Redaccion y Administracion:
sAN BLAS 1951 U. T. 59-3667 Bs. Aires ★
Naročnina
Za erto leto $ 8,—
Za pol leta S 5,—
Za inozemstvo 2 Dolarja
S to ms ki Glas
(S. A V	ES	M	O	V	E	\	\ >
PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (VUG( SLAVA) PARA TODA SUD AMERIC \ ORGANO DEL CON SEJ O ES LOV EN O QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
Franqueo Pajjado Concesion 3159	
Correo Argentino Central B.	Tarifa Iteducida
	Concesion No. 1551
LETO (A550) I.
REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027
BUENOS AIRES, 18 DE FEBHEHO (FEBRUARJA) 194?
Num. (Štev.) 11
LA II CII A DE LOS ESLOVENOS DE CARINTIA
, Nos encontramos proximos a la realizacion de una p.ueva reunion de ^nistros de Relacior.es Exteriores de las cuatro grandes potencias precedida P°r la reunion celebrada en Londres por el Ccnsejo de eslos Cancilleies en ® cual se trato sobre la discusion de los tratados de paz con Alemania y Ustria. La reunion do los cuatro ministros, conforme a los preparativos y atuiwcios pertinentes tendra lugar en la capitai sovietica, Moscu, durante e!
de maržo proximo. Durante la reunion de Londres hemos senalado la JJecesidad incluir en el tratado de paz con Austria la incorporacion a Ugosiavia de la parte de Carintia ocupada por 'nabitantes eslovenos, dan-,°' a cor.tinuacion, la razon de ello reflejada a traves de la evolucion histo-llCa de esa region. Hoy volvemos a ratiiicar lo precitado y en visla do la ®jlUnciada reunion de Moscu agregamos que una de las fundarrientales con-lciones necesarias para las normales y amistosas relaciones entre Yugoslavia ^ Austria es que los eslover.os de Carintia y el tcrriiorio por ellos habitado, 8®an incorporados a sus hermanos en la Republica Federada de Eslovenia, Pano inlegrante de la R. F. P. de Yugoslavia.
La eterna lucha sostenida por los eslovenos de Carintia contra los ^ues e irrupciones de los conquistadores y opresores germanos alcanzo la -, ®inaci6n durante la ultima guerra mundial en la cual los eslovenos de °rWtia han tornado parte a la par y hombro a hombro con sus hermanos ovenos, croatas, serbios, mor.tenegrinos y macedonios como csimismo con .. fs »os pueblos democrdticos integrantes de las Naciones Unidas que cons-Uwt! la coalicion contra las obscuras fuerzas del nacifascismo. El prurer Simienio de guerrilleros de Carintia ya habia ddo formado en la segunda . ® del ano 1942; ademas, cabe destacar que Carir.tia ha sido una linica 3*on, dentro de los limites del extinto tercer Reich, cuyos habitantes, j °Venos en su gran mayoria, organizaron la resistencia y combatieron a 3 kopaš hitleristas. Esta lucha de los eslovenos de Carintia ha sido parte y ftst*tutiva de la comiin, lucha de Liberacion Nacional de los pueblos de ^Soslavia y no ceso hasta tanto no fue derrotada completamente la Ale-nxa hitlerista. Durante esa lucha los guerrilleros de Carintia, entre accio-s- »ibertaban a los soldados aliados que caian piisioneros y les ofrecian la 0ltun.idad de continuar la lucha en las filas de los regimientos guerri-6f°s de Carintia.
g ^esde el mes de septiembre 1942 hasta la capitulacicn de Alemania los jQ itrideros de Carintia han cumplido mas de GOO acciones militares durante ScUales han sido puestos fuera de combate mas de 10.000 soldados ene-j. Ademas, y conforme a los informes pertinentes han inutilizado 13 loco
n>oic.
eSty,
los, 211 vagones, 7 cen.trales electricas_ 3 yacimientos minerales, tres
‘Ciones ferroviarias, varias decenas de kilometros de la red telegralica de ferrocarril, etc. A su vez los guerrilleros de Carintia han sopor-0 ccrno consecuencia de estas acciones mas de 2000 bajaš. Por otra parte q V^lelamente a esa lucha los eslovenos de Carintia han establecido su j..,	popular y los regimientos guerrilleros han fcrmado parte del
Ju de Liberacior. Nacional Yugoslavo. Como consecuencia de la exitosn lQt, a libraban los eslovenos de Carintia, y en sehal de reconocimiento, He;^*u*Cridades aliadas han enviado al cuartel general del regimiento guerri-
una mision militar durante el ano 1944.
todo	ello es claro y evidente que los eslovenos de Carir.tia' con las
der08	en	mano durante la guerra, como tambien en el momento del
Stl	de	la Alemania hitlerista hasta hoy en dia, han demostrado que
yon	ac*°n	nacional la ven unicamente en su incorporacičn y unificacidn
la ^ermanos en la Republica Federada de Eslovenia en el marco de ' ■ de los pueblos de Yugoslavia. cipQ ,Us victimas eslovenas de Carintia caidas durante la guerra y su parti-Prii ^!°n en l°9r° de victoria de las Naciones Unidas son la inejor (je y:>ct de la decision de los eslovenos de Carintia y de los demas pueblos d,5 jJJ9°slavia de luchar ante el Consejo de Ministros y ante los Ministros CUatlo grandes potencias para la incorporacion de los eslover.os de riU.-, , 'a Y el territono por ellos ocupado a la Republica Federal de los ^0bl°s de YugosIavia.
''nacionalizacija privatnih gospodarskih podietii
Bo ODPRLA NOVO POT RAZVOJU NAŠEGA NARODNEGA GOSPODARSTVA!"
KIDRIČ
Ljudska Skupščina FLRJ je sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij
EKSPOZE MTHJSTRA INDUSTRIJE IN PREDSEDNIKA GOSPODARSKEGA SVETA BORISA KIDRIČA NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
“Tovariši ljudski poslanci! Današnja seja Ljudske skupščin'e predstav-
si*edstvi kot glavne‘opore države razvoju narodnega gospodarstva,
delvuega ljudstva pred
lija brez dvoma zelo pomemben dan.
Dan sprejemamo zakon, ki ua ž(> dol^-o pričakujejo naše delovne množico, ki ga že dolgo pričakujejo vsi pravi rodoljubi te države. Danes sprejemamo zakon o nacionalizaciji privatnih go" spodaiiskiii podjetij.
S tem zakonom postajajo naše delovni! množice v še popolnejši • meti 'gospodarji svoje usode. To postajajo v dveh smislih. To postajajo v socialnem smislu, ker postaja naša država, to je država novega tipa — ljudska država la st n ik vs‘h osnovnih sredstev proizvodnje, ki so nekdaj služila nezaslišanemu izkoriščanju našega delovnega ljudstva. Tb postajajo tudi v nacional" nem smislu, ker prehajajo srdestva proizvodnje v roke nacionalne države, sko'silo, toda polno’Življenjsl upnosli s\ obodnih in enakopravnih tudi mora! dokazaai. V naši < jugoslovanskih narodov, medtem ko so
na-
bila nekdaj v veliki meri v rokah 1u-jega kapitala ter so služila za iztiskanje ogromnih dobičkov iz zaostale stare Jugoslavije, za vzdrževanje polko-lonialnoga značaja stare Jugoslavije.
iiDnašnji dan, tovariši ljudski ]io-slanci, predstavlja torej člen v onem razvoju naše deželte, ki se je pričel leda j. ko je na Titov poziv počila prva pari ižanska puška, v katerem so naše ljudske množice pod slavnim Titovim vodstvom izvojevale nacionalno osvoboditev, obenem z nacionalno osvobo" ditvijo ]>a tudi novo oblast, svojo oblast, ljudsko oblast, ki jim nudi vse pogoje, da se v polnem smislu besede osvobodijo ludi eksploatacije. Današnji dan spada med dneve velikih zmag naših narodov, velkiih zmag naše domovine, velikih zmag našega delovnega ljudstva in na ta način tudi med velik1* dneve progresivnega človeštva sploh. Današnji dan bo še bolj pritegnil delovne množice naših narodov k njihovi državi, še bolj bo dvignil v njih delovni polet. Kot za vse svoje velike in pomembne zmage, tako bodo naši narodi, naše deloviVe množice tudi 7.a današnji dan izražale svojo zahvalo v prvi vrsti iniciatorju in organizatorju vseh naših zmag tovarišu Titu.
Tovariši ljudski poslanci! Poudaril sem, da predloženi zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskioh podjetij predstavlja člen v tistem razvoju naše države, ki se je pričel, ko je po* čila prva partizanska puška, katerega pridobitve je v celoti potrdila prav naša usatva in katerega nadaljnjo smer je morala prav tako predvideti naša ustava. Ustava FLRJ izrecno poudarja načelo pravilnega izkoriščanja vseh obstoječih gospodarskih sil dežele, načelo, da daje država smer •gospodarskemu življenju in gospodarskemu razvoju s pomočjo splošnega gospodarskega načrta, načelo splošne dske lastnine nad proizvajalnimi
čelo obrambe eksploatacijo.
V smislu teli načel predvideva ustava FLRJ tudi nacionalizacijo posameznih podjetij in posameznih gospodar" skih panog.
Zakaj nastopa prav sedaj čas, da izvedemo nacionalizacijo privatnih gospodarskih podjetij? Zakaj tega nismo izvedli takoj po osvoboditvi? In zakaj' je z vso odločnostjo izvajamo sedaj? Državni stektor našega gospodarstva, torej sektor obče ljudske imovine, ki je naša ustava označuje kot glavno oporo v razvoju našega gospodarstva, sc od osvoboditve naprej utrjuje tako rekoč iz dneva v dan vedno bolj in bolj. V tem je dokazal polno življenj-
<o silo je državi so
bili po osvoboditvi brez dvoma skep-tudi moral dokazati. V naši državi so spudarjenja z državnim gospodarskim sektorjem kot oporo našega narodnega gospodarstva ne bo dokazalo svoje življenjske sile, ampak nasprtno, da se bo zrušilo. Prav tako je bilo dejstvo, da takoj po osvoboditvi naše ljudske množice šte niso imele, zlasti glede državne imovine, novega odnosa do države, torej odnosa, ki ga morajo imeti delovne množice glede na državno imo' vino napram svoji ljudski državi. V naših najširših delovnih množicah je moralo na temelju njihovega lastnega izkustva dozorteti spoznanje, da je državna imovina, to je občeljudska imo-vina ,prav njihova imovina v najpopolnejšem in najdoslednejšem smislu besede, če bi torej takoj po osvobodil vi izvedli nacionalizacijo, bi glede na dejstvo, da se državni gospodarski sektor š-’ ni zadosti utrdil niti pri samem delovanju niti v zavesti najširših množic ,ogrozili našo uspešno gospodarsko delavnost. V sepecifičnih razmerah našega razvoja je bilo po-trfebno predvsem s politične strani okrepili novo oblast, ki je kot taka že sama po sebi zahtevala in zagotavljala nov družbeni in gospodarski razvoj. V vsakem obdobju obnove in izgraditve naše dežele se je državni gospodarski sektor krepil tako rekoč iz dneva v dan. Z vsakim dnem je vedno bolj dokazoval, da predstavlja tudi m ekonomskem pogledu isti način gospo' dar jen ja, ki lahko doseže ne samo to kar je zmogel stari način, ampak 1ud: mnogo več, ki lahko s silnim poleton rešuje tudi vsa tista protislovja in vse tiste težave iz slepih ulic, katerim stari kapitalistični sistem nikoli ni bil sposoben najti pravega in polnega izhoda.
Danes lahko mirno in ponosno ugotovimo. da se moramo za največje gospodarske uspehe v naši državi zahvalili prav državnemu gospodarskemu sektorju. Inozemstvo se divi hitremu
tempu naše obnove. Mnogi v inozemstvu si postavljajo vprašanja, zakaj se prav v Jugoslaviji razmere tako hitro urejajo in zakaj se nasprotno v številnih drugih državah, kljub večjim materialnim sredstvom, ki so vložena v obnovo, ta proces razvija mnogo, mnogo počasneje. Odgovor na to je ja' sen. Pri nas se razmere urejajo tako hitro — prvič zaradi tega, ker imamo lujdsko oblast, in drugič zaradi tega, ker imamo državni sektor našega gospodarstva, ker so ob ljudski oblasti in ob državnem, to je občelj udske.m sektorju gospodarstva, naše delovne množice zares pripravljene, da dajo od sebe vse za obnovo naše dežele. i\ii nismo imeli inflacije, ampak imamo nasprotno solidne finance in solidno valuto, ki se vedno bolj utrjuje- Inozemstvo se temu mnogokral čudi, toda mi lahko spet poudarimo, cla bi bili v inflaciji in v strahotnem skoku cen ter da se naša obnova ne bi razvijala v znaku graditve mladinskih prog in drugih gospodarskih objektov, če iv' bi imeli ljudske oblasti in če ne bi ime-
li	državnega sektorja našega gospodarstva.
Ugotovitvi, da se moramo za največje gospodarske uspehe naše države zahvaliti prav državnemu sektorju našega gospodarstva, je treba dodati še eno ugotovitev. S temi uspehi je povezano izboljšanje življenjskega standarda naših širokih ljudskih množic, življenjskega standarda našega, delovnega ljudstva. V vsaki državi, kj’u* se nahajajo komandni položaji gospodarstva v rokah privatnih kapitalistov, gre in mora iti vsaka obnova na račun delovnih množic, in tako tamkaj delovne množice nimajo nobenih koristi niti za časa obnove, pa tndi pozneje ne, ampak postajajo s tem še bolj siromašne. Naša obnova pa gre nasprotno v korist najširših množic delovnega ljudstva. Te množice občutijo že danes — zaradi tega so pripravljene na nove napore in na nove žrtve, in to bodo še bolj občutile, ko bodo s svojim delovnim poletom z novimi na-
Ljudski župnik odobrava
Na izredni okrožni skupščini v Postojni je govoril tudi župnik Alojz Lojk iz Banjščice. Kot predstavnik zavedne duhovščine je ožigosal rovarjenje mednarodne in domače reakcije. Poudaril je, da se primorsko ljudstvo bori za svojo pravico, kar anglo-ameri-škim imperailistom ni vseč, ker imajo druge namene — da kolonizirajo našo zemljo.
V	zvezi z vprašanjem vere je župnik dejal: "Rad 'bi povedal še nekaj o veri. Mislim^ da tega ne postavlja na dnevni red niti jugoslovanska vlada, niti veri zvesta duhovščina, ker za to ni ni-kake potrebe, ampak postavljajo to na dnevni red tisti, ki jim naša skupna svoboda ni všeč. Mi, ki želimo živeti v Jugoslaviji s poštenimi nameni, obsojamo vsako klevetanje in lahko povemo samo to, da smo ponosni, da je naša domovina Jugoslavija danes najbolj ugledna dežela na svetu. Duhovščina naj bo z ljudstvom in naj opravlja svojo službo. T0 je za poštene duhovnike dovolj. Zgodovina pa bo obsodila izdajalce."
pori, in če treba tudi z žrtvami postavile še trdnejše temelje svojega bodočega blagostanja.
Ko torej danes izvajamo nacionalizacijo privatnih gospodarskih podjetij, ne obstoja nobena nevarnost in sum, da bomo zmedli gospodarsko življenje. Danes, ko bo ta skupščina izglasovala zakon o nacionalizaciji, bodo odšli delegati naših gospodarskih ministrstev v tovarne, v nacionalizirane tovarne, kj’er se bo še bolj razplamtel delovni polet in utrdila zavest, da so najvažnejša sredstva proizvodnje, ki so nekdaj služila eksploataciji, prešla v ljudske roke.
Naša država stoji pred neposredni-
jujemo samo našega državnega gospodarskega sektorja in njegov družbeni značaj, ne ustvarjamo samo novih možnosti za osvoboditev delovnega ljudstva od eksploatacije, ne izboljšujemo samo njegovega življenjskega standarda in ne polagamo samo temeljev za uspešnejše izvajanje naše 'elektrifikacije in industrializacije, ampak nadaljujemo neposredno ono delo, ki smo ga pričeli, ko smo zgrabili za orožje v boju z a neodvisnost svoje domovine. Z današnjim aktom nacionalizacije,, ki izroča končno podjetja, ki so bila nekoč v rokah tujega kapitala, naši nacionalni državi, utrjujemo svojo neodvisnost, utrjujemo pa tudi ekonomsko podla uo svoje suverenosti.
«7
*tftiR3r
MK
Maršal Tito govori na Vseslovanskem kongresu v Beogradu: 'Slovani se družijo z namenom utrditi pravičen in trajen mir med narodi!'
mi nalogami 'elektrifikacije in industrializacije. Popolnoma jasno je, da si je bi'ez odločno kvalitativno in kvantitativno okrepljene občeljudske imo' vin e skoraj nemogoče zamisliti začetek izvajanja naših načrtov glede elektrifikacije in industrializacije niti. v letu 1947, niti v naslednjih letih.
Tovariši, naša sedanjost in naša na.j-bližja pretek losi dokazujeta polno življenjsko sposobnost državnega sektorja našega gospodarstva kot glavne opore gospodarskega razvoja na eni strani, na drugi strani pa naši načrti zahtevajo, da ta sektor odločilno okrepimo ne samo kvalitativno, ampak tudi kvantitativno, tako da bi lahko pod enotnim vodstvom mobilizirali posamezne panoge našega gospodarstva za izvedbo naših načrtov.
Višje organizacijske oblike naših industrijskih podjetij — glavne, zvezne in federalne uprave, predstavljajo nov tip gospodarske organizacije, ki odgovarja družbenemu značaju občeljudske imovi-ne, ne pa kapitalističnemu značaju privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi.
Prišel je torej čas, ko zahtevajo tudi organizacijske oblike našega gospodarstva, ki so sedaj v skladu z novim značajem državnega gospodarstva in s političnimi spremembami družbe v deželi, nadaljnje povečanje in kvantitativno razširjenje državnega gospodarskega sektorja. Nacionalizacija, ki jo predlagamo, je dejanski izraz tega dejstva.
Tovariši, že večkrat smo poudarili, da so naše delovne množice, ki so pričele boj za nacionalno osvoboditev, pravilno slutile, da bo pomenila resnična nacionalna . „n„(-,aia osvoboditev tudi uvod vr njihovo osvobo- 1
Naša dežela ne bo nikoli več predmet tuje eksploatacije, nikoli več ne bo dopustila, da bi jo poceni izkoriščali fin,'nični magnati z najprimitivnejšimi metodami izkoriščanja in bi tako istočasno zavirali razvoj njenih po prirodi izredno bogatih gospodarskih sil. S tem zakonom, tovariši, predlagamo odškodnino za nacionalizirana podjetja, istočasno pa
Saludo a los Herfl nos Eslavos de Argentina y de to Sndamerioa
Con motivo de mi regreso liistorico Primer Congreso de Postguerra, que acaba de n sarse en Belgrado, me di^lj Uds. saludandolos fraternal 1\ tusiastamente en nornbre d1 autoridades del recien cf*i ‘1 VŠESLAVIA,NSKY KOI TET”, con sede en Bclgn# nembre de todos los delegad°s participaron al Congreso 1 nombre mio.
Al misino tiempo, qu.sier» e jtas lineas agradecer a k1 ® sion Ejecutiva de Union ** por haberme honrado co» digna mia.on, a las CeU11 Eslavas de Chile, Bolivia, 7 guay por haberme otorgf' eonfianaa confiriendome su sentacion en el Congreso y! dos los hennanos eslavos (iue ticiparon generosamente e recoleccion de fondos para c vio de nuestro delegado al greso.
CII. GONEVf#
r[
poudarjamo, da je ustvarilo bogastvo, ki ga je že dala ta zemlja, delovno ljudstvo te dežele in da so to ljudstvo pri tem strahovito izkoriščali ne samo domači, ampak predvsVm tudi tuji kapitalisti.
Lahko bi navedel številke, ki dokazujejo, da so imela nekatera tuja podjetja v enem letu štirikrat toliko dobička, kakor je znašal ves osnovni kapital. Lahko bi navedel konkretne dokaz'e, kako so namenoma zavirali razvoj produktivnih sil naše dežele iz monopolističnih razlogov nekaterih tujih finančnih magnatov. Lahko bi navajal primere, kako so trošili velikanske vsote, da bi dokazali, da v Jugoslaviji ni nafte, čeprav je Jugoslavija na nafti z'elo bogata. Danes ne bom navajal številk, ker bo kmalu končana znanstvena raziskava pri kateri sodelujejo tovariši iz našega ekonomskega Instituta,, ki bo jasno in precizno osvetlila gospodarski razvoj stare Jugoslavije.
Tovariši ljudski poslanci! Pri načelni razpravi se ne bom spuščal v pravne in druge podrobnosti, katere bom navedel pri razlagi zakonskega predloga o nacionalizaciji. Rad bi poudaril dve stvari:
1. Zakon zajema podjetja, ki so bila proglašena do današnjega dne kot podjetja zveznega, odnosno republiškega
talistični sistem, ampak da ,|lU žavni sektor poroštvo tudi z® srečnejšo bodočnost. Tako ojac‘ ni sektor našega gospodarstva večji meri kakor dosedaj zbiraj be najširše množice delovnih 1 lastnikov,, predvsem delovne k"
12. Za nacionalizirano imov'111'. zakon odškodnino v vrednost' ‘ ti v na dan prevzema nacional|Z!, vine, v kolikor ne gre za lastu 1 zagrešili dejanja, ki imajo 2» zaplembo imovine.
Zaradi tega ne more nihče tl smo šli do skrajnih mej, ko S®
rd»
0
ditev od izkoriščanja. Ko so vzele v rodoljubnem delu za nacionalno svobodo usodo naših narodov v svoje roke, so konkretno pokazale, kako sta nacionalno vprašanje v naši deželi in njena neodvisnost ozko povezana s socialnim vprašanjem. Danes vidimo to že v drugič. Z današnjim, aktom nacionalizacije ne utr-
S tem je izključena možnost, da bi bil delovni privatni lastnik kakor koli oškodovan, kar bi bilo v nasprotju z našimi nameni. Ponovno poudarjamo, da daje državni sektor našega gospodarstva vs° poroštvo delovnemu privatnemu lastniku, da ga ne-bodo izkoriščali in uničevali, kakor ga je izkoriščal in uničeval kapi-
odškodnino za imovino, ki so j° v prvi vrsti delovne roke, »e <j| dosedanji privatni lastniki. j se daje po zakonu o drž. obv*'..-s'e glasijo na prinosnika, ustvarjamo pravilen sistem, P j lahko izda vlada FLRJ področji pise za upravo fondov za nac|(!, imovino,, za upravo obveznic, K1 j metu, za oceno Vrednosti na«1 jj imovine in za vse, kar se tic j obveznic. S tem v zvezi mora11,! čl. 11, po katerem lahko vlada . loči, da se izplača odškodnin8 ' in to celotno ali pa v obrok',.
Tovariši ljudski poslanci! ^ J eija privatnih gospodarskih * , jo predlaga ta zakon, bo odpr* j
v razvoju našega gospodarstvi' lovne množice bodo z novim s ;i šim delovnim poletom dokaza vednost svojo polno in visoko da ustvarjajo v naši deželi 1j bodočnost in sedanjost in da e.. za razvoj, ki osvobaja človeka nja, in da sta tak razvoj 'n , zares vredna največjih napo’'?'
Prosim vas, tovariši ljudski da sprejmete predlagani i.; nalizaciji privatnih gospoda1' ,, ti.i v im’enu naših delovnih njihovi predstavniki in za no bodočnost.
Vesti iz Organizacij
Pustne zabave naših društev in priredbe organizacij
SLOV DOM in G.P.D.S.
23. februarja od 17 do 24 uro v prostorih G.P.D.S., Simbron 5148.
LJUDSKI ODER in IVAN CANKAR 22. in 23. februaija v crootorih Lj. Odra, Ramon Lista 5158.
G-P.D.S.
2- marca G.P.D.S.
-	Čajanka za otroke
P I K - N I K I
'SAMOPOMOČ
JUGOSL. DRUŠTVO SLOVENCEV" 2- marca — Vinska trgatev r.a Pik-Niku na Quinti Marconi — Bemal -F.C.S. UDRUž. SVOBODNA JUGOSLAVIJA -PODODBOR PInEYRO 9- marca pik-nik na Quinta "Uda-, Viamonte y Rivadavia — Larins Oeste.
12	UDRUŽENJA SVOBODNA JUGOSLAVIJA _ SLOVENSKI ODBOR
fiČNl ZBOR "UDRUŽENJA SVOBODNA JUGOSLAVIJA” — SLOVENSKI ODBOR
^ nedeljo dne 3. marca, točno ob štirih p°°Pldne se bo vršil v prostih D-K.D. "Ljud-s * oder", redni občni
bod:
zbor Udruženja Svo-
na Jugoslavija — Slov. odbor.
^se članstvo se mora zavedati važnosti te-ga občnega zbora, zato smo tudi gotovi, da Se bo istega točno udeležilo, to posebno radi 9a, da poučeno o delovanju (odbora. ,.^ri ^nančnem poročilu bomo imeti priliko s°ti in prepričati se, koliko je bilo nabra-ne3a in odposlanega. Za tem pride poročilo ustanovitvi "Slovenskih pododborov", postno pa 0 kampanji -za zbirko.
Občni zbor se bo vršil po seldečom dnevom redu:
■ Otvoritev in pozdrav • Izvolitev predsednika
2tJPisnikarjev,
^ Poročilo glavnega tajnika.
Poročilo blagajničarja, jj' Poročilo Ženskega odbora.
■ Volitev novega odbora,
7- Bod.
I. A.
tov. predsednika, omizja in dveh
novega ioče delovanje.
Bergoč Tajnik
V
franc Vouk Predsednik.
O
an Martin. — Po daljših pripravah, dne
^QCSrrik|ra 1946 se je vršil v San Martinu
Jnovni občni zbor nove skupine za v pomoč c i	*
svobodni Jugoslaviji. Omenjena skupi-
°db^° ^e*ova'a ^°t odbor Slovenskega
Ud °ra’ katerega zastopniki so se tudi
ježili občnega zbora.
'kljub temu, da j
^•Žbo občni
nani
)e zbor
uri.
bilo pričakovati večjo je pričel ob r\apove-
je najprej po-v jedernatih besedah
0variš tajnik Slov. odbora j ra^°vi'. navzoče, nato p0tri Pornen in važnost delovanja z v tol °° ^v°b°dni Jugoslaviji, na kar je preči-Vjje„Prav'la "Udruženja Svobodne Jugosla-
Za
r‘šct i*601 Sta eno9*asno izvoljena tova-Prod V°n ^avren^ *n I°sip Bergoč, prvi kot p Se^nik omizja, drugi pa kot zapisnikar. vrgij6^ Vo'itvomi novega pododbora se je bil a ^rat^a razprava na podlagi katere je Ustavljen in nato enogalsno potrjen
pododbor sestavljen iz sledečih tovarišev:
Josip Brčko, predsednik: Karel Mučič, podpredsednik:	Ivan Lavrenčič, glavni tajnik:
Franc Paglavec, organiz. tajnik: Daniel Lukač, zapisnikar; Srečko Lukač, blagajnik; Franc Simčič, podblagajnik.
Končno se je razpravljalo kako in na kakšen način bo treba vpeljati delo, da bo obrodilo čim večje uspehe. Podani so bili razni predlogi, ki so povečini lokalnega pomena. Na splošno, zanimanje je bilo veliko, zato sm<? tudi prepričani, da nova ustanova bo tudi uspešno naperdovala. V San Martinu in okolici živi mnogo Sloveacev, kateri čutijo z Novo Svobodno Jugoslavijo, zato pa v kartkem se bo vršilo drugo večje zborovanje, katerega namen bo ojačiti odbcr in pospešiti delovanje.
Tovarišice in tovariši, dolžnost nas v&eh je, da pristopimo v vrste "Udruženja Svobodne Jugoslavije."
PIC-NIC. — Dne 15. decembra 1945 se je vršil v San Isidru napovedani pic-ni c društva "Ivan Cankar", "Lj, Oder" in U.S.J. Slovenski odbor.
Udeležba je bila precejšnja, čeprav dan prej je bilo slabo vreme in radi tega tudi zemljišče precej blatno.
Zjutraj je bilo precej mrzlo, toda to ni ^ikakor vplivalo na navzoče, kajti na splošno je bilo opaziti zadovoljivo razpoloženje. Kako ne bi bili zadovoljni, ko je bilo vsega dovolj: jedače, pijače in zabave.
Med nami smo imeli tudi tovariša Žagarja in soprogo, kakor tudi soprogo tovariša Ja-kaša, vsi so se pohvalno izrazili o poteku pic-nika.
Obiskala nas je tudi priletna tovarnica Molesini, kateri smo tudi brali zadovoljstvo iz obraza.
Proti večeru smo se pričeli polagoma razhajati, upajoč da v bodoče bodo naše organizacije organizirale š ve večjem obsegu en dan zabave v naravi, kjer človek vsaj tre notno pozabi na vsakdanje monotonsko življenje.
Čistega dobička je bilo 295.80, ki je bil razdeljen, med tri organizacije.
Končno se zahvaljujemo vsem, posebno pa onim, ki so na Katerikoli si bodi način pripomogli, da se je pic-nik v redu vršil.
PATRIOTIČNI TITELNI. — Razprodc.a ti-telnov potom tovariša Henrika Šuligoj. Kupili so sledeči tov.:
Po	$	50:	Štefcn Šuligoj,	Henrik	ušligoj.
Po $ 25: Silvo Pavlin, Ivan Ren ■)r, Leopold Šuligoj, Stanislav Okroglič.
Po	$	10:	Franc Margon.	Florj -n	Gorjup.
Franc Kocjan, Alojz Volčič, Rudolf Komel, Henrik Piščanc, Josip Osajnik, AnUn Bele, Marija	Zlobec, Aleksander	Zlobec,	/\n!on
Hervatin. Andrej Vodopivec, Ivan Pečenko, Izidor Starc, Emil Volčič.
Skupaj $ 350 —
Tov. Anton Štemberger je razprodal:
Po $ 50: Justin Pahor.
Po $ 25: Ivanka Omaken, Ivan Perih, Frc-nc Surina.
Po $ 10: Franc Rebič, Anton Zadelj, Miroslav	Pertot,	Alojzij Šajn,	Manuel	Logiša,
Jernej Zadelj, Ivan Baša, Avguštin Furlanič, Anton Povh, Valentin Povh.
Skupaj $ 225.—.
Tov. Januar Gregorič je razprodal sledečim tov.:
Po $ 10: Albin Bembič, Josip Vodopivec, Franc Gregorič, Venčko Košuta, Karel Jančič, Cvetko Gregorič, Stanko Batič, Ladislav Stok, Ivah Leban, Alojzij Gregorič, Januar Gregorič, — Skupno $ 110.—.
Tov. Srečko in Josip Krusič sta razprodala sledečim tov.:
Po $ 25: Ivan Košuta, Rudolf Ivančič, Morfin Ušaj, Avgust Golja, Janko Polak, Vencelj Hrovat, Josip Krusič, Angela Krusič, Arte-mio Krusič, Viktor Kovač.
Po $ 10: Ivan Lukanic, Martin Ušaj, Ga-spar Nuncio, Andrej Škrbec, Alojzij Bandelj, Roza Švara, Andrej Prikanec, Josip Kovačič, Anton Hoban, Alojz Brajnik, Anton Pišot,
Franc Novak, Ivan Hrovat, Karel Mučič, Ivan Lukač, Alojzij Bratine, Ivan Rijavec, Bernardo Paežaj. — Skupaj $ 430.—.
O. Štanta.
Prireditev društva “Samopomoč”
Jugoslovansko Društvo "Samopomoč Slovencev" je dne 1. febr. obhajalo četrto obletnico postavitve lastnega dqma in deseto obletnico ustanovitve društva. To proslavo so
našo slov. mladino, ki tako pridno m složno skupno deluje. Povedal je, da se je tudi v društvu ustanovil pripravljalni mladinski odsek, kateremu želijo mnogo uspeha in .na-
obhajali z veliko prireditvijo na kateri so j predka.
sodelovala vsa naša društva. Udeiežba je j Ob koncu je tudi omenil o skupnosti med bila še precej številna.	I	našimi	društvi,	da	te nismo še dosegli, ker
Igralci, ki so nastopili v igri "Partizanska špijenka"
Prireditve so se udeležili med drugimi tudi Tajnik Jugosl. poslaništva tov, Jakaša, Socialni ataše, tov. Soldatič in Trgovinski ataše Žagar.
Spored je otvoril tov. Tomelj, tajnik dr. Samopomoč, ki je najprej povedal pomen prireditve in se nato zahvalil društvom za sodelovanje. Zahvalil se je tudi članom in članicam za ves dosedanji trud v proevit društva in rekel: "Vse kar smo do sedaj napravili je to le kot en dober "kvas" in treba bo še mnogo delati, da se bo iz tega kvasa kaj boljšega napravilo."
O namenu društva pa je rekel: "Obhajamo deseto leto delovanja vzajemne pomoči, ker ravno to je bil naš glavni namen ob ustanovitvi društva. Nudili smo vedno medsebojno pomoč v slučaju bolezni, smrti ali kakršnemsibodi slučaju.
Naravno je, ako hočemo, da društvo do-
do danes vsak si jo tolmači po svoje. Zaključil je: "Pričakujemo in želimo, da vse ovire bomo preprečili in bodemo prišli čim-prej do skupnega delovanja med našimi društvi.
Nastopil je nato mešan zbor Ljudskega Odra, ki je pod vodstvom tov. Samca zapel par pesmi. Tudi mešan zbor G.P.D.S. pod vodstvom tov. Kijebelja je istotako zapel par pesmi. Čeprav sta oba zbora dobro zapela, irendar niso pesmi dosegle polnega uspeha radi slabe ahu.-.iV.o odra. Slišalo se je največ in posamezno le prve glasove.
Cvetka Fon je ~tj' j dobro deklamirala Lazarjevo: "Na naši zemlji". Vsem je ugajal dimnikar, ki je pel "kuplet".
Za "Slovenski Dom" sta na klavirju nastopila najprej posamezno nato pa štiri-ročno Rikard B, v.;!.č in Boris Zlobec. Bevčič ie prav izvrstno podal "Rusko pesem”,, Zlo-
*
Tajnik Jugosl. poslaništva tov. Jakaša, Socijalni ataše, tov. Soldatič. in Trgovski ataše, tov. Žagar in njihove soproge.
seže svoje namene in da napreduje, je tudi prepotrebno, da delujemo tudi na kulturnem polju. Brez kulturnega delovanja društvo ne more napredovati. V tem oziru smo sicer malo napravili, toda gotovi člani so se mnogo potrudili, da se je dalo nekaj iger na oder. To ,je pa še vse premalo, ako pogledamo na delovanje naših bratskih društev, katera so že toliko lepega in hvalevrednega napravila na kulturnem polju. Zanimanje zato se je pa v zadnjem času pokazalo tudi v našem društvu."
Omenil je tudi naj vzgajamo in učimo
bec pa se je dobro izkazal s klasično "Turško koračnico", nakar sta prav dobro podala štiriročno lep venček pesmi in znanih modernih plesnih komadov.
Kot zadnja točka se je podala kratka igra štiridejanka "Partizanska špijonka". Vsebino te igre je iz dogodkov dramatizirala mlada članica Sonja Golja. Kot preprosta članica in upoštevajoč njeno sposobonost ji moramo za to delo častitati. Pokazala je njeno dobro voljo do delovanja in marsikatera naših deklet bi jo morala posnemati. Nastopila je Sonja tudi v glavni vlogi. Moramo častitati
vsem igralcem, da so dobro naštudirali svoje vloge na pamet. Tudi v igranju so mnogo več že izvežbani, kot smo imeli priliko videti jih pred letom dni. Vedno smo povdar-jali, da z dobro voljo se marsikaj doseže in prepričani smo, da bomo v bodoče videli
vedno boljše nastope dramatičnega odseka v društvu "Samopomoč".
Sledila je še plesna zabava pri kateri je sviral Samčev orkester.
Pogled na občinstvo, ki se je udeležilo prireditve.
ZAHVALA
Benedikt Gomišček je srečno prenesel vse operacije in se zopet nahaja v krogu svojih dragih. Ob enem se zahvaljuje vsem kateri so ga obiskali.
Vsem najlepša hvala!
DOMA ČE VESTI
IZ POSLANSTVA F. N. R. JUGOSLAVIJE
HIMEN
V	soboto 15. t. m. se je poročil n aš roajk Franc Nardin, doma iz Bukovce s Savo Pečenko. Nevesta je rojena v Rihenberku. Svatba se je vršila v Lomas de Zamora v krogu številnih povabljencev. Čestitamo:
ZAHVALA
Družina Planinšek se zahvaljuje vsem rojakom in prijateljem za prijazen sprejem ob priliki našega bivanja v San Rafaelu, C6r-doba.
Družina Planinšek.
NESREČA.
Naš dobro poznani krojaški mojster Stanislav Maurič, se je v soboto 15. t. m„ ko se je vozil z vlakom, ponesrečeno vdaril, da si je zlomil roko. Tov. Mauriču želimo skorajšnjega okrevanja.
POIZVEDBE
Išče se Alojzija Širok, doma iz Ajševice pri Goiici. Zadnje njeno pismo so prejeli leta 1940. Za njo poizveduje njen brat Benedikt. Kdor bi vedel za njen naslov naj sporoči uredništvu Slov. Glasa ali bratu Benediktu Širok, Ajševica pri Gorici - Julijska Krajina.
Kdor bi vedel za naslov Jožefine in Neže Godina, doma iz Šmarij pri Sv. Jerneju — Krško, naj blagovoli sporočiti njih naslov Poslanstvu F.N.R. Jugoslavije - Avda. de Ma-yo 1370, III. nadstr., Bs. Aires ali pa uredništvu lista.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama
Marija Ferletič roj. Pahor
v Dolu dne 29. 1. 1947, v starosti 71 let.
Doma žalujejo: sina Anton in Stanko ter nevesta Cita in vnuk Pavel.
Tukaj žalujejo: brat Franc Pahor in družina, sinovi Josip, Franc in Karlo, ter neveste Herininija, Kristina in Marija, ter vnuki Elvira in Hšctor.
DOL - OPATJE SELO — BUENOS AIRES Februar 1947.
GOSPODINSKO POMOČNICO
za pol dneva iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe poslati na uredništvo.
NAZNANILO
Sporočamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni brat
Peter Keber
preminul dne 2. januarja t. !. ob 2 urah pop. žrtev granatne eksplozije na svojem domu v Biljah.
Doma žalujejo mama, sestre Neža, Cecilija, Terezija in brat Franc.
V	Argentini:	bratje Cvetko, Edvard,
Martin in sestra Marija poročena Pregelj, svaka Rudolf in Aida, nečaki in ostali sorodniki.
BUKOVICA — BUENOS AIRES.
EBBl
Iz Uredništva
Radi pustnih počitnic tiskarskega osobja je izšla današnja štev. “Slovenskega Glasa" s tridnevno zamudo.
Uredništvo.
RAZSTAVA
"Slovenski Glas" naproša vsa naša društva in organizacije da ne priredijo nobene prireditve od 1. do 15. aprila ker bo v teh dneh razstava slik, ki kažejo borbo naših narodov in obnovo naše domovine.
TISKOVNI SKLAD
Za tiskovni sklad so prispevali sledeči:
N. Favata .......................... J	2.—
Fr. Kukovič ...................... 2.—
Anton Novak ........................ „	2.—
Pavla Premru ...................... ,,	i.—
Skupaj' ..........................   $	7.00
Vsem najlepša hvala!
Jugosl. društ. “Samopomoč Slovencev”
Vabi vse cenjene rojake in rojakinje na
VELIKO VINSKO TRGATEV
katera se bo vršila na
Pic-Nicu v nedel jo 2. marca t. L
v BERNALU — OUINTA MARCONI.
Prijatelji proste narave pohitite v nedeljo 2. marca v Bernal na
sveži zrak.
Za razvedrilo so namenjene razne točke. — Volila se bo tudi KRALJICA VINSKE TRGATVE.
Pečenih koštrunčkov in svežega piva ne bo primanjkovalo.
PREVOZNA.SREDSTVA: Iz Constituciona vlak vsakih 15 minut do Bemala. — Iz Bernala do Quinte Marconi vozijo Colectivi
neprenehoma.
Se vljudno priporoča ODBOp.
A las -Comisiones I oveni les y Jovcncs
J
en General
Ha pasado un ano que la juventud yugoslava y de esa progenie, residente en la Rep. Argentina, ha sentido el vehemente deseo de organizarse en un .linico erganismo juvenil. Este deseo exteriorizado en sus inquietudes, ha dado por iesultado la realizacičn de la primera Asamblea Juvenil celebrada el dia 11 de rioviembre de 1945 y la formacičn de la Comisičn Organizadora de la Federacion juvenil Yugoslava, El resultado de la labor trimestral de esta Comisi6n Organizadora ha sido la unificacičn de siete Comisiones Juveniies, cuyos represenianles, reunidos en Asamblea Constituyente el dia ’L0 de febrero de 1946, fundaron la anhelada organizaci6n unificadora de toda nuestra juventud bajo el nombre de FEDERACION JUVENIL YUGOSLAVA. Asi, en el campo juvenil en particular como en las actividades de la colectividad yugoslava en general el ano 1943 ha sido caracterizado por, entre otros acontecimientos de acaso no menor magnitud, la fundacičn de la precitada federacion que dej a abierto un extenso horizonle a las nuevas generaciones y nuevas perspectivas de adelanto a nuestra colectividad.
Hoy, ya han pasado 10 meses de labor de esta Federacičn Juvenil, 10 meses de intensa labor, la mayor parte de la cual es de caracter netamente organizativo. Graciar a ello, es decir, a esa labor de organizacion podemos afirmar que nuestra juventud; desde la fundaci6n de la Federaci6n, en todo momento y lugar ss ha caracterizado por su unidad y solidaridad y por la unanimidad en el acuejao y ejecucičn de las decisiones. Es a esa unidad a la que debemos el hecho de que, la FEDERACION JUVENIL YUGOSLAVA fundada por siete Comisiones Juveniies de Buenos Aires y suburbios, hoy albergue en su seno a 15 Comisiones Juveniies esparcidas por todo el territorio argentino y del reducido numero de asociados con que contaba en el momento de su fundacion hoy en dia pasa a tener varios cientos de asociados. Este desarrollo eseuetamente presentado y sintetizado en los dos aspeetos, es simplemente un ejemplo de la marcha ascendente que se ha impregnado a nuestro movimiento juvenil. Pero nuestrg labor detalladamente, en forma tečrica y prdctica, deberd evidenciarse durante la realizacičn del PRIMER CONGRESO JUVENIL fijado para el prc7ximo mes de junio de 1947. Asi, si el ažo 1946, como lo hemos senalado ha sido caracterizado por la fundacion de la Federacion Juvenil Yugoslava, con justa razčn este ano, el ano 1947, deberd ser carac-terizado por la realizacičn del Primer Congreso Juvenil por ser este un hecho sin precedentes en la historia de nuestra colectividad no solo en la Reptiblica Argentina sino en todos los paises latinoamericanos.
Jovenes integrantes de la Federaci6n Juvenil Yugoslava:
Nuestro deber es conirjbuir y facilitar la organizacičn y realizacion de este Pri?ri3r Congreso Juvenil y como el 6xito del mismo defcende de la accičn conjunia y unificada de todos nosotros debemos poner toda nuestra voluntad para el logio de ese 6xito. Las Comisiones Juveniies recibirčm los materiale? e instruccio-ies necesarias directamenie del Comite Ejecutjvo Coordinador y su deber es liacerlo circular y distribuirlo a todos los jčvenes asociados; a su vez šstos de. ber&n interesarse y acudir a su respectiva comisičn Juvenil por cualquicr duda aue tuviesen al respeeto y contribuir al exitO del Congreso teniendo presente que unicamente:	LA VOLUNTAD Y I.A LABOR UNIDA DE TODOS NOSOTROS
GARANTIZARAN EL EXITO DEL PRIMER CONGRESO JUVENIL.
FEDERACION JUVENIL YUGOSLAVA Comite Ejecutivo Coordinador
ZA NAŠE MALČKE!
GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV
v	Villa Devoto, priredi dne 2. MARCA ob 4 uri pop. v društvenih pro-siorih SIMBRON 5148,
ČAJANKO ZA OTROKE
Stariši vseh naših bratskih društev, pripeljite otroke na to čajanko, da se bodo naši malčki skupno poveselili.
Vljudno vabi ODBOR.
Glas
1’ropielario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ
PODUPltAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron ol48. U. i.
‘ Ivan Cankar”: 'Kamallo 4902 — Saavedra.
Ljudski Oder: Coronel Kamon Lista 5158. J. T. 50-550«.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Oentenera ZZ4J. U. i. tn-noi. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.	T,	„	Kfl cKf,o
Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista olo8. U. 1. &U-t>bU<s.
ZASTOPNIKI:
Za Cordobo in	okolico:	Franc	Kurinčič — Pinzon 1639.
Za Rosario in	okolico:	Štefan	Žigon — Avenida Lagos	y Horqueta.
Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
^ Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del b.
Viila Calzada in Tempcrley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488.
2a Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Za Montevideo:	Vera in	Milka	Ogrizek - Rectificaci6n Laranaga	2235.
Na Paternalu:	Matevž	Simčič	-- Wan,, 1-101, Uu,...oS	Aires.	-----------
Buenos Aires, 18 de Febrero de 1947
No. 11
j. leai, bilo je cesto v svoji zgodovini razkosano na celo vrsto delov, iztreb-poniževano. Toda nikoli ni izgubilo vere v svojo končno zmago, vere ^eje, ki so prišle do izraza v stremljenjih naših najnaprednejših duhov v Oteklosti: Prešerna, Levstika in Cankarja. Prav tako nam ta krivica in nasilje ko ubilo vere v našo bodočnost ne onim našim bratom, ki uživajo svo-in ne našim bratom ki so jih odtrgali. Borec za pravice Primorskega i^stvct France Bevk je v dneh pariške konference izrekel tele pomembne "CELO TUDI V TEH FATALNIH DNEH LJUDSTVO SLOVENSKEGA SKORJA GRE Z ZAUPANJEM V BODOČNOST, KER VE, DA JE V ZGO-°VlNj VOLJA LJUDSTVA TRIUMFIRALA VEDNO PREJ KO SLEJ."
.. Ljudstvo Julijske Krajine in Trsta ob pomoči vsega svobodoljubnega iti. f '^jubnega človeštva vodi boj za bratsko sporazumevanje in mir med nr-Q* fLRJ in italijanskim narodem. dolžnost je tudi nas izseljencev, da strnemo čimbolj naše vrste, da poma-p"‘t0 materialno in, moralno našemu ljudstvu za dosego popolne svobode, •gagati moramo našim bratom v tej borbi za obstoj, da se čimprej izravne-s,°rjene krivice na račun naših bratov in Nove Jugoslavije.
‘Odi
jS
S*
Zakaj je Evropa krvavela
OROPALI SO NAS
Pred dnevi je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med zavezruki
“i bivšimi nacističnimi sateliti.
S to novo pogodbo je Jugoslavija oropana svojih neoporekljiv h pravi
do Trsta. Gorice in sploh cele Julijske Krajine. Nešteto je dokazov, da'J® in vfea julijska Krajina jugoslovanska. S potoki svoje prelite krvi je z°lo ljudstvo julijske Krajne samo. Z neštetimi dok^ent, ^^«; Mevidi, kulturnimi spomeniki, z gospodarski m pohttcmm. z zgodovtnsKU-m in geografskimi argumenti je to dokazala jugoslovanska delegacija s tov. Kardeljem na čelu. Kot sinji dan je bila jasna utemeljitev Molotova, da so
‘wbi£& 1°	PO	L	im.
i„ barbarskega Utena. no maraja verjeti in se gotov. liivo sprašujejo kako je mogoče, da vest človeštva dopušča odločitev, ki g e Pteko grobov štotisočev. preko tisočkrat iztažene volje po^ zedinjenju tega °2enilja z materjo Jugoslavijo, preko krvnega plebiscita začasa vojne. ^
Toda ta kričeč primer kaznovanja zavezniške države, ki je največ zrtvo ’0ia za skupno zmago, ne zadeva samo njenih narodov, temveč pomeni se Posebno strpljivost preti napadalcu in obenem nezaslisen gr p
®kertiu in zmagovitemu ljudstvu.
Primorsko ljudstvo je bilo prisiljeno sprejeti tako rešitev. Vsa slovenska °bala, ob kateri so živeli in umirali naši očetje, dedi in pradedi trinajst stoletij in, v delu preznojili vsako ped grude, je ločena od svojega telesa, od °stalc slovenske zemlje. Končna odločitev mirovne pogodbe namenoma trga il» brezdušno seka slovensko zemljo, ter jo deli na tri države; deloma vrača k svoji domovini Jugoslaviji, deloma pa prepušča dvema državama;^ neživ-’>encki državi Trst it?, mačehovski Italiji zemljo zapadno od francoske črte, To Poni eni: namesto popraviti stare nezaslišane krivice, povzročiti še nove.
Ko se je ljudstvo Julijske Krajine dvignilo v upor proti zatiralcem, se je borilo z zavestjo, da je ta boj osvobodilni boj in celotna zavezniška vojna, °Svobodilna vojna; osvoboditi se izpod krvavega okupatorja, rešiti svoja P°Koljenja in zemljo vseh mračnih in pohlepnih tujcev ter prispevati s svojo oorbc k osvoboditvi tudi vseh drugih tlačenih narodov sveta ^ izpod zla ^šizma. Pri tem ni pričakovalo kakih nagrad za svoj sveti in nadčloveški boj, j^ti nj pri tem vodilo kake računarske ali špekulantske vloge. Toda ljudstvo, ** ie žrtvovalo vse, da bi doseglo to, kar mu po vseh človeških pravicah pri-. Pc"la, je zdaj ugotovilo, da so popolnoma prezrli njegove žrtve, njegovo zgo-d°vmo, ter vsa gospodarska in zemljepisna dejstva. Znova je vrženo v igro ^vitih spletk tistih sil, ki imajo edini namen izrabljati naše ljudstvo. Tisti 61 naše zemlje pa, ki bo prešel pod oblast italijanske države, katera se je Preteklosti pokazala popolnoma nesposobna vladati manjšinam, zaradi Sv°ie šovinistično-fašistične miselnosti, ki jo je Nenni (socialist) pred kratkim °?načil kot "nacionalno histerijo", pa bo narodnostno skrajno zatiran in za-PlScUi popolni propasti.
j Slovensko ljudstvo je stoletja vodilo boj proti tujim osvajalcem in tlači-
Ko so po prvem svetovnem požaru državniki vsega sveta pristopili k urejevanju mednarodnih odnosov, je bilo človeštvo pzepri-čano, da je bila doživela tragedija zadoščen nauk za vsakogar, ki je soodgovarjal za spolšen mir in da se nam odslej kaatstrofe vsaj v takem obsegu ni več treba bati. Na žalost se je miroljubni svet prevaral v svojem upanju. Izkazalo se je, da še vedno obstajajo stremljenja, ki so vsak trenutek pripravljena pahniti svet v novo klanje. Novo, še hujšo preizkušnjo, ki smo jo nedavno preživeli, je v veliki meri zakrivila lahkovernost nekaterih narodov in zločinska lahkomiselnost nekaterih zapadnih državnikov, kot so bili n. pr. v Angliji Chamberlain, v Franciji pa Daladier in drugi; ti so se dali preslepiti od ljudi, ki so Se predstavljali za odrešitelje sveta, pa jih je isti svet po končani vojni spoznal za mednarodne vojne zločince.
Še važnejši vzrok, da drugega svetovnega spopada ni bilo mogoče preprečiti, pa moramo iskati v dejstvu, da je bila največja miroljubna sila, Sovjetska zveza, pri takratnih mirovnih pogajanjih odrinjena v stran kot nezaželjen svetovalec.
Danes ponovno prisostvujemo krčevitim naporom čolveštva, ki je v razdobju ene generacije doživelo dve tragediji nezaslišanega obsega, da vendarle najde toliko iskano obliko trajnega mirnega sožitja. Nič se ne čudimo, če so priprave za dosego neskaljenega miru tako dolgotrajne in komplicirane: visoki cilji so bili vedno težko dosegljivi. Iznenadi nas pa nekaj drugega. Iskreni prijatelji miru so resno zaskrbljeni, ko opažajo, da odgovorni zapadni državniki slepo tiščijo v iste napake, ki so jih storili pred 25 leti in ki so v svojih posledicah sprožile nov plaz gorja nad izmučeni svet.
In vendar obstoji bistvena razlika v položaju po prvi in drugi svetovni vojni! Danes interese miroljubnega sveta neustrašno zagovarja Sovjestka zveza, tisti svetovni čini-telj, ki ga ves svet priznava za svojega rešitelja iz smrtnega objema nacifašizma. Ko v današnji živčni psihozi Spregovori ta ctli oni sovjetski državnik, napeto prisluhne ves svet, zavedajoč se, da od vzhoda prihaja luč.
Zato ne bo odveč, da tu povzamemo glavna izvajanja iz tehtnega in nad vse pomembnega govora, ki ga je imel v Moskvi eden najbolj razgeldanih sovjetskih mož, D. A. Ždanov.
Politika Sovj. zveze v mednarodnih zadevah je jasna in določena. To je politika borbe za trden in demokratičen mir med narodi, politika vsestranske utrditve prijateljskega sodelovanja med miroljubnimi narodi.
Zajamčiti trajen in siguren mir pomeni omogočiti tak mir, ki ne sme pustiti napadalca nekaznovanega in v katerem ne- smemo pozabiti žrtev v boju za skupno zmago.
Lahko bi pričakovali, da bo ta jasen in točen program vzpostavitve splošnega miru in varnosti uresničen brez posebnih težav in nesoglasij, toda dejansko se ni zgodilo tako. Nasprotno, ta program je naletel na organizirani odpor reakcionarnih elementov vrste držav, predvsem Anglije in ZDA, ki so izkoriščale nekatere male države, ki so se pokazale pripravljene slediti anglo-ameriški politiki, pa naj stane kar koli, kljub razumu in dejstvom, in ovirati sodelovanje pri izdelavi mirovnih pogodb med zmagovitimi deželami in bivšimi zavezniki Hitlerjeve Nemčije.
Te in tem slične antidemokratične težnje pri razpravljanju o načrtih mirovnih pogodb na pariški konferenci so se posebno pokazale pri razpravljanju o statutih Trsta, pa tudi glede vprašanja internacionalizacije Donave. Vrsta gospodarskih zahtev, ki so bile postavljene v zvezi s pripravami mirovnih pogodb, niti od daleč niso ustrezale načelom pravičnosti. Na mirovni konferenci so razkrinkali tako skrajno nepravično načelo "enakih pogojev", ki pomenijo težnjo ekonomsko močnih dežel, da bi zasužnile dežele, ki so pretrpele ogromno škodo v vojn\ in ki so prisiljene, da bodo morale še dolgo lečiti prizadejane jim rane.
Na pariški konferenci je izzvalo velik odpor celo tako neizpodbitno načelo demokratičnega miru, kakor je izkoreninjenje ostankov fašizma in utrditev demokratičnega reda v deželah, ki so sodelovale v vojni.
Kampanjo za oviranje mednarodnega sodelovanja, ki jo vodijo odkriti in prikriti nasprotniki trdnega miru, pa spremlja bosna protisovjetska gonja. Nebrzdana protisovjetska atomska" propaganda, izsiljevanje in grožnje z novo vojno, ki jih vztrajno razširjajo politično-obveščevalni agenti in njihovi sodelavci, so potrebni samo podpihovalcem nove vojne kakor so Churchill in njegovi somišljeniki. To protisovjetsko kampanjo vodijo reakcionarni imperialistični krogi, za katere je vojna dobičkonosen posel, ki ne že-
Victoria 723
Union t slava de la Argentina
Buenos Aire3
En colaboracion con las Entidades Eslavas adheridas de la Capital
y alrededores
Invita a todos los Eslavos y amigos de la causa Eslava a concurrir al
GRAN PIC-NIC
el dia 23 DE FEBRERO DE 1947 de confraternidad Eslava y Argentina^ que tendi^ lugar en la quinta arbolada “LOS ALAMCS”, sita en Vicente Iopez, calle Las Heras 659, (a tres cuadras de la estacion).
PROGRAMA
1)
2)
A
A
las 10 horas: Musiča y Cantos Regionales. las 11 horas: Carreras de embolsados para chicos y grandes (se premiara a los ganadores).
3) A las 12 horas: Almuerzo General: Parrillada a la criolla, Bufet
bien surtfdo de bebidas regionales.
4)	A	las	14 horas:	Cinchada entre soiteros y casados.
5)	A	las	15 horas:	Romper la pinata (con premios al ganador).
G)	A	las	17-30 hs.:	Erirdis por la Unidad Eslava, con palabras de	salu-
tacion por el Presidcnte de la Union Eslava.
7) B A I L E S Populares y Regionales durante todo el dia, animados por la orquesta eslava que dirige DANIEL LYSY. PRECIOS DE LAS ENTRADAS: Caballeros $ 1.— ; Damas $ 0.50. Medios de Locomocion: Colectivos: 60, 19, 63, 34 y 25; tranvias 30 y 31 TREN DEL F.C.C.A. (RETIRO)
lijo trdnega demokratičnega miru in razširjajo zato klevetniško kampanjo proti Sovjetski zvezi — resnični pobornici demokratičnega miru.
Tovariš Stalin je pokazal, da Sovjetske zveze ni mogoče prestrašiti z izsiljevanjem in špekulativno grožnjo nove vojne. V trenutku, ko smo se zbrali tu, da proslavimo 29. obletnico naše Velike revolucije, branijo naši tovariši, ki predstavljajo sovjetsko državo, na sejah Glavne skupščine OZN v New Yorku neomajno načelo mednarodnega sodelovanja in stvar miru. Predlog, da bi splošno zmanjšali oboroževanje in prepovedali proizvodnjo in uporabo atomske energije v vojne namene, ki ga je postavil v imenu sovjetske delegacije tov. Molotov, pomeni tudi sam nov velik prispevek Sovjetske zveze k delu za zavarovanje miru in vzbuja simpatijo in podporo naprednih ljudi vsega sveta. Zopet vstaja Sovjetska zveza pred vsem svetom kot pobudnica za ustvaritev trdnega demokratičnega miru in mednarodnega sodelovanja. Prepričani smo, da bo končno uspešno končcmo delo vzpostavljanja trdnega miru in varnosti, pa naj že nasprotujejo kakršne koli sile. Pri tem prepričanju prihajamo do tega, da rastejo sile, ki delajo v korist miru, z vsakim dnem in imajo pri tem trdno oporo. Te sile so vedno bolj organizirane in močne. Sovjetska zveza ni osamljena v tem boju za trden demokratični mir in kolektivno varnost narodov. Miroljubno politiko Sovjetske zveze podpirajo milijoni ljudi v inozemstvu. Tovariš Stalin je rekel, da si narodi sveta ne želijo ponovitve vojnih strahot- Ti narodi se vztrajno borijo za utrditev miru in varnosti.
Žrtvo in udarce, ki jih je povzročila strašna vojna, in zmaga nad Hitlerjevo Nemčijo in imperialistično Japonsko so ustvarili nov politični položaj v vsem svetu. To pa je tudi vzpodbudilo ljudske množice, dvignilo njihovo polotično aktivnost in močno pospešilo demokratični razvoj v vseh deželah. Demokratične sile so narastle in se pomnožile, dočim so reakcionarne sile oslabljene, pa naj se še tako trudijo, da bi se obdržale na svojih položajih in zavrle demokratični razvoj narodov. Dovolj je, če se spomnimo sijajnih zmag demokracije v bratskih slovanskih deželah — Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski. V teh deželah cvete nova rosnična demokracija, ki je bila izvoljena s krvjo narodov in skovana v velikerh svetsm boju proti Hitlerjevemu fašističnemu jarmu. Ti narodi so vzeli usodo svojih držav v svoje roke, uvedli so demokratični red, vodijo pa aktivno borbo proti reakcionarnim silam in podpihovalcem nove vojne.
Ni treba nadalje pozabljati, da pomenita poraz konservativcev in zmaga laburistov v Angliji, kakor tudi poraz reakcionarjev in zmaga levičarskih strank' v Franciji, resno usmeritev teh dežel na levo.
Končno je znano, da je zajela težnja po svobodi in demokratičnem razvoju tudi narode kolonialnih in odvisnih dežel, ki se borijo za svoboden nacionalni razvoj.
Milijoni delovnih ljudi se organizirajo v obrambo miru v vseh deželah. Mislim na pomen Svetovne sindikalne federacije, ki vodi ak ivno politiko mednarodnega sodelovanja delavcev, in napore Svetovne federacije demokratičnih žena in Svetovne federa-cičje demokratične mladine. Širijo in krepijo se kulturne zveze med demokratičnimi deželami-
Demokratične sile rastejo in v tem je poroštvo, da bo zmagalo delo miru.''
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže.
Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
Albert Beltra m
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
Ali je Primorsko ljudstvo to zaslužilo
Nasilna zasega Ljudskega doma in zažiganje knjig in brošur na smetišču ob Soži je silno zadelo vse pošteno prebivalstvo Goriške. Odmev tega silnega ogorčenja ljudstva je prešel že daleč čez naše ozke meje.
Na eni strani imamo Zavezniško vojno upravo, ki zavira naše kulturno, gospodarsko in politično delo. Na drugi strani pa opravlja vse ostalo — posebno v podeželju — civilna in vojaška policija kot izvršen organ ZVU.
Poglejmo samo bežno krviice, zoperstavljanja in protizakonitosti, storjene antifašističnemu ljudstvu.
Civilna policija aretira v Ročinju ženo
v 8. mesecu nosečnosti ter jo odpelje v Gorico. Ali je to prav? Ali stoji to zapisano v kazenskem zakoniku?
Ista policija, s svojim inšpektorjem na čelu, dela prav po inkvizitorsko in nad-kriljujeje zloglasno Colottijevo bando. Kako da ne? Poslušajte! Aretirali so brata Žnidarčiča iz Ravni pri Marijinem Celju. Posebno enega izmed bratov so suvali in pretepali po glavi, prsih in nogah. No in kaj naj rečemo o tovariših v Tržiču? Ali se vam ne zdi, da so Colottije-
vi pomagači zopet vstali od mrtvih?
Na Srednjem je civilna policija iz Kanala motila poročno slavje ali “ohcei” — kakor pravijo. Harmonikaša - invalida, ki je igral, so strahovali z brzostrelko in ga vrgli na tlq. Ali je to skrb za red in mir?
Nadalje aretirajo aktiviste in prosvetne delavce, češ da prirejajo sestanke, kakor se je to zgodilo v Gorenjem polju, ko so se zbrali, da se pomenijo o Miklavževa-nju. Društvenega zakona nimamo in če ga imamo je fašističen, nove odredbe so pa takšne, da se dado razširiti in zožiti kakor harmonika ubogega tovariša iz Srednjega.
V	Gorici so odgovorni angloameiiški organi prepovedali slovesen pogreb zemeljskih ostankov padlih partizanov. V Volčjidragi je bil ustavljen pogreb padlih tovarišev Bajta Joška in Pavšiča Joška. Imeli so dovoljenje za prenos. Ali naši borci niso zaslužili, da jih z vso hvaležnostjo in ljubeznijo pospremimo k zadnjemu pcčitku? Saj so padli za skupno zavezniško stvar. Kaj za njih ne velja Atlantska karta?
Učitelji in učiteljice, ki jih je nastavila VZU, zbesnijo kot purani, da ne rečem kakor španski biki, ko vidijo v šoli sliko Tita. Kdo nastavlja te učitelje? Baraga, Kacin in nad njima Simoni. Ali so to učitelji, ki jih je ljudstvo izbralo? Ne! Po večini so odpadniki, kolaboracionisti in skiivači.
V Gorici so upravne šolske oblasti odpustile iz službe slugo-invalida z družino, ki je bil do sedaj nastavljen na učiteljišču in višji gimnaziji. In to brez vzroka. Zakaj? Ali mogoče zato., ker se je boril proti okupatorju in ker je bil odločen pristaš narodno osvobodilnega gibanja? Ali morda zavoljo tega, ker je bil ranjen v borbi proti Nemcem? Prijatelji! Ni treba, da vam povemo na uho, a splošno mnenje je, da je bil zgoraj imenovani tovariš odpuščen zaradi tega, ker je bil partizan in danes član velike družine SIAU-ja.
V Biljah prepovedujejo tamošnji izvršni organi ZVU petje partizanskih pesmi. Ali niso naši partizani s pesmijo v srcu jurišali na nemške tanke in. tako pripomogli k skupni zmagi nad nacifašiz-mcm? Ne skrunite svetlih imen naših partizanov!
Lahko bi naštevali še na dolgo in strani bi se polnile. A dejstva ostanejo dejstva.
Primorsko ljudstvo se sprašuje: Ali se vrača zopet ona mračna doba Mussolinijevega režima in vsega njegovega aparata?
Minilo je šele leto dni ,kar je ob priliki ustoličenja predsednika cone in predsednika občine takratni goriški guverner podpolkovnik Smuts naslovil tudi na nas Slovence silno laskave besede. Od takrat se je veliko spremenilo. Guvernerji si podajajo kljuke, odhajajo, a slovensko in italijansko antifašistično ljudstvo čuii krivico in, nasilje s strani upravnih funkcionarjev in vseh drugih, ki so jim podrejeni.
Z besedo malo popraviš. Hočemo dejanj! Zahtevamo pravice!
Pred menoj leži ožgan list. Otrok stiska v sanjah Cicibana in se smehlja. Čuvajmo ga!
Naša pot gre samo naprej, nikoli več navzdol!
GRAN PIC-NIC
F A M I L I A R
Realiza
"AGRUPACION YUGOSLAVlA LIBRE" — FILIAL PInEČRO El Domingo 9 DE MARŽO de 194?
En el cual invita a Ud. y su distingui^ familia para pasar un dia de ale<J^j en la
QUINTA "UDABE"
sita entre las calles Rivadavia y monte, Lanus Oeste.
Locomocion: de Pte. Alsina: Colecti*1 60 - 32 y Omnibus 13. — Le Pte- Barrc cas: Pullman 70 y Tranvias !3 y PRECIOS DE LAS ENTRApAS: Caballeros Inclusive Asado S 3.— Damas $ 2.—
MOTA: La Comisičn se reserva el ^£> recho de admisi6n. .
Kadar pošiljate zavoje v domovino
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
Hvalov MtEitEtl
CENTENERA 1140	U.	T.	60-0176	BUENOS	AIRES
Seccitin YZJGOE SLAVA
Atendida por experfo personol de esfa nacionalidad.
TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoes/avie.
CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magm/lcos Servicios a disposicion de le Coleclividad Vugoes/ava. SECCION DESCUENTOS. El Benco alendero de inmediolo su Solicitud de Credilo.
TEXTO CORRESPONDIENTE A I. CAMPANA PElilODISTICA QUE k ARROLLARA EL PATRONATO f CIONL DE CIEGOS DURANTE MES DE FEBRERO DE 1947
Numerosos peligros acechan a la en Carnaval
EL PATRONATO NACIONAL DE formulo un llamado a la poblacičn, tado a lograr moderaci6n en la prdcti<* los juegos propios de esos d!as.
Al tener la valiosa ešperiencia en anos anteriores, el PATRONATO ^ NAL DE CIEGOS estima convenigntrc •*** una vez mds al formular un nuevo l!a a la poblacion de toda la Republicdi tado a lograr moderaci6n en los jueg03, pios del carnaval: de esa manora P evitarse una serie de lesiones ocultfreS gistradas en los corsos y salones ds ^
Tales accidentes son relativamente de evitar, maxime si se tiene en cu^*"*’0 en la mayoria de los.^ casos, el peBS1* reside precisamente en elelemento de I' en sl, sino en la forma inmoderada ds ticarlo.
Peligros generalizados
Durante los dlas de carnaval, 05 observar en la realizacion de corsos V les, a personas tan inescrupulosas
irresponsables, dedicadas a la peli<3r°s rea d(? recoger del suelo papel picado f pentinas a fin de arrojarlos al rostr° demds asistentes: esa perniciosa P1 por desgracia bastante desarrolladtfi seriamente contra la salud ocul-'*’ 1 que tales elementos de juego, pues*°' contacto con el polvo, rapidamente ^ vierten en vehiculos de infeccion P£ff| ojOs de los demds.
No faltan tampoco en estos ln?<5f j
recreacion, aguellas personas quo ®*"‘l
que la diversi6n debe ir acompOŠ0 J una exteriorizacion de groserla, °rrCf| los objetos nombrados anteriormoni? i excesiva violencia a la cara y a los 011 los demds: tan peligroso procedim;eIIj constituye en el origen de numetos0* [ ciones^ visuales. Idžntica afirmafel#1 f. hacerse acerca del uso indebido de i bastones y elementos puntiagudos j estilo, destir.ados a dar bromas
La visi6n y los liquidos noc>T°SJ.
Aunque de un tiempo a esta P^.1
energica y ded\dida intervencion ds 1 j
toridades pertinentes hizo desap°re<'j
algunas zonas de la Republica let
costumbre de arrojar Mquidos cont1’01 j
envases espcciales, caractetlsticos de 1
tiestas, todavia quedan resabios d* j
hdbito: estd comprobado por difere^^j
lisis quimico3, que esos Hquidoš 0‘rj
gorjuicios a los ojos, muy principalpl»
aquellas personas que padecen 'ia
na afeccidn ocular. De ahi la cOrtvel'
d'
de seguir insistiendo en el sentida el uso de esos liquidos sea destsr-rC( nitivamente
ti:
J
Pr*
Secretaria de Trabajo Y •
Direcci6n General de Asis jjj Patronato Nacional de
VESTI IZ
Praznik dela v Kobaridu
SVEČANI ZAKLJUČEK TEKMOVANJA 2 A PRIKLJUČITEV K FLRJ JE SKUŠALA OVIRATI CIVILNA POLICIJA
Kljub zaprekam in gospodarskim težavam ter raznim oviram, ki jih delajo okupacijske oblasti ljudskim organizacijam, je prebivalstvo Kobariškega kota od Soče do Nadiže veličastno proslavilo svoj praznik dela °b zaključku dvomesečnega tekmovanja in v v nedeljo 15.	priredilo veliko ma-
n>festacijo v kobariški kinodvorani.
Ob tej priliki je bila tudi konferenca novoizvoljenih in starih odborov ljudske oblasti ter odposlancev okrajne skupščine.
Svečanost je otvoril predsednik okrajnega NOO za Kobariško tov. Ivan Kurinčič in Pozdravil demokratizirane borce JA, zastopnike goriškega okrožja ter številno ob-cmstvo. Tajnica ZAMJK je prikazala ogrcm-no delo, ki so ga opravili kobariški mladinci. Db zaključku se je zahvalila za prehodno zastavo. Posebej je bila pohvaljena livška mladina, ki so ji izročili predhodno zastavico za dosežene najboljše uspehe. Načelnik tekmovalne komisije tov. Kodrič je Prikazal uspehe splošnega tekmovanja, katerega okvirni načrt je bil prekoračen. Va-^lci Homec, ki šteje komaj 7 hiš in je za asa tekmovanja zbrala 200 tisoč lir za na-Peljavo vaškega vodovoda ter Kred sta pre i°ii v priznanje spominsko knjigo.
Kobariški udarniki Okrajna tekmovalna komisija je na nedeljski svečanosti proglasila za udarnike; Alojza Cimpriča iz Volč, Janka Rutarja iz Kobarida, Danico Komarjevo iz Kobarida, Iyanko Kosmačevo, invalida Janka Eazina lri druge. Vse. udarnike so nagradili s spo-^mskimi knjigami in pohvalnim pismom.
P° proglasitvi udarnikov je spregovoril °krožni tajnik SIAU za Goriško tov. Beltram, ^ je v svojem političnem poročilu analizira! dogodke pri nas in v svetu ter posebno osveži globok pomen dvomesečnega tekmovanja obnovo Goriške v vseh panogah njenega Zlvljenja. Izrazil je tudi veliko priznanje in Pohvalo udarnikom in vsemu kobariškemu ljudstvu.
Možate besede so bile sprejete ?. velikim odobravanjem.
^o zaključnih nagovorih predstavnikov ^udske oblasti so navdušeno sprejeli pozdravne resolucije na PNOO v Trstu, vlado ^hRf, vlado Ljudske republike Slovenije in n<3 Predlog mladine tudi na Ljudsko mladi-n° Jugoslavije.
Kalilci reda in miru
O
prehodno zastavo, ki jo je kobariška Radina dobila kot nagrado, se je nato stevilna množica izpred kinodvorane uvrstila sprevod ter krenila po kobariških ulicah na trg. Tu se je piroti množici z dveh strani 2a9nala cviilna policija s pendreki in puška-®11- Brutalno je bila zadeta s kopitom od Puške Tončka Sokova iz Kreda, ki ji je kri °klila roko. Policaji so udaril iokraj. tajnika “ Draga Perinčiča, s pendrekom so ud.a-v roko dopisnika "Primorskega dnevni-’ ki je pred Urbančičevo gostilno opa-
DOMOVINI:
ti:
zoval dogodke na trgu. Mladinki, ki je r.o sila prehodno zastavo, so zastavo potisnili k tlom in od nje zahtevali, da jo odstrani. Valerji Ivančičevi iz Lader, pa so skušaii iztrgati iz rok knjigo "Slovenski zbornik''. Kljub policijskemu divjanju se je večji skupini ljudi posrečilo prebiti se do seueža okrajnih organizacij, kjer so poleg jugoslovanske zastave razobesili tudi prehodno mladinsko zastavo. Tudi sem se je zagnala policija. Nekaj ljudi se je umaknilo v prostore Šribarjeve gostilne, policija pa je tako dobila vzrok ,da jih je legitimirala in izvršila preiskavo v eni izmed sob. Pregledali s'c tudi prostore Miklavičeve gostilne in neke osebne avtomobile, ki so parkirali pred sedežem okrajnega SIAU-ja. Nad nedeljskim ravnanjem kobariške civilne policije se vse pošteno ljudstvo na Kobariškem zgraža. To pa mu samo krepi voljo do še vztrajnejšega dela, do večjih tekmovalnih uspehov, dc neizprosne borbe proti vsem, ki ovirajo naše mirno in ustvarjalno delo.
Kljub suši, ki je po nekaterih krajih močno opustošila poljedelske pridelke, in kljub razmeroma siromašnim krajem na tem področju hočejo kmetje po vsem vzhodno primorskem okrožju s svojo oddajo krompirja dokazati svojo pripravljenost pomagati skupnemu blagostanju.
OMLADINA TOLMINA GRADI NOVO CESTO
Tolmin. —• Omladina Tolmina gradi novo cesto, ki bo vezala vasi Nemški Rut in Granat. Dosedaj je dograjena cesta v dolžini 1 km, začeli so tudi delati nov predor, kateri bo dolg 150 mt.
DAR DEČJEMU DOMU Dubrovnik. — Uprava Dečjega doma v Dubrovniku je prejela iz Argentine 873.50 pesos od jugoslovanskih izseljencev iz Argentine. Izseljenci so tudi poslali pismo v katerem med drugim naprošajo da se jih informira o obnovitvenem delu v domovini in, naj se darovani denar uporabi za nabavo obuvala in obleke.
TUDI V VZHODNO-PRIMORSKEM OKROŽJU SO ODKUPOVALI KROMPIR
Kakor je po vsej LR Sloveniji bil odkup krompirja, tako je tudi vzhodno-primorsko okrožje odkupovalo krompir. 2. decembra preteklega leta so bili po vaseh postonl skega okraja sestanki, na katerih so kmetje sklenili, da bodo takoj pričeli z odkupom.
Okraj Ilirska Bistrica, ki je že predčasno zbral 13 vagonov krompirja za vojsko in zadruge, je prvi teden decembra ponovno zbral 5 vagonov krompirja. Grgorski ok:aj je v zadnjem času zbral 500 stotov krompirja.	.	>
USPEŠNA ELEKTRIFIKACIJA VASI V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA
Ob sodelovanju in tekmovanju vsega prebivalstva ter s pomočjo ljudskih oblasti elektrifikacija vasi v coni B Julijske krajine uspešno napreduje.
V letošnjem letu je bilo v okraju Ilirska Bistrica elektrificiranih 11 vasi, od katerih samo v času tekmovanja "Za priključitev Ju lijske krajine k FLRJ" 9 vasi. Elektrificirane so naslednje vasi: Topolec, Zarečica, Za rečje, Dobro polje, Velika Bukovica, Dole nji Zemon, Jasen, Vrbovo, Vrbovca, Jablani ca in Brce. Prebivalstvo je vse delo za elektrifikacijo svojih vasi izvršilo samo s pro stovoljnim delom. Prav tako so s prostovolj nimi prispevki pokrili vse stroške za noba vo materiala. V vasi Brce, ki jo je okupator požgal, so vaščani sklenili, da bodo premež nejši in po požaru neprizadeti kmetje pc sodili brezobrestni dveletni kredit prizade’ tim kmetom. Elektrifikacijo bodo še pospe šili.
SVEČANA OTVORITEV ŽELEZNIŠKEGA VIADUKTA V GRAHOVEM PRI SV. LUCIJI
V Grahovem pri Sv. Luciji v coni B Julijske krajine je bil otvorjen veliki železniški viadukt na progi, ki veže Jesenice z Gorico. Prva poskusna lokomotiva je peljala preko mostu dopoldne, popoldne pa je vozil čez prvi vlak.
Viadukt so začeli ohnavljati avgusta meseca pr. leta in je bil dograjen v štirih mesecih. Zasluga požrtvovalnih delavcev, ki so delali vse nedelje in praznike ter večkrat tudi po 12 ur dnevno je, da je viadukt bil dograjen v tako kratkem času. Delo je bilo zelo težavno, ker,most ni raven, ampak je grajen v krivini. Celoten most je dolg 150 m in ima pet odprtin po 30 m razpona. Tri odprtine so bile porušene in so jih delavci sedaj obnovili. V sredini je most visok 25 m.
DELAVCI ŽAGE "RIZATTO" — NAJBOLJŠI DELOVNI KOLEKTIV VZHODNO-PR1MOR-SICEGA OKROŽJA
Na okrožni delovni sindikalni konferenci v Postojni 8. decembra pr. leta so delavski zastopniki sklenili, da se podeli delavcem žage “Rizatto" v Ajdovščini prehodna zas’.a-
SLOVENSKA »II HI III« NA PISARNA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠČINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20
DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8" - Escritorio 823
Nasproti Obelisku
Buenos Aires
U. T. 35-6243 y 35-2916
BS IJ B O I. F Bi L A 18 I č
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
BUENOS AIRES
*r"'m
v>
• 'Vr ^ i
RECREO E U R O P A
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre P.C.C.A. do Recrea in nazaj:
S 1.— za otroke $ L60
Lastnika : BRATA ROVTAR
Tigre FCCA. U. T. 749-589
Rio Carapachay
vica v tromesečnem tekmovanju "Za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji" kot najboljšemu delovnemu kolektivu industrije v vzhodnoprimorskem okrožju.
Proizvodnja se je letos močno izboljšala in povečala v vseh oddelkih podjetja. Meseca novembra pa je proizvodnja dosegla že 4800 zabojev. V mizarskem oddelku izdelujejo lesene stanovanjske barake za MO ljudske fronte Beograda. Ker je rok za dobavo teh barak zelo kratek, je podjetje za pobudo delavec uvedlo akordni plačilni sistem pri proizvodnji lesenih barak. Uspeh je bil ta, da so že prvi mesec presegli, proizvodnjo skoraj za 50% in so v istem razdobju namesto šitirih barak zgradili šest. S tem eo se poleg znatnega zboljšanja materialnega stanja delavcev zaposlenih v akordnem delu znižali proizvodni stroški, ker se je storilnost dela pri istem delu, v istih delovnih prostorih in pri istih strojih in orodju zvišala za približno 50%.
V mehanični delavnici na žagi so delavci povečali izkoriščanje lesa za 73% in odpadkov povprečno za 27%. V oddelku za zaboje so z zboljšanjem krožnih žag povedali varnost dela za 50%. Obnovili so in spravili v pogon 1 stroj za skobljanje ter s tem pospešili proizvodnjo za 20% in povečali vrednost inventarja za 50.000 lir. Uporabo odpadkov so povečali za 50%. Kvaliteto dela so dvignili za 25% in snago in red v delavnici pa za 20%. V mizarskem oddelku so vpeljali akordni sistem pri izdelovanju barak in pisalnih miz ter s tem povečali proizvodnjo za 50% in kakovost izdelave za 10%. V nočnem oddelku za mizarstvo so izvedli akord 65%, a v strojnem oddelku za mizarstvo 50%. Organizacija dela v mizarskih oddelkih se je zboljšala za 50%. — Nabavili so in postavili v strojni mizarski oddelek nov sirpj za skobljanje najmodernejšega tipa ter s tem zvišali proizvodnjo skobljanih desk za 100% m povečali vrednost inventarja za
NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisjak
Cctlle Ramon Lista 5552 — U. T. 64-1503
Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja
RUDOLFA STREHAR
Zasebno: Calle Virgilio 2941.
P I Z Z E R I A K m i S	l,	« v r <?* ie	e i v
A vda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525
TRGOVINA JESTVIN Oton Tur el
ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892
TRGOVINA JESTVIN "PIŠI č E It N I C IJ5i Vihtor ivrnie
CORONEL RAMON LISTA 5650 _______ U. T. 64-1509
CORTINAS ENROLLAHLES dc MADERA
COMPOSTURAS EN GENERAL
CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344
420.000 lir. Delavstvo žage "Rizallo" je v tem tekmovanju napravilo 2300 prostovoL nih ur v korist podjetja, kar znaša 69.000 lir. V "Prvomajskem tekmovanju" znaša dbprkios žage v prosotvoljnem delu za obnovo 300.230 lir. V "Titovem tekmovanju" -107.303 lire, y tekmovanju “Za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji" pa so skupno delavci, nameščenci in mladina, ki je zaposlena na žagi , darovali za obnovo 1,800.000 lir v obliki prostovoljnega dela.
Prehodna zastavica bo podeljena podjetju ob proglasitvi novih udarnikov dela, ki so zrasli v tem tekmovanju.
Agrarna reforma v Koprskem okraju
Okrajni ljudski odbor za Koperski okraj je na svoji 3. redni skupščini dne !• decembra 1946 izdal odldk o agrarni relormi v koperskem okraju.
Po tem odloku se na področju Okrajnega ljudskega odbora za koperski okraj ukinejo vsi kolonski odnosi v smislu odredbe Okrajnega izvršnega ljudskega odbora v Kopru z dne 4. septembra 1946 ter se razveljavijo vsi odnosi polovičarstva, zakupa in podobno, če je kmet obdelovalec oziroma njegov zakoniti prednik na podlagi pogodbe, ki je ustvarjala tak odnos, dne 9. septembra 1943 .obdeloval in bil imetnik dotičnega zemljišča za dobo 8 let. Vsi drugi agrarni odnosi in pogodbe, ki so ustvarjali take odnose, ostanejo v veljavi in bodo urejeni po predpisih zasebnega prava.
Zemljišča, glede katerih se ukinjajo oziroma razveljavijo agrarni odnosi, se odvzamejo dosedanjim lastnikom brez odškodnine skupaj z vsemi poslopji in vsem živim in mrtvim inventarjem ter praviloma preidejo v last dosedanjih kmetov-obdelovalcev.
Imenovana je bila okrajna agrarna komisija 7 članov, ki skrbi za pravilno izvršitfev tega odloka in bo v sporazumu z okrajnim oddelkom za kmetijstvo izdala vsa poi.rt.bna navodila in tolmačenja. Izdala bo tudi odredbo za delovanja in ustanovitev krajevnih agrarnih komisij, ki bodo na podlagi omenjenega odloka dodelile v last dosedanjim kmetom-obdelovalcem premičnine in nepremičnine, upoštevajoč stvarne potrebe, krajevne razmere in delovno silo, ki jo imajo kmetje-obdelovalci na razpolago- Gozdovi, travniki in pašniki se praviloma dodelijo ljudskim odborom v skupno uživanje in uporabo. Traktorji, kmetijski stroji in orodje večjega obsega se dodelijo v last okrajni in pokrajinski kmetijski postaji.
Kot dosedanji kmetje-obdelovalci se smatrajo tudi kmetje, ki so v teku oborožene borbe proti fašizmu zapustili zemljišča, da bi se udeležili aktivno te borbe, kakor tudi kmetje, ki so bili s silo odvedeni cjli odgnani z zemljišča.
Vse prisilne odsvojitve, izvršene na področju Okrajnega ljudskega odbora od i. januarja 1919 dalje, s katerimi je bilo prodano po nesorazmerni ceni imetje slovanskega prebivalstva v svrho njegove gospodarske oslabitve in uničenja, da bi na ta način za-
trli njegov narodni odpor, kakor tudi vsi nadaljnji prenosi lastnine tega imetja, se razveljavijo in praviloma se to imetje dodeli v last prejšnjim lastnikom brez vsake odškodnine kupcu tega imetja pri prisilni odsvojitvi. Osebe, ki so pozneje pridobile lastninsko pravico na takem imetju, imajo regresivno pravico proti svojim prednikom. Ta določba se uporablja tudi za primere prisilne odsvojitve po nesorazmernih cenah imetja italijanskih antifašistov.
Kot kolonske pogodbe ni smatrati polovičarskih, zakupnih in podobnih pogodb, če so zemljo dali v zakup mali zemljiški posestniki do največ 8 ha zaradi trenutnega pomanjkanja delovne sile in je to zemljišče edini vir za njihovo -vzdrževanje in pogoabe niso sklenjene za dobo nad 8 let.
Dodeljene nepremičnine se ne bodo mogle prodati, deliti ali dati v zakup za dobo 20 let. Ta prepoved bo zaznamovana v zemljiških knjigah.
Zemlje po odločbah o agrarni reformi ne morejo dobiti tisti koloni, ki so bili fašisti in se zaznambenovali s takim delom ali pa sodelovali kot zaupniki svojih gospodarjev proti ostalim kolonom.
Vest o agrarni reformi je delovno ljudstvo koperskega okraja sprejelo z nepopisnim navdušenjem ter se je bliskovito raznesla v vse vasi. V Ankarani so koloni razobesili zastave ter se zbrali na skupno manifestacijo vzklikajoč Titovi Jugoslaviji in ljudski oblasti, ki je uzakonila lOTetne težnje in pravice kolonov. Istotako so manifestirali svoje veselje nad agrarno reformo prebivalci krajev Sermin, Bertoki, Sanioma in Strunjan, kjer bivajo skoraj sami koloni, ki bodo odslej obdelovali svojo lastno zemljo in ne bodo več garali za graščake.
Še o zločinih pri Preserju
A. Kovač iz Val D'Or-a je prejel zelo zanimivo pismo od svoje sestre Angele iz starega kraja. Vsebina bo gotovo zanimala rojake. Glasi se:
Moj preljubi brat!
Po končani vojni sem ti že dvakrat pisala. Takrat sem pisala kratko, najvažnejšo. Danes bom pisala obširnejše.
Dosti časa je minilo od kar smo si mogli pisati. Sedaj pa so zasijali zopet lepši dnevi, ko se moremo pomeniti odkrito in svobodno. Kako smo prebili te težke čase tu doma? -— Vojna je zatekla starše, Ivana, Ivanko in Julko doma. Francko pri svoji družini. Mene z družino v Dobrepoljah in Toneta v vojski. Ranjen je bil v nogo in zajet od Madžarov. Posrečilo se mu je po 14. dneh ujetništva pobegniti. Šel je peš iz Subotice do Zagreba. Na to z vlakom do doma, kamor je prišel v maju 1941. Vsi smo bili srečni da se je vrnil.
Prvo leto italijanske okupacije je še šlo, čeprav smo imeli nič koliko preiskav doma — tja do Božiča. Potem so se začele aretacije na veliko, 7-1-1942 zvečer so prišli po noči, po Toneta in še 4 druge, češ, .da so organizatorji upora. Vlekli so jih v Ljubljano
FABmCA DE MITEBLES ARTISTICOS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO
F A D E M A R
Soc. Resp. Ltda. - Capital $ 100.000.—
VALENTIN VIRASORO 1865 — U. T. 54 - 6G5G — BUENOS AIRES
v sodnijske zapore. Do njih ni mogel nihče. Ko so jih izpustili, so zagrozili Tonetu, da odgovorja z glavo za vsako, za nje, nepravo dejanje, V začetku maja je odšel v gozdove s svojo četo. Na njegovo glavo so razpisali 10.000 dinarjev nagrade. Koncem maja so pobili Lahi nekaj moških v Kamniku. Drugi so odšli v gozdove in se potem vrniJi. Takrat nekako so šli tudi Preserci gori in se tudi potem vrnili. Naši so ostali razer^ mame in Ivanke. Ivan in Julka sta se pridružila borcem. Oče' je ostal še kakšen mesec pri njih, , potem ni mogel več. Bil je prestar. Ob italijanski ofenzivi 16. 7. 42 so pridrli Lahi k nam. Nagnali mamo in Ivanko iz iuše. Prinesli slame in zažgali. Enako ono poslopje kjer je bila konjska štala. Komaj so rešili konje. Živina je bila k sreči na paši. Kar niso zažgali so pokradli. Tako, da jim je ostalo golo življenje in cunje r.a njih. Pa kaj to, najhujše je bilo to ker nismo mogli dati jesti našim dragim, ki so stradali po gozdovih, preganjani povsod. Nas so pa tudi zaničevali in psovali s psi in volkovi. Svak Jože je bil eno leto v internaciji na Rabu. Moj mož v zaporu in na prisilnem delu. Kako srečni smo bili. Kadar smo se mogli sniii z našimi dragimi. Radi tujca bi že šlo kako, da ni bilo domačih izdajalcev. Ti so bili grozni. Julka in Ivan sta od početka prihajala včasih domov. Seveda na skrivaj, ponoči v visokem snegu. Tone je prišel samo enkrat. Kot psom, so jim morali nositi mama in Ivana hrane v kozolc pa v Knečko in na njivo dokler ni bilo snega. Ko je bil sneg je bilo hujše, ker so ostale sledi. Pa kaj še vse to. Da bi ostali živi ti naši dragi, pa jim ni bilo dano. Tone je že 24. ieb. 1943. padel. Bil je dober ali drzen vojak. Nam je bilo jako hudo, ko smo zvedeli. Ob nemški ofenzivi, oktobra in novembra 1943 je bil Ivan na terenu v Kninu, Julka pa v Ribnici. En teden predno je padla, rv/a bili skupaj. Bila je politični komisar v prvi udarni brigadi "Tomšičevi". Med Vel. Laščami in Dobrepoljem je bila izdana po domačinih. Nemci so jo obkolili in je junaško padla z vso svojo četo, 3. nov. 1943. Ivan je bil do svoje smrti na terenu pomožni intendant. Z njim so bili: Iz Kamnika:	Gorski	mežnar.
Jožkov Jože, Rjavčkov Andrejc in Mravljetov iz Preserja. Domobranci so jih strašno preganjali. Usodnega jutra 2. 11. 1944. je bil Ivan sam v logarju. Logar so izdali domačini iz
OBLETNICA SMETI VODITELJA VIPAVSKIH BORCEV — JANKOTA PREMRU
Rodil se je v Št. Vidu pri Vipavi kot sin ugledne Premrutove družine. Njegovo pr£3‘ vilno ime je Janez, a poznan je pod imenom Janko- iz otroških let.
Padel je hrabri borec 24. februarja 1G45 v črnem Vrhu. Dal je svoje mlado življenje in prelil kri, ki v nebo vpije, v borbi za naš narod. Ravno čez leto dni so ga prepeljali v rojstno vas kjer je bil slovesno pokopan ob navzočnosti velike množice ljudi, ki SO prihiteli od vseh krajev.
Ob drugi obletnici njegove smrti se 9a Vipavci in posebno mi njegovi sovaščani iz jt. Vida z bolestjo in spoštovanjem sporni' njamo.
Jaz, ki te vrstice pišem sem prišla v Argentino 38. leta. Poznala sem Jankota to* otroka in do časa ko se je razvijal v zalogo in zavednega mladeniča.
Počivaj v miru dragi Janko branitelj naroda si bil ostal junak boš nepozabljen si umri a bos večno živ!
Slava Tebi in vsem padlim Slovencem!
Pavla Promru poročena Eilardo.
F v a ne Šte h ar
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falcon G371 U. T. 64-3084
Gornje Brezovice. Domobranci so ga obkO' lili in obsipali z granatami. Ranjenega ujeli in ga privlekli v zasmeh na Sp. Brezovico k Marejcu. Potem so ga gnali skoz1 domačo vas. Ko jo tekla mama k njemu jo nagnali proč. Šla je za- njim v Podpeč' kjer je bila vojna postojanka, s komanda«' tom Anžicovim Poldetom z Jezera. Za mam0 so prišli še ata, Francka in Ivanka. Tam zasmehovali vseh pet, Ivana so nato odpB' ljali proti Not. Goricam. Drugi dan so Qa na zverinski način umorili na Logu in zagrebli na neko njivo. Spomladi ga je 3°' spodar njive izoral. Ivanka ga je šla pog!*'
dati in ga je Brezovico.
spoznala. Pokopali so. ga
r.a
Krojačnfcsa r.EOPOLl> UŠAJ
41
SatrSS
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82
U. T. 50-4542
VILKA DEVOTO
.'\Carpinteria Mecanica/"
RNTONIO
' -r-“'
Ifen
MURGUI0ND0 I3SS U. T. (18 0015	^
KS l> K OIAI.IDAD
Povem ti še to: V partizanih so bili iz Pre' serfa, naši trije, Teglov Jože in MravljeioV Rado. Pri domobrancih pa vsi drugi moški-Naši doma so strašno trpeli pred domobranci. Pobirali so jim sproti ves živež in vsci* kos obleke. Hodili so jih zmerjat s part1' zanskimi psi. Pokrali so jim vso živino >n prašiče kar niso pobile granate iz BaroV' rjice.
Težke čase smo preživeli. Za one tri nart1 je pa jako hudo. Letos septembra smo Prl' peljali vse tri domov. Julka je ležala v skup' nem grobu z 11- moškimi. Bila ie še dobro ohranjena, da sta jo moj mož in Ivanka ta' koj spoznala. Še isti dan so šli po Toneta-Za njegov grob so vedeli domačini. Za Ivd' na so pa itak vedeli vsi. Ob velikanski ud«' ležbi smo jih pokopali z vojaškimi častm1-Ma,ma so najbolj potolaženi, da imamo vs<fl mrtve doma. Zaradi mame in očeta pa tud1 ti pridi domov. Verjemi mi, da si ti edina uteha atu in mami. Če tebe ne bo naz°J ne vem če bosta še kaj dolgo živela. straši se, da bi tu ne mogli živeti. Živi ss< samo, da veš, da dihaš svobodno, da 11 nikdo ne streže po življenju in, da lahko delaš v miru svoje delo.
Pisala sem ti vse kot je v resnici. Za**3 ne veruj če bi ti kdo kaj drugače pisal' Piši tudi ti še kaj in povej odločno kako misliš glede doma. To te predvsem mam11 prosijo.
Vso Tvojo družino lepo pozdravljamo vs' štirje.
Poljublja Te Tvoja Angela.
N
•>>
S
l
GRČIJA V BORBI ZA SVOBODO IN DEMOKRACIJO
» zgodovini težko najdemo primer, h«!, k°kšen narod po tolikšnih bcr-in naporih, po tolikšnih žrtven, po 2Inagi nacj sovražnikom doživel tako j 6Uk° tragedijo, kakor se je to zgodi-2 grškim naredom. In to tragično uso-? )e_vsilil grškemu narodu njegov I Cerajšnji zaveznik. Tako se je zgedi-' da je izmed vseh balkanskih držav 'no Grčija izšla iz te vojne brez nošnje demokracije, brez °*ranjem razvoju.
Ze
svoj očitno neljudski značaj z izzivanjem vseh sosednih držav. To ni mogoče že zaradi tega, ker režim reakcije v Grčiji ni posledica kakšnih notranjih grških sil, ampak predvsem tuje intervencije in zasedbe/ Razvoj je bil takšen, da se je grško ljudstvo že od začetka zavedalo, češ_ tujci niso prišli kot osvoboditelji, ampak kot okupatorji, da so si krčili pot z razbijanjem de-i mokratične ljudske organizacije ob bobnenju topov, bučanju letal in ob samo to dejstvo mora neizog.b-1 pržerih zažganih hiš.
svocoae
^Povzročiti poslabšanje položaja v kot ^	ki	mislijo,	da	Grčija
:	reQkcionarna država lahko obsto-
s	rez globokih notranjih pctrosov —
kruto motiio. Nemoaoče =» ^
^rski
motiio. Nemogoče je da bi c* nar°d mirno in suženjsko gledal jJ”2, Ir*e)e demokracij v razcvetu, de-bo°^i. ki mu nudijo bratsko roko v hkr *• Za m'r ’n ne°dvisnost, ter da bi rJati Pn njem vladal reakcionarni •lm- ki hoče skriti svoje slabosti in
Dr- CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala
especial para tralamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Ati
ened: Limes -Pedir hora
De*ensa 1155
Miercoles y Viemes por telefono
U. T. 34-5319
• fttnho USalmvrn
Specijalist notranjih bolezni
rdinira vsak dan od 16
’ an Martin 955
do 20 ure 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
Serv
SOLEH
Avd 'n’ICI° noeturno de urgencia
a' Pco. Beiro 4984 U. T. 50-2079
J« alti o Wsmsvs'm a n
MEDICO
U. T. 50-2815
SLOVENSKA BABICA
*itočcia ttpneš de Mlilol:
1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
oz «1 ravnik a Satnoilovič sPre{ r* Feliks Falirov
Je*"ata od 10—12 in od 15—20 ure °ONATO ALVAREZ 2181
®**porac*idn
wSIJH*ACHAw
Av- POMOČ ZA VSE BOLEZNI ^	4 Directores:
A. IzaRuirre, Dr. H. J. Duran SPre. ^ ^r- L. V. De La Puente
Ob^ 0(1 9 — 12; pop. od 15 — 20. edeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
Kakšen ugled pa morajo imeti potem takem grški vladajoči krogi pa tudi grški kralj, ki je prispel pod senco tujih bcjone'ov, celo brez konvencionalne aureole ter sijaja ob .žalostnem vonju požganih vasi, sežganih trupel in spričo strašnih prizorov ustreljenih in obešenih ljudi? Borba, ki jo zdaj vodi grško ljudstvo je zgovoren dokaz, da je spregledalo vso kruto an-glo-ameriško-ksitoško komedijo s tem plebiscitom. In zdaj lahko streljajo na grško ljudstvo, zdaj lahko divjajo in na vse mogoče načine izlivajo svoj zverski bes nad njim — toda njegove zavednosti in spoznanja, da se vse to dogaja kljub njegovi jasno izraženi volji to ne more več uničiti.
Tako se je zgodilo, da je Grčija ostala začasno edino žarišče reakcije in vojne provokacije na Balkanu. Grški vladajoči kregi si na vse načine vneio prizadevajo, da izpolnijo to dolžnost, ki jim jo je naložila zgodovina. Simbol so vsega, kar je bilo slabega in negativnega na Balkanu. Sajaio c razkosanju posameznih držav na Balkanu in o izzivanju vojnih spopadov. Na-Dačno bi bilo misliti, da je akcija grških' oblastnikov proti Albaniji le njihovo dejanje. Napačno bi bilo misliti, da je njihova akcija proti novi Bul-gariji le njihovo dejanje. Vse to je dirigirano iz tujine. Grški reakciji so nadalje potrebne te stvari tudi zaradi propagandnih namenov. Toda ne gre samo za akcije, ki so naročene iz tujine in ne le za propagando. Za aktivnostjo grških reakcionarnih krogov se skrivajo kdo ve še kakšni provoka-torski imperialistični nejneni. Ti reakcionarni krogi so za vse to še oosebno odgovorni nred svojim narodom, kakor tudi pred balkanskimi narodi. V nobenem primeru ne morejo opravičiti sramotne vazalne vloae, ki jo igrajo v odnosu do sosednih držav. Ne morejo onravičiti sramotne kvisljnške vloge, ki jo igrajo v odnosu do svo-ieaa lastneaa naroda — pa čeprav bi ne bili glavni krivci trpljenja grškega ljudstva in izzivanja nemirov na Balkanu.
Kaj so bili razlogi za akcijo Angležev v Grčiji? Navadno so angleški državniki opravičevali to z dvema ra~-loaoma: 1. da se odpravi anarhija; 2. da ,~3 zavarujejo angleške pomorske
f‘* A. Kirschbantn U' ^aria Kirmihhaum
DENTISTAS
DE VEGA 3382
U. T. 50-7387
INDUSTRIJA PAPIRJA
W I D E R
Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA FE
Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFIC©” Anion Bojanovi#
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
GOSTILNA
“PAN DE AZUCAR”
Zbirališče letoviščarjev Lastnik: IOŽEF BAJZER COSQUIN - F.C.C.N.A. calle Cordoba 142
I O Y E R I A " I G U A Z U ’
JUAN KOSLOVIč
Alhajas - Relojes - Brillantes
CREDITOS A SOLA FIRMA
de
Cangallo 1705, piso I
U. T. 38-2134
poti. Toda oba ta razloga sta povsem lažna. Prvi razlog je povsem za lase privlečen in uporabljajo ga že 150 let vselej, ko dušijo kakšno napredno gibanje. Nadalje so si pa angleški krogi tudi v Grčiji prilastili monopol, da tolmačijo kaj je anarhija in kaj n. in se ravnajo po tem. Kar se tiče drugega razloga, je lažen zaradi tega, ker angleškim komunikacijam ni grozila nobena nevarnost( ker o teh komunikacijah ni (z izjemo premagane Italije) nobene napadalne droave in najmanj bi to lahko bila majhna Grčija. Očitno je, da je razlog za angleško intervencijo povsem drug in da ga ni treba iskati v "nevarnosti" za angleške poti, ki bi naj grozila od antiimpe-rialističnih in miroljubnih držav, ampak v imperialističnih načrtih same Anglije, ki .se še ni sprijaznila z zma-c'o demokracije v balkanskih in vzhodnih evropskih državah. Dejanski razlog angleške intervencije je v agresivnih angleških načrtih (v prisvojitvi strateških oporišč in interesnih sfer) — Angleži so se odločili, da zadušijo grško demokracijo prav zaradi tega, ker se je identificirala z nacionalno neodvisnostjo Grčije, ker je obstoj vazalne Grčije, kakršna je ^ potrebna Angležem, nezdružljiv z demokracijo novega tipa, kakršno si želi in za kakršno se je borilo in se bori grško ljudstvo.
To so torej pravi razlogi angleške intervencije v Grčiji.
Toda na intervencijo Anglije v Grčiji ne smemo gledati kot na navadno intervencijo proti neki polkolonialni deželi čeprav so pobude in osnove za to intervencijo istovetne s kolonialnim zavoj evanjem. Pred očmi moramo namreč imeti, da se angleška interven-ciia v Grčiji doaaja v drugačnih splošnih zgodovinskih razmerah in v drugačnih konkretnih razmerah, kakor se ie to dogajalo pri prejšnjih kolonialnih Dohodih ali pri kolonialnih pohodih sploh.
1. Grčija je narod z visoko razvito kulturo, državnostjo, narodnostno zavednostjo in v nji ni mogoče niti začasno sestaviti kakršne koli stabilne vlade, ki bi hkrati lahko vsaj nekoliko zastopala neodvisne droave. Takšna vlada pa ni moaoča, dokler so v Grčiji analeške čete, dokler se Grčiia naslanja na Bevincvo demokracijo, odnosno — na angleške bajonete. V Evrooi se ni Nemcem nikdar nosreči-lo Ha bi sestavili takšno vlado. Ni iz-aledov da bi se to posrečilo nrav £n-nležem, zakai težko si ie misliti, da hi bi! kateri koli evropski narod spričo
takšnih mednarodnih razmer, ob takšnem bohotnem razvoju demokratičnih gibanj v Evropi tako slep in gluh, da bi ne sprevidel svojega v bistvu polkolonialnega položaja.
2. Grški narod si je pridobil ogromne izkušnje v vojni proti državam osi. V tej vojni se je utrdila njegova zavednost in v nji je spoznal tudi ves "dobrobit" imperializma ter tuje oblasti, spoznal, kdo so njegovi domači sovražniki in izdajalci. Nemogoče je, da bi temu narodu odnosno najnaprednejšemu delu tega naroda ne bilo jasno, da gre dejansko za izgubo njegove neodvisnosti, za uničenje njegove demokracije.
3. Močna sosedna demokratična gibanja mlade demokratične države, obstoj in aktivna vloga ZSSR v mednarodnih odnosih — vse to mora vplivati na okrepitev zavednosti arškeaa naroda. Grški narod ve, da so onkraj meje njegovi prijatelji in, kar je najpomembnejše. v Grčiji so sile, ki na to orvazarjajo grški narod.
Potem takem se lahko na podlagi vsega tega ugotovi: grški narod ni najmanj odgovoren za politiko svo-iih oblastnikov, za provokacije in spletke, za imperialistična početja in podtikanja proti demokratičnim sosednim narodom; borba arškeaa ljudstva prati vazalnemu režimu in tujim
HERRERIA DE OBRA
HUMAR y MAKUC
Av. Central 3720 Calle No. 2 3729
U. T. 741-4520
Stavbinska Kovača
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
Za nažrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA
Franca Klatnjj.šok
HABANA 4321 vogal SANABRIA
F. HRADILAK	j
*
FIAMBEERIA — Puesto N’ S ! Mercado "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
TRGOVINA JESTVIN "JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"
Močnik Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. 67-G983
Ferdinand Coiič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
zavojevalcem je povsem pravična borba. Zato spremljajo balkanski narodi, kakor vse napredno človeštvo s simpatijami sedanjo borbo grškega ljudstva proti monarhofašističnemu režimu in tuji intervenciji ter okupaciji.
Iz vsega tega izhaja, da se vsi tsiti angleški in drugi politiki kruto motijo, ki pričakujejo, da je mogoče s takšnimi in drugačnimi spletkam^ ali s kakršnimi koli ukrepi preslepiti Grke. in zadušiti njihovo borbo.
Ni naključje, da je grško, ljudstvo prav zdaj, ko je postalo očitno, da mu hočejo vsiliti monarhofašističm režim, še odločneje nastopilo v obrambo svojih pravic in neodvisnosti. Angleški politiki in geenrali, ki vodijo grške zadeve, so že doživeli mnoge neprijetnosti. Pričakovali so, da se bodo razmere Po plebiscitu v Grčiji začele razvijati, kakor si želijo, v smeri "pomiritve” to se pravi, v smeri ubogljivosti grškega ljudstva. Upali so, da bo prihod kralja prav tako vplival v tej smeri. Toda zgodilo se je nasprotno, to se pravi, prišlo je do okrepitve ljudske borbe; to So bile kapljice, ki so povzročile, da je čaša ogorčenja prekipela.
Mogoče je, da so ti tuji politiki tudi z namenom izzivali spopade v Grčiji; verjetno so hoteli v nji zanetiti državljansko vojno, da bi upravičili svoje vmešavanje ter bi definitivno utrdili ubogljiv režim. Toda tudi ta njihova politika bo zaman. Doživijo lahko grenka razočaranja. Prehod iz ponarejenega plebiscita je vodil v borbe z orožjem, ki se čedalje bolj širijo. Vladne čete so doslej doživele popoln neuspeh. Vlada je razglašala že več operacij kot zadnje ter definitivne. Ni izključeno, da se bo gibanje oboroženega odpora še bolj razvilo. Vse kaže, da bo tako. Uničenje demokratov in narodne svobode Grkov, kar so nameravali reakcionarji iz Grčije in tujine doseči s pomočjo raznih fašističnih tolp, se spreminja v nekaj povsem nasprotnega: v aktivno oboroženo borbo grške demokracije, grškega ljudstva
—	za demokracijo in neodvisnost.
Angleži so tam oe skeraj dve leti in niso nič dosegli. Ni izgledov zdaj, da bi mogli imeti tudi vprihodnje več uspehov. Njihova politika se ni najmanj spremenila, da bi lahko računali s prijateljstvom grškega naroda. Ra-čunanajo lahko le, kakor tudi njihovi vazali v Grčiji, z najsurovejšo silo in, kar bodo z njo pridobili, to bodo tudi
Izborna hrana
flcstiivradja
A. BENULIč & KUSERIč
CHORROARIN 596
Zmerne cene
Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864.
Jakob Krebelj.
Mrojaviiiiui "Gorica” Franc Leban
WARNES 2191	Buenos	Aires
Naproti postaje La Paternal
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ J Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
imeli. Grški režim se čedalje bolj razvija v odkrito teroristično diktaturo. Toda dogajalo se je_ kar se pogosto zgodi, da je nasilje začasno ter da se kruto maščuje nad tistimi, ki ga uporabljajo, ko se mu postavi nasproti
Z Vseslovanskega h
Kakor je znano našim čitateljem je ruska pravoslavna Cerkev ločena cd države odkar je v Rusiji zavladal socialističen sovjetski režim. Pod prejšnjim carskim režimom je ruska pravoslavna Cerkev bila v rokah despotič-nega carizma in je kot taka bila orožje v rokah protiljudskih vladajočih krogov. Odkar pa je ruska pravoslavna Cerkev postala neodvisna, to je ločena od države, in se ne bavi več s politiko in posveča vse svoje delovanje izključno resničnim verskim ciljem, je mnogo pridobila na ugledu.	Njeni
vrhovni voditelji so spoznali, da je nojvečja in najsvetejša dolžnost podpirati narod in biti vedno na stiani ljudstva in to še posebno ko se nahaja v sitski in potrebi. To je ruska pravoslavna Cerkev tudi z dejanji dokazala v zadnji domovinski vojni proti nacifašističnemu napadalcu.
Prinašamo govor, ki ga je imel predstavnik ruske pravoslavne Cerkve na Vse slovanskem kongresu v Beogradu v decembru lanskega leta:
★
GOVOR METROPOLITA NIKOLAJA
"Pooblaščen sem, da izročim v imenu ruske pravoslavne cerkve in njenega starešine, presvitlega patriarha Moskve in vse Rusije Alekseja, iskrene in prisrčne pozdrave Slovanskemu kongresu. Želim uspeha in blagoslavljam bližnje delo, ki ima namen uirje-vati vezi_ enotnost vseh Slovanov, njihovo bratstvo in prijateljstvo.
Ruska pravoslavna cerkev je .sodelovala v svoji skoro tisočletni zgodovini s svojim narodom. Ta enotnost se je posebno pokazala v onih razdobjih zgodovine ruske države, ki so bila težka za narod. V takih trenutkih cerkev ni varčevala niti z življenji svojih ljudi, niti s sredstvi in dajala je vse mogeče žrtve za rešitev domovine pred sovražnikom in drugimi nesrečami za dobro ljudstva in za mir. Vsakemu, ki pozna zgodovino Rusije, je to znano. Ruska cerkev je srečna, ker ima to preteklost, ker pomeni sluoiti svojemu narodu in domovini vrhunec sreče.
Ruska pravoslavna cerkev se je pridružila v dneh minule velike domovinske vojne pred očmi vsega človeštva in vseh slovanskih narodov že prvega dne svetemu in obče ljudskemu rodoljubnemu poletu svoje domovine.
Z vsakodnevno toplo moitivijo je blagoslavljala orožje borcev za zma-cto. Poslanice njenih presvitlth patriarhov Alekseja in pokojnega Sergeja so z navdušenjem pozivale vernike, da napnejo vse fizične in duhovne sile za uničenje sovražnika in rešitev vsega človeštva pred fašistično strahoto. Ruska cerekv je zbirala med verniki denarne prispevke za. potrebe fronle. Iz nabranih sredstev je organizirala tankovsko kolono, ki se je proslavila v bojih na drugi beloruski frontir S pomočjo posameznih verskih občin in duhovnikov so zaradili letala. Od prvega dne vojne je živela ruska pravoslavna cerkev v neomajni veri v zmago, katero ie propagirala v svojih proglasih vernikom. Ponosna je, ker je prispevala k temu splošno-ruskemu in splo-^no-človečanskemu delu zmage nad fašističnimi Ijudožrri vse kar je bilo v njeni moči.
zaveden in organiziran narod. Kaže, da sedanji voditelji angleške, odnosno grške politike premalo upoštevajo te zgodovinske izkušnje, ki jih je polna prav zadnja vojna.
("Trideset dana”.)
mgresa v Beogradu
Teh občutkov pa ni. imela samo v dneh vojne, ampak jih ima tudi danes trdno v svojem srcu.
Veliko zadovoljstvo za rusko pravoslavno ' cerkev in ves ruski narod je predstavljala v dneh vojne enotnost slovanskih narodov proti mračnjaškim silam, ki so navalile na miroljubne narode. Hrabri in svobodoljubni verniki — bratje Jugoslovani in njihov vrhovni pastir presvitli patriarh Ga-vrilo, ki je trpel pod sovražnikom, in kateremu daje ruska cerkov na tem kongresu 'čast in priznanje za- njegovo trpljenje v boju proti fašizmu, pravoslavni bratje Bolgari, verni bolgarski narod, ki so ga prevarali v začetku vojne njegovi voditelji, oni, ki so govorili te dni z besedami eksarha, blaženega metropolita Stefana, o svojem odkritem sovraštvu proti nemškim nasilnikom in njihovi ideologiji, junaški bratje Čehi in Slovaki, ki sc darovali na oltar splošne stvari kri svetnika in mučenika škofa Gorazda, kateremu so vzeli življenje hitlerjevski barbari, blagorodni bratje Poljaki in Slovani, ki so raztreseni v ameriških deoelah — vsi ti so imeli iste občutke, vsi so delovali z istim poletom in napori, da bi osvobodili svet od fašističnegd suženjstva. To je ganljiva stvar — to je naša sveta zgodovinska vseslovanska enotnost!
K utrjevanju te dragocene enotnosti za dobro vseh Slovanov je pozival pravoslavne Slovane leta 1943 presvitli patriarh Sergej, kateremu ohranimo setel spomin. O njem sem' govoril tudi jaz" na Vseslovanskem zborovanju leta 1943 in v svojem proglasu, ki sem qa poslal bratom Slovanom in ki je bil objavljen koncem istega leta.
Naj živi in se utrjuje ta enotnost, ki naj bo večna in nerazrušljiva! Blagoslovljeno naj bo od vseh cerkva slovanskih dežel poroštvo miru v vsem .svetu, to je goreča želja ruske pravoslavne cerkve.
V	mislih objema ruska pravoslavna cerkev z vso ljubeznijo vse brate Slovane, ki so se sestali na Slovanskem konaresu, in aoii ljubezen do vseh Kratkih slovanskih narodov in svetega dela enotnosti vseh Slovanov.”
TRGOVINA	JESTVIN
Srečko	Tar el
★	
TRELLES 1402	U. T. 59-4104
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sandalih Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539
KROJAČNICA
Frane Melinc o
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
MATERIALES para CONSTRUCCION
MIGUEL M. BRUNO
Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
KAJ JE SNOV
URAN 235
Prvi atomski eksploziv
Vzemimo na primer kos urana, ki ga pr1' dobivajo kemiki iz rude. Na zunaj izgleda kot kos železa; in vendar vemo, da se vrši)0 v tej masi majhne eksplozije, ki se sam® po sebi vedno ponavljajo. Seveda niso t® eksplozije prav nič nevarne, ker se vrse same po sebi tako počasi, da bi poteklo prl’ bližno 4.4 milijard let, preden bi eksplodirat® vsaj polovica atomov v tem kosu.
Leta 1938, 43 let potem, ko so odkrili n!j ravno radioaktivnost urana, so liziki odkr1-1 še druge vrste eksplozije, in sicer na ta r>a' čin, da so bombardirali uran z majhni®1! neelektriziranimi telesci, ki so jih imenovr'-1 neutrone.
Kaj se zgodi v takem kosu urana? 2 dc\9° trajnim opazovanjem in natančnim mer)0' njem so prišli do zaključkov, da niso .k**1 rezultati takega bombardiranja vedno en° ki, ampak da so se razlikovali, in siesr T bil rezultat drugačen če je bombardiral zadelo različne vrste neutronov.
Prav za prav kos urana sestoji iz dv* uranov: urana 235 in 238, ki sta spoje119 vedno v enakem razmerju in se razlikuje'5 samo v številu neutronov v njunih središč’
Pa si oglejmo najprej uran 235!
Središče tega urana eksplodira v trenutk11' ko ga zadene neutron. Pri tem se si ediš® razdeli na dva dela, približno enaka, ki ’^e tita z veliko brzino. Federic Joliot Curie i4 leta 1939 odkril, da pride lahko do ekspl® zije dveh ali treh ndutronov naenkrat, ki ko zadenejo najbližja središča in povzroči1® na ta način zlom. Fiziki imenujejo to "pc'’e zana reakcija".
Na ta način bi lahko v kratkem času e^5 plodirala vsa središča urana 235 in povzr0 čila ogromno energijo. En kilogram urflntl 235 proivaja toliko energije, kolikor 8000 t0<l premoga. Učinek bi bil še večji, če bi lc^( ločili uran 235 od urana 238.
Sicer imata oba enake fizične lastnosti |!1 bi bila možna njuna ločitev, vendar bi postopek zahteval mnogo časa in denar!0'
Da bi pridobili na primer samo en I*" gram urana 235 bi potrebovali milijon k*-watnih ur.
Amerikanci so rabili več kot pet leti a> so nabrali nekaj sto gramov urana 235, s terim so potem izdelali prvo atomsko bofl*^
  "
KROJAČNICA Stanislav 3Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEl(
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 __________________________
RF.STAURACIJA
“ P R I ŠKODNIKU" Kroglišče in Keglišče
»lažef šhatlnih
Anasco 265?.	U.	T.	59-8^
...___________________  ._--"'l
“el Internacional’’
Udobnost za letoviščarje* in drU žine. — Izborna hrana. — AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73	>
Jehše Eli tar
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466
U. T. 67-3621	 /
RAZPRAVA PROTI SKUPINI NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV
(Nadaljevanje)
Izvršeni vojni zločini
Prvi belogardistični oboroženi oddelek tkzv. “Štajerski bataljon’’ je pod Sodstvom bivšega jugoslovanske ga ol‘i" cirja Kranjca Milana spomladi 1942. ubil zajetega partizana Severja, kmalu nato ustrelil in razmesaril pri Sevnici simpatizerja osvobodilnega po k ret a Pa-teta Franca iz Rodin pri Trebnjem m neposredno zatem Regulja Mirka in Zaim Jožeta iz Mirne, večje število oseb pa po nalogu Kranjca i’i Debeljaka Janka pobil v Št. Joštu in Sto" pičali.
Dne 30. XII. 1942 so belogardisti iz postojank Mokronog in Treba,j'.1 skupno z Italijani 98. bataljona divizije “IKONZO” iz Trebnjega na svojem pohodu iz Mokronoga v Trebnje izro* Pali vas Debonec in požgali 46 poslopij.
tonsko žico, nakar jim je zločinec Frakcij napravil govor, v katerem je povedal, da so Rupnikova vojska in da s3 bari v imenu Kristusa, da bodo uničili vse partizane in njihove pristaše do zadnjega moža ter da bodo tud* ti aretiranci v imenu Kristusovem ustreljeni. Zaključil je z besedami: “Zmagali bomo v imenu Kristusovem, tako nam bog pomagaj.’’ Tako zvezane žrtve so odpeljali na grad Lisičje pri Škofljici, kjer sta jili v posebn,. sobi dva duhovnika v duhovniškem oblačilu zasliševala in hotela o.:l njih zvedeti še no dalj nje podatke o pristaših osvobodilnega gibanjaa. V nižini gia-| du so } h pokosili z mitraljezi, Kinnše 'Angeli pa se je ranjeni posrečilo zbe-:ati.
V	noči 16. maja 1944 so domobran-1 ski zločinci iz Velikih Lašč, v vasi Sto-
piti. Tudi ostale žrtve so bile zverinsko iznakažen'e. Mučili so jih s p rete" panjem in ognjem in vse pobili brez strela, bodisi s puškinimi kopiti ali pa jih zaklali, kot: Pirca Franca, Pelia-nija Albina, Rusa Franca, Smerker Marijo, Pirc Vero, Rojc Tilko in njeno hčerko, Hotka Alojzija, Hotko Amalijo, liotko- Ljubo, Hotko Meliko, llot' ko Sonjo, Kelšina Staneta, Jerše Drago, Avbelj Marijo in druge.
“Gorenjski domobranci” so skupno z SS-ovei dne 25. avgusta 1944 na svojem pohodu na Pokljuko proti Kleli v pastirski koči pobili pastirja Dežnika Stanka in Janša Jožeta, pastirja Breliha Jakoba, na katerega so naščuvali policijskega psa, pa so ranjenega peljali v'mučilnico v Begunje.
Tako zvana “ IT” policija je v Ljubljani izvršila med neštetimi tudi slvdeye zločine: l)n(' ‘24. maja 1944 so agenti “PP” odvedli v policijske zapore inž. Kot luška Ivana, kjer so ga aaslednjo noč pri zaslišanju tako mučili, da je pri tem mučenju podlegel poškodbam. Dne (>. januarja 1945 je “PP” aretirala dr. Graselija Andreja in ga v zaporu tako mučila, da se je •pravnik Hacin zbal prevelikega škandala in ga je odstranil na ta način, da ■■o ga pod pretvezo pobega na poti k zasliševanju ustrelili črnorokci Hlebec, Uechberger in Ahčin iz tkzv. “špecinl* nega voda”.
Torišče skupnih zločinov domobrancev in politične policije pa so bili zla-1i bregovi Ljubljanice in Save ler krvava mučilnica Sv. Urh nad Dobru*
General Rupnik in škof Rožman se posvetujejo z nemškim generalom Rosenerjem za skupno borbo proti n.arodno-osvobodilni vojski.
njami. Dne 1. decembra 1943 so domobranci pod vodstvom Brlota Viktorja ob Ljubljanici pri Zalogu ustrelili in vrgli v Ljubljanico sledeče žrtve: Krašnjo Zvonka, Pečana Franca in njegovega sina Franca, Skrabarja Franca, Vidmarja Ivana, dočim se je posrečilo pobegniti Jevcu Francu, ki pa je bil kasn'eje neznano kje umorjen.
Na stotine zavednih Slovencev pa so j domobranci in agenti ‘ ‘ PP ’ ’ pomorili pri cerkvici Sv. Urha nad Dobrunjami, kjer so svoje žrtve najprej zverinsko mučili, nato pa jih zagrebli v bližnje gozdove. Semkaj so svoje žrtve zlasti vodili domobranci iz postojank Sred" nj'e tehnične šole, z Rudnika pod vodstvom Berlota Bogdana, Habičevi domobranci iz Orel, nadalje iz postojank Dev. Mar. v Polju in Dobrunj. Do sedaj ja bilo ekshumiranih preko 80 žrtev, na katerih so se poznali sledovi nadčloveškega mučenja.
Nešteti zločini pa so samo majhen del zločinov, ki so jih širom slovenske zemlje med vso okupacijo nad naš m ljudstvom izvrševali sodelavci okupatorja iz “Vaških straž” ,MVAO, četnikov in domobranstva.
Obtoženi Rupnik, Rožman, Krek, Vizjak, Hacin in Rosener so z zgoraj navedenimi kazniv mi dejanji izvršili niz zločinov po čl. 3. točka 3. in 4. zakona o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi. Obtožena Rupnik in Vizjak pa še posebej zločinstva po čl. 3, točlc' 8 in 9 istega zakona.
Predlagam, naj bodo vsi obtoženci kaznovani v smislu čl. 4 istega zakona v zvezi z Zakonom o vrstah kazni.
MECANICA y ELECTROTECNICA
E.	LOZEJ y W. COX Avda. Ricstra 1115	U.	T„	61-0656
Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714
Četa MVAC iz Grosuplja je dne 1.1. niarca 1943 s pomočjo izdaje izsledila skupino partizanov pri Ponovi vasi v bližini Grosuplja. Dva od skupine za-J^tih partizanov sta bila takoj ustreljena, ranjenega partizana štrub'eljna -Antona pa so peljali do cerkve, kjer mu je nek duhovnik odklonil vsako po" nioč. Belogardisti so ranjenca izročili Italijanom, ki so ga na bližnji njivi Ustrelili. Na istem kraju sta bila drugi j*®n ustreljena še dva partizana, ki sta "da zajeta v lej belogardistični akciji.
Četniki Draže Mihajloviča in majorja Novaka so v poletju 1943 naprn-vdi pohod po Dolenjski. Njihove pa" trole so nosile partizanske kape. Od-1>ed, ki so ga vodili kapetan Koprivica 'Borut, poročnik Strniša Marjan —
*	ribina in kurat Malovrh Franc, .je na teni pohodu pobil večje število oseb na Čatežu, Trebe! j nem in KTevevžu, med njimi Pungerčarja iz Trebeljnega.
Dne 27. januarja 1944 je ista likvidatorska skupina “črne roke” iz postojanke Barje pod vodstvom Fraklja '^anca obkolila vas Vrbi jen je, vdrla v iso in pobrala Furlana Martina, nje-5° v o sestro Pavlo, Kumše Angelo, Gre" ' enc Marijo in njeno sestro Alojzijo, rUmbel Frančiško — mater osmih °trok, katere mož je umrl v internaciji lla Rabu, Lisica Ivano in mater petlet-*?figa otroka Podržaj Marijo. V posto-Ianki na Barju so jim priključili še er§in Pavlo, mater des'et mesecev ^arega otroka, Skrabar Ančko, katere n°ža so mesec prej isti zločinci pobili '' Kozlarjevi bosti, in Grum Mimi, vse ri iz Tomišlja. Zvezali so jih s tele-
pe mirne vaščane prisilili, da so se oblekli in jih odpeljali v postojanko. M'ed potjo jim je pobegnil 14-letni Ivanc Zmago. Domobranci so se vr" niI i na njegov dom, ubili njegovo sestro Faniko in v postelji ustrelili 04-letno mater, ki je zapustila U otrok. Prav tako so divjali po Turjaku in okolici. Pobili so Štilc Antonijo in njeno sestro Mave Alojzijo, ki je pred smrtjo prosjla ubijalce, naj vsaj njo puste pri življenju, da bo skrbela za otroke njen’e že umorjene sestre. Kmalu nato so ti zločinci na Turjaku pobili Možek Angelo, mater šestili otrok, in Logar Angelo, mater dveh otrok, na Pijavi Gorici pa Skrb Marjeto, ki se je malo prej vrnila iz internacije z Raba.
Dno 8. septembra 1944 so domobranci, ki so prišli iz Novega mesta preko Zagradca, ob pol 2 ponoči v vasi G ra" dene pri žuženberku napadli pokretno bolnico ŠVIII. divizije. Med napadom je bilo v bolnici kakih 150 bolnikov in ranjencev, 9 težko ranjenih partizanov, med njimi eno tovarišico, so domobranci po pi’edhodnem pretepanju na licu mesta ustrelili, 10 zajetih partizanov pa odpeljali neznano kam.
Pred samim dokončnim porazom domobrancev in pred begom iz domovine je tkzv. Meničaninov bataljon od februarja do aprila 1945 v Žužemberku pobil in zverinsko razmesaril 31 pristašev osvobodilnega gibanja in dni" <uh civilistov, po večini ženske. Tako i'o v Stavči vasi pri Žužemberku pobili Lasnik Karolino in njenega devetletnega sina Jurčka, kateremu so pred umorom polomili roke s puškinimi ko-
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779	U.	T.	50-6655
RADIOTEHNIK
AVGUST COTIČ Excelsi6r 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
ZALOGA VINA
FRANC KURINČIČ Garay 3910	U.	T.	61-5384
SLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470	Uf	T.	50-5106
RAZPRODAJA KRUHA
TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477	U.	T.	51-7165
STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525	U.	T.	54-0624
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
Queseria y Fiambreria "LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 -8563
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA
V	MUNRO
JANKO POLIAIC Ituzaingo 4267	MUNRO
TRGOVINA JESTVIN "TRST"
S. C. MIIIELJ Charcas 3120	U.	T.	72-4957
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE
J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
RESTAVRANT “ČAVEN’* IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Anasco 2622
BAZAR "DANUBIO"
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902	U. T. 59-0838
ZIDARSKO PODJETJE JAKOB LISJAK
F.	Bauza 2694	U.	T.	64-1509
TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU"
C. Ramon Lista 5650 - U. T. 64-1509
CASA "SOULET"
Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As.
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ
Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena
ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159	U.	T.	59-2295
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 5206
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891	U. T. 54-2629
RESTAURANT "LAS ROSAS”
Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042	Buenos Aires
F I D E O S FR E S C O S
de NATALIO DOMINI Bazurco 3425	U. T. 50-8913
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746
LA VOZ ES l_ OVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
Kazniva dejanja vseh obtožencev dokazuje preiskovalni material in številni dokazi, ki so preloženi obtožnici
V	obrazložitvi ugotavlja obtožnica, da so vsa navedena kazniva dejanja podkrepljena z izpovedbami prič, s pismenimi dokazi, s popolnim ali delnim priznanjem obtožencev ter /, drugimi dokaznimi sredstvi.
Ko so fašisti 0. aprila 1941 zahrbtno napadli Jugosalvijo in jo razkosali, so po vsej deželi začel; izvajati najstnr hotnejši teror, s pomočjo kvizlinških klik pa organizirali in ščuvali na bratomorno vojno. Narodi Jugoslavije so tedaj spoznali, da je 'edini izliod proti tem fašističnim načrtom, da se takoj dvignejo v boj proti okupatorju.
Tudi slovenski narod bi moral po načrtih fašističnih osvajalcev izginiti s svoje zemlje, kar meti drugim potrjuje tudi zapoved nacističnih oblastnikov: “Napravite mi deželo zopet nemško!” Pri tem načrtu so s'e okupatorji naslonili na domačo protiljudsko reak*
. cijo, ki je hotela s pomočjo okupatorja slovenskemu ljudstvu, iztrgati iz rok orožje, in mu onemogočiti borbo proti okupatorju, da bi po vojni mogla obdržati svojo protiljudsko oblast.
V	vodstvu tkzv. bele garde, kot je narodne izdajalce začelo imenovati slovensko ljudstvo, so se prijateljsko znašli najbolj protiljudski 'elementi iz nekdanjih protinarodnih političnih strank. Zbrali so se ljudje, ki so v sta-
torjem in si že v naprej zagotovili vso pomoč onih, ki so po sklepu tega sestanka odšli v inozemstvo.
Tako so predstavniki 'ene in iste stranke po njenem nalogu doma od prvega dne sodelovali z okupatorji, v inozemstvu pa se navidezno po obtoženem Kreku vključili v protihiticrjev ski blok, da si s tako politiko zasigu-rajo svojo oblast ob kakršnem koli izidu vojne. Ti elementi so v spoznanju, da osvobodilna borba slovenskega naroda proti okupatorju ustvarja istočasno resnične pogoje za ljudsko demokracijo, ki bi njim onemogočila nadaljnje izkoriščanje slovenskega ljudstva, hoteli osvobodilno borbo zatreti, češ da za njo še ni nastopil ugodni trenutek. Kasneje pa, ko je borba zajela najširše ljudske množice, so jo hoteli prikazati kot “borbo proti veri”, izrabljajoč pri tem verska čustva.
'A napadom fašističnih tolp na jugoslovansko ozemlje je ta proti ljudska klika začela izvajati svoje sklepe. Obtoženi Krek j'e po sklepih eksekut ive SLS- stopil v Simovičevo vlado in z njo pobegnil v inozemstvo. Natlačen je osebno z vsemi možnimi sredstvi iskal zvezo z nemškim okupatorjem in se osebno poklonil italijanskemu generalu Romeru, ki je zasedel Ljubljano. Nato je preko grofa Fedrigottija iskal zvezo z nacistično vlado v Berlinu. Z italijanskim dovoljenjem je skupno s profesorjem Oosarj'ein, bivšim ministrom Pucljem ter poslancem -TRZ ka planom Kranjcem odpotoval v Celje
obtoženega Rožmana največji o vaduh, kar je dokazano s številnimi dokumenti. Dne 30. julija 1942 poroča poveljstvo X!. oddelka FaF pod št.
I./103(5 poveljstvu XI. armadnega /.nora med drugim tudi sledeče: “...žup~ nik iz Starega trga preskrbuje sedaj točne podatke. . . V imenovanem duhovniku sva našla informativni vir prve vrste . Delo č ščenja je sep: v začetku in se bo neusmiljeno nadaljevalo v prihodnjih dneh. .. Drugega dobrega, kolaboratorja in obveščevalca sem našel v ossbi župnika iz Begunj (Cerknica IM*- •('()), katerega področje se razteza na Bezuljak, Kozljek, Duhec,, Topolj, Selce (Cerknica Tl’ — ('Q TN — Cq, TR — ('O, TI’ -- CO;. On mi je točno pokazal podpornike komunistov v njegovem okolišu, ki so večji del odsotni , pokazal mi je način, da sem mogiel z oddelki i? Cerknice zn žgati 12 domačij in argtriati 16 njihovih sorodnikov, ki sicer po njegovi zagotovitvi' niso aktivni člani gibanja. — Polkovnik, poveljnik Alberto Sera-glia.”
Na koncu obrazložitve je zastopnik javnega tožilca >1A dejal, da ho ta javna razprava širokim ljudskim množicam odogvorila na vprašanje, kdo je odgovoren za trpljenje in žrtve sloven-^■ega naroda v vsem času njegove veličastne borbe za svoj obstoj, svobodo in neodvisnost. Odgovorila bo onim materam in očetom, katerih otroci so
vi Jugoslaviji izkoriščali delovno l.jud" I poveljujočemu nemškemu generalu, stvo in se že tedaj v strahu pred lastnim ljudstvom povezovali z mednarodnimi fašističnimi klikami, s čemer so Jugoslavijo privedli do zloma. Predstavniki slovenske protiljudske klike pa so sami iskali stike s fašist” enimi državami.
Dr. Rudolf Bičanič, univerzitetni profesoi* v Zagrebu, je kot priča izpovedal: “Leta 1940 je tedanji min ster prosvete dr. Korošec potoval v Slovaško. Po njegovem povratku iz Slovaške ga je nemški tisk prenehal napadati. Poleg tega je dr. Korošec kot prosvetni minister začel uvajati rasistične zakone, nemški in italijanski jezik pa se je začel v šolah predavati v znatno večjem obsegu kot prej. Dr,
Korošec je po svojem povratku iz Slovaške začel izvajati pro-nemško politiko v Jugoslaviji. V beograjskih političnih krogih se je tedaj govorilo, da j Natlačena konec 1941. leta. V “Slo
Po prihodu fašističnega funkcionarja Graziolija se je z obtoženim Rožmanom takoj povezal z njim. Obtoženi Rožman je 3. maja 1941 poslal Mussoliniju vdanostno izjavo, v kateri med drugim pravi: “Sprejmite tudi, duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad vaše delo, na ves italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem rimskega imperija lahko živelo in se razvijalo. " Zaradi hlapčevanja fašističnemu okupatorju ie Mussolini obtoženega Rožmana odlikoval z visokim fašističnim odlikovanjem.
Zunanji odra,’; združevanja različnih izdajalcev na Slovenskem v sodelova nju z okupatorjem proti slovenskemu ljudstvu je bila ustanovitev “Slovenske zaveze”, organizirane na pobudo
postali žrl ve divjanja domačih izdajal* cev in okupatorja. Odgovorila bo preživelim borcem, ki so v borbi proti okupatorjem in izdajalskim tolpam prelivali kri za svobodo domovine. Odgovorila bo onim, ki so šli skozi Rab in Gonars, Dachau in Mauthausen, Hacinovo policijo in prisilna dela, so* rudnikom postreljenih talcev v Begunjah in gramozni jami. Odgovorila bo onim, ki ima je razrušene domove hi uničeno premoženje. Odgovorila bo vsem, kdo so bili izvrševalci in povzročitelji teh zločinov. Med njimi in slo; venskim narodom leži danes morje krvi najboljših sinov 'n hčera naše domovine.
Javna razprava pa bo slovensko ljudsetvo tudi opozorila .na budnost proti vsakomur, ki bi z lepimi besedami pod krinko, da hoče svojemu narodu dobro, izrabljajoč zaupanje in položaj, nadaljeval z delom obtoženih, če-prav v drugi n prikriti obliki.
Javna razprava se bo končno p° vsestranskem in izčrpnem zaslišanju obtožencev ter obravnavanju dokaznega gradiva dokončala s sodbo, ki naj bo neusmiljena in nepopustljiva, ka* kakor so bili neusmiljeni in nepopust* ljivi zločini obtožencev in njihovo sovraštvo do lastnega ljudstva.
Smrt fašizmu — sobodo narodu-
MEHANIČNA DELAVNICA Anton Mline *
Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750
ie dr. Korošec s posredovanjem slova* čkega ministra monsignora Tise skle- j nH na Dunaju nek sporazum, po katerem. naj bi Slovenija postala nemški protektorat po vzorcu Slovaške.”
Ta protiljudska klika si je v nadaljevanji te politike že pred (5. aprilom 1941 napravila načrt in razdelila vlo' ge za čas okupacije. Tako je na sestanku teden dni pred zločinskim napadom na Jugoslavijo izvršni odbor SLS od ločil, da urednika “Slovenca” dr. Alojzija Kuharja pošlje v London,, narodnega poslanca JRZ in ravnatelja Zadružne zve e z monsignora Franca Gabrovška v Združene države Amerike, dr. Franceta Kulovca in obtoženega
venski zavezi” so se združili protiljudski elementi bivših političnih strank: Marko Natlačen, Ivan Avsenek, Stare Miloš. inž. Sodja Jožef, Kaplan Kranjec Marko, Smersu Rudolf, dr. Adolf Smajt, Praprotnik Avgust, dr. Marjan Zajc, Žitnik Rudolf, Celestin Jelenc in drugi. Vojaško vodstvo v “Slovenski zavezi” vključenih treh “legij”:	a
“slovenske”, “sokolske’ in “narodne” je imel major Novak, Mihailovičev odposlanec za Slovenijo. Te “lesri' ie”, zlasti pa “Slovenska legija”, so imele odločilno vlogo pri organiziranju oboroženih formacij domačih izdajalcev. Slovenska zaveza je po svojih najvidnejših predstavnikih pod vodstvom obtoženega Rožmana in Natla-
Bfi; ho Kreka pa v vsako vlado, ki bi se (>'ena pričela organizirati izdajalske
osnovala v Beogradu in pobegnila v inozemstvo. Ostali del vrha te stranke pa naj se poveže s protiljudskimi vo-ditelii ostalih strank pod vodstvom dr. Marka Natlačena, ki naj počaka okupatorja doma in z njim sodeluje. — Na t,a način ie tisti' del oblastnikov, ki si ie doma hotel obdržati svoje pozicije, kolaboriral v vseh oblikah z okupa-
formacije v okviru “Odbora vaških straž”, ki je posloval v škofijskem dvorcu pod vodstvom obtoženega Rožmana.
Slovenski izdajalci so noles drugih zločinov v naihujšem fašističnem terorju podpirali ta teror tudi z ovajanjem zavednih Slovencev. No torno ie. da so bili. prav duhovniki po navodilih
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIIAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1(508-14	U.	T.	67-	6250
Buenos Aires
PLANOS — CALCULOS V. LOJ K Tecnico Constructor Pcdro Moran 5130	-	II.	T.	50-7186
PIVARNA — Kroglišče in Kegliščo D J U R O KOVAČ
Warnes 2113	La	Paternal
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva
IGNAC K OŠER
Guido Spano 655	Munro,	F.	C.	E.
MEHANIČNA DELAVNICA
JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
Tiendsi "L n V 5 1 I a"
PARA COMPRAR MEIOR LOPE DE VEGA 3186
3ESTAURANT
Peter Blttjje
LORIA 472
Itest«*iiirani
"La FLOR de Parque CHACABUCO"
Prostori za družine Avda. Cobo 1702	U.	T.	63-3590
8<W«b - Arte MA II, C OS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	U.	T.	22-8327
Gran Recreo J KS 33 n
Rio Carapach:iy
“ I.LAO-LLAO Oberdanh
U. T. (749) T\<rre 0589
Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S’
tBostar Anton
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
Se priporoča rojakom dobro znan8 ČE VLJ ARNIČA
I.. 15 K A N K O V I e Morlote 138	La	Patern«!
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Vonta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671	U.	T.	50-5383
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE KAD AN Bernaldez 1550	Buenos	AfrjjJ
TOVARNA POHIŠTVA
BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-013*
ŽELEZO - BETONSKO "PODJETJ# ttrator Kamri
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-1^
Prevozno Podjetje "GORICA
B,ogk Vrane
Villarroel 1476	U.	T.	54-51^	i
P5 A P - F I * F IS I J S
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne P1' ;ače. A- Rezervirani prostori za družil16' j
I*eter Filipčič
WARNES 2101 vogal GARMENDl* na Patornalu	U.	T.	5<*-22^5
M E R C A D O f’Ias Magda! on as"
CARNTCERIA — R A U B A %
1’nestos 21. 24, 25. Avda. Fco. Beiro pr.
EDINA SLOVENSKA ESTAVBEN^
V	SAAVEDRI A N n R E J BOŽIČ in SlN
Tehnična konstruktorja	,	j
Ruiz Huidobro 4554-58	U.	T.	70-61**
TISKARNA
Mudolf Živec
SARMIENTO 40
Casef0"
Tior da — Merceria — Confecciofl®5
Ahvnham, Bt^inder
!’te. General DON ATO ALVAREZ U. T. 59-0314