Političen list za slovenski narod
Po polti prejeman velja:	■
Z. celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden	1	N«0čnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo ln eksoediclla v
mesec 1 gld 40 kr.	^	„Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
v administraciji prejeman velja:	S	„
Z. celo leto 12 gld., za pol le^.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	f	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	Vredništvo je v SemenlSkih ulieah St. 2, I., 17
Posamne Številke po 7 kr.	i	lzhaja V8ak dan, ilyzenjji nede]je m ^^ Qb poJ g ^ p
Vredništva t n 1 « f A « . s * - n .
^tev. 210
Cesarica lili i/.a beta f.
Ko so v francoski revoluciji v ime svobode, jednakosti in bratstva tirali na morišče tudi nedolžne ženske, tedaj je zaklical Chateaubriand krvoločnikom: »Des femmes ! Mais savez-vous que
jamais, entendezle, jaimais aucun peuple.....«
»Tedaj tudi ženske! Toda vedite, pomnite, da ga ni bilo naroda, ki bi se tako spozabil . . .«
Teh besedij se spominjamo žalujoč ob mrtvaškem odru naše vladarice, in žal priznavajoč, da sedaj živi tak zarod mej nami, kateremu ni nič svetega, ki svojemu zverinstvu išče duška v krvi žensk in otrok. To je oni zarod apostolov propagande dejanja, kakor se anarhisti sami tako radi imenujejo. Nakane te vrste bitij je znani vodja anarhistov Most leta 1880 v listu »Svoboda« tako-le opisal: »Vladarji in ministri, državniki, škofje, prelati in drugi dostojanstveniki raznih verstev, višji vojaki in uradniki, razni žur-nalisti in časnikarji, vsi zastopniki aristokracije in bourgeoizije, to so vsi, katere treba uničiti. Mi se za takozvano moralo brigamo toliko, ko za lanski sneg, mi ne priznavamo nobenega zakona.«
S studom se mora vsak človek obračati od bitij te vrste, toda pozabiti ne sme, da so to tudi člani človeške družbe in da jih ima sedanja družba na svoji vesti, kajti anarhisti izvajajo lc brezbožna, brezverska načela do skrajnih posledic. Ako torej države pri vsaki taki priliki mislijo, kako bi zadušile to gadjo zalego, motijo se zelo, ako menijo, da se to da odstraniti s silo. V državah, kjer se po katedrah vseučilišč prosto uči,
da ni Boga, da človek ni odgovoren za svoja dela, se v skrajnih posledicah ne more pričakovati drugačnih dejstev. Dokler se človeštvo ne vkloni zakonom božjim tudi v javnosti, se bode vedno bolj pogrezavalo v zverinstvo.
Cesarjeva zahvala sv. očetu.
»Osservatore Romano« prinaša dobesedno brzojavko, s katero Be cesar zahvaljuje za sožalje sv. očetu papežu. Brzojavka sc glasi: »V strašni nesreči, ki je zadela mene in mojo hišo, so prinesle krepko tolažbo mojemu strtemu srcu besede Vaše Svetosti, polne svetega ogorčenja in naklonjenosti in navdahnjene z ono vero, ki je bila vselej m o j e pri be ž a 1 iš č e. Prejmite, sveti oče, mojo globoko zahvalo za Vašo besede, za Vaš očetovski blagoslov. Prosim Vas, spominjajte se usmiljeno tudi v prihodnje vVaših svetih molitvah posvečene duše moje nesrečne, preljubljene tovarišice, mene in moje družine.«
Luccheni zaslišan.
Generalni prokurator. ki je prisostvoval pri zaslišanju morilca Lucchenija, se je izrazil: »Se nikoli v svojem življenju nisem videl podobnega hudodelca; ponosen je na svoj čin in nejenja obžalovati, da ne pride radi tega na morišče. Da bi bil blazen, tega niti misliti ni; izraža se popolnoma pravilno in njegove ideje so nekako logične.«
Morilec je čokaste, srednje velike postave. Na jako širokem vratu tiči močna glava. Široke čeljusti so na videz v isti vrsti, kakor vrat, kar ga dela še bolj čokatega. Obraz njegov je močno za-rujavel. Topi, široki nos dela obraz nekako plošč-nat. Rujave, kocinaste brke pokrivajo deloma gor--
LISTEK.
Razstava Germovih slik.
Naš rojak, g. Josip Germ, priredil je razstavo svojih slik v deželnem muzeji, Ravno v sedajnih časih nas mora navdajati ta pojav samozavesti in odločnega teženja po vzvišenem cilju z veseljem in nado, da bo čez nekaj časa vendarle mogoče, živeti nam duševno ob svoji lastni kulturi. Dosedaj oslanjamo se veliko preveč na izsesane in brezkrvne uzorce nemške vede in umetnosti in si s temi proizvodi, ki nastajajo bolj po naključji, kot po resnem mišljenju in delu, kvarimo svoj ukus in svojo sodbo. Zato odkritosrčno pozdravljamo dejstvo, da smo dobili k dosedanjim umetnikom mladega, resnega in delavnega moža, ki bi rad uresničil nade našega naroda glede umetnijo; da pa to doseže, treba je, da se uresničite dve temeljiti zahtevi: da on resno in vstrajno dela, in da se dobi tucli občinstvo, ki tako delo ve ceniti in ki tudi žrtvuje kaj za prospeh umetnosti.
Razstava obsega 31 oljnatih in pastelnih slik. NadepoLni in nade vzbujajoči mladi umetnik nam ne podaja morebiti velikih kompozicij, temveč nas poučuje le o svoji osebi, o svojih zmožnostih, o svojih idejalih, o svojem naporu, o svoji — po-Bebno tehnični — izobrazbi. Kedor se torej res-
nično zanima za umetnijo, posebej za slikarstvo, naj nikari ne zamudi ogledat si te razstave. Ne le, ker imamo v razstavljenih slikah zbirko zanimivih umotvorov, temveč mnogobolje, ker nas te slike podučavajo, kako misli naš umetnik, in kako proizvaja tehnično svoje misli. Kar se tiče snovi pri teh slikah, ki so večjidel študije, imamo tehtno večino portretov.
Bodisi, da je mladi umetnik smatral to panogo svoje umetnosti najpripravnejši za študije, bodisi, cla ga portret posebno veseli, gotovo je, da si je pridobil v tem mnogo virtuoznosti, osobito so njegovi pastelni portreti na visoki stopinji, da ne rečem dovršeni, kot n. pr. št 19 (Gdčna S. iz Prage.) Pri vseh slikah prevladuje skrbno proučevanje luči, njenih posebnosti, učinkov, refleksov, senc in osenčenja pri prosti in zadržani svetlobi. V tem Germ kaže, da je odločen pristaš slikarstva »en plein - air«; a tu je vedel dobiti zanimive trenutke in lepe svetlobine učinke, ki poživljajo sicer enakomerno razlito, polno solnčno luč. V drugi meri je potem študij akta. Pri tem se drži Germ, kolikor se da posneti po teh razstavljenih slikah, estetičnih mej in nam ne podaja nikjer nemogočih, vratolomnih in nerazumljivih pozicij, kot so to vpeljali novo-strujarji. Njegova anatomija je pravilna — vendar brez minucijoznih posameznosti, ki opazovalca mnogokrat motijo. Obžalovati je, da g.
nje ustnice. Luccheni ima svetle, rujavo-sive oči, iz katerih švigajo na okoli živahni pogledi, kadar govori. Kodrasti, ne predolgi lasje pokrivajo glavo. Roke se zde precej velike za to telo; kadar govori, z njimi mnogo maha okoli sebe.
Kadar hodi, se ziblje; zraven maha z dolgimi rokami, katere se zde, cla se skoro tal dotikajo. Iz te hoje se razume vtis, ki ga je napravil na grofico Szatary, ko je planil proti cesarici; mislila je namreč, da se je Luccheni le po nesreči obregnil ob cesarico.
Pred preiskovalnim sodnikom Lechetom je kazal morilec zopet uprav uporen cinizem. Orožnik, ki ga je aretoval, je izpovedal:
»Ko je Luccheni napadel cesarico, ga jc več oseb zgrabilo in peljalo v stražnico. Od tam so ga orožniki v vozu odvedli v ječo. Takrat ni vedel nihče, da je cesarico smrtno zabodel. Orožniki so mislili, da je mož cesarico nadlegoval ter jo potem udaril s pestjo. V vozu je jetnik prepeval. Jaz sem mu to prepovedal in mu nato rekel: »Čemu ste gosta našega razžalili ,cr jo celo udarili ■ pestjo?« Luccheni se je zasmejal in rekel: »S pestjo udaril ? O n e, z a b o d e 1 s e m j o z n e-kim orodjem in sem j o dobro za de 1». Niti verjeti nismo hoteli jetniku, toda povedal nam je vse podrobnosti.«
S svojim običajnim zasmehljivim režanjem jo potrdil Luccheni vse to.
Pokazali so mu še enkrat morilno orodje. To je tenka, trorobata pila, 161/, cm. dolga, pri kateri je dolg leseni držaj 7 cm. Na jedni strani je pila obdrgnjena in skoro popolnoma gladka. »Ali ste Vi to zbrusili ?« ga je prašal preiskovalni sodnik. — »Ne!« je odgovoril Luccheni: »Orodje je
Germ ni razstavil svojih prvih skic in očrtov se svinčnikom; ti bi bili namreč izpopolnili vse, kar nam po svojih delih pripoveduje o svoji sposobnosti. Neumetnika najbolje pouči o nastanku umetnine, — od prve misli do izvršenega umotvora, — vsa vrsta umetniškega dela, od prve skice se svinčnikom do dovršene slike v olju. Dočim namreč prve svedočijo, kako da zna risati, pripovedujejo nam zadnje, kako da ima v svoji moči barvo in modelovanje. O poslednjem govore sliko Germove jako ugodno o svojem mojstru. Skoraj nobene sodbe pa nam ne dopuščajo razstavine slike o krajinah. Ena sama mala skičica (Krajina pri Gradcu, št. 28) je premalo zanimiva in tudi bistveno preprazna, cla bi dopuščala o tej stroki kako sodbo.
Izmed razstavljenih slik naj omenimo nekatere ; vsako posamezno jemati pod lupo in jo strogo soditi, ne kaže, ker so te slike večinoma le študije, torej dela na odkazanem polji; one pa, katere se odlikujejo kot take od drugih in svedočijo umetniški čut slikarjev in njegovo izurjenost, morajo se omenjati.
V tem obziru ste prvi dve sliki: »Čitajoča deklica« (št. 1) in »V atelijeru« (št. 2) nad vsemi, med seboj pa tekmujeti vsaka po svojih posebnostih. Prva je v prestreženi svetlobi, druga jc en plein-air. V prvi je harmonija barv, nujanc in senc moment, ki nas prevzema ; nad to je pra-
pač staro, precej obrabljeno«. Ostrina je odlom-ljena in odlomljeno mesto je še povsem sveie. Ko je pilo zagnal od sebe, se je ostrina najbrže odlomila. Na orodje je privezan majhen košček papirja z napisom : »Številka 12, orodje, s katerim je Luigi Luccheni avstrijsko cesarico umoril«.
Vsako sodnikovo vprašanje je temu nečlo-veku povod strašnega režanja, katero daje njegovemu obrazu izraz bestijalnosti. Njegov glas je hladen, miren in zaničljiv. Kar pase se na grozi, katero vedno vzbuja pri osivelih sodnikih.
»Kje ste bili dne 30. avgusta, ko jo prišla cesarica v Territet?«
»V sredo, takrat sem bil še pri zidanju poštnega poslopja.«
»Ali ste rabili pri zločinu levo roko?«
»O ne, jaz rabim vedno desno roko. Tudi Bedaj sem jo sunil z desno roko.« Pri teh besedah se skloni in pokaže z roko, kako je zamahnil. Njegove oči so pri tem divje vzplamtele.
»Ako bi mogli umoriti kralja Humberta ali Crispija, ah bi to storili ?«
»Kralja z veseljem, toda (i ris pij a ne — o ne! Crispi jetat! Ukradel je 500.000 lir. Jaz bi se več ukradel v njegovem slučaju. Pred tatom se spodobi klobuk z glave! Tatu jaz ne umorim!«
Predno je Luccheni odšel iz dvorane, je še zahteval, naj mu dado smodk. Ostavil je sobo, ne da bi pozdravil sodnika.
Iz Geneve na Dunaj.
Napočil je krasen dan, nobenega oblaka ni bilo videti na modrem nebu. V svitu solnčnih žarkov blišči genevsko jezero in hladna sapa veje po mestu. Prebivalstvo je drlo skupaj, da bi videlo prevoz cesaričinega trupla na kolodvor. Okolica hotela Beaurivage je bila zastražena in ceste, kjer naj bi se pomikal sprevod, so bile zaprte.
Prepeljava se je vršila brez vsake slovesnosti, priprosto in navadno. V hotelu Beaurivage je bilo že zgodaj vse živahno. Okolu *IA8. uro je prišel zvezni predsednik z zveznim svetom in genevski mestni zastop. čakali so v veži. Potem so prinesli doli prt, s katerim je bila pokrita cesarica na odru.
Okolu 8. ure so prinesli krsto iz sobe. Šest služabnikov tukajšnjega pogrebnega zavoda je neslo doli po stopnicah razkrito rujavo hrastovo krsto, ki je bila brez vsakega okrasja. Nihče, ki bi prišel slučajno tja, bi si ne mogel misliti, da nosijo truplo cesarice. Dvorni gospodje in dame in poslanik Kuefstein so sledili za krsto, katero so položili na mrliški voz, stoječ pred hotelom. Na vozu so ogrnili krsto z velikim, črnim prtom in pokrili z venci. Več vencev so nosili za krsto in trije vozovi, čez in čez naloženi s krasnimi venci, so sledili pogrebnemu vozu. V zaprtih kočijah so se za temi peljali člani dvornega spremstva, za njimi je korakalo šest orožnikov, potem r~r	' 1	i i
vilno risana in lepo modelovana vsaka posamič-nost njena ; le trepalnica na levem očesu nam ne ugaja. Pri drugi sliki je posebno predočevanje pojma o prostornosti izvrstno ; spredaj stoji slika-rica in slika; v ozadju je poslopje z nekoliko po oknih in svodi oživljeno steno ; oddaljava od sli-karice pa do poslopja je plastično izražena z jako jednostavnimi sredstvi: dve drevesci v linearnem in vzdušnem prozorju, trak po trati padajoče sence predočujeta nam izvrstno pojem oddaljave in prostornosti med ospredjem in ozadjem. Te dve sliki ste po naši sodbi največje umetniške vrednosti. Tema se pridružujejo: »Študija k sliki sv. Aleša« (št. 20) ki je prav za prav samo študija aktova, pri katerem slikar na sv. Aleša pač ni mislil. Akt je zanimiv, tudi dobro naslikan ; samo trikot pod kolenom leve noge nam noče prav ugajati, ker se korekture precej očevidno uBiljujejo. Nadalje »Portret slikarja« (Oerma samega, št. 12); dobro izdelan in posebno zanimiv in odličen v tonu;
potem portret gospodične S......iz Prage (pa-
stel; št. 19), izmed portretov biser razstave; nadalje: »V molitev vtopljen« (št. 18), portretna študija, na katere obrazu je izražena tudi duševna vsebina, dočim se mora pač priznavati, da te prednosti nimajo vse slike te razstave, kar je tudi umevno po tem, kar smo začetkom rekli, da so namreč skoraj same študije, pri katerih modela
so prišli zvezni in mestni svetniki, tudi v zaprtih vozovih, in orožniki so zaključili sprevod.
Po ulicah je vladal vkljub neizmernemu pritisku prebivalstva izgleden red. — Vladala je med množico globoka tišina, čulo se ni nobenega glasu, ko se je peljal voz s krsto mimo. Vsi so bili odkriti in ostali so tihi in mirni, ko je sprevod že odšel. Okna vseh hiš so bila polna gledajočega občinstva.
Pred kolodvorom se je zbrala neštevilna množica prebivalstva, da skaže cesarici poslednje spoštovanje. Orožniki in ognjegasci so delali špalir in množica sama se je držala strogega reda. Na vsakem obrazu se je kazala bolest in žalost, in povsod, kjer se je pomikal sprevod, so se vsi globoko klanjali pred krsto. Žene so jokale.
Krsto so vzdignili z voza in jo nesli na kolodvor. Glasno plakajoče so sledile dvorne dame, grofice Harrach, Sztaray in Festetits, katere so spremljali dvorni gospodje, grof Bellegarde, trni. Berzeviczy, princ Auersperg in poslanik grof Kuefstein. Pridružil se jim je zvezni predsednik Russy, zvezni svetniki in mestni zastopniki.
Krsto so položili v salonski mrliški voz, ki je došel z Dunaja, ter jo pokrili z venci. Pla-kaje so stali okrog služabniki pokojne cesarice in člani dvornega spremstva. Višji duhovnik genevski Lannier je stopil z duhovniško asistenco v že-leznični voz in še enkrat blagoslovil truplo. Nepopisna žalost je vladala med navzočimi. Grofica Sztaray, ki je ves ta čas največ trpela, bi se danes kmalu zgrudila od bolesti. Omahovala je proti vozu; njena sorodnica, grofica Zichy, jo je skušala tolažiti.
Dvorno spremstvo je potem sedlo v želez-nične vozove; vlak se je začel počasi pomikati in kmalu je zginil spred očij otožne množice, ki se je v nemi žalosti razhajala.
Iztočno vprašanje in Azija.
(Konec.)
Preostaje še železnica od Zakavkazja do perzijskega zaliva, kajti Rusija mora prej ali slej priti do indijskega oceana ali luke na njem. Kadar bode le ta gotova, tedaj bode prenehala potreba, prevažati vojsko mimo Carigrada in skozi Sueški kanal, in takrat bode ob jednem zgubil tudi Carigrad svojo sedanjo važnost za Rusijo, ali s tem se bode Rusija še bolj približala Indiji, direktno Indijskemu oceanu, in to bode Angleže bolj prestrašilo, nego sibirska železnica. Temu podjetju se bodo Angleži bolj ustavljali, nego onemu v Kitaju.
Nemci, ki se posebno zanimajo za sibirsko železnico, so že točno preračunali, da se bode moglo po tej železnici priti na iztok za deset do dvanajst dni iz Pariza ali Amsterdama ali Bru-selja, celo iz Londona, dočim preko Sueza treba do 40 dni, a preko Amerike 30 dni. čas je denar, pravi Anglež, toda tudi denar mnogo velja v trgovini in vojski. Nemci računajo, da stoji pot
ne preseva nobena duševna sila, ne krepost ne slabost. Lep je posnetek Rembrandtove »Saskije« po berolinskem originalu; učinki njegovi so dobro zadeti, dasi se nam zdi, da je naš umetnik vodil čopič v mehkejših potezah. »Svetlobna študija« (št. 11) je jako zanimiva in vredna vse pozornosti, dasi so posameznosti, n. pr. posebno desna roka precej površno izdelane; pač moramo pri tem spet vpoštevati, da je bilo umetniku v prvej vrsti na tem, da prouči svetlobo. Lep sujet in tudi lepo izveden je na sliki »Pri mrtvem dečku«.
Predaleč bi nas privedlo, ko bi hoteli vsako sliko posebej ocenjevati; kar pa smemo po vsej pravici trditi, je, da je g. Germ osvedočil, da se je dobro in vestno pripravljal, ter da je vnet za svojo umetniško stroko. Žal, da se niti v jedni sliki ni pokazal, kako da gleda in pojmuje verske predmete, ki pač prepuščajo duhovitosti, znajde-nosti in tvorni fantaziji toliko in širno polje in ki imajo predmete za vso lestvico duševnih čutil, od najnežnejšega do najbolj vzvišenega. Pozdravljamo pa tega novega umetnika, to novo pridobitev na posvetnem polju in mu čestitamo na njegovi nadarjenosti in vestnosti. Želimo mu, da dobi sedaj tudi mecenatov, ki bodo omogočcvali njegov prospeh in mu bodo dajali priložnosti, da v prostih umotvorih uporabi nabrane si izkušnje in tehnične prednosti.	I.
preko Sueškega prekopa 1000 gld., a preko Sibirije niti 400 gld. v prvem razredu, a v drugem razredu še manje.
Izkušeni vojniki so preračunali, da more Rusija za 18 do 20 dni prej postaviti svojo vojsko na iztok Azije ali v Indijo, nego Angleška. Če se pomisli, da se Rusija nahaja med dvema velikima celinama, da je ona poseben svet: med Evropo in Azijo, in da pojde čez njene roke trgoyina dveh svetov, v katerih živi preko milijarde kupcev in prodajalcev, tedaj je jasno, da bode njen položaj bolj i od Amerike, posebno kadar se ruske železnice zedinijo z indijskimi. Tedaj pride na vrsto tudi vprašanje carigrajsko in turško. Rusija bode posredovala ne samo v miru in vojski, nego tudi v trgovini in prosveti med iztokom in zapa-dom od Atlantiškega do Tihega in Indijskega oceana.
To je položaj v vsakem pogledu tak, da mu na svetu ni para. In ko se slednjič reši cari-grajsko-turško in indijsko vprašanje, tedaj se izpolni gotovo tudi vroča želja vseh pravih slovanskih rodoljubov, ki čakajo na rešitev vprašanja med zapadno in iztočno cerkvijo, kajti Rusija bode mogla se le tedaj v tem pogledu kaj odločnega storiti. A to vprašanje je za nas ogromne važnosti.
Iz vsega sledi, da bode postala Rusija bogata in silna in da bode imela prvo besedo na celem svetu, pa jej ne bode treba tudi zaveznika, kakor ne Ameriki. Ko se vse to dogotovi in priredi za kakih 5 do 6 ali 10 let, tedaj bodo moglo po vsej priliki od »zore na Balkanu« zasijati solnce — slobode ter priti tudi pred naša vrata, in nastati v 20. stoletju slovanski vek, o katerem je odu-sevljeno popeval in prerokoval slovaški pesnik Jan Kolar.
Sorodniki Rusov, če tudi ne bi imeli nič koristi od vsega tega bogastva in veličja, imeli bodo vsaj ponos in tolažbo, kot oni sorodniki, ki imajo bogatega strica v Ameriki. Zato: sursum cordal
Ne treba pri tem nikdar pozabiti, da je Rusija od vseh največ trpela od Azijatov, od njihovega despotizma: Polovcev, Pefienegov, Obrov, Mongolov, Tatarjev, Perzijancev in Turkov ter njihovih kug, a trpi tudi še danes, pa je za to kot mučenica za krščansko prosveto krvavo zaslužila to tako dolgo pričakovano in zasluženo nagrado-	Po »Obzoru«.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. septembra.
Najnovejša navedba dunajskega okraj -nega šolskega sveta glede ločitve židovskih od krščanskih otrok v učilnicah je v obilni meri razvnela živce dunajskih in ostalih Židov in njihovo časopisje dan za dnem prijavlja nova dokazila, da § 46 naučne naredbe iz leta 1870, na katero se opira okrajni šolski svet, ni vporabljiv v tem slučaju, češ da omenjeni paragraf ne govori ničesar o veroizpovedanju. Apelovati hočejo toraj na vse mogoče instance ter skušati , da se razveljavi »usodepolna« naredba. Pa ne samo v verskem oziru preti »nevarnost« Abrahamovičem, marveč boje se tudi za svoje prietno germanstvo, kateremu preti baje v kratkem prav jednaka usoda. Kakor ločitev po veri, tako izvede dunajska šolska oblast tudi lahko ločitev po narodnosti in potem, tako si domišlja prusaško-židovska klika, bomo imeli v kratkem vse polno čeških in drugih slovanskih paralelk na čisto nemških šolah. Da je kaj tacega naravnost nemogoče kakor so recimo tudi nemogoče židovske vsporednice na čisto krščanski šoli, na to ta klika pač ni mislila. Ako se pa izločijo otroci slovanskih starišev iz oddelka, v katerem se poučuje samo v nemščini, je pa popolno pravilno in je želeti, da se kaj tacega čim preje izvede.
Občinske volitve v Gradcu. Minuli torek pozvani so bili volilci tretjega razreda, da si mesto članov povodom znanih protiavstrijskih demonstracij razpuščenega mestnega zastopa izbero nove, na tretji razred odpadle mestne očete. Stali sta si nasproti v glavnem le dve stranki: nemško nacijonalna prusaška klika in pa zjedinjena patri-jotiško nemško-avstrijska meščanska stranka. Agitacija je bila seveda pri nemških nacijonalcih naravnost nasilna, vkljub temu udeležba pri volitvi ni bila tako ogromna, kot je bilo pričakovati. Od 3978 volilccv jih je oddalo glasovnice le 2252
torej niti dve tretjini. Izvoljeni so bili kajpada le kandidatje prusaške klike in sicer 8 dosedanjih mestnih očetov in osem novih. Dobili so povprečno po 1500 glasov, mej tem ko je na na-sprotne kandidate odpadlo le povprečno po 600 glasov. Socijalistični poslanec Resel dobil je le 331 glasov. Umevno je, da povodom razglasitve volilnega izida hailanja ni bilo ne konca ne kraja in sta igrali veliko vlogo »Wacht am Rhein« in pa socijalistiška delavska himna. Izid volitev v tem razredu je pokazal, da se razmere na grafikom rotovžu prav nič no bodo zboljšale, pač pa bode novi mestni svet v narodnostnem oziru šo bolj nestrpen in neznosen, kot jo bil svojedobno razpuščeni zastop.
Carjeva okrožnica in Nemčija. Vse trezno misleče prebivalstvo Evrope in tudi izven nje je radostnim srcem pozdravilo klic ruskega carja po neoboroženem svetovnem miru, ki bi rešil vse prebivalstvo neznosnih bremen. Malone vsi oficijozni listi so s toplimi besedami pozdravih carjevo povabilo in izražali željo, naj bi se prekrasna ideja čim preje uresničila. Tudi v Nem-čiji se dosedaj tej misli niso ravno protivili, akoravno je javno mnenje čakalo, kaj poreče voditelj nemške politike. In res je govoril cesar Viljem. Izurjena nemška armada je najbolje poroštvo za ohranjenje miru, tako jo odgovoril nemški cesar na ljudomili glas ruskega carja. Umevno je, da se rusko časopisje vznevoljeno peča s temi Viljemovimi besedami in da jim primerno odgovarja. Olicijelnega odgovora na znano okrožnico car še ni prejel najbrž od nobene strani, toda že sedaj smemo z gotovostjo soditi, da bo krasna mirovna ideja znova pokopana za daljne čase in da bomo še dalje prisiljeni uživati dragi oboroženi mir.
Revizija l>reyfusove afere Kakor morska kača vleče se umazana Dreyfusova zadeva v zgodovini Irancoske politike. Četa onih, ki so vedno znova zahtevali revizijo te afere, akoravno se je opetovano že pokazalo, da je Dreyfus ravno tako malo nedolžen, kakor pa anarhistiški na-padnik v Genevi, obstajala je prvotno največ le iz samih Dreyfusovih in Zolinih privržencev ter plačanih židovskih hlapcev. Sedaj se je pa pojavil v tem oziru zelo čuden preobrat. Vsi člani lrancoskega kabineta razven vojnega ministra Ca-vaignaca so bili v tem jedini, da treba umazano zadevo znova spraviti na dnevni red, da se s tem ustreže umetno uprizorjenemu javnemu mnenju. Prvi je bil in je še seveda ministerski predsednik Brisson. Ostro je prijemal vojnega ministra radi nasprotnih nazorov v tem oziru, dokler se Ca-vaignac ni umaknil in je prišel na njegovo mesto general Zurlinden. Toda glej ga spaka, tudi ta mož se ne strinja z nazori večine in v minister-skem svetu je minuli ponedeljek grozno treskalo in gromelo. Proti reviziji Dreyfusove afere je pa tudi predsednik Faure sam, ki je izjavil, da se raje odpove časti, kakor bi pritrdil eventuval-nemu tozadevnemu sklepu ministerskega sveta. Zatrjuje se tudi, da hoče Faure apelovati na poslansko zbornico in v to svrho otvoriti izredno parlamentarno zasedanje. V to pa potrebuje poziva od večine poslancev, česar mu pa ne bo lahko doseči, ker je vse podkupljeno in se je za izredno zasedanje izjavilo dosedaj le kakih 20 poslancev. Vprašanje o reviziji Dreyfusove afere je toraj vsekako izredno zamotano in je vse radovedno, kako se Faure reši iz sedanje zagate.
Nemiri na Kreti. Štiri velesile, ki so po sklenjenem miru mej Grško in Turčijo prevzele nalogo, uvesti zopet normalne razmere na otoku Kreta, se pač ne morejo bahati s svojimi vspehi.
dalJe	vl°go policajev, tem nemirneje
postaja posebno v večjih krečanskih mestih, posebno pa v Kandiji. Sicer skušajo admirali z novimi silami zatreti mohamedovske upornike ter jih ugnati v kozji rog, vendar vse kaže, da tudi tu nimajo posebne sreče. V kandijskih utrdbah nahaja se sedaj 6000 mož mejnarodnega vojaštva, ki imajo nalog bombardovati mesto, ako se mo-slemini ne udajo in ne izroče mesta. Vendar pa še ni določeno, kedaj naj se to zgodi, tem manj, ker je vsak čas pričakovati večjih nemirov tudi v Retimnu in Sitiji. Admirali so jeli že uvidevati, da na tak način ni mogoče doseči zaželjenega cilja. Listi pišejo o nekakem ultimatumu, ki pa sedaj še ni gotova stvar. Od sultana se bo baje zahtevalo, naj odzove s Krete vse svoje vojake
in pritrdi popolno avtonomni vladi. Jednake zahteve so sultanu že preveč znane, nego da bi so oziral nanje.
Cerkveni letopis.
Presvetli knezoškof in božja pot na Do brovi pri Ljubljani.
Zopet je minul v naši župniji vesel in časten dan, vreden, da se zabeleži v zgodovini dobrovske župnije in objavi slovenskemu ljudstvu.
Minul je poldrugi mesec, odkar jo presvetli knezoškof praznoval s svojimi sošolci petindvaj-setletnico svojega mašništva v naši župniji in na nedeljo Marijinega Imena nas je zopet počastil kot škof-misijonar, da zaključi božjepotne sloves nosti »med šmarnimi mašami«.
Pripeljal se je presvetli v spremstvu treh drugih gg. spovednikov že v saboto ob 3. pop Po kratkem odmoru je šel presvetli in drugih šest gg. spovednikov spovedovat. Ljudstva jo prišlo ob tej priliki ogromno veliko število tako, da že davno ni bilo tako mnogobrojno obiskanega shoda. Okolo tisoč pa je dobilo ob priliki tega shoda dušni mir.
Dobrovčani so ob priliki bivanja presvetlega gosta priredili razsvitljavo, zažigajoč umetalni ogenj in rakete.
V nedeljo ob 10. bila jo slovesna služba božja. Pridtgoval je presvetli knezoškof in opravil pon-tifikalno sv. mašo ob azistenci 13. gg. duhovnikov oz. bogoslovcev. Popoludne ob 3. zaključi slovesnosti »šmarnih maš« presvetli knezoškof s petimi litanijami in zahvalno pesnijo.
S tem jo presvetli iznova pokazal, kako priljubljena mu je božja pot na Dobrovi. Znano je, da je prihajal iz Sarajevega, kjer jo bil kanonik,' na božjo pot in pridigoval; eden izmed prvih obiskov kot knezoskofa ljubljanskega bilo je romanje na Dobrovo in danes — ravno ob obletnici svojega posvečenja — se je žrtoval. da je jednako drugim pomočnikom spovednikom spovedoval in zaključil slovesno »šmarne maše«, ter s tem gotovo mnogo pripomogel, da so čim dalje bolj povzdigne starodavna božja pot na Dobrovi. Prav iz srca smo Presvetlemu hvaležni za Njegovo ve likodušno prijaznost in vzgledno gorečnost.
S tem dnem smo dokončali, kakor sem že omenil, »šmarne maše«. Res, da malo časa traja romanje na Dobrovo - od velikega Šmarna pa do nedelje Marijinega Imena — toraj komaj štiri tedne; zato se pa trudi naš za dobro vneti gosp. župnik, da se more z združenimi močmi in izrednimi slovesnostimi v tem kratkem času storiti mnogo dobrega in počastiti Marijo. Večinoma po sedmeri spovedniki postregli so lahko vsakemu, kdor je hotel prejeti sv. zakramente in se udeležiti popolnih odpustkov, ki se dobe vsak dan med »šmarnimi mašimi«. V obilnem številu so prihajali romarji ob šesterih nedeljah in praznikih, — memo - grede omenjam, da jih je bilo v tem času okoli 43 sto obhajanih - iskat tolažbe in pomoči pri Mariji.
Ob vsakem shodu so slovesnost povzdignili dobri pridigarji in slovesna služba božja z azi-stenco ob 10. Ker pa cerkveno slovesnost posebno še povzdigne lepo in pravilno cerkveno petje, z veseljem omenjam, da je naš marljivi pevski kor častno dovršil svojo nalogo. Pel je pri slovesni sv. maši po cerkvenih določilih vse pravilno in dodal Še po »offertorium« »Ave Maria« različnih skladateljev.
Pa tudi ob delavnikih so prihajali zlasti zadnji teden bližnji romarji posebno iz Ljubljane; bivši g. duhovni pomočniki in g. sosedni dušni pastirji pa darovat sv. mašo.
Mej drugimi odličnimi romarji omenjam presvetlega krškega škofa dr. Antona Mahniča, ki je s svojim pohodom počastil božjo pot dne 24. avg. in ž Njim vred preč. g. generalni vikar J. Flis, preč. gg. o provincijal Konstantin Luser in župnik Ilugolin Sattner.
Konečno bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala vsem č. gg. spovednikom in pridigarjem, ki so pripomogli, da se je moglo po vsem ustreči pobožnim romarjem.
Sv. misijon.
Gora pri Sodražici, 10. sept. Od dne 28. avgusta do 4. septembra se je tukaj vršilo ponavljanje sv. misijona, ki je bil pred 5. leti. Vodila sta ga preč. gg. P. Doljak in
Vrhovec. Sv. obhajil jo bilo do 1200, kar kaže, da so se ga zraven domačih še drugi iz bližnjih duhovnij udeležili. Hvala bodi pred vsem Bogu za to veliko milost, potem pa gg. misijonarjema, ki sta s svojimi prepričevalnimi in vnetimi govori razkladala resnice sv. vere. - Čudili smo so posebno še vedno mladeniško vnetemu starčku g. P. Doljaku, ki bo kmalu dospel do 400 misijona kar jih je obhajal po bližnjih in daljnih krajih' Dasi je bilo še dela na polju, popustili so ga in hiteli v cerkev. Hvala bodi tudi drugim gg. duhovnikom, ki so pomagali. Bog daj, da bi to po-novljenjo sv. misijona vplivalo na prenovljenje du-
Dnevne novice.
v Ljubljani, 15. septembra.
(Slovesuo črno 8V. mašo) za pokojno cesarico oprav, presvetli knez in škof prihodnji ponedeljek v stolnici ob desetih.
(V tukajšnjem ursnlinskem samostanu) je bila včeraj, 14. t. m. za prednico izbrana č. g M Agneza Gula. Dosedanja prednica, č. g. M Terezija Heidrich, izvoljena 1. 1895, ko jo potresna katastrofa posebno hudo zadela samostan, je v jako težavnih okoliščinah opravljala svojo odlično službo. Za njenega predništva je bil deloma prenovljen, deloma popolnoma prezidan velik del samostanskih poslopij, ki so sedaj posebna dika ljubljansko »Zvezdo«. Nova duhovniška hiša je bila letos dozidana, te dni bodo popolnoma dovršene poprave poslopja vnanjo šole, ki je dobila nekaj večjih sob, vse sobe pa so dobilo večja okna. Po vsem samostanu je bila vpeljana centralna kurjava. Za čast božjo posebno vneta jc oskrbela č. g. M. Terezija Heidrich cerkvi nov umetniško izdelan križev pot. Ljubljansko mesto bo ohranilo v hvaležnem spominu prednico samostana, kjer se leto za letom v vseh potrebnih vednostih poučuje in versko - nravno odgaja nad polovico ljubljanske žensko mladine.
(Srebrni venec,) ki ga položi župan Hribar v imenu mesta Ljubljane na krsto blagopokojne cesarice Elizabete, razstavljen je do jutri dopoludne do desetih v naogledniku J. S. Benediktove trgovine na Starem trgu.
(Sadua razstava,) katero je mislila prirediti kmetijska družba v Ljubljani, za letos izostane.
(Orglarska šola) odpre novo šolsko leto (22. tečaj) v ponedeljek 10. t. m., ob 3. uri popoludne.
(Duhovniške spremembe na Goriškem.) Premeščeni so sledeči gospodje: Miroslav Kronpa, kapelan, iz Komna v Lom za kurata ; Jože! Cigoj, kaplan, iz Tolmina v Jageršče; Frančišek Knavs iz St. Petra za kapelana v Miren; Jožef Usaj, kapelan iz Devina za vikarja v Plave; Al. Čubej, kapelan, iz Kobarida za vikarja v Trnovo pri Kobaridu ; Jožef Ferfolja, kapelan iz Bovca za kapelana k Sv. Luciji na Mostu; Klement Koršič kapelan, iz Tržiča za vikarja v Picris; vikar Al.' De Stefano za vikarja v Sv. Martin na Krasu. — Na novo nameščeni so novomašniki: A. Gleščič kapelan v Komen, Valent. Zega, kaplan v Bovec' Franc Franke, kapelan v Kobarid, H. Černigoj' kapelan v Devin, Ivan Košir, drugi kapelan v Tolmin, Jožef Ličen, kapelan v Št. Peter, V. Za-bukovšek, kapelan v Cirkno, Al. Marout, kapelan v Tržič.
(Iz Trnovega na Notranjskem.) Uboge šolske sestre de »Notre Dame« v Trnovem so zopet nekoliko razširile svoja poslopja in s tem so pridobile nekoliko več prostora, da zamorejo nekaj več gojenk sprejemati v svoj zavod. Ker bodo letos zasebno podučevale tudi 6. razred, imajo sedaj tudi bolj odrastle deklice priliko nadaljevati in dovršiti učenje v našem ustavu. Ni mi treba omenjati, da se čast. sestre neumorno trudijo v svojem poklicu, ter da so deklicam skrbne vzgojiteljice in dobre matere. Nekaj prostorov je še praznih. Stariši, kateri bi radi izročili svoje hčerke Trnovskim redovnicam, naj se kmalu oglasijo, ker šolsko leto se v par dneh začne.
(Brzojavna postaja v Ilirski Bistrici.) Dne 13. septembra t. 1. odprla se je v II. Bistrici, političnem okraju postojinskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s ta-mošnjim poštnim uradom.
(Iz Trzina) se naznanja, da mizarski pomočnik Andrej Hafner, obsojen na deset mesecev, ni
iz Trzina, kakor trdi dopisovalec iz Selc v 207. št. »Slovenca«.
(Zdravje v Ljubljaui.) Od 4. do 10. septembra je bilo 32 novorojenih, 19 jih je umrlo, med njimi 3 za jetiko, 1 za želodčnim katarom, 2 vsled mrtvouda, 13 za različnimi boleznimi, med njimi 4 tujci, G iz zavodov; za inlekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za tifuzom, 2 za vratico.
(Ali ste jili videli?) Iz Trsta. V zadnji seji tržaškega mestnega sveta Be razni krivonosci »ono-revolli« repenčijo zaradi nedeljskih in poznejih »demonstracij« proti italijanski predrznosti. Najhujši izmed vseh pa so trojica Arco, ItaBkovič in Piccoli. Poslednji se je zlasti silno pritoževal proti tržaški policijski oblasti, katera baje ni vršila svoje dolžnosti nasproti demonstrantom, in zahteva »najstrožje« preiskave in odpustitve iz službe nekaterih organov. Ta žid pravi, da se je demon-strovalo »proti najsvetejšemu, kar premore Trst, namreč proti njega italijanski narodnosti«. Zdaj kar hkrati mu tržaška policija ne vrši dolžnosti, zakaj? Ker je dalo duška avstrijsko občinstvo Trsta nasproti zlobi tržaške iredente in ker tržaška policija ni kar postrelila od prvega clo poslednjega one, ki so vzdignili svoj srd zoper krute oskrunjevalce Avstrije in avstrijskega patrijotizma. Ko pa je hrula kakor iz pekla izpuščena jata italijanska sodrga proti cerkvenim propovedim patra Pavičiča in tržaškemu škofu, in ko tedaj ni mogla tržaška policija vzdrževati redu, tedaj se ni ganil ni jeden tržaškega mestnega sveta, da bi se pritožil proti policiji. Vtem tiči jedro magistratovega modrovanja. Nadalje pravi Piccoli, da se je de-monstrovalo proti »najsvetejšemu«, kar premore Trst, proti italijanski narodnosti mesta. Piccoli-možic bi kar najraje zvito prekrižal pravi povod nedeljskih in poznejih demonstracij in prezrl, da se ni demonstrovalo proti italijanski narodnosti, marveč proti italijanski predrznosti, ki je nebrižno prirejala na avstrijskih tleh šumne veselice v tre-notku, ko je ležala na mrtvaškem odru, zadeta od črne roke morilca, cesarica avstrijska 1 čez mero naduti Piccoli noče niti upoštevati možnosti, kaj bi storilo morda italijansko občinstvo v nasprotnem slučaju! Kar pa se tiče »najsvetejšega«, kar premore Trst, italijanske narodnosti, moramo na vsa usta pomilovati ta Trst zaradi tega »najsvetejšega« in povdarjati, da žive tisoči v tem trenutku, ki hvalijo Boga, da niso Italijani! Toda že vemo, kje uhaja sapa iz tržaškega meha: ta zlobesna iredenta bi za svojo slabo vest rada našla odpuščanja v izrazu javne nevolje zvestega avstrijstva nad črnim izdajstvom morilcev Avstrije !
(Demonstracije v Trstu.) Ako bi se smelo iz-raženje nevolje zvestega avstrijskega prebivalstva v Trstu sploh imenovati demonstracija v pravem pomenu te besede, ne vemo, kajti »demonstro-vati« se pravi prav za prav delati javni hrup in nepokoj brez pravega, tehtnega vzroka. Pojav nevolje tržaškega avstrijskega prebivalstva pa je bilo le kaznovanje tistih brezprimerno zlobnih, rekli bi, anarhistično nadahnenih ital. elementov, katerih je poln ves Trst in ki so v pravo sramoto avstrijskega Trsta. Da je ostalo le pri obliki »demonstracije«, zahvaliti se je seveda zmernosti našega ljudstva, ki tudi v jezi ne dospe do onih pojavov, kakoršnih so zmožni lopovi iz Italije. No »demonstracij« je zdaj v Trstu konec, a naše ljudstvo ondi ne pozabi nikdar več, s k o m so židi v dotiki!
(Z Reke): Vendar enkrat hrvaški list v našem Primorju. Začela je izhajati na Sušaku »Hrvatska Sloga« — za sedaj po enkrat na teden. List je v krščansko-narodnih rokah. Bog mu daj dobrega uspeha! — Prvo nedeljo t. m. slavil je na Greb-niku čestiti starček Martin Juretič, tamkajšnji župnik svojo šestdesetletnico mašništva in pasti-rovanja na Grebniku. Tam je bil rojen, tam je dve leti kaplanoval, dve leti je bd župni upravitelj, in je že 56 let se vedno službujoči župnik. Priredili so mu lepo slavqost; sv. Oče papež dal mu je oblast podeliti papežev blagoslov — pred nekoliko časom poslal mu je tudi svojo fotografijo. Rado bi se mu bilo preskrbelo — temu zvestemu, marljivemu in blagemu ljubitelju cerkve in naroda — še kakšno drugo odlikovanje, ali ker ni »politično korekten« — zato ni bilo mogoče — kakor pravijo. Starček je vedno zvesto stal za cerkev in narod, kar je pokazal tudi pri
zadnjih volitvah. Bil je žo v svojih mladih letih po krivici zatožen, in za nekoliko časa od svoje župe odstranjen, a s častjo zopet rehabilitiran. Bog živi čestitega starino ! — Kakor je bilo že javljeno, izginila je z naših parobrodov avstro ogerska zastava in nadomestiti bo je morala b Barro ogersko. Zdaj jo došlo povelje, da morajo biti tudi imena parobrodov pisana z mažarskim pravopisom, torej: parobrod »Szava«, ne več »Sava«- — Naša avtonomna stranka bi rada izdala na lleki svoj političen časopis — a vlada noče dati dovoljenja, zato omišljajo tiskati ga na Sušaku. — Tudi tukaj ni simpatije z Italijani, vendar izgredov ni bilo, le na Sušaku porušili so mladi dečki kolibo laškemu prodajalcu.
Društva.
(Zahvala.) Slavnostna vrtna veselica v proslavo 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva presvit-lega cesarja Franca Jožefa I., katero ste hotele prirediti pretečeno nedeljo, dne 11. t. m št. pe-terska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, se ni vršila zaradi nečuvenega zločina, kateri je s srčno žalostjo presunil vsakega zvestega Avstrijca, ter se je preložila na poznejši, sedaj še ne določeni čas. Vender pa podpisana odbora tem potom spolnujeta svojo sveto dolžnost in se v imenu podružnice najprisrčneje zahvaljujeta slavnemu slovenskemu trgovskemu pevskemu društvu, Blavnemu čveterospevu »Ilirija«, katera sta svoje prijazno sodelovanje pri nameravani veselici zagotovila; dalje izrekata najiskrenejšo zahvalo vsem prečastitim darovalcem prekrasnih dobitkov in posebno še slavnemu občinstvu, katero je posebno zanimanje kazalo za to našo slavnostno veselico. Proseč še nadaljne naklonjenosti napram št. peterskima podružnicama družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, znamvata za iste
odbora.
(Slov. planinsko društvo) Izvir Save Dolinske v Planici, krasni dolini pri Ratečah na Gorenjskem je z ravnokar dograjeno stezo radovljiške podružnice vsakomur lahko dostopen. O Planici piše domači g. župnik : »Jaz je ne poznam tako lepe doline kakpr ta, tudi v tirolskih gorah pod Ortlerjem in v Švici jo nisem videl. — Veličastnost skalovja, ki je zavito v polukrogu, prijazne vodice, košati gozd, vse to tako lepo razdeljeno. Iz sredine divne te okolice privre izpod mogočne skale Podkorenski izvirek naše Save. V prijaznem slapu hiti potem, peneča se nizdol do vznožja visoke Ponce. Prijatelje narave, zlasti pa domače turiste opozarjamo, da si ogledajo pri-lično novo krasno postojanko našo. Ob ugodnem vremenu poda se v nedeljo dne 18. t. m. več članov radovljiške podružnice k Nadiži — tako imenujejo domačini izvir — da otvore novo pot. Napovedani izlet za spretne turiste čez Sprednjo Ponco izostane ozir na dogodek v cesarski rodo-vini. Na vseh važnejih kočah slov. plan. društva vise črne zastave ; tudi na »Aljaževem stolpu« vrh Triglava.
(Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežemvCelji.) Visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev je ugodilo prošnji za preosnovanje društva odvetniških in notarskih Uradnikov na Spodjem Štajerskem ter odobrilo predložena pravila. Pri občnem zboru dne 21. avgusta 1897, toraj ravno pred jednim letom, je to društvo sklenilo, svoj delokrog razširiti na vse slovenske pokrajine. Odbor je takoj preskrbel in izdelal nova pravila, ter ista že meseca oktobra pretečenega leta predložil v odobre-nje. Ta pravila so romala trikrat na Dunaj in nazaj, tako da se je mislilo, da vlada na vsak način hoče preprečiti preosnovanje društva, a odbor je vztrajal, dasi je imel precej nepotrebnih troškov in zmagal, če tudi še le po preteku jednega leta. Društvo je osnovano sedaj za^ vse dežele, koder prebivajo Slovenci, to je za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorje. — Želimo, da bi trud odbora ne bil zaman in da bi društvo, postavljeno na širšo podlago, se krepko razvijalo. — Občni zbor se vrši prve dni meseca oktobra t. 1.
(Vabilo) na izvanredni občni zbor društva odvetniških in notarskih uradnikov na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem s sedežem v Celji, kateri bode dne 1. oktobra 1898 ob osmi uri zvečer v gostilni »pri Radaju« na Bregu. — Dnevni red: 1. Odobren je zapisnika drugega rednega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega vodstva. 3. Poročilo glede nedeljskega počitka. 4.Volitev odbora. 5. Slučajnosti (razni nasveti in predlogi). Ako bi ob 8. uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se isti dve uri pozneje z jednakim dnevnim redom; takrat pa je sklepčno vsako število navzočih društvenikov (§ 23. dr. pr.). Samostojni predlogi se morajo pismeno naznaniti društvenemu vodstvu vsaj osem dni pred občnim zborom (§ 25.). — V Celji, dne 1. septembra 1898. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
JI a rodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Daljo.)
VI.	Zbornični svetnik Franc O m e r s a poroča o vlogi občinskega predstojništva v Preserju za preložitev 41etnih živinskih semnjev iz Rakitne v Preserje. Občinsko predstojništvo utemeljuje to prošnjo s tem, da ima Preserje zelo ugodno lego za semnje in da so sedanji semnji v Rakitni zaradi neugodne lege slabo obiskani. Občina Brezovica ugovarja preložitvi, ker so v bližnjih krajih Brezovici in Borovnici tudi semnji in so oni v prvo imenovanem kraju tako slabo obiskani, da se ne morejo niti izdatki pokrivati. Druge vprašane občine ne ugovarjajo. Ker pa politična oblast I. stopinje ni tudi o tej zadevi poprašala za mnenje sejmskih občin v okraju ljubljanske okolice: Grosuplje, Šmarje, Zalog, Polhovgradec in Vrhnika, odsek ne more prošnje priporočati, četudi se ne gre za pomnožitev semnjev. Dalje tudi ni dokazano, da ima občina Preserje pravico prositi za preložitev semnjev iz Rakitne v Preserje, ker bo se semnji najbrže podelili prej obstoječi občini Rakitna. Če je temu tako, bi so moral tudi predložiti sklep krajevnega gospodarskega odbora v Rakitni, da pritrja preložitvi semnjev v Preserje. Poročevalec predlaga torej : Zbornica nai v smislu tega poročila predloži svoje mnenje na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
Predlog se sprejme.
VII.	Zbornični tajnik poroča imenom združenih odsekov o vplačanju zaostalih zborničnih prispevkov in predlaga z ozirom na to, da zbor-uica ni kriva, da so priklada do sedaj ni vplačala: Zbornica naj se v svojem poročilu na mestni magistrat izreče za kolikor možno kmalo vplačanje zaostale priklade. — Predlog se sprejme.
VIII.	Zbornični tajnik poroča, da je M. J. v Ljubljani od leta 1882 imela pravico za izvrševanje branjarije, katere pa ni izvrševala, pač pa je v šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu mokarjem, mesarjem itd. prodajala čaj in kavo. Ker se je mestni magistrat izrekel, da v obseg obrtnih pravic branjevcev no spada prodaja kave in čaja po ulicah, temveč je po §§ 15., 16. in 22. o. r. treba koncesije, se je M. J. pritožila. C. kr. deželna vlada prosi, da se zbornica izreče, če se opravilo M. J. sploh more imeti za tako, da spada pod določila obrtnega reda in ni rajše v smislu § 1 tega zakona izvzeto od teh določil. Odsek je iz predležečih poročil in vlog posnel, da je M. J. imela pravico za izvrševanje branjerije od 1. 1882, katero pa je s I. poluletjem 1898 odložila, ker se ji od obrtne oblasti sedaj ni več dovolilo, da bi namesto branjerije izvrševala le prodajo kave in čaja po ulici. M. J. ni branjerije izvrševala, vendar je mislila, da na podlagi svojega obrtnega lista sme izvrševati omenjeno prodajo. Po § 16, lit. f. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, spada prodajanje kave, čaja k pravicam gostilničarskega in krčmarskega obrta. Zakon ne razločuje, če je obseg obrata velik ali majhen. M. J. bi bila torej morala prositi za dopustilo in bi bila na podlagi tega mogla prodajati kavo in čaj tudi v malem obsegu in donašati pijačo svojim stalnim odjemalcem. če bi se trdilo, da taki mali obrati ne spadajo pod določila obrtnega reda, bi se stalnim to-čiteljem kave in izkuharjem vsekako škodovalo in tega ne more gotovo noben razlagalec zakona nameravati.
Poročevalec predlaga imenom odseka:
čestita zbornica naj izreče svoje mnenje v smislu tega poročila.
Prediog se sprejme.
IX.	Isti poroča, da ima F. R. pravico izvrševati urarski obrt in trgovino z optiškim blagom. Ker je pa po ministerski naredbi z dne 30. junija 1884, drž. zak. št. 110, obrt optikarjev rokodelski in F. R. ni doprinesel onih spričeval, katere zahtevata § 14. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, in ministerska naredba z dne 17, septembra 1883, drž. zak. št. 149, se mu je zabra-nilo izvrševali dela, spadajoča v optikarski obrt. Po § 36. omenjenega zakona se presoja obseg obrtne pravice po vsebini obrtnega lista in ker sc obrtni list F. R. glasi za trgovino z optiškim blagom, ne more rokodelskega optikarskega obrta tako dolgo izvrševati, dokler ne doprinese za to
postavno zahtevanega dokazila in ne dobi pravice od obrtne oblasti. Ker pa F. R. le male poprave izvršuje, da v očala, nanosnike, daljnoglede stekla ustavlja in nekaterikrat kako steklo brusi, da dalje pri očalih nadomesti kak postranski del in nove vijake uvije, nastane vprašanje, če teh del ne sme izvrševati trgovec z optiškim blagom. Odsek je mnenja, da sme taka dela, za katera ni potrebna posebna spretnost, tudi trgovec izvrševati in da s tem ne posega v obrtne pravice rokodelstva. Da zna stekla ustavljati, je pač ob sebi umevno, ker to mora kot urar znati, da nadomesti kak po« stranski del ali ustavi vijak, v to pa vendar ni potrebna nobena sposobnost, ker more to vsakdo, ki kupi dele pri trgovcu, tudi sam storiti. Odsek je torej mnenja, da trgovec z optiškim blagom zamore izvrševati taka majhna dela, za katera ni treba posebne izučbe in spretnosti, ker bi v nasprotnem Blučaju mogel le zgotovljeno blago in ne delov tega prodajati. Predlaga torej: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado. —> Predlog se sprejme. (Dalje sledi.)
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica v Horjulu imela je v mesecu avgustu prejemkov . . gld. 2.379'02
in izdatkov....... » 2.375-—
tedaj denarnega prometa . . . gld. 4.754 02
Hranilnih vlog se je vložilo gold. 1.S43'—, vzdignilo pa gold. 1.005 19 in je stanje gold. 37.872-01.
Posojil se je dalo gold. 1.369'—, vrnilo pa gld. 330-— in je stanje gld. 66.416 55.
članov ima posojilnica 226.
Hranilnica in posojilnica v črnem Vrhu nad Idrijo, imela je mesecu avgustu tega leta prejemkov .........Kr. 10.893-96
in izdatkov........ » 10.22686
tedaj denarnega prometa ... Kr. 21.120 82
Hranilnih vlog se je vložilo kron 616-—, vzdignilo pa kron 258'72.
Posojil se je dalo kron 3.070'—, vrnilo pa kron 430.—.
Darovi.
Za pogorelce na Studenčicah so darovali sledeči gg.: Prevzv. knez in Škot 30 gld. Gregor Malovrh, župnik, 20 gld. — Jurij Drnovšek 5 gld. — Papirnica v Goričanih 25 gld. — Papirnica v Medvodah 25 gld. — Ravnatelj pl. Hopfgartner 5 gld. — Pisarniški vodja Lininger 2 gld. — Schmidt 1 gld. — Rajakovič 1 gld. — Lavrin Kristina 10 gld. — Sestri pl. Rabenau 2 gld. — Župnik v pok. Jožef Jereb 2 gld. — Dr. Josip Marinko 1 gld.
Vsem gg. se zahvaljuje in za dalje milodare prosi	Fr. Hiersche, župnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Inomost, 15. septembra. Poseben vlak s truplom cesarice je dospel v Inomost ob 7. uri 22 min. zj. Pri dohodu vlaka na kolodvor so zazvonili vsi zvonovi. Duhovnik je krsto blagoslovil. Dame so jokajoč položile venec na krsto z napisom: Nepozabni cesarici. — Mesto je vse v črnih zastavah, prodajalnice so zaprte. V ime deželnega odbora je deželni glavar položil venec na krsto: Priljubljeni cesarici dežela tirolska ! Vlak odšel je ob 7. uri 32 minut.
Dunaj, 15. septembra. Moravski listi objavljajo dosedaj še ne potrjeno vest, da je cesar odredil, da morajo izostati vse slavnosti povodom cesarjeve petdesetletnice, pri katerih je potrebno, da je prisoten cesar sam. Vsled tega izostanejo vse dvorne slavnosti. „Fremdenblatt" poroča, da so se začele do-tične predpriprave. — „VaterIand" piše, da se vrši dne 29. novembra 1.1% samo slovesna služba božja v cerkvi sv. Štefana. — „N. Fr. Presse" poroča, da se namerava cesar prihodnji mesec popolno odtegniti javnosti in bo iskal tolažbe v reševanju državnih opravil. Vsled tega odpade tudi za jesen določeni veliki lov na Štajerskem. — „N. Wiener Tagbl." posname iz nekega berolin-skega lista, da je del objavljene oporoke ce-saričine popačen.
Dunaj, 15. septembra. Po najvišjem naročilu traja dvorno žalovanje za pokojno ce-
sarico počenši s 17. septembrom šest mesecev, in sicer prva dva meseca najvišje, druga dva višje in poslednja dva meseca žalovanje nižje vrste.
Dunaj, 15. septembra. Načelnik katoliške ljudske stranke baron Dipauli je poslal ministru predsedniku izraz sožalja svojih somišljenikov.
Dunaj, 15. septembra. Cesar Viljem se pripelje v soboto zjutraj na Dunaj in se vrne v Berolin isti dan zvečer.
Rim, 15- septembra. Kralja Umberto bo zastopal pri pogrebu prestolonaslednik princ neapolski.
Geneva, 15. septembra. Mrtvaško pismo sta sostavila in podpisala fml. Berzeviczy in upravni mestni svetnik Renaud. Ko so krsto zaprli, je prebral uradnik zapisnik, v katerem se glasi, da je truplo v krsti ona oseba, ki je bila v soboto umorjena. V drugem delu se potrjuje, da je to truplo cesarice Elizabete. — Na krsti sta prirejeni dve okenci in dvoje vratic, katerih jeden ključ hrani fml. Berzeviczy, drugi pa obrednik.
Budimpešta, 15. septembra. Jutri pripelje poseben vlak ogerske poslance na Dunaj k pogrebu. Danes so prišli poslanci v zbornico v črni obleki.
Rim, 15. septembra. V ponedeljek bo v cerkvi Santa Maria črna sveta maša za avstrijsko cesarico.
Dunaj, 15. septembra. Prva seja drž. zbora bo namenjena samo izrazu sožalja. Predsednik-starosta poslanec Zurkan bo dal izraz čutilom zbornice. Drugi dan bo predsednik-starosta obvestil o tem cesarja v posebni avdijeneiji. V drugi seji dne 28. t. m. se voli predsednik in dne 30. t. m. se začno redne seje.
Farma, 15. septembra. Vas Barano, kamor je Luchenni pristojen, je vsa v črnih zastavah. Učitelj v tej vasi se na Luchen-nija spominja, da je bil vzlasti v računstvu spreten, sicer pa spriden ter je ob neki priliki zagnal klobuk v podobo kralja Hum-berta.
Dunaj, 15. septembra. V parlamentarnih krogih govore, da večina nagovori manjšino, ako bi bilo mogoče redno zborovanje.
Dunaj, 15. septembra. Shod izvrševal-nega odbora mladočeške stranke, določen na 18. t. m., se preloži, da vodstvo zve o sklepih izvrševalnega odbora desnice.
Trat, 15. septembra. Izgredi proti Lahom se nadaljujejo v Trstu, Nabrežini, kjer je neki Lah Lorenzi iz hiše petkrat ustrelil na Slovence. Tudi v Gorici in Podgori so izzivali Lahi izgrede.
Trst, 15. septembra. Tekom včerajšnjega dne je napadlo kakih 300 domačih delavcev italijanske delavce v Nabrežini. Udrli so v dve delavnici in razbili nekaj oken. Areto-vanih je jednajst oseb. Orožništvu je došla na pomoč stotnija vojakov. Zvečer je bilo vse mirno.
Umrii ho:
V bolnišnici:
12. septembra. Jožef Sorli, ključavničarski vajenec, IS let, dysenteria.
Meteorologično poročilo.
Tržne cene v Ljubljani
dn6 14. septembra.
Višina nad morjem 306'2 m.						
B M	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Neb«	il« a . II »s S ►
F4	9. zvečer	742 5	15-4	si. szan.	pol oblačno	08
15	7. zjutraj 2. popol.	744 1 743 4	10 5 21-1	si. jvzh. sr. vzh.	megla jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 17 2\ za 2-20 nad normalom.
Prijatelji slovenske akad. mladinr, naročujte se na
ZOIIO^
ki je glasilo slov. katol. ak&dem. dljaitva.
Cena: Z a nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30.
Pšenica, m. st.	.
Rei. n .	.
Jeimen, „ .	,
Oves, „ .	.
, „ .	.
i Proso, „ ,	,
Koruza, „ .	. Krompir, „ Leča, liter
Grah, „ .	.
Fižol, „ .	.
Maslo, kgr.	,
Mast,	„	.
Špeh ivei, „	.
gl. kr.			gl-lkr]	
9|	40	Špeh povojen, kgr. .	—	7CK
7i	20	Surovo maslo, „ ,	—	80
! «!	50	Jajcc, jedno . . .	—	3
6 50		Mleko, liter . . .	—	8!
9!	50	Goveje meso, kgr.	—	54
hI	50	Telečje	—	bo,
1 6	40	Svinjsko „ „ .	—	56
! O	60	KoStrunovo „ „ .	—	36
—	10	Piščanec ....	—	45
j	16	Golob.....	_	18
1 _	6	Seno, 1 stot . . .		90.
	70	Slama, 1 „ . . .		80
—	60	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
	6»	■ mehka, 4 „ „	4	50j
Tomo Tollazzi
iz Logatca
toplo priporoča iz Bvoje zalogo
644 4—1


Trna
«
na primer laška, istrij&nska itd.
Postreže tudi rad z vzorci. "S£S
„Pot io srede pelje teli skoz želodec".
Tako pravi star pregovor. Ni je pridne gospodinje in gospodarja, kateri bi ne sedel počivaje pri mizi veseie se dobrega kosila ali dobre večerje. A kaj pomaga ril ua juhi, če ni dober, ali piti kavo. ako je slaba itd. Časih pridejo gosti v hišo, ali se praznuje kaj druzega. Takrat je prva stvar za gospodinjo ali gospodarja, skrbeti za dobro urejeno mizo, sploh: za izvrstno postrežbo.
Časa je pa treba, ia se to
t
Treba je, da si vsaka hiša preskrbi dobre kave. riia olja, sira, čokolade itd. itd., da pri vsaki priliki ima takoj na razpolago, česar je za kuhinjo treba. Zatoraj priporočam najtopleje svojo aloveniko tvrdko
France Mirt y Trstu,
zaloga kolonijalnega blaga, južnega sadja, olja in druzih jestvin,
kot pošteno domačo trgovino, katera razpošilja poitne zavitke (5 klg.), kakor tudi zaboje po železnlol (najmanj«; 30 klg. raznega blaga) franko zaboja in vožnjine po naj-ugodnejftlh cenah.
Zagotavljam najpaznejo postrežbo. — Jako obširen oenlk je na razpolago.
611 4-2	Fr. Mirt, trgovec.
,Glasbena Matica1 v Ljubljani.
Naznanilo
o XVII. šolskem letu 1898/99.
■ w s a ■■§«- v šolo »Glasbene Matice« se vrši dne 15., 16. in 17. septembra dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne od 4 do 6. ure, v nedeljo dne 18. septembra pa od 10. do 12. ure dopoldne v vodstveni pisarni v Vegovih ulicah.
Učni predmeti:
Splošna glasbena teorija, petje ) , .
(dekliški, deški in dijaški moški Pou? ]e zbor),	j brezpiačen-
Harmonija,
kontrapunkt,
solopetje,
glasovir,
gosli,
cello.
Vpisnine
1 gld.
Stariši gojenca morajo biti društveniki »Glasbene Matice«; če niso društveniki, plačajo pri vpisu 2 gld. letne društvenine.
627 3-3	Odbor.
S5
Teodor Slabar\ja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12,
priporoča prečastiti duhovSčini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnioo za izdelovanje
cerkvene posode in orodja.
W Staro blago popravi, pozlati in posrebri v
Ognja po najnižji ceni. ^PS Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročili W cerkvenega kovinskega blaga, olaiSuje jim lo s tem, Sjk
da jim je pripravljen napravljati blago, katero se ^fS izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si W obroke sam lahko določi.	386 62—16 ^
W	Pošilja vsako blago poštnine prosto.	U'
Učnine se plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec.
se
plača
za vsacega gojenca
Zalivala.
637 1-1
Podpisani odbor čuti iskreno dolžnost, zahvaliti se vsem, ki so pripomogli, da se je pogostila in obdarovala Šolska mladina povodom praznovanja jubiljeja Nj. Veličanstva.
V Velikih LaSflah, dm1 12. septembra 1898.
637 i-i	Pripravljalni odbor.
orgljarski stavbeni mojster
(učenec g. Franca Goršiča), v Ljubljani, Marije Terezijo cesta št. 1,
se priporočam za Izdelavo novih
cerkvenih orgelj
po najnovejši in skušeni sestavi z večletnim poroštvom. — Prevzamem tudi prenovljenje in popravo orgelj, dobro in po najnižjih cenah.	624 6—2
s povoljnimi spričevali išče službe in je ob jednem tudi rokodelec. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	630 3—2
Za dijake!
V svojej novi stavbi v Kranju sem od
ločil več prostorov za dijake. Oskrbljeni bi bili z vsem in bodo pod gotovim nadzorstvom. Plača zelo nizka. Uporaba vrta je prosta. Važno je, da so stanovanja prav tik gimnazije. Do 10. septembra se prosi oglasiti pri
582 8-8
Viktorju Oiihtnu
v Kranju.
Ivan Kordik,
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14,
priporoča svojo zalogo z
drobnino in igračami
na debelo in drobno.
Za gostilničarje veliko zalogo jedilnega orodja z roženim, koščenim ali poniklanim ročajem.
Prodaja iz alpaka in alpaka - srebra svečnikov, namiznega in cerkvenega orodja od c. kr. priv. dunajske tovarne W Bachmann & Comp., katera jamči za lOletno trpežnost in trajno posrebrenje.
S posebno nizkimi cenami postreže trgovce s potrebščinami za krojače, črevljarje in sedlarje
S spoštovanjem
Ivan Kordik.
549 8-8
M
J{in/(o ^ Jjrilli
JLeopoldina tfrilli rojena ^o^lič poročena.
Ljubljana, dne 15. septembra 1698.
W{e;to vsaccga posebnega obvestila.
642 1-1
m
Za šolo in pisarno
najboljše blago: razen papir, šolske zvezke, črnila, radirke, šolske knjige, torbice itd itd.
Edino zalogo svinčnikov družbe sv. Cirila in Metoda Hardmuthovega iabrikata najboljše vrste.


v Ljubljani, Šelenburgove ulice, poleg glavne pošte.
m
640 4—2
Le50 kr. za 2 Žrebanji.
349 1-1
danes zvečer.
890 10
Glavni dobitek
iM 100.DD0 k® * 2M 25.000 **
v denarjih po odbitku 20°/0.

pe razstavne srečne
a 5(> ki«.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
priporoča mW- C2-	menjalnica v Ljubljani.
Št. 29182.
635 3-2
? najem!
i
V poslopja nove zgrajene meščanske bolnice v Ljubljani je od 1 no vembra letos iedna v Lingarjevih ulicah ležeča prodajalnica oddati v najem.
Pogoje najema izvedeti je pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. septembra 1898.
St. 9811.
Razpis.
605 3-3
Na porodniškem oddelku deželne bolnice oziroma na c. kr porodniški šoli v Ljubljani oddati je
z letno plačo 200 gold., z aktivitetno doklado 3t5 gld. in normalnimi petletnicami iz porodniškega zaklada, z letno nagrado 52 gld. 50 kr. iz učnega zaklada ter z brezplačnim stanovanjem v zavodu.
Prošnje za to službo, katerim je priložiti krstni list, diploma za babice, zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti, spričevalo o nravnem vedenji ter spričevalo o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika, pošljejo naj se
do 22 septembra 1898
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Ocl dež. o<ll>oi*n kranj^ke^a
_ V Ljubljani, dne 1. septembra 1898.
Knjigarna
Kleinmayr ja & Bamberg-a
v Ljubljani, na Kongresnem trgu £
priporoča svojo	639 6—2
popolno zalogo
v s e h v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajali broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Dunajska t> o
r z a.
Dne 16. septembra,
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	40	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	>	15	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......121	»	95	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	40	»
Ogerska zlata renta 4°/0 .......119	.	70	»
Ogerska kronska renta 4%, 200 ....	98	»	30	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	904	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............357	»	10	»
London vista...........120	»	05	»
Nemški drž. banko vei za 100 m. nem. drž.velj.	58	»	82l/i»
20 mark........................11	.	76	»
"0 frankov (napoleondor)............9	»	53	»
Italijanski bankovci........44	»	07'/s*
C. kr. cekini......................4	»	67	»
Dne 14. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	164 gld.	50 kr,
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	168	»	75
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	.	75
4°/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	10
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140	.	50
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	130	»	—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	»	50
Posojilo goriškega mesta.......112»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	50
Zastavna pisma av. osr.zem. kred.banke 4°/0	98	»	40
Prijotitetne obveznice državne železnice . .	—	»	—
» > južne železnice 3"/„ .	179	»	45
» » južne železnice 5°/0 .	127	»	35
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50
Kreditne srečke, 100 gld.......199	gld.	50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	40
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	.	25
Salmove srečke, 40 gld........82	»	—
St. Genois srečke, 40 gld.......80	»	20
AValdsteinove srečke, 20 gld......60	»	—
Ljubljanske srečke.........23	»	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	156	»	—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3100	»	—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	438	»	50
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	75	»	15
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108	»	75
Montanska družba avstr. plan.....167	»	50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	»	—
Papirnih rubljev 100 ................127	»	50
as^r Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
9IEKC1I K"
10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila r&JEt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti >Osf naloženih fjlavnic. "£8