476
Politični pregled.
Državni zbor. — Taki dogodki, kakršni so se primerili zadnje dni v dunajskem parlamentu, niso znani niti v južnoameriških republikah, kjer sedi v parlamentih več pouličnih tolovajev kakor poštenih ljudij. Seveda se temu ni čuditi, saj takih živinsko surovih, podlih ljudij, kakor so nemški poslanci, ni dobiti niti mej hotentotskimi in culukaferskimi go-vedarji. Nastala je bila pravcata revolucija. Desnica je postavila na dnevni red nagodbeni provizorij. Levica, to so sinovi tistega nemškega naroda, kateri se baha s svojo psevdokulturo, so se temu uprli, hoteč strmoglaviti ministerstvo. Ker so uvideli, da z govori nič ne opravijo, so hoteli svoj namen s kruto silo doseči. Naskočili so predsedništvo in provzročili velikanski pretep v parlamentu. Tolkli so po Slovanih s pestmi in z noži naskakovali svoje nasprotnike. Pijane barabe se obnašajo lepše, kakor ti Nemci. Ker je desnica uvidela, da se iz lepa ne da vzdržati red, je sklenila popolnitev opravilnika. Dotični predlog je stavil grof Falkenhavn in večina ga je vzprejela. Po tem premenjenem opravilniku je dobil predsednik pravico, da je smel za tri seje izkijučiti tiste poslance, kateri v zbornici razgrajajo, zbornica pa jih sme izključiti za 30 dnij. To je Nemce in socijalne demokrate neizmerno razkačilo. V naslednji seji so socijalni demokratje naskočili predsedništvo in provzročili zopet nečuvene škandale in pretepe. Predsednik je izključil 13   poslancev.   Ti niso hoteli iti iz dvorane in je
predsednik poklical policijo, katera je morala dotičnike ven nesti, ker so se branili z rokami in nogami Nastali so taki škandali, da je moral predsednik zaključiti sejo. Zadnja seja je bila v soboto. T ti so aopet Nemci tako razgrajali, dai je bilo vsako zborovanje nemogoče. Nemci so predsednika neču-veno psovali in sploh uganjali take, prav nemške surovosti, da je bilo nemogoče delovanje parlamenta. Ker se je bila: v tem premenila tudi politična situvacija — Lueger in njegova krščansko-socijalna družba so se podredili komandi Schonerjevi je Badeni odstopil, zasedanje drž. zbora pa se je odložilo Čuje se, da se snide v kratkem in da bo nova vlada aahtevala, nase jej votira provizorna nagodba in budgetni provizorij, z druge strani pa se javlja, da se drž. zbor sploh več ne snids, ampak da se razpusti drž. zbor kakor hitro se konča zasedanje  delegacij.
Delegaciji. — Za posvetovanja delegacij, ki prav za prav nista nič druzega, kakor stroj za dovoljevanje denarja, se sedaj nihče ne meni. Odseki so končali svoja dela m seveda odobrili vse postavke, kar jih je vlada zahtevala. Takisto se je zgodilo tudi v plenumu. Najlepše je to, da sta delegaciji dovoliii denar, ne da bi vedeli, koliko bode plačati vsaki državni polovici, ker kvota še ni določena. Tako bedasti smo pač samo v naši dižavi, da dopuščamo  kaj tacega.
Hrvatske volitve. — Tekom meseca decembra vršile se bodo dopolnilne volitve v hrvatski sabor, v tistih okrajih, koder je vlada razglasila obsedno stanje. Vlada dela uprav z azijatskimi sredstvi, da bi zmagali madjaronski kandidatje. Zaprla je na stotine opozicijonaJnih volilcev, popolnoma brez uzroka, sicer pa pritiska s kruto silo na vse volilce. Lahko je mogoče, da zmagajo Madjaroni. V avstro-ogerski monarhiji je sploh vse mogoče, ker pri nas ne vladajo nič boljše razmere, kakor na  Turškem.
Srbija. — Dogodki v Avstriji so zadnje dni odvrnili pozornost od političnih homatij v Srbiji. Tam je zdaj Milan na delu. Poroča se, da je Milan v službi tistih angleških po-litično-trgovskih špekulantov, kateri so provzročili upor Armencev, ustanek na Kreti in grško-turško vojno. Ti hočejo imeti konflikte na Balkanu, da bi se Eusija ne utegnila zanimati za delovanje Angleške v Aziji. Milan je dobil precej denarja za to, da se je vrnil v Srbijo z namenom, da prouzroči ustanek v Macedoniji in če mogoče zaneti vojsko mej Srbijo in Bolgarsko, vsled katere naj bi se potem po intenciji Angleške razvilo orijentsko vprašanje.
Francija. — Še vedno je afera Drevfuss na dnevnem redu. Židje so zasnovali velikansko akcijo, da oproste na dosmrtno ječo obsojenega izdajalca Drevfussa, kateri je seveda Žid. V ta namen skušajo zvaliti vso krivdo na necega bivšega častnika grofa Esterhazvja, kateri je na precej slabem glasu in čigar pisava je podobna Drevfussovi Židje so to zasnovali, ker vidijo, kako mogočno narašča na francoskem protisemi-tizem, odkar se je dokazalo, da je židovski kapitan Dreifuss izdal svojo domovino, in ker se boje, da pride dan, ko ne bodo več mogli eksploatirati   Francije.
Belgija. — V tej državi, kjer je zdaj takozvana katoliška stranka na krmilu, se bodo te dni vršile dopolnilne volitve v parlament. Iz parlamenta izstopijo največ liberalni in socijalnodemokratiški poslanci, a možno je, da propadejo, ker je katoliška stranka jednotna in solidarna, druge pa se mej seboj koljejo.
Kreta. — Dolgotrajnim pogajanjem radi avtonomije Krete še vedno ni konec. Turčija nikakor neče privoliti v zahteve velesil, ampak odklada stvar od dne do dne, tako da se jej že grozi z blokado Carigrada, za katero grožnjo pa se Turčija tudi nič ne   zmeni.