st. 71. c: c z^ HAIHAM3L0 od Presveta mati, vtisni globoko meni v serce terpljenje križanega Jezusa. dobrotljivi in presladki Jezus! ozri se na me, ki Te kleče pred Teboj prosim, kar le morem goreče prosim, vnemi milostno v mojem sercu in oživi duha vere, upanja, ljubezni, resnične skesanosti čez moje gre¬ he. . . in terdnega sklepa jih ne več storiti, ko z nerazdeljeno ljubeznijo in serčnim us¬ miljenjem Tvoje svete petere rane pregledu- in naj svetejših §©pq; Jtemsa im O Jezus ! Tebe ne ljubijo, ker Te ne poznajo ... t . 2 jem, in v duhu premišljujem, kar je nekdaj kralj David od Tebe, o dobrotljivi Jezus! govoril: „Moje roke in moje noge so mi pre¬ bodli 5 vse moje kosti so razšteli“ (ps. 21 , 17 . 18.). Popolnama odpustek se dobi, kolikorkrat kdo po opravljeni spovedi in sv. obhajilu s skesanim sercam . . . pobožno ... in pred križem ali celo pred podobo križanega Je¬ zusa uno molitev po namenu sv. cerkve moli. (Pij VII. 10. aprila 1821.) Ta popolnama odpustek se da oberniti tudi za uboge duše v vicah. (Leon XII. 17. sept. 1825.) m 1 o d §fetpy)lip|a m Jtaj svefqpHfi im (Steljj®. On me je ljubil, in se za me dal! ... sv. Pavel, Ker so pobožne duše razodevale željo, imeti bolj obširen poduk od začelja skapu- lirja „terpljenja Gospoda našega Jezusa 3 Kristusa in presvetih sere Jezusa in Mari¬ je 44 , so sklenili višji gosp. prednik zbora misionarjev in usmiljenih sester, vernim v tolažbo in spodbudo, naslednje dati v natis. Zvečer v osmini sv. Vincencija Pavija¬ na 26. julija 1846 je sestra I. iz reda us¬ miljenih hčera imela prikazen Gospodovo. Razodela je višjemu predniku milosti, s kte- rimi je bila osrečena, takole: „ŠIa sim pred blagoslovam gori v ka¬ pelo. Zdelo se mi je, de vidim Gospoda našega. Deržal je v desni roki kot škarlat rudeč skapulir na dveh volnatih trakeh ena¬ ke boje ali barve. Na eni strani je bil v podobi On na križu; prebritko orožje terp- Ijenja je bilo spodej okoli križa: tale bič . . . to kladvo ... ta suknja, v ktero je ob¬ lečeno bilo Njegovo kervavo telo 44 . . . „Okoli križa je bilo pisano: „Presveto terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa reši nas ! 44 Na drugem koncu traku je bilo enako sukno s podobo Njegovega naj sve¬ tejšega serca in serca Njegove presvete Ma¬ tere prekrito, na sredo vtisnjen križec se je vzdigal nekako iz obeh sere; okrog n ju je 4 bilo brati: ^Presvete serci Jezusa in Ma¬ rije , branite nas !" „Blizo 18 mescov je, reče še sestra L, ko sim med sveto mašo terpljenje Go¬ spoda Jezusa Kristusa premišljevaje menila, de ga vidim na križu; bledeta Njegovega obličja mi je tako k sercu šla, de sim čuti¬ la, kako je stopil po meni merzel pot in sim oterpnila. Glava Gospodova je bila priklonjena; mislila sim, de mu dolgo ternje dela tako težavo." „Ko bi trenil . . . koga ne premore Jezus Kristus! . . vzdigne naš Gospod nag¬ lo svojo glavo, in silno se je vderlo ternje Njegove krone v Njegove oči, v Njegove senci . . . Nikoli ne bom pozabila, kako me je to pretreslo. Strahotna je bila bolečina, ktero je mogel On čutiti, ko se je silno udaril s Svojo presveto glavo ob les križa". „Bila sim o tem vsa prepadena, vsa sim se tresla ... In presveta Devica je bila vpričo! ... O Jezus! O Marija! . . . kako terpljenje! . . . Od tistega časa mi je terpljenje našega preljubega Zveličarja ved¬ no pred očmi. Ti si, mi je rekel, ki me 5 imaš tolažiti v bolečinah mojega terpljenja, in pobrati odpadle kose mojega na dvoru sterganega mesa, vso mojo na gori Kalvarii prelito kri. — Vse besede Jezusa Kristusa mi prizadevajo ravno toliko ran . . . skorej nemogoče mi je, nanje vedno ne misliti in se popolnama ne prepustiti občutku tega, kar je v njih strašnega pa tudi sladkega. Terpljenje Njegovega presvetega človeštva me bolj gane kakor veličastvo Njegove sla¬ ve, in manj bi želela prestola, ki sim ga v nebesih zase, kakor se mi zdi, pripravljenega vidila, ko bi tam ne mogla gledati presvetih ran Jezusa Kristusa, ktere se kakor sobica svetijo na Njem. Oh! Gospod je pač vedil, de, ko bi jaz mogla zoperstati Njegovi vi¬ sokosti, bi se mogla vdati Njegovemu terp- Ijenju. Ne spreumela bi, kako more pre¬ mišljevanje Jezusovih bolečin presuniti dušo s tako neizrekljivimi občutki, ko bi mi On sam povedal ne bil. Spoznala boš mojo ljubezen le po mojem terpljenji, in moč te ljubezni bo v tebi čutilo bolečine pomanjšala, dokler v ljubezni popolnama ne mine. Ne vem, ali prav pripovedujem; to pa vem, de 6 je moje serce tako omejeno, tako tesno, de zavoljo premočnega občutenja dostikrat nič več ne čuti! . . . Kako želi naš Gospod, de premišljujemo Njegovo terpljenje! . . . kako želi to Njegova presveta Mati!... Ne¬ ko nedeljo večer sim molila sv. križev pot; pri 13. postaji se mi je dozdevalo, de je presveta Devica naj svetejše telo našega božjega Učenika meni na roke položila ter mi rekla: Ljudje gredo v pogubljenje, ker terpljenja Kristusovega ne premišljujejo; stori kar se da, de mislijo nanj, pomagaj, de se otmejo! ... Ne vem, kako se to godi; ali kar takrat, ko menim Zveličarja našega vi- diti, v svojem sercu občutim, tega ne morem dopovedati; tako mi je, kakor bi celo na vse, karkoli je, pozabila; zdi se mi prava samota, kjer sim ž Njim sama; mislim, de tisto reč, s ktero imam opraviti, res vidim, k. p. pri tej priložnosti se mi je zdelo, de čutim mraz telesa našega božjega Zveličarja; zdelo se mi je, de vidim rane Njegove popolnama odperte . ♦ . Čutim tudi, de se s terpljenjem Jezusa Kri¬ stusa grešniki spreobernejo in vera pravičnih poživi . . . Kdo bi mogel zoperstati Bogu, 7 ki je iz ljubezni za ljudi umeri? . . . Kar mene zadene, me je Gospod takrat, ko se je moja duša po Njegovi milosti bolj živo spo¬ minjala terpljenja njegovega, vselej z naj slajšimi prijaznostmi obsipal. Zdim se jim bolna, pa nisim, tode terpim veliko, pa sim prav zadovoljna. . . . Zakaj si hotel, moj božji Zveličar, de bi neprenehoma mislila na Tvoje presveto terpljenje? in zakaj si hotel, de bi Te tolikrat gledala na križu? — Oh! ali nisi Ti rekel, de ne najdeš nikogar, kteri bi Ti pomagal križ nositi?... O naš usmi¬ ljeni Zveličar je želel, de bi nosili sv. ska- pulir, ki mi ga je On pokazal, in de bi ob¬ lekli Njega in Njegovo ljubezen do terpljenja. . . . Sv. križ je tako močan nevernike spre¬ obračati, krivoverce mečiti. . . . Kako prije— tin bi bil odpustek, podeljen za vsaki petek, naj bi v vsakem sercu obudil spomin na terp¬ ljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa! ... Moj Bog, kolike bolečine v tako kervavem terpljenji. . . ♦ Poglej me na križu, mi reče Gospod, in pomisli, ali sim ljubezni vredin? ... Ta Jezusova ljubezen me popolnama ukončuje. Gasili mi-je, kakor bi čutila vro- 8 cino gorečih žarov, ki švigajo iz Njegovih presvetih ran. Drugekrati sim kakor za¬ klenjena v ognjeno peč ljubezni Njegovega božjega serca, in ne morem najti besedi, de bi dopovedala, kar tedaj občutim . 44 „V nedeljo presvete Trojice mi je naš božji Zveličar v prikazni dal viditi potok s posebno bistro vodo. Veliko ljudi je bilo zbranih na njegovih bregovih, in vsi tisti, kteri so se vanj pomočili, so se lesketali v pre¬ veliki svetlobi; vidilo se je, kakor bi iz njih rok rasli demanti in zlati snopi; tiste pa, kteri so se ga zogibali, je černikast dim pokril tako, de jih je bilo kej neprijetno gledati. Jaz Njega — preljubega našega Zveličarja za vse poprašam, prašala sim ga torej za razlago uue prikazni. In povedal mi je ta božji Učenik duš, ktere hočejo Njega lju¬ biti , de uni lepi potok pomeni Njegovo us¬ miljenost, ktera je zmiraj pripravljena spre¬ jeti grešnikovo skesanost in podeliti njegovim delam tisto vrednost, ktero jim samo ona dati zamore. O moj Jezus , kako de tako malo poznamo Tvojo usmiljenost! . . . kako malo mislimo na terpljenje, ktero nam je njo pridobilo ! 44 . . . 9 Prikazen, v kteri je Gospod skapulir terpljenja v roki deržal, se je večkrat po¬ novila. Zgodilo se je na dan povišanja sv. križa 1846 s to posebnostjo, de je sestra I., kakor se je dozdevalo, cula Gospoda ji reči tele tolažljive besede: „Vsi, kteri bodo ta skapulir nosili, bo¬ do zadobili o vsili petkih veliko pomnoženje vere, upanja in ljubezni." Na opombo, de bo težko dobiti visoko poterjenje te pobož¬ nosti, je odgovorila: „Naš božji Zveličar hoče, de se vpelje skapulir Njegovega pre¬ svetega terpljenja; jaz nikakor ne morem o tem dvomiti. On bo že vedil poravnati vse pritežnosti, ktere se navadno zoper nove po¬ božnosti vzdigujejo, o času, ki je le Njemu znan, in dragi dan Svoje srnerti za prav poseben, s cerkvenimi zakladi obogaten dan storiti. Srečna sim, ker mislim, de bo to zboru misionarjev nekako bogastvo". Gospod duhovni prednik tem sporočilam niso nobene posebne veljave pripisovali; ali ko so mesca junija 1847 bili v Rimu, so vender mislili, de morejo razne okolišine une prigodbe povedati namestniku Jezusa Kri- 10 stusa. Močno so se začudili, ko ni bilo nobene besede zoper to; še le svoje veselje so pokazali vikši pastir Pij IX., viditi ta novi pripomoček za spreobračanje grešnikov, in na samo razjasnjenje, ktero jim je bilo dano, podeli papežev odpis vsim duhovnam misionskiga zbora, to je sv, Lazara *), pravico, posvečevati in razdajati skapulir terpljenja Jezusa Kristusa. V tistem odpi¬ su so sv. Oče pridjali: O O vsili petkih odpustek za 7 let in 7 kvadragen (jštirdese(dnevk) za vse tiste, kteri, ta skapulir noše, sv. obhajilo prej¬ mejo in petkrat Oče naš, Cešeno Marijo in Čast bodi Očetu . . na čast Gospo¬ dovemu terpljenju molijo. (Za tiste, kteri v petek sv. zakramentov pre¬ jeti ne morejo, velja to v nedeljo.) 2) Odpustek za 3 leta in 3 kvadragene za vsaki dan, kadar vsaj skesano pol ure premišljujejo presv. terpljenje. 3) Odpustek za 200 dni vsim vernim, kteri s potertim sercam ta skapulir poljubijo ali kušnejo ter izreko tele besede: Pro- *) Materno hišo ima zbor v Parizu, rue de Scores 95. 11 simo Te, bodi na pomoč svojim služab- nikam, ktere si s svojo dragokervjo odrešil! Nov razpis 21. marca 1848 verh tega podeli: Popolnama odpustek o vsili petkih vsim vernim, kteri v duhu resnične pokore po spovedi in sv. obhajilu nekaj časa Go¬ spodovo terpljenje premišljujejo, in molijo za edinost v keršanskih deržavah, za pokonča¬ nje krivoverstev, in za razširjanje naše ma¬ tere sv. cerkve. Po še drugem odpisu Njih svetosti pa¬ peža 19. julija 1850 zamore tudi popolnama odpustek dobiti vsak, kteri po sprejetji sv. skapulirja pervikrat sv. zakramenta pokore in sv. rešnjiga Telesa prejme in v kteri cerkvi koli na namen sv. Očeta moli. Tudi o smertni uri more vsak s sv. skapulirjem obdarjen dobiti popolnama odpustek, ako sv. ime Jezus vsaj v mislih kliče in je sicer dobro pripravljen. Razun tega so g. prednik od sv. Očeta dobili pravico, vsakemu duhovnu, bodisi re¬ dovnemu ali svetovnemu, na prošnjo pode¬ liti pooblastilo, omenjeni skapulir posvečevati in med verne razdajati. n Sveta gorečnost, s ktero je bila spre¬ jeta ta nova zastava usmiljene dobrotljivosti Gospodove, množica ljudi, kteri prosijo za dobroto oblečeni biti s tem znamnjem hrambe božje, neznano število skapulirjev, ki so že v Parizu in po deželah razdani, in to, de se od vsih krajev sem obračajo s prošnja¬ mi jih dobiti, se nam zde prav očitne doka¬ ze časti in slave, ktera po tej pobožnosti Gospodu našemu Jezusu Kristusu prihaja. Misliti ne moremo, de bi Njegova ljuba do¬ brotljivost ne delila obilno in brez mere svo¬ jih milost tistim, kteri z živo vero in otročjo pobožnostjo ta novi skapulir nosijo. Vedni spomin terpljenja našega božjega Učenika, s serčno žalostjo , hvaležnostjo , zvestobo in ljubeznijo zedinjen spomin, bolj popolnama vdanost v Njegovo službo, privajeno zedin- vanje z Njegovim terpljenjem po izgledu ne- omadežane Marije, matere žalosti in ljubezni, imajo biti posebni sad tega dragega pripo¬ močka k našemu posvečenju. To nam ka¬ že prav primerno barva in obojna podoba skapulirjeva. — Skapulir je iz rodeče vol- nate tkanine, de nas ob enem spominja na 13 kri božjo, ktera je za opranje naših grehov prelita bila, in na nezmerno ljubezen, ktera je storila, de je tekla, naj bi potolažila božjo pravičnost. Na eni strani skapulirjevi nam kaže podoba Jezusa na križu, z orožjem Njegovega terpljenja okrog, de je ta božji Zveličar po zasluženji Svojega terpljenja in Svoje smerti nam življenje zopet dal, in de so s tem, ko se je na križ pripeti dal, Nje¬ gove vsemogočne roke zlomile naše veri¬ ge, vrata peklenske zaperle in odperle vrata nebeške domovine. Na drugi strani nam Njegovo v ljubezni goreče serce razkriva skrivnosti Njegove presvete ljubezni. Ker nas je neskončno ljubil, se je za nas dal. . . Pokaže se nam na križu, de bi ganil naše neobčutljive serca ter jih silil, Njemu vender dati ljubezen za ljubezen. . . Zeli tudi, de bi mi ta spominek Njegove skerblji- ve ljubezni nosili na sebi, naj ta sveta po¬ doba , položena na naše serca, kakor skriv¬ nostno stiskalo bo, ktero našo gorečnost, ki vseskozi peša, budi in k vsakterim do¬ brim delam priganja. . . Stavi nam pred oči razne orožja Svojega- prebritkega terpljenja, 44 nam v poduk, naj premišljujemo Njegove razne bolečine. V tem vsakdanjem spominu na Njegovo sveto terpljenje nam hoče dati okusiti čudoviti nauk Svoj, hoče nas učiti, de učenec nima boljšega pričakovati kot učenik, in de, ako hočemo kdej vživati sladkosti poveličanega Jezusa, moramo prej okušati brhkosti ponižanega in terpečega Jezusa. K riž je pot v nebesa, je luč, ktera pot tje razsvetljuje, ključ, ki odpre vrata nebeške, je posvečeno znamnje v poslavljenje iz¬ voljenih. Ali le toliko se bomo oklepali tega drevesa življenja in bomo nabirali sad¬ je zveličanja, kolikor bo ljubezen božja, kte¬ ra je v sercu našega božjega Učenika go¬ rela, vnemala tudi naše serca. Nikoli ne bomo znali terpeti, ako ne bomo znali lju¬ biti. . . . Jezus nam daje ta visoki nauk in kaže tudi izgled te velike dušne ljubezni v prebodenem sercu Svoje božje Matere, ktero vidimo na strani Njegovega serca, in v po¬ dobi križca, ki stoji med obema sercama in se obema prilastuje. Ravno tista ljubezen ji edini, ravno tista daritev ji topi, to 15 je, kar jima ne da se ločiti. . . . Marija sama je Jezusa bolj ljubila kot vse stva¬ ri skupaj ; zato je ona tudi silo Njego¬ vega terpljenja in bolečine Njegove smerti britkejše občutila. . . . Ali ker je z Jezu- sam Kristusam terpljenje delila, je delala z Njim vred za zveličanje človeškega rodu; in pod križem našega Zveličarja je postala Marija studenec milost božjih, mati kristjanov, pribežališe grešnikov, splošnja srednica vsim ljudem. Ako tedaj našega božjega Zveli¬ čarja hočemo resnično ljubiti, išimo ljubezni v gorečem sercu Njegove visoke Matere, in ako hočemo z Jezusam Kristusam terpeti , išimo moči v močnem sercu Marije, kadar je stala pod križem. Ko to oblačilo terpljenja, in ljubezni Gospoda našega sprejamemo, prizadevajmo se zlasti znotraj obleči križanega Boga, to se pravi: Skerbimo, de si ohranimo v pa¬ meti zveličanski spomin na Njegovo sramoto, Njegove bolečine in Njegovo smert; nagi¬ bajmo svojo zoperno voljo nasledovati Ga po Njegovem z lastno kervjo zaznamvanem potu; odpovejmo se iz ljubezni do Njega 16 svojim hudim nagnjenjem. O uummo z Njim! In de bomo svoje zvestobe bolj go¬ tovi, sklenimo se z Marijo, z materjo žalost, s kraljico mučencov, spremimo z njo vred Jezusa na goro Kalvarijo ; vdajmo se v že¬ lje Njegovega serca . . . Njegov izgled naj nas vabi, Njegova velikodušnost naj nas oživlja, Njegova ljubezen vnema; in Njego¬ va mogočna bramba naj nas vodi in varuje na križevem potu, in naj nas srečno pripe¬ lje v kraj večnega zveličanja! Amen. Presveta Mati, vtisni globoko v na¬ še serca rane križanega Jezusa! . . . (300 dni odpustkov). Natisnil J. Bud, Milic v Ljubljani.