101
Prav tako!
Hvala, vedna hvala Vam Novice! za toliko lepih naukov, za tolikanj dobrot in koristnih reči, ki ste jih v prid domovine po deželi razširile. Mile Novice! tudi do niojiga sela, v Novo Vas, desiravno ne v berlogih ležijočo, ste prišle k veči sreči in blagostanju prebivav-cov in vesele mladine. Zbudili so se vender enkrat, z veseljem rečem, iz terdiga spanja svojoglavnosti, zaslišali so glas vpijočiga v pušavi, tudi Novljanjem je napredovanje sedanjih časov mar, kar ste Ve predrage in neprecenljive! sprožile in po materno priporočevale. Berejo Vas pazljivo, vsaki list posebej in po večkrat, kar ljubi so jim Vaši zlati nauki in sveti. — Je pri Novi Vasi pusta gmajna, občinski pašnik cele vasi, po imenu Log, kamor so dozdaj spomladi in jeseni ovce, poleti pa govejo živino gonili, de je suho travo grudila in skoz germovje,   s  kterim je vse prepreženo bilo,  le
težavno lazila, na večer pa bolj sostradana domu pribo-kala, kot je iz hleva šla; z eno besedo, le malo je koristi dajal, sicer pa je bil vzrok marsikakiga krega in besedovanja, tako de se ga je sploh ime, travnik prepira, prijelo. Tem in enakim napakam enkrat v okom priti, si, svojo dozdajno svojoglavnost pustivši, sežejo v roke in pokličejo zemljomerca gosp. Udrika iz Gradca, ki jim je pašovnik pred velikonočnimi prazniki izmeril, de je vsak svoj del, kteri mu gre, se ve de zastopivši se, prejel. — Kakor pri vsaki novi napravi se je tudi tukej protivnikov najdilo in širokoustnih posmehovavcov, ki so na vse gerlo vpili, de bodo Nov-ljanje zdaj zaklade kopali in penezov ko cepin imeli, ko si bodo ta košček pušobe razdelili, in kteri so si na vso moč prizadevali, to reč popolnama razdreti; pa saj ne vedo taki, kaj govore ! — Kmalo, menim, bodo spoznali, de to delo ni bilov zastonj, de bo z obilnim sadam kmalo povernjeno. Čeravno ne bodo cekinov kopali, vender bo sedanji pridelk in dobiček veliko veči od poprej-šnjiga na pusti gmajni; ker so to, kar je pred mertvo in skorej brez vsiga dobička ležalo, v prid obračati jeli.— V izgled naj bo drugim vasem , ki imajo še kaj tacih nerazdeljenih pašnikov, na ktere le uboge živinčeta gonijo , de pod milim nebam stradajo ; otroci pa brez čuvajev , namesti de bi v šolo hodili in se kaj druziga koristniga učili, nemarno po hosti se plazijo, dokaj škode bližnjimu učinijo in sebe pa zanemarijo. — Že se oko-puje in glešta, de je kaj, de je le veselje gledati; kmalo se bodo iz poprejšnje pušobe vertovi vzdignili. — Nov-ljanje, tako je prav!                                         —ž—.