List 38.
Hvala kmetijskiga življenja.
(Poleg latinskima.)
srečen vsak, ki proč od mest šumenja, Ko nekdaj njega spredniki pošteni, Na lastnim polj' se veseli življenja!
Nevdan dobičkov prenevarnih ceni: Ne gane njega divji hrup vojšakov, Ne straš'jo ga valov' morja nobeni5
Ne obiskuje pragov on veljakov , «* Ne mara on za kraje zlo sloveče: Temuc ko vidi lep zarod živakov,
Priveze ga na jagnjede leskeče; Al pa vesel v poraženi dolini Od delječ gleda cede mergoleče;
Nerodovitni z nožem vej rastljini Odreže verh, in rodovitno vcepi; Al striže krotke ovce na planini,
Al hrani sterd v posodi lepi.
In kader jesen z sadjem se obilnim Približa drevja, ki v mladosfga cepi,
Z veseljem si serce napolni silnim, Tergaje sad , k' je vsadil ga v razore Zemlje, in grozde z jagodam' številnim'.
Kdo tolike dobrote plačat' more Bogu, in mu spodobno poverniti, Ki nam terdne življenja  stav'   podpore!
Zdej ljubi se pod hrastam mu hladiti , Al počivati na zeleni trati, Med tem vode poslušat' se derviti,
Al v gojzdih tiče lepo prepevati: Med tem studenci čisti skoz igrajo; Kako sladko se zraven da zaspati!
In kader mraz nam zimski časi dajo, Deževje, sneg široko tla pokrije: Zveri, ki v gojzdu krog in krog divjajo,
Od naglih psov podene lovec bije; Al pa na hriba razmeten' planjavi, Grahaste drozge v skrivne zanjke  vije.
Tud zajcu in žerjavu on nastavi, Ki zabredo v konopce seb' narjene, Ter sladki truda sad si 'z njih napravi.
Kdo tu skerbi si 'z glave ne prežene, Ki jih ljubezin zvesta naklonjuje? Če skerbnost zraven sramožljive žene
Pohištvo, otroke drage oskerbljuje, Ter ko Sabinka *) od sonca ogorela, Moža z večerjo zvesto perčakuje;
In on, od težkiga ko pride dela, Pripravljene jedi z okušam vživa Z družino, ktera krog sedi vesela —
Kako po takim vse sladko počiva!
Šmarski.
*) Sabinke   so   bile nekdaj prav pridne kmetijske gospodinje.