labudska dolina—Celovec in Radgona—Ljutomer. Pri konferenci so sodelovali tudi zastopniki južne železnice. 9. t. m. so bile določene postaje za železniške zveze in za izmeno prometa. Sklenjeno je, da se bo na teh postajah vršila carinska in obmejna varnostna služba, da se olajša in pospeši promet. Kar se tiče tranzitnega prometa, je sklenjeno, da potnikom na navedenih progah ne bo treba potnih listov in vizov in da ne bodo podvrženi dvakratni carinski reviziji. Mesto potnega lista se uvede brezplačen tranzitni list. Potnikom bo tudi dovoljeno, da se legitimirajo le z legitimacijo, ki je opremljena s fotografko. _ Potniki in prtljaga se bo odpravljala z direktnimi vozovi. Te olajšave bodo o-mogočile pobolišanie zvez med Grazom in Celovcem ter ostalo Koroško in Štajersko. Ljutomer dobi direktno zvezo z glavno progo Južne železnice. Nove določbe nam kažejo pot, katero nam bi bilo treba kreniti v medr—odnem prometu, da se odstranijo vse težave, ki danes ovirajo promet z raznimi potnimi listi, vizi itd. Obnovitev prometa stopi v veljavo s 1. junijem. Gospodarske vesti iz Ogrske. Na zahtevo, da se dovoli prost izvoz govede, je odgovoril minister poljedelstva, da ne bi imel nič proti temu, a se boji, da bi v tem primeru ogrska goved poplavila inozemstvo, in bi cene v sosednjih državah padle, a to bi zopet neugodno vplivalo na ogrsko blago. Nadalje je izjavil, da je ogrska vlada pri trgovskih pogodbah z Avstrijo odločno zahtevala neomejeno prostost uvoza ogrskih vin v Avstrijo, ________ © RAZNE VESTI © Poletni čas v Avstriji. Dočim dežela odklanja vpeljavo poletnega časa, nastopajo po mestih in zlasti na Dunaju vedno novi pripadniki tako zvanega poletnega časa. Na Dunaju je namreč vedno večje število takih rodbin in oseb, ki so si napravili v okolici mesta male vrtove, katere obdelujejo v prostem času. Ce bi ti ljudje lahko eno uro prej začeli s svojim delom v tovarni in pisarni, bi ga lahko tudo eno uro prej končali ter bi na ta način pridobili popoldne eno uro, katero bi lahko porabili za delo s svojih vrtovih, ker bi imeli eno uro dalj solnčno svetlobo. Razstava vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz Rusije, na Dunaju. Vojni ujetniki, ki so se vrnili iz Rusije, so odprli na Dunaju razstavo takih stvari, ki so jih izdelali v dolgih tednih in mesecih', katere so prebili v dolgočasnih vjetniških taborih po Rusiji in Sibiriji. Razstava nudi izredne zanimivosti: tiskarno, ki sta jo uredila dva Dunajčana iz najpriprostejše-ga materijala, citre iz neverjetnega materijala, priprosti stroj za izdelovanje prstanov in marsikaj druzega. Ta razstava pa vsebuje tudi slike in druga dela, ki imajo umetniško vrednost. Tajinslyaa samokres sa vlome. V 'aadtajetm ©asu razburjajo (bogataše db Rivijeri vrlo spretno in rafinirano izviediene tatvine. Tako je bila nedavno v svojem hotelu bradena znana lastnica pariške m e/ne Ivrdke Dciuoet. Tatovi so ji odnesli nad e® milijon frankov vreden nakit. Zločinci luipotrelbljavajo pri svojih činih posebne vrste samokres, katerega so našli pri Holandcu 'Dejongu, ki so ga aretirali v Nffizi. Ta samokres ima tri cevi, iz katerih spušča dotnnec brez vsakega pdka tri različne vrste plina se iz prve cevi .spusti dlin v sobi. padejo arsi navzoči v glo-Ibofco spanje, ki baja naj 10 minut. Plin 'življenjui ni nevaren. Med' spanjem izvršijo pot/m tatovi, opremljeni 'z neko vrsto piinevih mask, svoje tatvine in rope. 'Orožništvo je p.-opričano» da, obstoje ce.e N ml e, ki izvršujejo s pomočjo teh samokresov veliko tatvine. Nemiri v Palestini. V mestu Jaife je prišlo med židovskimi komunisti in arabskimi delavc. do spopada. Nekatere trgovine so bile oplenjene. Trideset Židov in deset Arabcev je bilo usmrčenih, okoli dvesto ranjenih. Tudi v Jeruzalemu se je proglasilo obsedno stanje. Poljski delavci iz Jugoslavije. Po „Lund wirtschaftliche Mitteilungen“ povzamemo: Zvezno ministerstvo za kmetijstvo in gozdarstvo si prizadeva čimprej. skleniti pogodbo z Jugoslavijo glede potovalnih poljskih delavcev. Na ta način bo koroškim kmetovalcem omogočeno obnoviti stare zveze z Kranjsko, Snodnjo Štajersko in Zapadno Ogrsko, ki danes pripadajo Jugoslaviji, in dobivati od tam delavce in ženice kakor pred vojno. Kot podlago za pogajanja z SHS vlado želi Zvezno ministerstvo zvedeti, koliko jugoslov. delavcev je treba za Koroško in pod katerimi pogoji, posebno za kakšno plačo bi se sprejeli. Radi tega se vsi prizadeti kmetovalci naprošajo, da čimnrej naznanijo deželnemu kulturnemu svetu: koliko jugoslov. potovalnih delavcev so pred vojno zaposlovali odkod so oni prihajali, koliko in koliko časa jih rabijo v tekočem letu in koliko so posameznim delavskim vrstam pripravljeni plačati. Nadalie, ako znajo, kje bi se jih dobilo in če so morda že zasebno v tem oziru kaj ukrenili. Listnica uredništva. Več fiitateljem: Ak*> Ust«, ne dobivate ali pa šele z veliko zamudo, vložite pri Vašem poštnem uradu rek’iaimacijo (Zeitungsrekla,triatlon). Zadostne ki.fVjdc papirja, na (katerega napišete ime lista im naslov uipravništva ter pripombo, da se Vam Ust neredun, ali spWh ne dopošilja. Listek se dene v kuverm, isio opremi 'z gornjo označbo (ZeibumgsreklamaUon) in odda neiiankirano napošlo. Tudi mi se bomo pritožili radi nerodnosti pri dostavljanju našega Usta, ,rK. Sl.‘‘ se z Dumiaja odpravi najkasneje v ipet^k ali »dbato 'zjutraj in bi ga morali čitatelji didbivati v nedeljo, v najslabšem slmčajus v ponedeljek,___________ hiša s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in shrambo, pripravna za kakega obrtnika. Poleg ui»e ^ vrt, sadonosnik in nekaj trvnika. Pojasnila daje Mochar Frane, p. St. Veit im Jauntale. IzdajateljTs i r ot e k Bohumil. - Odgovorni ur^nik: Žinko vskv Josip. - Tiska Lidova tiskarna 'kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.