k 29. listu Novic. 1849.
^p^—^»—^—^—1,——^^——        i           ——^»^— '¦—   i   »™———¦»—^    i      ¦  ¦        mi   ¦—-. — ¦      i............¦              ¦   .ii           i                 i       -  in. i            i.       ¦¦¦¦—¦——  ¦ ¦¦—    i-i —m      mn   .^——......¦.,     ii      .i           i.    ir    .n             ¦—         ,        .^,         .........i——        um          ¦  ,         —..—«——w.i        — —M.m——^
Kdor  želi,   kako oznanilo   v dokladni   list natisniti in Novicam perdjati,   plača   za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr.       Jf. Blaznik.
Oznanilo
c. k. deželniga poglavarstva.
št. 13184.       Razglas        C133.) («
c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zetran izdat-ve denarnih listkov po 6 in 10 kr. dobriga denarja.
Denarstvino oskerbništvo si je vse prizadjalo, z neprenehanim kovanjem sreberniga in kufrastiga drobniga denarja potrebam vzajemnosti v drobnim (Kleinverkehr) zadostiti.
Dosadanja skušnja pa je pokazala, de vunder pomanjkanja drobiža večdel iz nezaupnosti izvira, ktero hudobna volja razšira, in de te nezaupnosti ne obrača samo dobičkaželjnost v svoj prid, ampak tudi nevtrudljiva druhal prekucije na kazni vredno vižo. In ravno zavoljo tega zgine tudi ves drobiž zopet izmed ljudi v hipu, ko med nje pride.
De se vsim zadregam, ki iz tega pomanjkanja za vzajemnost v drobnim izvirajo, po mogočosti v okom pride, so Nj. Velicastvo z narvikšim sklepam od 20. rožnika t. 1. izdatev denarnih listov s temi le določbami blagovoljno privolili:
Pervič. Denarni listki bode po šestindeset krajcarjev dobriga denarja veljali, in bodo po njih polni veljavnosti pri vsih plačilih pod enim goldinarjem od javnih denarnic kakor drobni denar se jemale.
Drugič. Vsih teh denarnih listkov nima biti čez pet milionov goldinarjev.
Tretjič— Napravljeni bodo v seriah, kterih vsaka bo s svojo čerko zaznamovana. Ko trije mesci pretečejo, t. j. ko mesec kimovec 1849 preteče , se bodo denarni listki za drobni denar zamenjavati začeli. Javno vzdigovanje bo pokazalo, v kterim redu in v kterih dobah imajo posamesne serie v zamenjevanje priti.
v
Cetertic. Denarnih listkov cesarske denarnice ne bodo narovnost osebnim (privatnim) ljudem, ampak samo krajnim gospdskam glavniga in stol-niga mesta, glavnih deželnih mest, in sploh tistih večih krajev dajale, kjer se skaže, de je taciga denarja treba; zanje se bo pa primerno število bankovcov vpoložilo.
Čas, kadaj se bodo taki denarni listki v po-samesnih krajih mogli dobivati, je v tacih krajih posebej na znanje dati.
Petič. Zoper ponarejanje in posnemanje denarnih listkov so enake kazni postavljene, ktere zoper ponarejanja in posnemanje javnih, kakor dober  denar veljajočih  kreditnih papirjev obstoje.
Šestič, Izdajanje denarnih listkov se ima zopet ko j vstaviti, kadar se pokaže, de tacih več ni treba.
To se da po visokim ukazu denarstviniga mi-nisterstva sploh na znanje.
V Ljubljani 4. maliga serpana 1849.
Leopold grof Welsersheimb ,
deželni poglavar.
št. 13185.          Razglas             C13« C«
c. k. ilirskiga poglavarstva. —Zastran druge
izdatve tripercentnih denarničnih nakazov.
Z ozeram na pervi in tretji oddelk narvikšiga patenta od 28. rožnika 1849 je visoko denarstvino ministerstvo s sklepam od 29. imenovaniga mesca, št. 7407-D. M. to le tu sem naznanilo:
Pervič. Izdali se bodo tripercentni denar-nični nakazi (X!asse-Anweisungen) z zapadljivimi obrestimi in zaznamovane z dnevam 1. maliga serpana 1849, kteri se od tripercentnih, po pogla-varstvinim razglasu od 22. svečana t. 1. št. 3808 izdanih denarničnih nakazov od 1. prosenca 1849 samo po dnevu naprave in po podobi ter svitlo zeleni barvi spodnjiga tiska razločijo.
Drugič. Ti nakazi od 1. maliga serpana 1849 se ne bodo samo v dopolnjenje pomočkov za odpravo deržavnih potreb, ampak tudi pri plačevanju obrest od tripercentnih nakazov od 1. prosenca 1849, kteri 1. maliga serpana zapadejo, v zameno poslednjih nakazov vpotrebovali.
Tretjič. Ker v §. 1. narvikšiga patenta od 28. rožniga cveta t. 1. zapopadena postava, potem obračanje postave od 8. prosenca 1849, ktero §. 3. imenovaniga narvikšiga patenta ukaže, tudi za tripercentne denarnične nakaze od 1. prosenca 1849 velja, se ti denarnični nakazi po deržavnih in po denarnicah narodne banke nimajo več za gotove denarje zamenjevati.
V Ljubljani 4. maliga serpana 1849.
Leopold grof Welsersheirab
deželni poglavar.
Mi Franc Jožef pervi,
po milosti božji Cesar Avstrljanski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Lombarški in Beneški, Dalmatinski, Horvaškij Slavonski , Galicije, Lodomerije in Ilirije, nadvojvoda Avstrijansjki, vojvoda Lo-trinški, Solnograški, Stajarski, Koroški, Krajnski, Zgornje in Dolnje Slezije, veliki knez Erdeljski, mejni grof Marski, pokneženi grof Habsburški in Tiroljski
i. t. d.    i. t. d.
Silni viharji, kterim je deržavno poslopje že več kot eno leto podverženo, in potrebnost o mnogih oslabenih virih deržavnih dohodkov nezmernih pomočkov za premaganje nevarnih notranjih in unanjih sovražnikov s\ pridobiti, so nerodov-ne početke potrebne storili, kteri se o sadan-jim silno težavnim času samo s pomočjo kredita izgotoviti zamorejo. Avstriajnska narodna banka je po svojim vodstvu v času, v kterim bi vsaka druga pomoč nemogoča ali nezmožna bila, der-žavi prav prav veliko pomoči skazala, ktero z za-dovoljnostjo spoznamo. Desiravno narodna banka vse prevzete dolžnosti popolnama innatanjko spol-
26. Dokladni list
nuje, In terdnost te naprave za prihodnost popolno varnost prigotovlja, so si vunder sovražniki der-žave in rednosti vojske poslednjih mescov v svoj prid obračali, de bi z dobičkoželjnostjo in lahkovernostjo nepokojnost zastran prihodnosti bankne veljajoenosti trosili, menjavšine kurze (Wechsel-kurse) na nenatorno visokost gnali in tako vzajemnost (Verkehr) overali, ob enim pa deržavi stiske pripravljali. Kolikor je bilo mogoče, smo vse krepko storili, de bi v enim delu svojiga cesarstva raz-grajajočo deželno vojsko berž ko berž končali, in so naše hrabre armade unanje sovražnike cesarstva slavno slavno ponižale, in naša posebna pazljivost je bila neprenehama v to obernjena, de bi v denarstvu popoln gotov red za vselej vstanovili in početjem, ktere so si denarni terg za mesto svojih ravnanj izvolili, krepko v okom prišli. Za-volj tega smo to reč večkrat dobro prevdarili in po nasvetu svojih ministerstev sklenili razglasiti in ukazati:
lj Naša resnična volja je, de se avstrianjska narodna banka za odpravo derzavnih potreb z daljnim pomnoženjem njenih bankovcov, ki so med ljudmi, ne nadlegje.
2~) V ta namen zapovemo, de se o boljši premeni reči, kterih smemo zdaj upati, brez odloga prostovoljna najema denarjev s pogodbami osnuje, ktere zamorejo deržavi in tem, ki imajo dolžnost davke plačevati, po mogočosti hasniti. Naša volja je, de se ta najema tako osnuje, de bo vsim blagomiselnim obširno mogoče, se je vdeležiti, in rane celiti pomagati, ktere so dogodki vesvoljnosti vsekale. Ko smo se doslej varovali, de si ravno so deržavne potrebe vedno rastle, prebivavcam deržave nove ali veči davke nakladati, se zanesemo s tim veči svestostjo, de tisti, kteri imajo sredstva (mi-teljne) za to, ne bodo priložnosti zamudili, Nas v Našim prizadevanju podperati, redov-nost v cesarstvu stanovitno vtemeliti in der-žavni kredit po mogočosti vterditi.
3)  Za odpravo derzavnih potreb med tem časam se ima po sklepu deržavniga zbora od 3. pro-senca tega leta, kteriga smo 8. prosenca t. 1. poterdili, z novo izdatvo tripercentnih denar-ničnih nakazov(Kassa-Anweisungen) skerbeti, kteri zamorejo ne samo pri vsih plačilih v javnih denarnicah gotovi denar namestovati, ampak jih ima tudi po imenovani postavi slednji pri plačevanjih z zneskam njihne veljajdčnosti in do dneva plačila zapadenimi, na zadnji strani nakaza postavljenimi obrestimi prejemati. Vsi denarnični nakazi skup nimajo števila, kteriga je treba za zameno denarničnih nakazov, ki so bili po razglasu od 10. svečana 1849 izdani, več kot pet in dvajset miljonov doseči.
4)  Zapovemo dalje, de se ne le zneski, kteri bodo po tej napravi dohajali, ako jih ni za tekočo potrebo treba, narodni banki v pomanj-šanje posojil, ktere je deržavi dala, naklonijo, ampak tudi de denarji, ktere bo deržavna zakladnica po slavnih premagali Naših armad na Laškim doseči v stanu, ravno ta namen dobijo.
5)  De se prepoved, cesarski denar v vunanje dežele voziti, berž ko berž prekliče, smosvo-jimu ministerstvu potrebne ukaze dali.
Dano   v Našim  glavnim in stolnim mestu Du-
naju 28.  rožnika leta jezer   osem   sto  devet in štirdeset,  našiga cesarstva perviga.
Franc Jožef«
(L. S.)
Schwarzenberg. Krauss.  Bach.   Gyulai.
Thinnfeld.   Kulmer.
št. 12068. Razglas poglavarstva, f*2«o C*)
Barantanje z drobnim denarjem, to je, ga z naveržkam premenjevati, kupovati ali kako drugače z njim kupčevati, kar se je poslednji čas tako zlo razširilo, bi sčasama ves drobni denar izmed ljudi spraviti znalo, in zavoljo tega se morajo te zadrege v vsakdanji uzajemnosti (Verkehr) le množiti.
Po visokim ukazu denarstviniga ministerstva od 8. svečane t. 1. št. 1608/D. M. in z ozeram na zastran tega že obstoječe vikši postave, ktere barantanje z drobnim denarjem z naveržkam ojstro prepovejo, se gori imenovane napake ojstro prepovejo in gosposkam se s tem pristavkam naroči, nad to prepovedjo skerbno čuti, in jo krepko spolno-vati, de se ima po omenjenih postavah, ako se kdo zasači, mu tisti denar preč vzeti.
Od c. k. ilirskiga poglavarstva. V Ljubljani 29. rožnika 1849.
št. 11714.       Razglas        («••) (3)
c. k. ilirskiga poglavarstva. —Zastran kova novih šestič. — Njih veličastvo so s previsokim sklepam od 1. rožnika tega leta po nasvetu denarstviniga ministerstva blagevoljno dovolili, de se ima v kovu šestič v s poglavarstvinim razglašam od 2. kozoperska 1848 št. 23029 naznanjeni odmeri dobriga srebra premena narediti, ktera bo v tem obstala, de bo novih šestič, ki se bodo od starejih po letnim številu 1849 razločile, 336 iz ene dobre dunajske marke, t. j. de se bo iz ene dobre dunajske marke 33 gold. 36 kr. izkovalo.
Od dne tega razglašenja dobe te nove šesti^ ce v vsih cesarskih deželah po postavi veljavnost, sicer je javnim denarnicam naročeno in ljudje so dolžni, imenovani denar po njegovi polni veljavnosti po razmeri naprav prejemati, ki so zastran tega v obstoječih postavah zastran prejemanja drob-niga denarja zapopadene.
V Ljubljani 29. rožnika 1849.
Leopold grof Welsersheimb,
deželni poglavar.
Mnogoverstno oznanilo.
ci3°)          Razglas             <«
25. dan tekočiga mesca, to je na dan sv. Jakoba ob dveh popoldne se bodo prodalo po dražbi (licitando) 13 oralov (johov) dobro vdelanih travnikov na mahu, namreč polek Ljubljance na volarji in v ilovci na rakovniškim štradonu v razdelkih od eniga do poldruziga orala. Začelo se bode na valarji pri klepu. Dražbini pogovori (Bedingnisse) se dobe bri dohtarji Orlu.
88