RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Irena Stramljič - Breznik UDK 808.63-541.1
Pedagoška fakulteta v Mariboru
Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja
O Pričujoči prispevek izhaja od stališča, da v danem sinhronem preseku' jezik pri tvorbi izpeljank določene besedne vrste (v našem primeru samostalnika) premore omejeno število besedotvomih morfemov, zato je nujna njihova uporabnost za tvorjenke različnih besedotvomih pomenov — ali drugače: večina besedotvomih morfemov je večpomenskih. Toda jezik je tudi sistemska tvorba, zasnovana na načelu racionalnosti svojih sestavin, zato je upravičeno pričakovati, daje med besedotvornimi morfemi izpeljana tudi pomenska diferenciacija, tako da je posamezni morfem sicer večpomenski, vendar kaže svojo prvotno vezanost le na določeno pomensko skupino izpeljank, kar se kaže v njegovi pogostejši pojavnosti.
Izhajajoč iz predstavljenih hipotez, je vzeta v pretres prva pomenska skupina samostalniških izpeljank iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave, kar ustreza izpeljankam z besedotvornimi pomeni vršilec dejanja, nosilec lastnosti ali stanja in opravkar,^ da bi ugotovili: 1) najrodovitnejša obrazila za vsako pomensko skupino posebej; 2) primerjali prekrivnost obrazil pri vršilcu in nosilcu, pri vršilcu in opravkarju ter pri nosilcu in opravkarju; 3) ugotovili obseg prekrivnih obrazil za vse tri pomenske skupine. Odločitev za samostalniške izpeljanke omenjenih besedotvomih pomenov je povezana z njihovo zelo pogosto in obrazilno zelo raznoliko tvorbo, hkrati pa je to prispevek k začetnemu struktumemu raziskovanju slovenskih tvorjenk glede na njihovo obrazilno sestavo; taka pot se na široko odpira po računalniški obdelavi besedja vseh petih knjig SSKJ.3
1.0 V obravnavo so zajeta le obrazila, ki presegajo 10-odstotni delež v celotni tvorbi dane pomenske skupine, pri tem pa so upoštevana samo obrazila moškega spola, saj so ženskospolske izpeljanke le feminativi in bodo zato predstavljene v posebnem razdelku, medtem ko je srednjespolskih izpeljank izredno malo, nastopajo namreč samo pri vršilcu dejanja (skupno 10) in veljajo za stilno
Članek je sinteza ugotovitev, pridobljenih na podlagi vnovičnega kritičnega pregleda gradiva iz treh poglavij prvega dela obranjene magistrske naloge Prva in druga pomenska skupina samostalniških izpeljank in zloženk iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave (Ljubljana 1991; mentor J. Toporišič). Gradivski korpus izhaja iz SSKJ I in dodatnih izpisov iz Odzadnjega slovarja za prvo knjigo SS KJ, ki ga je izdelala in ga hrani leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
^ Poimenovanja izhajajo iz Slovenske slovnice 1976/1984/1990 J. Toporišiča, ustrezne tvorjenke najdemo na straneh: 124-126; 131-132; 136-138.
^  Milena Hajnšek-Holz, Ko bi družba in stroka bolj cenili delo slovaropisccv. Delo (Književni listi), 15.12. 1994.
285 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40,94/95, št i
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
zaznamovane, npr. čvekalo, gobezdalo, godrnjalo, dremalo, jezikalo ipd.; edini primer nezaznamovane tvorjenke srednjega spola bi bila le bitje < tisto, ki biva. Pri nosilcu lasmosti sta omenjeni le izpeljanki edinče in belce, ki sta nedvomno modifikacijske narave in zato ne ustrezata merilom navadne izpeljave.'*
1.1 Pri vršilcu dejanja velja za najrodovitnejše obrazilo le -ač (47 tvorjenk, 12,9 %: basač, boksač, brusač, bahač, cmokač, čečkač, čvekač, dirjač, dirkač, garač, gonjač, hujskač)/' Desetim odstotkom tvorbe se približuje še obrazilo -ilec (32; 8,8 %: branilec, brusilec, cenilec, davilec, gonilec, hranilec itd.). To je treba omeniti zato, ker je ta pomenska skupina obrazilno precej pisana (43 obrazil), znotraj nje pa je odstotni delež dokaj enakomerno razpršen med več obrazil, ki presegajo štiriodstotno tvorbo, torej med najrodovitnejšim in drugimi obrazili ni tako opazno velikih razlik v številu tvorjenk, kot je to pri drugih dveh pomenskih skupinah. Zato je zelo zgovoren podatek, da je kar z 12 obrazili izpeljanih komaj 65 % vseh izpeljank za vršilca. Tako se s po 21 izpeljankami pojavljata tudi obrazili -alec (barantalec, dajalec, gledalec) in -ator {analizator, deklamator, germanizator), z 20 oz. 19 -ar (boksar, balinar, cincar) in -žr {adapter, blefer, frizer).
1.2 Pri nosilcu lastnosti je obrazil za tretjino manj kot pri vršilcu dejanja, z visokim deležem tvorjenk pa se pojavljajo kar tri obrazila: -ec (146; 33,9 %: amnestiranec, anketiranec, aretiranec, birmanec, blaženec, brezglavec, cepljenec, cmeravec, civiliziranec, davljenec, diplomiranec, dolgorepec, eksploatiranec, gojenec, hipnotiziranec),^ -ik (97; 22,5 %: bednik, bližnjik, brezbrižnik, častihlepnik, dobrotnik, dušebrižnik, enoletnik, grešnik, gniisnik, hišnik) in -ež (79; 18,4 %: ambicioznež, brezbožnež, čemernež, dobrodušnež, ekstremnei, goltnez, gorečnež, hrupnež). S temi tremi obrazili je izpeljanih kar dve tretjini vseh izpeljank nosilca lastnosti (74,8 %).
1.3 Opravkar, prva pomenska skupina izsamostalniških izpeljank, kaže največjo obrazilno raznolikost, saj se uporablja kar 63 obrazil, vendar je visoko rodovitnost opaziti le pri dveh, s katerima je izpeljana polovica (50,5 %) vseh takih tvorjenk: -ar (189; 31,2 %: abecedar, barakar, grobar, dišavar, harpunar; barakar, brlogar, dolinar, duplar, goščar; bratovščinar, čitalničar, daničar, desničar; bradavičar, cevkar, čopar, dlakar, golšar)-^ -ist (117; 19,3 %: anestezist, artirelist, bagerist, drogerist, esejist; 0; centralist, čekist, etatist, federalist, futurist; daltonist). Šele na tretje mesto se z manj kot 10 % uvršča obrazilo -ec (50; 8,3 %: artirelec, desetinec, baterijec; celinec, divjinec; avguštinec, gverilec; čopec, grbec).
1.4 Preglednica najrodovitnejših obrazil posamezne pomenske skupine
Razlika med modifikacijsko in ncmodirdcacijsko (navadno) izpeljavo je podana v članku J. Toporišiča Teorija besedotvornega algoritma, SR 1980, 141-151, tako, »/..7 da se pri modifikacijah poobrazili odvisni del besedne zveze (v naJem primeru ljubek edinec > edinče), pri nemodifikacijah pa neodvisni del {siva iivai > siv-ec).« Izraza navadna izpeljanka (In) in modificirana izpeljanka (Im) uporablja tudi A. Vidovic-Muha, TipoloJke lastnosti besedotvorne skladnje, XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 305-317.
' Predstavljene so le najbolj tipične izpeljanke. Pri obrazilu -ač je izjemoma naštetih več primerov, kajti zanj velja, da glede na odstotek ne odstopa zelo od drugih obrazil. V nadaljevanju celotne točke 1 je namreč upoštevano merilo, da število navedenih izpeljank odseva število tvorjenk v razmerju 1:10, da bi tako nakazali tudi razmerja med rodovitnostjo posameznih obrazil. Po tem merilu bi pri omenjenem obrazilu morali predstaviti torej samo pet tvorjenk.
^ Raziskava, ki sem jo opravila v okviru svoje disertacije in ki zajema le najrodovitnejše pridevniške podstave v vseh petih knjigah SSKJ, kaže pri nosifcu lastnosti drugačno razvrstitev obrazil, in sKer -ik in -et pred -ec.
^ S podpičji med primeri je nakazana pripadnost izpeljank štirim pomenskim podskupinam opravkarja: 1. opravkar v ožjem pomenu, 2. prebivalec, 3. član ali ud organizacije, 4. nosilec lastnosti.
286
JEZIK IN SLOVSTVO, Umik 40, 94/95, št. 8
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
2.0 V nadaljevanju nas bo zanimalo, ali obstaja večja prekrivnost obrazil med dvema pomenskima skupinamam. Najprej bomo primerjali obrazila za vršilca dejanja (V) in nosilca lastnosti (N), nato za nosilca (N) in opravkarja (O) ter slednjič primerjali skupna obrazila še med vršilcem (V) in opravkarjem (O).
2.1 V in N imata enakih sedem obrazil, vendar ima največje skupno število izpeljank le -ec (13 + 146). Prekrivnost obrazil med obema pomenskima skupinama dosega četrtino tvorjenk (25,4 %), zlasti na račun zelo rodovitnega obrazila -ec pri nosilcu lastnosti. Oglejmo si nekaj najbolj tipičih primerov obrazilno enakih izpeljank pri obeh pomenskih skupinah po abecednem zaporedju. S priponskim obrazilom -ec je izpeljanih 13 tvorjenk pri V {bežeč, borec, bebec, dolbec, gnetec, godec, glumec, govorec, hodeč, hvaleč) in 146 pri N (bahavec, bombardiranec, cepljenec, cmihavec, čebljavec, deportiranec, dremavec, godrnjavec, goljufivec, hripavec); -Inec (1 V: mrgolinec, 4 N: kosmatinec, našinec, novinec, mladinec); -ič (4 V: dedič, gonič, grabljič, mlatič; 4 N: golič, mladič, mrlič, naglic); -uh (3 V: dremuh, medluh,jeduh; 4 N: beluh, črnuh, debeluh, grduh); -aj (2 V: čuvaj, točaj; 1 N: mrkaj); -un (6V: begun, besedun, čistun, govorun,jedun, kradun; 2 N: drzun, grdun); -av(s/š/ž) (3 V: bahavs, godrnjavs, cmokavz; 2 N: črnavs, grdavs).
2.2 Primerjava med N in O izloči osem skupnih obrazil, katerih delež izpeljank pomeni slabo desetino vseh tvorjenk (9,8 %). Ta so: -0* (17 N: alergik, astmatik, fanatik, flegmatik, egocentrik; 17 O: bukolik, elektrik, evgenik.fizik); -e (2 N: črne, drobne; 10: cape); -Ik (97 N: baladnik, bančnik, čudežnik, dolžnik, dvojnik, družabnik; 28 O: dramatik, epik, gnomik, higienik, historik); -ak (11 N: celak, bedak, debelak, hromak; 4 O: dudak, čelak, brezzemljak); -an (1 N: dolgan; 14 O: brahman, deželan,faran,frančiškan); -ijan (1 N: grobijan; 1 O: cistercijan); -aš (1 N: bogataš; 11 O: bombaš, dudaš, frontaš, hrbtaš, harmonikaš); -at (5 N: adresat, asimilat, delegat, deputat; 2 O: azijat, hanzeat).
2.3 Ostane nam še primerjava med pomenskima skupinama vršilca in opravkarja. Enakih obrazil je celo enajst, pa tudi število izpeljank z enakimi morfemi je precej veliko (516), to pa zlasti zaradi dejstva, da že kar obrazili opravkarja -ar (195) in -ist (103) tvorita zaradi svoje velike rodovitnosti skoraj 60 % vseh skupnih tvorjenk.
Obrazila, tipična za vršilca dejanja, -alec in -itelj, -ator (čakalec, dajalec, gledalec; buditelj, dobavitelj, graditelj; civilizator, diktator, fundator), so pri opravkarju zastopana samo s po eno izpeljanko (gimnazialec; reditelj; gubernator); -§r (19 V: blefer, dreser, frazer) in -ant (16 V: adoptant, diplomant, halucinant) sta pogostejša pri tvorjenkah vršilca, medtem koje pri opravkarju prvo obrazilo zastopano s 6 izpeljankami (npr. arbitražen akorder, garderober, gondoljer), drugo pa z 10 (arestant, flagelant, freskant, cirkusant). Nasprotno pa se -nik pogosteje uporablja pri izpeljankah za opravkarja (31: blagajnik, brodnik, gornik 'lastnik vinograda', gradnik 'gospodar, poveljnik gradu', helebardnik) kot za vršilca (10: coprnik, govornik, glasnik 'kdor javno izraža, razširja kako idejo'). Podobno so pri opravkarju pogostejše izpeljanke z obrazili -1st (103: akvarelist, buldožerist, cionist, daltonist, drogerist, dualist, esperantist, futurist, fetišist, garažist), -ir (8: arkebuzir, helebardir) in -it (5: adamit, bandit, glagolit, hipokrit, husit), ki so pri vršilcu zastopane le s tremi {basist, fabulist, komponist) oziroma s po dvema {kurbir, pezdir; erudit, favorit); slednja kažejo, da so za vršilca praktično nerodovitna. S tremi tvorjenkami pri opravkarju je manj rodovitno tudi obrazilo -or {agresor, atentator, ambasador); pri vršilcu nastopa s šestimi tvorjenkami (npr. asesor, eksekutor, cenzor).
* Tvorjenke z obrazilom -0 izhajajo iz pridevniških podstav na -ičen, npr. tisti, Id je alergičen > alergik-0; pri izsamostalniških podslavah pa najpogosteje zaznamujejo ime strokovnjaka, ki ga izpeljujemo iz stroke, npr. tisti, ki se ukvarja z elektriko > elektrik-0.
287
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, št. 8
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
2.4 Preglednica prekrivnih obrazil med dvema pomenskima skupinama
3 Po pregledu obrazil, ki lahko nastopajo v dveh pomenskih skupinah, nas zanima še, ali lahko najdemo tudi taka obrazila, ki so izpeljavna pri vseh treh, torej pri vršilcu, nosilcu in opravkarju.
Izkazalo seje, daje takih tropomenskih obrazil osem. Po abecednem redu razvrščena, s po dvema najznačilnejšima primeroma, si sledijo: -0 (V 4: kibic, pek; N 17: cinik, hermetik; O 17: akrobat, gramatik), -c (V 1: igre, N 2: bistre, hitre, O 2: Nakelc, Nebele), -ec (V 13: dolbec, hodeč; N 146: faliranec, hotljivec; O 50: celinec, gverilec), -ač (V 47: brusač, capljač; N 4: bosač, mrkač, O 13: burkač, baklač), -ik (V 1: basnih, N 97: duhovnik, gnusnih, O 13: epik, gnomik), -in (V 3: potepin, trpin; N 7: domačin, dolgin; O 5: alpin, capin), -ar (V 20: cincar, čikar, N 1: dolgodlakar, O 195: časnikar,filmar) in -ež (V 7: godei, hlinež; N 79: blodnež,gladnež; O 6: burkež, Anglež). Iz številskih razmerij je razvidno, da sleherno izmed omenjenih obrazil po številu izpeljank kaže na specializiranost obrazila za določeno pomensko skupino, sicer pa, da so obrazila -0, -ec in -ik pogostejša pri nosilcu in opravkarju, -ač in -ar pa pri vršilcu in opravkarju; obrazili -c, -in sta nerodovitni pri vseh treh skupmah, kar kaže majhno število izpeljank, -ež pa je izrazito pogost le pri nosilcu lastnosti.
3.4 Preglednica obrazil, zastopanih v vseh treh skupinah
288
reZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, št. 8
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
4 Ker so zajete vse tri prve pomenske skupine izpeljank iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave, je mogoče celostno predstaviti tvorbo feminativov.
Ženskospolske parne vzporednice k izpeljankam moškega spola so modifikacijske izpeljanke, ki se izpeljujejo na dva načina (J. Toporišič 1966: 98; Mluvnice češtiny 1986: 304): 1. z dodajanjem ženskospolskih obrazil tvorjenkam moškega spola (gobar — gobarka); 2. z zamenjavo celotnega (ali le izglasnega dela obrazila) moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi {belec — belka). Dodajalna ženska obrazila (skupno pet: -a, -ica, -inja, -ka, -na) je smiselno razvrstiti glede na to, s katerimi tipičnimi izglasji moških obrazil se družijo.
4.1 Ponazorjeno v preglednici
4.1.1 Obrazilo -a se dodaja obrazilnemu izglasju vršilca in opravkarja na -č {gostač-a; brkač-a) ter izglasjem nosilca na -č, -g, -h, -Ij (mrtvač-a, belug-a, beluh-a, suhlj-a).
289
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, št. 8
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
4.1.2 Obrazilo -ica se dodaja vršilcu dejanja na -č, -Ij, -r v izglasju {berač-ica, braniteIj-ica, bobnar-ica), podobno še izglasjem opravkarja na -r {dežnikar-ica. gubernator-ica). Nikoli pa z dodajanjem obrazila -ica ne nastajajo feminativi k nosilcu lastnosti, saj je npr. bogataš-ica skrajno ekspresivna nasproti stilno nezaznamovani tvorjenki bogataš-inja.
4.1.3 Obrazilo -inja dobijo tvorjenke za vršilca, katerih izglasje je -k in -h (prerok-inja, varuh-inja), za nosilca, če sta v izglasju -k, -š (bedak-inja, bogataš-inja), ter pri opravkarju vsa obrazila s -t, -d, -z, -i (baptist-inja, Šved-inja, Francoz-inja, Anglež-inja).
4.1.4 Obrazilo -ka se dodaja izglasjem vršilca na -č, -d, -j, -r, -t, -v {brusač-ka, doktorand-ka, čuvaj-ka, balinar-ka, lider-ka, frizer-ka, kurbir-ka, agitator-ka; aspirant-ka, absolvent-ka, detektiv-ka), nosilcu lastnosti z izglasjem na -č, -n, -r, izjemoma tudi na -š (mrlič-ka; nebeščan-ka, grobijan-ka, dolgan-ka, grdun-ka, skopar-ka, bogataš-ka), ter opravkarju z obrazilom na -n, -j, -r, -t (capin-ka, faran-ka, deieljan-ka, farman-ka; buržuj-ka; arhivar-ka, funkcionar-ka, garderober-ka, bankir-ka, atentator-ka; akrobat-ka, cirkusant-ka,farmacevt-ka).
4.1.5 Obrazilo -na se uporablja samo v primeru feminativa k vršilcu: dedič—dedič-na.
4.2 Zamenjevalna obrazila so tri: -ica, -ka in -a. Prvo zamenjuje obrazila na -ik in -nik ter -ež. Obrazilo -ka zamenjuje moškospolsko obrazilo -enič ter vsa tista, ki imajo v izglasju -ec, medtem ko -a zmeraj zamenjuje tvorjenke moškega spola z obrazilom -i, ki je konverzne narave.
5 Sklep
Videz velike rodovitnosti nekaterih obrazil za več pomenskih skupin hkrati, ki ga ustvari površno opazovanje obrazilne sestave izpeljank, je varljiv. Takoj ko se namreč lotimo natančnejšega razvrščanja tvorjenk na podlagi pomenske in obrazilne različnosti ter se pri tem opiramo na dovolj obsežno gradivo, ugotovimo: nekatera obrazila, v našem primeru npr. -ec, -ik, -ar, -ež, se res lahko uporabljajo kar v vseh treh pomenskih skupinah, vendar številsko podkrepljeni podatki kažejo, da je vsako izmed njih vendarle specializirano le za določeno skupino izpeljank in da torej v razvrstitvi obrazil veljajo neke zakonitosti.
Prav tako sistemska je tvorba feminativov. Po številu različnih prevladujejo dodajahia (5) ženskospolska obrazila pred zamenjevalnimi (3). Največjemu številu izglasij (7) se lahko dodajata -ka in -inja. Specializiranost feminativnih obrazil je očitna tudi tukaj. Tako je -a pogostejše dodajalno obrazilo za nosilko lastnosti, -ica za vršilko dejanja in -inja za opravkarico, medtem ko je -ka sicer zelo pogosto obrazilo za vršilko, vendar je sorazmerno pogosto tudi pri nosilki in opravkarici. Zamenjevalna obrazila pa kažejo, da je -ica tipična za nosilko, -ka pa za tvorbo ženskaga para k vršilcu in opravkarju.
290
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40. 94/95, št. 8
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Literatura
S. Babic: Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku, Zagreb 1986.
A. Bajec: Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava slovenskih samostalnikov, Ljubljana 1950.
V. Gjurin: Priponsko obrazilo -aš v slovenščini, SR 33 (1985), str. 195-223.
J. Toporišič: Izpeljava slovenskih samostalnikov, Linguistica (1975), str. 241-256.
--Besedotvorna teorija, SR 24 (1976), str. 163-174.
--Teorija besedotvornega algoritma, SR 28 (1980), str. 141-151.
--Slovenska slovnica, Maribor 1984.
--Tretjič o besedotvorni teoriji, SR 38 (1990), str. 421-440.
A. Vidovič-Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana 1988.
Irena Stramljič-Breznik UDK 808.63-541.1
SUMMARY
SPECIALISATION OF DEVERBAL NOUN SUFFIXES INDICATING AGENT, INANIMATE ATTRIBUAND AND EXPERIENCER
In the lexical material of the Dictionary of the Standard Literary Slovene Language, deverbal nominal derivatives were categorized by meaning and suffix types. The analysis showed thatcertain suffixes (e.g., -ec, -ik, -ar, -ež) occur in all three semantic categories under observation, but that each of them Is typical of one group
of derivatives, i.e. that there is certain regularity in the distribution of these suffixes. The same is true of the feminine forms of such derivatives: they, too, are characterized by a specialized distribution of suffixes (e.g.. -a, -ica, -Inja, -ka).
291
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, št. 8