^morski dnevnik
J* 23Č6I izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI SEVNIK pa 26. novem-Dra 1943 v vasi Zakriž naf1 Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» jf.Govcu Pfi Gorenji Trebu-'• od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v 'skami «Slovenija» pod v°jskim pri Idriji, do 8. ^ja 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je izšla za-^ia številka. Bil je edini UJani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
C*- —: i- j O :>•	► 'C
O O C
o p-i m ~ r' « rn x 2:
— c i> c_ o c —=
~o	"	c_	-,j
jT!	c	2-	2	O
2	n	2	-a
C_ P-5
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 121 (12.153)
Osrednji zborovanji v Rimu in pozivi na televiziji
Trst, sobota, 8. junija 19
Podelila jih je Gospodarska zbe
"0
—
CpJ
ro
?"K	2'-
2	>
•i—:
n
o-
o
o
o
i-J _
o
o
S posegi političnih voditeljev končana kampanja za referendum
RIM — S televizijskimi pozivi in z osrednjimi zboro-anji v Rimu se je sinoči končala kampanja za referen-?.Urn o dragiiijski dokladi. Zadnji so imeli besedo najviši politični predstavniki, to je tajniki vseh strank. Go-oril je tudi predsednik vlade Craxi, ki pa se je moral ateči po pomoč k prijatelju Berlusconiju in oddajati v°jo televizijsko tribuno po neki zasebni mreži, ker mu Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad državno radiotelevizijo ni dovolila, da bi spregovoril kot predsed-vlade v okviru uradne politične tribune.
. Včerajšnji posegi so v glavnem odražali potek ce-,0 rie kampanje za ta referendum, ki je bila sicer krat-/j*’ vendar zato nič manj ostra. Današnji dan je na-■Penjen običajnemu premirju, jutri zjutraj pa se bodo “«Pria volišča.
V tej napeti in včasih prekomerno dramatizirani
se je tako pogostokrat zgodilo, da je bi-
kampanji
0 resnično vprašanje, o katerem bo treba odločati na eferendumu, potisnjeno v ozadje. Na to je član vodstva ^pI Achille Cicchetto, ki je sinoči govoril na zaključnem .“orovanju za »da« na Trgu del popolo v Rimu, dejal, Qa je pri načinu, kako so vladne sile vodile to kampanjo, frijhuje, da niso bile sposobne sprejeti, da se lahko itali-ljudstvo svobodno in mimo izreče o zelo jasnem “Prašanju: ali je prav, da plačujejo vedno isti. Cicchetto J.e Poudaril, da je prišlo celo do skrajne točke, da si te Craxi izmislil osebni referendum o vladi, ne da bi sPloh zbral predpisane podpise in počakal na razsodbo Ustavnega sodišča. Vsedržavni tajnik KPI Alessandro fratta pa je dejal, da ne gre za zaščito pravice, ki jo '.P'a CGIL in da se sploh ne postavlja vprašanje nekakšne pravice do veta s strani KPI. Resnica je, da bi bi-la krivica, ki jo je utrpel CGIL, lahko jutri prizadeta
drugim sindikalnim organizacijam ali združenjem obrtnikov, trgovcev in celo industrijcev. Svoboda je nedeljiva, je dejal Natta v svojem televizijskem pozivu. Če bi zmagali tisti, ki se zavzemajo za »ne«, ne bi bili močnejši sindikalisti CGIL, ampak tisti, ki odkrito pravijo, da hočejo likvidirati premično lestvico ter še bolj prizadeti plače, družbene storitve ter skrbstveni in zdravstveni sistem, je še dejal Natta.
Med predstavniki večinskih strank, ki so govorili na Trgu Navona, pa je treba ponovno ugotoviti neskladnost, ne pri osnovni izbiri, kajti vsi se izrekajo za »ne«, ampak v tonu, kako vodijo to kampanjo. Tako je socialistični podtajnik Martelli ponovil že znane teze, da bo vlada odstopila, če bi zmagali »da« in seveda pohvalil Craxija, ker je tako odgovorno nastopil v volilni kampanji. Kar pa zadeva učinke referenduma Martelli ne dvomi, da bi bile posledice tako rekoč katastrofalne, saj hi »uničili vse, kar je bilo dobrega narejenega v teh dveh letih vladanja«. Toni, ki jih je uporabil tajnik kr-ščanskodemokratske stranke De Mita pa so bili drugačni: sicer odločna zavzetost za »ne« a z gospodarsko utemeljitvijo, brez ene same besedice o možnosti padca vlade.
Predsednik vlade Craxi pa je v svojem televizijskem intervjuju dejal, da morajo vsi tisti, ki skrbijo za lastne interese glasovati proti preklicu lanskoletnega odloka kajti edino to bo njim v korist. Po Craxijevem mnenju je vprašanje nekaj tisočakov le formalnost, dejansko pa meri mnogo više, to je k zrušenju vlade. Končno pa naj omenimo še tiskovno poročilo, ki ga je izdala Zveza industrijcev in po kateri bi zmaga na referendumu pomenila naraščanje cene dela za 1,2 odstotka in torej negativno vplivala na inflacijo.
Priznanja najzaslužnejšim gospodarstvenikom iz F-JK
ALEKSANDER SIRK
LJUBLJANA — Letos potekata dve pomembni obletnici jugoslovansko -italijanskega sodelovanja in to: 30-let-nica sklenitve Tržaškega in Goriškega sporazuma ter 10-letnica sklenitve O-simskega sporazuma. Gospodarska
dr. Vito Svetina
zbornica Slovenije je želela obeležiti omenjeni obletnici s priznanjem in zahvalo nekaterim najzaslužnejšim o-sebnostim onstran meje, ki so v okviru trgovinskih zbornic vseh treh pokrajin in Slovenskega gospodarskega združenja iz F-JK veliko prispevali za doseženo visoko raven gospodarskih odnosov in poslovnih rezultatov.
Tako je na seji 31. maja sprejela sklep o podelitvi priznanj za posebne zasluge in dolgoletno uspešno delo na področju obmejnega gospodarskega s> delovanja. Izročila jih je včeraj na svojem sedežu v Ljubljani, prejeli pa so jih predsednik videmske zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo Gianni Bravo, predsednik go-riške zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo Delio Lupneri, predsednik tržaške delegacije mešane zbornice Ital - Jug Giulio Petrucco in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina. Ob prisotnosti izvršilnega odbora zbornice, predstavnika Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Borisa Zidariča, generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča in drugih gospodarstvenikov z obeh strani meje, je priznanja izročil predsednik GZS Marko Bulc.
V svojem govoru je uvodoma podčrtal, da sta Tržaški in Goriški spora-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Proces o atentatu na papeža
Moskva prižgala zeleno luč za sodelovanje
Agca noče ali ne more s pravimi dokazi na dan
RIM — Po četrtkovih izjavah Meh-•ttria Alija Agcaja, češ da je »Somatska zveza politični in finančni cen-er mednarodnega terorizma« in da ga v Latakiji v Siriji urili bolgarski češkoslovaški inštruktorji, so rim-m sodniki na včerajšnji obravnavi kušali od atentatorja na Janeza Pav-a H. izvedeti za konkretne okolišči-2.®’ ki naj bi dokazovale vpletenost °lgarije v atentatu Toda turški tero-je v odločilnih stvareh ostal pri eJasnih, če ne celo zmedenih odgovorih.
„.^a vprašanje predsednika Santiapi-kJJa, ah se je med svojim bivanjem aa Bolgarskem s kom domenil za a-er>tat na papeža, je Agca takole od-Sovoril: »Zdaj ne morem nič povedati, ■“kol sem, da me ustrahujeta KGB n bolgarska država. Ne morem od-kovoriti z jasnim da. Obstaja neko Politično ozadje. Samo to lahko povem Yatikan je prišel bolgarski podpred-ednik in rekel: ne bomo dovolili, da
se obtožuje slovanski narod... Nekoč je bil govor, da bo celotna zadeva obravnavana na mednarodnem procesu pri Združenih narodih... Sem obtoženec, govorim o dejstvih, sem Jezus Kristus, eno ne izključuje drugega.« V nekem drugem trenutku pa je Agca izrekel načelno trditev, da je »Bolgarija kriva«, ni se pa hotel spustiti v podrobnosti, češ da ga ustrahujejo bolgarske in sovjetske tajne službe.
Ko so ga sodniki spraševali o popisanih listih, ki so jih našli_ na njem takoj po atentatu na papeža, pa je Agca obrazložil svojo zločinsko gesto na način, ki nima nobene nujne zveze s tako imenovano »bolgarsko sledjo«. »Imel sem oseben vzgib za atentat na papeža,« je dejal. »Hotel sem pritegniti pozornost na nekatere probleme milijard ljudi Tretjega sveta in držav v razvoju, ki jih spravljajo v ozadje vesti o kakem zahodnem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Bruslju konkretni izgledi za zbližanje med EGS in SEV
BRUSELJ — Na sedežu EGS so sporočili, da se bosta 20. junija sestala predsedujoča ministra Evropske gospodarske skupnosti in sveta za vzajemno ekonomsko pomoč (SEV), Italijan Andreotti in Poljak Olszomski, in obravnavala »možnost sporazuma o sodelovanju«. Opti-mističnejši izvedenci v Bruslju so predvidno in odmerjeno novico pospremili s presojo, da sta se največji svetovni gospodarski integraciji končno le odločili normalizirati odnose in po skoraj treh desetletjih ena drugi priznati pravni obstoj.
V Bruslju pričakujejo, da bo poljski zunanji minister na srečanje z italijanskim prinesel odgovor na pismo, ki ga je marca 1981 tedanji podpredsednik evropske komisije Haferkamp poslal izvršnemu odboru SEV. Če bo odgovor pozitiven, v kar v Bruslju le malokdo dvomi, potem naj ne bi bilo presenetljivo, če bi v odnosih med SEV in EGS prišlo do institucionalnega preskoka in bi dosedanji nasprotnici postopno poštah partnerki. Prepričanje, da sta se vzhodni in zahodni gospodarski tabor odločila za dolgo pričakovano spravo in da utegne biti leto 1985 prelomnica v odnosih med njima, se opira na več ugodnih znamenj iz zadnjih dni.
Najvidnejši dimni signal za morebitno multilaterali-zacijo odnosov med državami, katere z izjemo Romuni-
je, zdaj sodelujejo le skozi dvostranske povezave, je bila pred tednom dni zdravica sovjetskega voditelja Gorbačova italijanskemu premierju Craxiju. Gorbačov je v njej izrazil pripravljenost SZ na »vzajemno koristne gospodarske odnose med EGS in SEV« in na iskanje »skupnega jezika«.
Posebno dimenzijo zadevi naj bi dajalo še, da je sovjetski voditelj opisal EGS kot »politično entiteto«, česar uradno v Kremlju doslej ni bilo slišati, če je res, kar ugibajo v Bruslju, in je Moskva končno le pripravljena priznati obstoj EGS in zmožnost skupnosti za dialog s SEV, pjotem se je v odnosih med integracijama začela velika in daljnosežna igra.
Še signal o obratu, ki naj bi se začenjal v Moskvi: Sovjetska zveza je v zadnjih mesecih na evropskih finančnih trgih prvič doslej najela kredite v ecujih, v bistvu v valutni enoti EGS.
Na sedežu EGS, kjer se še vedno z nezadovoljstvom spominjajo znamenitih »22 dokazov« sovjetskega lista pravda leta 1962 o tem, da je EGS »p»skus monopolističnih skupin, obsojen na neuspeh«, ki so potem desetletja opredeljevali vzdušje v odnosih med SEV in EGS, imajo najnovejši dogodki ugoden odmev.
Ameriški senat odobril pomoč protisandinističnim gverileem
MANAGUA — »S to potezo ameriški senat ni le še 0 i zavrl prizadevanj za naglo in miroljubno poravna-
0	konflikta, ampak je celo prispeval k pospešitvi pri-P^av na vojaški poseg ZDA v Nikaragvi.« Tako se gla-
1	sporočilo nikaragovske ambasade v Washingtonu, ki Je bilo izdano, brž ko je ameriški senat odobril Reaga-
Predlog o promoči protisandinistični gverili. Gre za ? milijonov dolarjev, ki jih zvezna vlada lahko izko-s« v naslednjih dveh letih.
Dejstvo, da je senat prepovedal namembo teh sred-tev v vojaške namene — denar mora biti prorabljen iz-lučno v humanitarne smotre, so rekli senatorji — in a CIA v vso zadevo ne sme vtikati prstov, seveda ni-°gar ne more prevarati, saj je znano, da centralna obveščevalna služba uživa Reaganov blagoslov in da tudi SlCer nima kdo ve kakšnih predsodkov. Čeprrav bo se-Patni sklep dobil zakonsko veljavo šele, ko ga bo po-jud tudi predstavniški dom, je že zdaj skoraj gotovo, a je Reagan zmagal in da je zato zaskrbljenost v Ma-, apii provsem upravičena. Kajti predstavniški dom, v aleroni imajo večino demokrati in ki je doslej vselej
nasprotoval ReaganoVi napadalni politiki nasproti Nikaragvi, »kjer da je treba ubraniti svobodo in demokracijo«, se je prestrašil nedavnega obiska Daniela Orte-ge v Moskvi in ga označil nič manj kot »izzivanje dobre volje Kongresa«. In to pio vsej dobri volji, ki jo je do sedaj px>kazala prav vlada v Managui vpričo ameriškega embarga in še pxiprej.
Možnost ameriške vojaške agresije proti Nikaragvi postaja torej čedalje stvarnejša, pa naj jo v Washingtonu še tako zanikajo. Potrjujejo jo namreč številni vodilni predstavniki demokratske stranke, p>a tudi bivši državni sekretar Henry Kissinger: »Reagan je odobritev pomoči antisandinističnim silam označil kot življenjsko pomemben interes ZDA, toda popolnoma nerazumljivo mi je, kako je mogoče z nekaj milijonov dolarjev ubraniti življenjske interese. Pomoč naj bi bila pio mnenju nekaterih Reaganovih kritikov v Kongresu le* uvod v nadaljnje vpletanje administracije v probleme Srednje Amerike. S tem pa Američani v bistvu sami silimo Nikaragvo, da ubere pxit, ki jo je ubrala Kuba.« Reagan je že davno rekel, da bo nastanek druge Kube preprečil z vsemi razpoložljivimi sredstvi, (dg)
Pakt NATO molči o SDÌ in SALT 2
LIZBONA — V sklepnem dokumentu atlantskega sveta so zunanji ministri NATO zamolčali tako vprašanje vojne zvezd (SDI) kot obnovitve spo-ražurna o strateških jedrskih raketah SALT 2. Omejili so se le na analizo sedanjih odnosov med blokoma in podprli ameriške napore na ženevskih razorožitvenih pogajanjih.
Tako stališče je bilo navsezadnje popolnoma jasno. Zahodna Evropa se noče prehitro vpreči v ameriški vesoljsko - vojaški raziskovalni stroj. Francija namreč predlaga ločeno francosko - evropsko pobudo EURE KA. ZRN jo je najprej zavrnila, sedaj pa skuša pomiriti Francoze. Vsekakor pa je vsa zadeva skrajno preuranjena, na tihem pa se vsi bojijo, da bi zadržanje Reaganove administracije do vojne zvezd in SALT 2 lahko pokopalo ženevska pogajanja, tega pa si nihče v Evropi ne želi.
Košarkarsko EP
Uspeh Italije Poraz Jugoslavije
NA 10. STRANI
O O O
Drevi na Konlovelu
Prijateljska tekma Jadran-Olimpija
NA 10. STRANI
• Priznanja gospodarstvenikom iz F-JK
Iz gibanja neuvrščenih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zum v minulih treh desetletjih prispevala k zelo dobremu gospodarskemu sodelovanju obmejnih območij obeh držav, kot materialne osnove politike dobrih sosedskih odnosov in odprte meje in pristavil, da je Osimski sporazum ne samo potrdil njihovo veljavnost in potrebo, ampak dal tudi nove impulze, predvsem v smeri dolgoročnega proizvodnega sodelovanja, ki lahko še bolj utrdi dobre medsebojne odnose.
Predsednik GZS je še poudaril, da ima zbornica Slovenije na podlagi o-predelitev, sprejetih v republiški skupščini, zadolžitev, da to sodelovanje spodbuja, posebno pa si prizadeva za razvoj tako imenovanih višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja. Pristavil je še, da bi ti napori bili seveda jalovi, če v deželi P-JK ne bi bilo pripravljenosti za to in posameznikov, ki se posebej angažirajo za doseganje teh ciljev in s tem praktično uresničujejo helsinško Evropo.
Pri podelitvi priznanj je GZS posebej upoštevala naslednje značilnosti v delu posameznih nagrajencev:
GIANNI BRAVO: S svojo dinamičnostjo in inventivnostjo je znal vnesti v odnose z GZS in organizacijami združenega dela v Sloveniji, pa tudi s širšim jugoslovanskim gospodarskim prostorom, nove zamisli sodelovanja. Sredi leta 1983 je videmska zbornica skušala s študijsko poglobljenim pristopom poiskati nove, višje oblike sodelovanja. Gianni Bravo svoja stališča potrjuje tudi s podporo, ki jo daje tako obstoječim mešanim proizvodnim podjetjem, ki se nahajajo na narodnostno mešanem območju, kot tistim, ki se pripravljajo izven tega območja v videmski pokrajini. Predsednik GZS je še posebej poudaril, da je delo predsednika videmske zbornice prežeto z globokim prepričanjem po potrebi sodelovanja med dvema različnima političnima in družbenopolitičnima sistemoma.
DELIO LUPIERI: V vseh teh letih je vložil izjemno mnogo osebnega dela in zavzetosti za uspešen razvoj dobrih sosedskih odnosov in v tem okviru tudi odnosov med državama. Že pred zborničnimi funkcijami se je zavzemal za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja in za prijateljsko sožitje obmejnega prebivalstva, za kar je bil leta 1971 tudi odlikovan z visokim jugoslovanskim odlikovanjem. S svojo aktivnostjo si je pridobil velik ugled; v sodelovanju z GZS in Medobčinsko gospodarsko zbornico v Novi Gorici je dajal pobude za številne aktivnosti, ki naj bi presegle vpeljane trgovinske tokove in ki naj v duhu Osimskih sporazumov preraščajo v višje oblike gospodarskega sodelovanja. Zelo pomembna je tudi njegova zavzetost za razvoj sejma Espomego.
GIULIO PETRUCCO : Vedno se je zavzeto in strokovno utemeljeno zavzemal za nemoteno izvajanje Tržaškega sporazuma. Kot član izvršnega odbora deželnega konzorcija Friulgiulia je dal pobudo za skupen nastop tega konzorcija z nekaterimi slovenskimi delovnimi organizacijami pri investicijskih delih na trgih držav v razvoju. V teku so tudi priprave za skupno udeležbo na nekaterih konkretnih projektih, poudariti pa še velja, da je tržaška delegacija zelo aktiven sestavni del skupne zbornice Ital - Jug s sedežem v Milanu, v kateri Giulio Pe-trucco opravlja naloge podpredsednika izvršnega odbora.
VITO SVETINA: V svoji osnovni poklicni dejavnosti uspešno deluje na finančnem področju in sicer kot predsednik finančne družbe za mednarodni promet in od leta 1981 dalje kot glavni direktor Tržaške kreditne banke. Ta finančna družba je bila med prvimi institucijami, ki se je udeležila ustanovitve nekaterih mešanih pro-
izvodnih podjetij ter tako prispevala k začetku uresničevanja 10. člena 0-simskega sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja. Tržaška kreditna banka ima ta čas v Trstu pomembno vlogo pri povezovanju gospodarstev Jugoslavije in Italije ter je široko razpredla sodelovanje z vsemi jugoslovanskimi združenimi bankami.
Pomembno je tudi dejstvo, da je SDGZ, katerega predsednik je Vito Svetina, že od svoje ustanovitve vezni člen sodelovanja med jugoslovanskim in italijanskim gospodarstvom, ki je v zadnjih letih doseglo kvaliteten vzpon, tako v svojih širših konceptih, kot tudi s konkretno strokovno pomočjo svojemu članstvu. V odnosih z Jugoslavijo je, poleg poslovanja njegovih članov v zunanjetrgovinskih tokovih, treba omeniti tudi razvijanje nekaterih višjih oblik kooperacije med obrtniškim sektorjem in nekaterimi slovenskimi delovnimi organizacijami. Vito Svetina aktivno sodeluje pri uresničevanju sodelovanja z Jugoslavijo in uveljavlja gospodarstvo manjšine v skupnem italijanskem gospodarskem prostoru.
V imenu nagrajencev se je GZS toplo zahvalil Federico Caselli (zastopal je Gianni ja Brava, ki je bil zaradi bolezni odsoten), ki je med drugim poudaril, da je ta priznanja treba tolmačiti kot priznanja ustanovam, ki jih nagrajenci zastopajo in pristavil, da bodo gotovo utrdila tudi prijateljske vezi med obmejnim prebivalstvom. Odločno je podprl nadaljnje sodelovanje in izrazil prepričanje, da bo s temi priznanji še pridobil novega zagona.
Za nov gospodarski red
Slab odnos do nerazvitih se ne le nadaljuje, pač pa tudi stopnjuje. Barometer splošnega negativnega odnosa, ki ga zavzemajo bogate države do dežel v razvoju so mednarodne finančne institucije, v prvi vrsti Mednarodni monetarni sklad. To je sicer organizem Združenih narodov, ki je nastal že konec leta 1945, »da bi razvijal mednarodno sodelovanje na monetarnem področju, spodbujal mednarodno trgovino in utrjeval stabilnost v mednarodni menjavi«, toda teh nalog v glavnem ne izpolnjuje. Primaren je tudi v tem primeru obseg deležev posameznih članic. Če se neuvrščeni že določen čas zavzemajo za novo svetovno gospodarsko ureditev, potem imajo v mislih tudi prenovo te organizacije in njenih kriterijev. Gre pa tudi za druge mednarodne finančne organizacije.
Sila pomanjkljiv odnos, ki je že naravnost diskriminatorski, se kaže na primer v tem, da bi morale bogate države po veljavnem dogovoru prispevati za razvojne načrte nerazvitih 0,7 odstotka bruto proizvoda letno, toda odstotek je lani komaj dosegel okrog 0,4 odstotka. Pri tem je zanimivo, da so samo Holandija, Norveška, Švedska in Nizozemska presegle v Združenih narodih raven predvidene razvojne pomoči deželam v razvoju, medtem ko ostale razvite dežele za-prepaščujoče zaostajajo. Delež Združenih držav se giblje komaj okrog 0,2 odstotka
Pri tem pomanjkljivem ravnanju z deželami v razvoju svarijo mednarodni dejavniki zlasti pred starodavnimi kriteriji, ki si jih še zmeraj prizadevajo uveljavljati bogate države. Gre na primer za priporočila o devalvaciji valute, za dvig cen osnovnim življenjskim artiklom, ob tem pa še za povečanje produktivnosti in za večji izvoz. To so klasični kriteriji, ki bržčas še veljajo v določenih primerih, povsem vprašljivi pa so pri najmanj razvitih deželah na svetu, v katerih znaša dohodek na prebivalca letno od 280 do največ 400 dolarjev. Vemo, da presega dohodek v nekaterih razvi-
tih deželah tudi 13 tisoč dolarjev letno na osebo.
Neuvrščeni dejavniki sicer soglašajo s stališčem bogatih držav, da bi morale dežele v razvoju bolj zavestno in bolj smelo v politiko reform, pripominjajo pa, da teh preprosto ni mogoče uveljavljati pri tako silovitem zunanjem pritisku (na primer pri vprašanja vračanja kreditov), ki preprosto ne sliši na uho o pro- ' hudi zaostalosti dobršnega dela sveta. Pri državah v razvoju je zadnje čase čedalje bolj zaznavno stališči’ da bi morali problem pomoči zaostalim deželam resnično prekvalificirati v dogovor o sodelovanju ter de bi moralo le-to biti kolektivno, ne pa zasnovano ne | bilateralnih in kakorkoli ozkih stikih, ki so za sir»' . mašne države vselej tvegani in ne peljajo v korenit premik.
O tem so se pogovarjali te dni na primer na semi- | narju o gospodarski pomoči Afriki s strani mednarod- j nih finančnih institucij. Afriški predstavniki na semi; \ narju niso štedili s trditvijo, da je v marsikaterem primeru že neposredno v nevarnosti suverenost posamez- j nih dežel. Utemeljeni očitki na račun odnosa razvitega sveta, zlasti pa finančnih organizmov, prihajajo tudi rz Brazilije, kjer so se te dni začeli pogovori o tako ime- \ novanem reprogramiranju tamkajšnjega dolga, ki znh’ \ ša okrog 95 milijard dolarjev.
Rešitev, naglašajo neuvrščeni, je samo v resnični . reviziji svetovnega gospodarskega in finančnega siste- j ma, pri čemer bo treba enkrat za vselej razumeti, da bo nadaljnji razvoj razvitih še kako povezan tudi z | razvojem preostalega dela sveta. Sicer smo in bomo j v slepi ulici. Nova gospodarska ureditev pa naj 1 imela kot izhodišče naslednje postavke: dolgoročnejša \ posojila, nižje obrestne mere, pa celo odprava dolgov . pri najmanj razvitih deželah. Tudi na sestanku vrha Organizacije afriške enotnosti, ki bo julija v Adis A' bebi, bodo prejkoslej ponovili vidike in potrebe.
MIRO KOCJAN
• Ali Agca noče ali ne more
NADALJEVANJE S 1. STRANI
princu ali umetniku.« V prid neodvisnosti od »bolgarske sledi« bi utegnilo govoriti tudi Agcajevo četrtkovo priznanje, da je nameraval izvesti a-tentat na papeža že 1979. leta, ko se je le-ta mudil na obisku v Turčiji. V tem primem pa bi ostalo veliko odprtih vprašanj v zvezi z Agcajevim daljšim bivanjem na Bolgarskem 1980. leta in z njegovimi tedanjimi domnevnimi stiki z ljudmi kot Omer Mersan, Bekir Celenk, Abuzer Ugurlu in drugi pripadniki turške mafije, ki so se na Bolgarskem kretali kakor doma, kot je Agca ponovil tudi na včerajšnjem zasliševanju.
Zaradi nekaterih četrtkovih izjav
turškega terorista, bi smo jih uvodoma omenili, pa sta včeraj uradno protestirali sovjetsko in sirsko veleposlaništvo v Rimu. Glasnik sovjetskega diplomatskega predstavništva je Ag-cajeve izjave označil kot »načrtno provokacijo«. »Povsem jasno je,« je dejal, »da nekateri krogi nameravajo izkoristiti to provokacijo za otežkoče-nje sovjetsko - ameriških pogajanj v Ženevi« in za poslabšanje odnosov med SZ in Italijo, zlasti po »obisku ministrskega predsednika Craxija in zunanjega ministra Andreottija v Sovjetski zvezi.« Sirsko veleposlaništvo je do Agcajevih izjav zavzelo podobno stališče. Dejalo je, da skušajo vreči v slabo luč Sirijo v trenutku, ko si prizadeva za pomiritev v Libanonu.
Albanska športnika zaprosila za politično zatočišče v SFRJ
BEOGRAD — Albanska časopisna agencija je 5. junija objavila članek iz lista »Zeri i populit« ob izginotju dveh albanskih športnikov v Jugoslaviji. Tanjug je v zvezi s tem odkril naslednja dejstva:
Ob vrnitvi z evropskega prvenstva v dvigovanju uteži na Poljskem je albanska državna reprezentanca 28. maja potovala skozi Titograd in ob tej priložnosti prijavila izginotje dveh svojih športnikov. Čez nekaj časa sta se člana albanske reprezentance Kondo Aleksandar, rojen leta 1960 in Djeljaj Suknjiči, rojen leta 1961, prijavila pristojnim jugoslovanskim organom in zaprosila za politično zatočišče.
Na zahtevo obeh športnikov so jima omogočili navezati stik z visokim komisarjem za begunce, v skladu s sporazumom in protokolom o beguncih, katerega članica je tudi SFRJ.
Ko je dobil obvestilo, da sta člana albanske reprezentance zaprosila za politično zatočišče, je zvezni sekretariat za zunanje zadeve o tem obvestil veleposlaništvo LSR Albanije v Beogradu.
Na zahtevo albanskega veleposlaništva je visoki komisar za begunce v Beogradu omogočil, da sta se 6. junija predstavnika veleposlaništva sešla in pogovarjala z omenjenima albanskima državljanoma. Ob tej priložnosti sta A. Kondo in Dj. Suknjiči zavrnila zahtevo predstavnika veleposlaništva, naj se vrneta v Albanijo in izjavila, da ostajata pri svoji svobodno sprejeti odločitvi o zahtevi po političnem zatočišču, (dd)
iORURDIO
je v trgovini Universaltecnica
več vreden
Zato ker ti Universaltecnica ob garanciji proizvajalca nudi še DVE LETI garancije, ko ne boš plačal popravil in nadomestnih delov.
Radioregistrator za dobro družbo, videoregistrator in telekamera za podoživljanje najprijetnejših ur. Avtoradio za kratek čas na dolgih potovanjih z avtomobilom in prenosni televizor zato ... da se v družino povrne mir. Vse to vam omogoča na obroke do 40 mesecev in brez predplačila
UNIVERSALTECNICA
Trg Goldoni 1 - Korzo Saba 18 - Ul. Zudecche 1 — TRST
Od 24. t.m. glasovanja za predsednika republike
Več plemenskih konj v tekmi za novega gosta na Kvirinalu
RIM — Na Montecitoriu se bo torej začel 24. junija dolgi maraton za izvolitev novega predsednika republike. Tisoč in deset »velikih volivcev«, poslancev, senatorjev in deželnih svetovalcev, bi moralo v dveh tednih, ko dokončno zapade Pertinijev mandat, do konca izpeljati svoj napor. Brez težav pa lahko napovedujemo, da bodo tudi tokrat prekoračili maksimalni čas.
Ob vsem tem ne bo odveč, če navedemo nekaj številk. Za prva tri glasovanja je potreben dvotretjinski kvorum, in sicer 674 glasov, kar bi bilo mogoče le z dogovorom med pet-strankarsko vladno večino in KPI. V trenutnem položaju pa je to neuresničljivo. Po četrtem glasovanju se kvorum zniža na 506 glasov, če ima torej petstrankarska večina 588 glasov, bi lahko v teoriji izvolili kandidata vladne večine, ki bi ga določili s sporazumom med petimi vladnimi partnerji. Ob tem pa so pomisleki in dvomi obvezni. Je petstrankarska koalicija sploh zmožna predstaviti enotnega kandidata?
Po vsem sodeč, tega ni zmožna. Ne samo zaradi vse prej kot zglednih od-
nosov med demokristjani in socialisti, ki so tudi med sedanjo kampanjo za referendum značilni za vladne odnose. Glavni razlog je v krščanski demokraciji sami, ki se je do sedaj dosledno razklala v boju za Kvirinal. Ob volitvah predsednika republike s silo butnejo na dan vsa razhajanja in struje krščanske demokracije. Vsekakor se bosta že prihodnji teden sestali parlamentarni vodstvi KD, ki bosta sklicali skupščini obeh skupin. Tu bodo sestavili pahljačo kandidatov, ki bo preširoka, da bi se lahko razumelo kakšen je dejanski položaj.
Kar je gotovo in nesporno pa je dejstvo, da ima KD že sedaj celo trumo kandidatov. Od podpredsednika
vlade Arnolda Fariani ja, ki je Craxi-ju najbližji demokristjan in najmanj sprejemljiv za komuniste, do predsednika senata, za komuniste sprejemljivega Francesca Cossige. Tu je treba omeniti še bivšega predsednika ustavnega sodišča Leopolda Elio, ki pa ga je Craxi v bistvu črtal s seznama, a je po mnenju nekaterih idealen skupni kandidat tako za demokristjane kot komuniste. V tekmi pa lahko še vedno tekmujejo stari konji z uglednim rodovnikom od Andreottija do Fanfa-nija in Colomba. Dokončno pa je propadla enotna kandidatura Benigna Zaccagninija, bivšega tajnika in predsednika stranke, poznanega po svoji poštenosti.
Kdo pa je rekel, da mora biti na Kvirinalu po vsej sili človek iz vrst krščanske demokracije? Povsem razumljivo ne obstajajo zapisani zakoni: obstaja le »pravna navada« a-li nekakšen običaj, da »laiku« sledi »katolik«, še bolj pa so prisotna razmerja sil pri izvolitvi najvišje funkcije v državi. Po rezultatih upravnih volitev 12. maja se krščanska demokracija čuti močno in je malo verjetno, da bi laičnim vladnim zaveznikom prepustila vse najvišje funkcije v državi. Po tej logiki se Kvirinal in Palača Chigi prepletata. Če bo referendum dopustil, da Craxi o-stane v sedlu, je torej skoraj obvezno, da bo predsednik republike demo-
kristjan, če pa bi Craxi po 9. juniju odšel (kot obljublja), bi bilo treba na novo zapisati pravila igre.
De Mita bi si lahko ponovno vzel Palačo Chigi in bi dal zeleno luč laiku za Kvirinal. Morda za avtonomnega socialista kot je filozof Bobbio, ali celo za samega Bettina Craxija (ki ima vedno po glavi reformo inštitucij). Ni niti izključen kak nemimi republikanec (Spadolini in Visentini po vsem sodeč tekmujeta med seboj), ali celo kak stari liberalni voditelj (Bozzi ali Malagodi).
Kot vidimo vse preveč imen in nič manj možnih kombinacij. Novi državni poglavar je lahko le odraz obnovljenega petstrankarskega zaupanja, ali pa rezultat novega zavezništva med obema največjima italijanskima strankama ob republikanski podpori-Če pa ne bi nobena hipoteza obrodila sadu, bi po mnogih še vedno o-stajal Sandro Pertini, ki ni še izključil svoje ponovne izvolitve. Enostavno čaka, da se parlament brez haska iztroši ob toliko kandidatih. Čaka, da ga bodo vsi, kot v zboru poklicali za »edinega rešitelja domovine«.
R. G.
Napete razprave in dramatični toni o referendumu pa vendar gre prav za štiri točke draginj ske doklade
Vse je pripravljeno za ta deveti re-i^endum v italijanski republiki. Kot Pfejšnje krati, tako, in morda še bolj, Vsi kričijo, da je od tega referenduma odvisna domala vsa bodočnost 'talijanske politike. Kampanja je bila Zel° ostra, zadobila je skoraj dramatične tone.
. Ali je to prav? Ali je to upravičeno?
Najbrž ne, kajti tudi ta referen-dum bo minil in spori bodo uglajeni. Aajti tako, kot ob vseh prejšnjih referendumih, bomo tudi tokrat glasovali o zelo konkretnem vprašanju, o znanih štirih točkah draginjske do klade, o tem, ali naj sindikat ohra-n'‘ vso svojo pogajalno moč.
In kaj se bo zgodilo po tem? Će b°do zmagali »ne«, bo vse ostalo pri s‘arem, če bodo zmagali »da«, bodo odvisni delavci verjetno že z juni ferri prejemali za 27.200 lir višjo placa- Napisali smo verjetno, kajti predhodnik republike lahko največ 60 dni zakasni podpis odloka in torej obja-iist razveliavttve zakona v uradnem
Seveda pa je prvi pogoj, da je re-
ferendum sploh veljaven, volilna u-deležba več kot polovice volilnih u-pravičencev, ki jih je skupno 44 milijonov 796.987. V primeru, da bi jih glasovalo manj kot polovico, bi bil referendum, neveljaven. Če pa je volivcev več kot polovico, potem je pomembno samo, ali se jih je več izreklo za »da« ali za »ne«. Bele in neveljavne glasovnice se namreč ne upoštevajo pri računanju izidov.
Na volišču bo vsak volivec prejel glasovnico, ki jo tu objavljamo. Glasovnico že poznamo, saj je povsem enaka glasovnicam na prejšnjih referendumih; glasujemo tako, da prečrtamo SI, če smo za odpravo odloka iz lanskega leta in torej za vrnitev zamrznjenih točk draginjske doklade, v nasprotnem primeru pa prečrtamo NO.
To pa je tudi vse, kar je treba vedeti o referendumu. O tem, če so bile grožnje umestne in če je bila laka dramatizacija res potrebna, pa bomo lahko z večjo jasnostjo govorili v ponedeljek zvečer, ko bodo že objavljeni izidi.
REFERENDUM POPOLARE
Volete voi l'abrogazione dell'articolo unico della legge 12 giugno 1984, n. 219 (pubblicata in Gazzetta Ufficiale n. 163 del 14 giugno 1984), che ha convertito in legge il decreto-legge 17 aprile 1984, h. 70 (pubblicato in Gazzetta Ufficiale n. 107 del 17 aprile 1984), concernente misure urgenti in materia di tariffe, di prezzi amministrati e di indennità di contingenza, limitatamente al primo comma, nella parte che ha convertito in legge senza modificazioni l'art. 3 del Oépreto-legge suddetto, articolo che reca il seguente testo: "Per il semestre febbraio-luglio 1984, i punti di variazione della jti\pfMfella indennità di contingenza e di indennità analoghe, per i lavoratori privati, e della indennità integrativa specialpdfo^aH'art. 3 del decreto-legge 29 gennaio 1983, n. 17, convertito, con modificazioni, nella legge 25 marzo 1983, n. 79, per i dipmdenti pubblici, restano determinati in due dal 1° febbraio e non possono essere determinati in più di due dal 1° magmd^^84"; nonché al penultimo comma, che reca il seguente testo: "Restano validi gli atti ed i provvedimenti adottati e sono dWhigtì effetti prodotti ed i rapporti giuridici sorti sulla base del decreto-legge 15 febbraio 1984, n. 10" (pubblicato in Gazzetta Ufficiale^n. 47 del 16 febbraio 1984), limitatamente a quelli di cui all'art. 3 di quest'ultimo decreto-legge?
%
Razporoka in splav najkočljivejša referenduma
Razporoka
12. maj 1975
Leta 1968 so levičarske in laične stranke v Parlamentu odobrile zakon o razporoki, ki sta Sa predložila socialist Fortuna in liberalec "aslini. Krščanska demokracija je ostala v Manjšini skupno z neofašisti. V bitki proti raz-P°rcki pa je prišla predvsem cerkev in katoličani so začeli zbirati podpise za odpravo raz-P°roke. Prvič je bila tako uporabljena ustavna pravica, ki omogoča državljanom, da s p® tisoč podpisi zahtevajo referendum in predlagajo odpravo nekega zakona. Stališča strank s° bila ista kot v parlamentu leta 1968. Za odpravo razporoke so se izrekli demokristjani ln neofašisti, ob njih pa seveda Cerkev z Vsem svojim aparatom. Pravo križarsko vojno te vodil Amintore Fanfara. Za odpravo zakona o razporoki pa se je izreklo samo 40,9 °dst. volivcev, dokaz, da se je politična os Premaknila na levo. Potrditev, da je res, je prišla leto dni kasneje na upravnih [n deželnih vohtev leta 1975 z izrednim uspehom levice.
zakon reale
11- junij 1978
Leta 1977 so radikalci zbrali podpise za °sem referendumov, vendar so nekatere preduge razveljavili ustavni sodniki, nekatere zakone pa je medtem parlament spremenil. Tako te bilo treba v letih 1978 glasovati samo o dveh vprašanjih, o zakonu Reale in o finan-S|ranju strank. Zakon Reale je vseboval vrsto čč-striktivnih določil v okviru boja proti tero-rizmu. V parlamentu so zanj glasovali samo Predstavniki sredinske večine, proti pa levica, keta 1978, ko so se morali o tem izreči volivci Pa je v parlamentu obstajala drugačna večina, Parodna solidarnost z vlado, ki jo je vodil 'Andreotti. Tudi levica je zato pozvala svoje olivce, naj se izrečejo proti odpravi zakona, češ da ga bodo kasneje spremenih v parla-jPtentu. Radikalci so bili torej osamljeni. Lljub temu pa se je za odpravo zakona Rea-'7 izreklo 23,5 odstotka volivcev, dokaz, da “Progo volivcev ni upoštevalo navodila svoje stranke. Zanimivo je, da je bil odstotek glasov odpravo zakona zelo visok prav v nekaterih mestih, ki so najbolj okusila terorizem.
FINANSIRANJE STRANK
11. junij 1978
Izid referenduma o finansiranju strank, ki so ga prav tako predlagali radikalci, je izzvenel kot pravi odraz nezaupnice strankam. Kljub temu, da so se za odpravo tega zakona izrekli samo radikalci, je prejel njihov predlog kar 43,6 odstotka glasov. Ta podatek je bil prvi simptom vzdušja, ki je takrat vladalo v Italiji. Sicer pa je treba poudariti, da je parlament sprejel zakon o javnem finansiranju strank zato, da bi ne prihajalo več do poneverb in do škandalov, v katere so bili prepogosto vpleteni vidni politiki, seveda predvsem vladnih strank. Stranke so prejele državno finansiranje, škandali pa kljub temu niso izginili. To nezaupanje v stranke je prišlo najbolj do izraza v velikih mestih, torej tam, kjer je imelo prebivalstvo največ stika s politiki. 'V številnih mestih se je večina volivcev izrekla za odpravo tega zakona: Turin (51 odst.), Rim (53 odst.), Neapelj (55,3 odst.), Bari (53 odst.), Palermo (57,7 odst.), Cagliari (57,7 odst.), Trst (56,7 odst.).
DOSMRTNA JEČA
17. maj 1981
V letu 1980 so radikalci ponovno zbrali podpise za deset referendumov, poleg tega pa je • tudi Gibanje za življenje zbralo podpise za referendum o splavu. Tudi tokrat je prišlo do odprave nekaterih referendumov, tako z razsodbo ustavnega sodišča, kot tudi z odobritvijo novih zakonov. Med referendumi, o katerih so se morali državljani izreči, je bilo tudi vprašanje dosmrtne ječe, ki so jo hoteh radikalci odpraviti. To je bil tudi edini referendum, pri katerem redikalci niso bili osamljeni, saj so se izrekli za »da« tudi komunisti in sociahsti. Najbolj zagnani proti odpravi dosmrtne ječe, pa so bdi fašisti, ki so predlagali uvedbo smrtne kazni, kot da naj bi bilo dokazano, da smrtna kazen ne povzroči upada kriminalne in teroristične dejavnosti, ampak da ta dejavnost le še narašča. Zmagali so tisti, ki so bili proti odpravi dosmrtne ječe, in sicer s 77,4 odstotka glasov. V pojasnilo je treba vsekakor povedati, da je te referendume pogojevalo dejstvo, da je bil politično najpomembnejši referendum o splavu.
OROŽNI LIST
17. maj 1981
Italijanski zakon določa, da lahko vsak državljan, ki še ni bil obsojen, zaprosi za orožni list. Radikalci so predlagali, naj bi odpravili orožni list, razen seveda za vojsko, policijo, karabinjerje in finančne stražnike. Po tem predlogu bi odvzeli Orožni list tudi zasebnim policajem. Radikalci so bili tu osem: Ijeni, kajti pozitiven izid referenduma, bi ne imel nobenega vpliva na kriminalno in teroristično dejavnost, saj ne kriminalci ne teroristi ne potrebujejo orožnega lista in ne kupujejo orožja v orožarnah. Poleg tega je bilo vsem jasno, da policija ni mogla biti kos vsemu delu na področju varnosti ter da se morajo banke, zavarovalnice, politiki, bogati gospodarski operaterji in drugi posluževati zasebnih {»lici j. Sploh se je uveljavilo načelo, da mora država zaščititi predvsem življenje državljanov, medtem ko naj za zaščito dobrin poskrbijo zasebne policije. Odtod tudi zelo nizek odstotek tistih, ki so se izrekli za »da«: 13,5 odstotka.
ZAKON COSSIGA
17. maj 1981
Glede na dejstvo, da se je kljub zakonu Reale terorizem še stopnjeval, je vlada pod predsedstvom Francesca Cossige, 14. decembra 1979 sprejela nove, še ostrejše ukrepe, ki so dobili naziv po tedanjem predsedniku vlade. Ta zakon je vseboval vrsto strogih določil, med ternj tudi policijski pripor: zadostoval je sum, da nekdo naklepa teroristično dejanje, da ga policija lahko aretira. Policijski organi so imeli na razpolago 48 ur, preden so za aretacijo seznanili sodne oblasti. Tu je bila kršena osnovna pravica, saj aretirani ni imel pravice med zasliševanjem niti do prisotnosti odvetnika, kar je lahko zelo negativno vplivalo še zlasti na šibkejše aretirance, ki bi lahko marsikdaj priznali krivdo, tudi če niso ničesar zagrešili. Zakon je tudi določal nova kazniva dejanja, kot na primer simpatiziranje 's teroristi. Italija, ki je bila pod močnim vtisom teroristične dejavnosti, ki je bila v tistem času na višku, pa ni sprejela tega predloga, ampak se je z močno večino (85,4 odst.) izrekla proti odpravi zakona Cossiga.
SPLAV
17. maj 1981
Splav je bil, kot že rečeno, jedro referen-diuna v letu 1981. Pri tem referendumu so se križali interesi laične in interesi katoliške družbe, križali so se tudi interesi države in interes Cerkve. Dejansko je šlo, kot že rečeno, za dva referenduma o istem zakonu. Prvega so predlagali radikalci in z njim so zahtevali odpravo nekaterih omejevalnih določil, tako da bi prišlo do popolne liberalizacije splava. Drugi referendum pa je predlagalo Gibanje za življenje, in z njim hotelo v bistvu omejiti možnosti splava na strogo terapevtske aspekte. Poskus radikalcev je klavrno spodletel: zanj se je izreklo samo 11,2 odstotka volilcev. To pa tudi ni presenetilo nikogar, saj je bila kot že rečeno pozornost vseh strank uprta v referendum, ki ga je predlagalo Gibanje za življenje in za katerega se je mobilizirala domala vsa cerkvena hierarhija. Katoliški krogi in na prvem mestu krščanska demokracija niso nikoli prikrivali svojega nasprotovanja splavu. Zaradi tega je dvakrat padla vlada in enkrat je prišlo celo do predčasnega razpusta parlamenta. Obakrat so demokristjani v komisiji sprejeli kompromisne lestvice, ki so jih predlagale listarske in laične sile, v zbornici pa so glasovali proti. Kljub temu je bil zakon z glasovi levičarskih in laičnih strank odobren, kmalu nato pa so katoličani, na pobudo florentinskega nadškofa kardinala Benellija začeli zbirati podpise. Prav v Firencah se je osnovalo gibanje za življenje, ki je predstavilo dve zahtevi za referendum, znani kot minimalna in maksimalna. Maksimalna zahteva je predvidevala popolno odpravo splava; ustavno so-.dišče jo je zato zavrnilo, ker bi dejansko vzpostavila fašistično zakonodajo zakonika Rocco, ki so jo ustavni sodniki že proglasili za protiustavno. Minimalna zahteva, o kateri so nato izvedli referendum, pa je omogočila samo terapevtski splav. Za ta referendum so se izrekle iste sile, ki so bile že leta 1974 na okopih proti razporoki. Tudi tokrat je bil torej boj izrazito političen in tudi takrat so zmagali tisti, ki so se izrekali za napredna stališča, to se pravi za ohranitev obstoječe zakonodaje. Katoličani pa so zbrali samo 32,2 odst. glasov, to je 8 odst. manj kot ob križarski vojni za razporoko.
M/S/CO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
19.
Spet je padlo nekaj psovk na Marto, katerim pa te ona konec koncev enako odgovorila. Ivan se je ^9-jbrž premočno razsrdil in slišati je bilo, kakor bi Padla dlan na lice,- čemur je sledil en sam vzklik, tei je Koštrčeva globoko presunil.
Anine oči so obvisele na Jožefu in zdelo se je, Pa se bo razjokala. Odprla je usta, kakor bi hotela tudi sama zakričati.
»Pojdi in mu prebrani, da bi jo tepel!« je dejala nemirno in vsa gorela. »Ne, kaj takega se pa res P® spodobi!«
»Ne,« je odmajal Jožef, ki je ostal miren. »To Pteo najine stvari in ne smeva se za nobeno ceno pikati vanje. Naj obračunata med seboj, kakor se Phia zdi najbolj prav.«
»Ne morem in ne morem poslušati, da bi ženska kričala in jokala, ker jo nekdo tepe! Če ne poj-Psš ti, stopim jaz tja in ga ozmerjam, da bo vedel, kaj se spodobi in kaj ne!«
»Tega ne smeš!« ji je odsvetoval resno. »In da te ne bo razburjalo, sedi rajši v kot, jaz bom pa zaprl duri, da ne boš slišala, kako se bodo stvari razpletale.«
Ana bi najbrž še dalje premišljala, ali naj sama stopi h Korenovim in poseže vmes ali naj pregovori Jožefa, da gre on,'ki bi ga oba mlada rajši poslušala, ali pa naj samo še dalje prisluškuje, da se niso ta trenutek odprle duri na mali sobi.
»Nekdo gre!« je rekel Jožef ženi, »pojdi v kot, da naju ne najde tu pri durih.« Tudi sam se je odmaknil dokaj naglo v sredo sobe, medtem ko je Ana lezla v kot, kolikor so ji dopuščale moči.
Preden pa je dosegla svoj prostor in preden je obsedela po svoji navadi na vseh štirih, so se že odprle duri in vstopila je Katica.
Obstala je za hip sredi sobe, ko je zaprla duri, kakor bi hotela s posluhom dognati, ali sta Koštrčeva v sobi in kje sta, tudi se je nekoliko obrnila proti kotu; mamica mora biti vsekakor na svojem prostoru. V rokah je nosila kitaro. Obraz se ji je smehljal, kolikor so mogle poteze na njem razodeti nasmeh, ko so bile oči mrtve kakor vedno. Nič ni odsevalo na njenem obrazu, da se oče in mati prepirata, kaj šele, da je oče mater udaril.
»Kaj delata?« je vprašala skoraj veselo, ko je dognala, da sta oba v sobi
Koštrčeva sta jo presenečeno gledala. Saj sta bila prepričana, da prihaja k njima po dedka, naj gre
materi na pomoč. Jožef je bil že vznemirjen, ker ni vedel, kako bi se v takem primeru odločil. Toda Katica ni prihajala po njuno pomoč, temveč je prinašala v roki kitaro, kar je bilo znamenje, da prihaja k njima, da bo tu posedela in pela. Spravila se je v kot k mamici, da je tudi sama sedela na vseh štirih, se naslonila s hrbtom ob peč, v naročju pa obdržala kitaro.
Koštrca ta trenutek na svetu ni vedel, kaj naj bi odogovoril na njeno vprašanje. Ni vedel, ali naj povpraša, kaj imajo pri njih, ali ga morda potrebujejo, ali pa naj se napravi nevednega. Tako je naposled tudi storil in zato je rekel bolj tjavdan kakor veselo:
»Včeraj sem govoril z organistom o tebi. O tem, da bi te preizkusil, in ako bi se mu zdelo, da bi pela v cerkvi na koru. Povedal sem mu, kdo si in kako poješ.«
Katica je zvesto poslušala in zdelo se je, da se ji je na obrazu nekaj zganilo, nakar je vprašala:
»Kaj pa vam je rekel organist?«
»Dejal je, da so mu že ljudje, ki so te že najbrž slišali peti, pravili o tebi. Da je zelo radoveden, kaj je s teboj in da bi prišla k njemu, da bi te preizkusil, kako poješ.«
Katica je z zadovoljstvom poslušala in kimala. »Pa pojdem kdaj. Morda mu bo ugajalo moje petje. — Hočete, da zapojem vam?«
V Trstu so potrebni koreniti urbanizacijski posegi
Predlogi sindikata CGIL za rešitev perečega problema prometa v mestu
Včeraj dopoldne je bila v novinarskem krožku tiskovna konferenca na temo »Urbanizacija Trsta«. Predstavnik CGIL Giuliano Mauri, predstavnik FILT CGIL Sergio Centis, predstavnik sindikata pri ACT Sergio Tremai in deželni tajnik FILT CGIL Dreossi so orisali pereč problem mesta, ki je že vrsto let v hudi stiski zaradi pomanjkljivih urbanističnih po v. Najvidnejša posledica tega
dejstva je pravi kaos v prometu po mestnih ulicah. Mestna uprava ni v zadostni meri poskrbela za parkirišča zasebnih avtomobilov, ki večkrat dobesedno onemogočajo promet. S tem v zvezi je podjetje ACT izdelalo na lastne stroške kratkometražni dokumentarec, ki so ga predvajali med včerajšnjo tiskovno konferenco. Film prikazuje probleme, s katerimi se vsakodnevno soočajo šoferji linijskih
Na sliki (od leve) Mauri, Centis, Dreossi in Tremul
avtobusov. Predstavnik ACT Tremul je povedal, da so avtobusne zveze zelo neokretne, to pa ni samo' posledica pomanjkanja osebja, temveč tudi hudih zastojev na mestnih ulicah, kar botruje hudim avtobusnim zamudam.
Predlogi, ki so jih predstavili na tiskovni konferenci Mauri, Centis, Tremul in Dreossi, predvidevajo radikalno spremembo v organizaciji mestnega prevoza. V ta namen bi morali uredili večja parkirišča izven mestnega središča za zasebne avtomobile. Tu bi čakal avtomobiliste avtobus, ki bi jih nato popeljal v center mesta. ACT je iz ankete, ki jo je izvedla s pomočjo tistih, ki se poslužujejo avtobusov, ugotovila, da se je 80 odst. anketirancev izreklo ?a zmanjšanje prometa v centru, tako da bi se avtobusi lažje pomikali po mestnih ulicah. Drugi podatek ankete pa 'kaže, da je velika večina uporabnikov avtobusov nezadovoljna z avtobusno službo:	Kogar problem
mestne urbanizacijo zanima, se bo lahko udeležil razprave na to temo, ki bo 18. junija ob 15.30 v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò.
V šolskem letu 1985/86 obnovitev tečajev »150 ur« v slovenščini
Pred nekaj leti so bili ustanovljeni tečaji »150 ur« tudi na slovenskih nižjih srednjih šolah. Zadnja tečaja sta stekla na šolah »I. Cankar« v Trstu in »S. Gregorčič« v Dolini v šolskem letu 1983/84. V šolskem letu 1984/85 pa ni bilo tečajev v slovenščini, ker ni bilo dovolj vpisanih.
Trenutno je v teku vpisovanje v tečaje za šolsko lejto 1985/86 na srednjih šolah »I. Cankar« pri Sv. Jakobu (v Trstu) in »S. Gregorčič« v Dolini. Za odprtje tečajev pa je potrebno doseči zadostno število prosilcev, najmanj 16 za vsak tečaj. Vsi, ki bi želeli obiskovati tečaj »150 ur« v slovenščini, se morajo prijaviti na o-menjenih šolah najkasneje do 8. julija letos.
Tečaji »150 ur« so pravzaprav tečaji dopolnilnega izobraževanja za odrasle (delavce, gospodinje, vajence itd.). Tečaj lahko obiskuje vsakdo, ki je dopolnil 16. leto starosti in nima še diplome nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto, v katerem je treba opraviti najmanj 350 ur pouka. Te so porazdeljene po 16 ur na teden, od polovice oktobra do polovice maja. Učni predmeti na slovenskih šolah so: slovenščina, zgodovina, zemljepis, ita-lijanščina, tuj jezik, matematika in prirodoslovje. Ob koncu pouka polagajo obiskovalci tečaja zaključni izpit in dobijo diplomo nižje srednje šole. Pouk poteka v popoldanskih ali večernih urah in po dogovoru s tečajniki.
Amaterski oder Jaka Štoka s Proseka-Kontovela z mladinsko igro »Pika Nogavička« v novo sezono
Kontovel je v teh dneh pravo središče mladih. Na športnem igrišču na prostem si v popoldanskih urah kot na tekočem traku sledijo tekme v minibasketu; v dvorani Gospodarskega društva dekleta ob napeti mreži merijo svoje moči v miniodbojki. Pod kostanji ob kontovelski Društveni gostilni via:	brezskrben otroški
živžav, v katerega na podvečer poseže tudi skupina fantov in deklet. Pri sebi nimajo športnih torb, saj ne sodelujejo na kontovelskem Športnem tednu. Nekateri držijo v rokah mape s svežnji listov. Čez čas se približajo moškemu z gosto brado, nato se že spet razkropijo po svoje. Šele po nekaj dolgih minutah se eden za drugim v več ali manj kratkih presledkih podajo v dvorano na vajo. In vaja se takrat lahko končno začne.
Fantje in dekleta so novi, mladi člani Amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka - Kontovela, ki se bo jutri predstavil domačemu občinstvu z novo predstavo: priljubljeno »Piko Nogavičko« Astrid Linngrenove.
»Z vajami za novo predstavo smo začeli novembra lani«, pravi Darjo Rupel, prava duša Amaterskega o-dra. »Takrat smo se znašli v hudih škripcih. Po prejšnji predstavi — Pariz je pač Pariz — je večina naših članov iz raznih vzrokov (naj več pa zaradi prezaposlenosti) zapustila Ameterski oder. Ostala nas je le peščica. Odločili smo se zato, da
razširimo naš krog z mladimi igralci in dobili smo skupino 15 fantov in deklet, ki so začeli z vajami.«
»Novi člani so zelo mladi. Stari so od 12 do 16 let. Naš namen je bil, da bi se v krajši dobi, na primer v štirih, petih letih, z dobrim pedagoškim pristopom skupina mladih razvila v dober amaterski ansambel. Pri tem moram podčrtati izredno pozitivno dejstvo, da so novi člani že med šolanjem na nižji srednji šoli Levstik na Proseku sodelovali pri gledališkem krožku in tako vzljubili nastopanje na odrskih deskah. S koprskim režiserjem Brankom Kraljevičem (»moški z gosto brado«) smo se domenili za izvedbo tega zahtevnega programa in začeli z nelahkim delom.«
Od začetka vaj v novembru je moral Amaterski oder prebroditi marsikatero težavo. Najprej ni imel na (/azpolago primernih prostorov za vežbanje. Nemalo težav so povzročili tudi urniki vaj: vaje so bde zvečer, kar je bilo za marsikaterega mladega člana in tudi za njihove starše dokaj nehvaležno. Po drugi strani skupina ni mogla vaditi popoldne, zaradi celodnevnega pouka na nižji srednji šoli, ki jo obiskujejo nekateri člani.
Ko je delo steklo, so se pojavile težave s pripravo scene, iskanjem nemajhnega števila rekvizitov, ki so za to predstavo potrebni. Ko so v
začetku tega tedna mladi (skupaj s še preostalimi »starejšimi« člani) začeli z vajami v dvorani kontovelske-ga društva, so se morali »privaditi« na nov oder, ki se precej razlikuje od odra dvorane Kulturnega doma Prosek - Kontovel, kjer so dotlej vadili.
»Taki, čeprav navidezno majhni problemi, odjedajo precej energije, kj bi jo sicer lahko vložili v boljšo pripravo predstave«, je povedal še Darjo Rupel.
Kljub vsem tem malim in velikim težavam je Amaterski oder tudi za to sezono pripravil »svojo predstavo. Dejstvo, da bo velik del teže jutrišnje »Pike Nogavičke« slonel prav na mladih igralcih, pomeni spodbudo za nadaljnje delo, ki pa bo — kot je Rupel napovedal — uspešno le, če bodo mladi vztrajali pri tem udejstvovanju, in če bo vaška skupnost na Proseku in na Kontovelu pokazala večje zanimanje za delovanje A-materskega odra Jaka Štoka.
IT	.....
Mladi člani Amaterskega odra med vajo za jutrišnjo premiero
Po zanimanju in predvidevanjih verjetno v prihodnjem šolskem 1^° ustanovljen vsaj en tak tečaj. Ta P** bi predvidoma potekal na eni izmed šol v mestu, kar bi dalo možnost O" biska tako pri ja vijencem iz mesta k» s podeželja.
Tržaška KPI o problemih v Verdiju
Tajništvo tržaške federacije KPI F na svoji zadnji seji obravnavalo skrbljujoč položaj v gledališču Vet' di. Glavna pozornost je bila namenjena obravnavi razdelitve sredstev državnim opernim ustanovam v skladu z zakonom 160/30 iz aprila 1985 in P3 upravno-umetniškemu ustroju gledališča Verdi.	_ .
Po predlogu ANELS (predstavniški organ opernih gledališč) so ta sredstva zelo neenakomerno porazdeljen3 in je tržaško gledališče pri tem pr6" cej prikrajšano. Zato je tajništvo KPI pooblastilo senatorko Gerbčevo in poslanca Cuffara, da pri ministru La-goriu posredujeta za pravičnejšo razdelitev sredstev po kriterijih, ki so predvideni v zakonu št. 800, p» ka; terih bi gledališču Verdi na osnovi števila in kvalitete predstav pripadlo precej več sredstev.
Glede druge obravnavane teme P3 KPI smatra, da bi moralo gledališče Verdi prilagoditi svoj upravni in U-metniški ustroj v skladu z vedno ve" čjimi zahtevami občinstva. Tržaška federacija KPI je še opozorila na neaktivnost občinske uprave pri obrambi upravičenih zahtev gledališča Verdi in vloge, ki naj bi jo imelo moderno opiemo gledališče.
• V torek, 11. t.m., bodo na CCA v Ulici S. Carlo predstavili knjigo Pietra Bruscola »Bach«. Organizatorja sta Krožek za kulturo in umetnost in koncertno združenje.
pismo uredništvu
Kadar valetna noč prekorači meje šale
Pišem kot mati bodočega maturanta slovenske višje šole.
Pišem kot bivši maturant in študent, svoje dni vključen v precej živahno »klapo«.
Pišem, ker sem se vedno strinjala z dovtip«, z duhovitimi idejami, s hed med študenti in sem vedno uživala ob njihovih pognmtanih zafrkancijah.
Pišem, da bi vprašala tiste »nove, mlade, ustvarjalne Slovence«, katerim ja prsat enim tednom zaklical prof. Reb,ula: »Vivant et crescantl«, če P zabavno ali morda celo duhovito, če je simpatično ali študentovsko, šaljivo ali napredno brcniti mlajšega kolego v obraz, ko skuša ta prilesti jz morja, kamor so ga v valetni noči, oblečenega in obutega vrgli, v imenu neke takozvane maturantske tradicij”® in mu medtem ukradli ves denar iz denarnice, ki je z jopičem ostala na plaži.
Hvala
Ne želim objave svojega imena, ki je na razpolago v uredništvu, ker me je sram, da se to dogaja.
Šolske razstave in prireditve
Na številnih naših osnovnih šolah so bile pretekli teden razstave risb in ročnih del naših učencev. Starši in domačini so lahko tako videli, kaj vse so malčki izdelali in narisali v teku šolskega leta, ki je bilo zanje (s številnimi preriditvami, proslavami in predstavami) še posebno »naporno«. Pri pripravi razstav vsekakor ne gre prezreti velikega doprinosa učiteljev, pa tudi staršev, ki so prispevali, da bi ta aspekt našega šolskega življenja čim-lepše zaživel.
Razstavo slik in izdelkov so ha šoli »Marica Gregorič-Stepančič« pri Sv. Ani (gornja slika) odprli preteklo soboto. Na otvoritvi so učenci skupaj z otroki iz otroškega vrtca, zapeli nekaj pesmi; šolski zborček je vodil zavzeti Dušan Jakomin. Zatem so učenci 4, in 5. razreda ob spremljavi flavt prikazali tudi nekaj plesov, ki so jih prisotni na otvoritvi nagradili z aplavzom.
Tudi razstava ročnih del na osnovni šoli v Borštu (slika spodaj) je zabeležila lep uspeh. Ogledalo si jo je lepo število staršev, otroci in učiteljici pa so se ob letošnjem koncu pouka veselo postavili pred fotografsko kamero našega Maria Magajne za spominski posnetek.
Zaključna prireditev v padriško - gropajskem vrlcu
Štirinajst otrok iz padriško - gropajskega vrtca se je v sredo z zaključno prireditvijo poslovilo od letošnjega šolskega leta. Malčki so s sodelovanjem vzgojiteljic pripravili in uprizorili pravljico 0 Mojci Pokraculji. Pomagali so tudi pri barvanju kulis za predstavo, tako da je bila tudi scena »njihovo delo«. Ob tem so še zapeli nekaj pesmi in tako nadvse lepo pozabavali starše in tudi druge domačine, ki se ob podobnih priložnostih polnoštevilno udeležijo šolskih prireditev.
Medtem se osnovnošolci vneto pripravljajo na nastop, ki ga bodo imeli konec meseca ob proslavitvi 400-letnice Padrič.
Zaključni večer KD Ivan Cankar
Z nastopom lastne otroške folklorne skupine, ki jo vodi Majda Fakin, je KD Ivan Cankar zaključilo letošnjo sezono. Da bi popestrili četrtkov večer so na nastop povabili še otroški zbor Glasbene matice, pod vodstvom Novele Kralj in folklorno skupino osnovne šole Dragotin Kette, ki jo prav tako vodJ Majda Fakin.
S tem nastopom je hotelo dati društvo priložnost vsem otrokom ki so prizadevno vadili med letom, da pokažejo kaj znajo, ob tej priliki pa so se tudi zahvalili obema prizadevnima vaditeljicama, ki sta z mnogo volje in truda skozi vse leto znali pripraviti otroke tako, da so lahko ptokazali vse, kar znajo, številne občinstvo je lahko uživalo ob simpatičnem nastopu obeh folklornih skupin, ki ju sestavljajo otroci iz vrtca in osnovne šole in ob prijetnem petju otroškega zbora Glasbene matice.
Z zaključnim nastopam se je KD I. Cankar tudi paslovilo od svoje dvorane v Ul. Montecchi in bo prihodnjo sezono začelo v novih prostorih v Ul. Giuliani, kjer pa žal ni na razpolago primerne dvorane in bo moralo društvo zato v bodoče s svojimi prireditvami gostovati drugje.
Na sliki: nastop otroške folklorne skupine KD Ivan Cankar. . N
Z zadnjimi shodi in zborovanji odborov za »Da« in »Ne«
Sinoči zaključili volilno kampanjo za referendum
Z zadnjimi shodi se je sinoči tudi v našem mestu in »količi zaključila volilna kampanja za jutrišnji in po-»Tu ik°v referendum » draginjski dokladi. Odbori za UA« in za »NE« na referendumu so izkoristili ta zadnji J*".» da so z vrsto manifestacij skušali pritegniti na v°jo stran še neodločene volivce.
, PSI je priredila zaključno manifestacijo za »NE« v f zaškem hotelu Palače, opoldne pa je na tiskovni kon-»fenci, ki je bila na strankinem sedežu, obrazložila »Za-Ne na referendumu«. Na tiskovni konferenci so *b prisotni pokrajinski tajnik Seghene, deželni svetova-c Carbone in člani pokrajinskega odbora stranke, i.. Osrednji zaključni shod za »Da« na referendumu je sinoči na Trgu Unità. Manifestacijo je priredil po-L.aIjnski odbor za »Da«. Glavni govornik na shodu je p1’ kivši vsedržavni tajnik sindikata kovinarjev FIOM WL pj0 Galli, pred njim pa so v podporo referenduma sovoriii pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu, upokoje-,ec Marcello Sellan, član Informacijskega centra za . fezposelne Igor Castellani, ki je spregovoril v sloven-uslužbenka podjetja Telettra Loredana Scrigni in »buca Laura Sardella.
. Na miljskem shodu za »Da«, ki je bil na glavnem Su pred občinsko palačo, je spregovoril deželni tajnik , '«L Mauro Gialuz. Podobni shodi so bili tudi v neka-»rih okoliških vaseh.
Poziv za »Da« je sinoči na prazniku komunističnega tiska pri Sv. Ani iznesel tudi posl. Antonino Cuffaro (KPI), ki je podčrtal dejstvo, da so bili največje žrtve vladnega dekreta o draginjski dokladi prav delavci in manj premožni sloji, od vstopa dekreta v veljavo pa se je znatno povečal» tudi število brezposelnih in vpisanih v dopolnilno blagajno.
Združenje ACLI je medtem včeraj pri Sv. Jakobu priredilo srečanje, na katerem so soočili različna mnenja in poglede na referendum.
Za »Da« na referendumu se je zadnje dneve izreklo tudi veliko število italijanskih šolnikov in profesorjev nižjih in višjih srednjih šol. Poziv za »Da« so tako podpisali številni šolniki šol Rittmeyer, italijanske nižje srednje šole s Proseka, nižje srednje šole iz Naselja sv. Sergija, znanstvenega liceja Galilei, klasičnega liceja Petrarca, učiteljica F. Aporti, srednje šole Caprin, srednje šole Manzoni, zavoda za umetnost Nordio, liceja O-berdan, srednje šole Pitteri in poklicnega zavoda ENA IP. Poziv za »Da« je izrekla tudi stranka upokojencev PNP, medtem ko Demokratično federativno gibanje (M FD) prepušča svojim somišljenikom samostojno izbiro.
V nadaljevanju objavljamo poziv slovenskih kulturnih in družbenopolitičnih delavcev za »Da« in poziv slovenskih socialistov za »Ne«.
Slovenski kulturni in javni delavci za »Da«
»Slovenci smo povečini delovni Iju-»l»- Zato nam ne more biti vseeno ''Prašanje referenduma o ceni delov-sile, oziroma o perspektivah družile in gospodarske politike v Italiji, »■akor vsi drugi italijanski delavci, uradniki in upokojenci čutimo na svo-■U koži posledice naraščajoče brezpo-s»lnosti. Prepričani smo, da samo so-^jasje zainteresiranih slojev in njiho-vih predstavniških organizacij lahko u^ogoči ukrepe splošne koristi.
Načelo soglasja zainteresiranih in »Jihovih predstavniških organizacij je namreč bistvenega pomena tudi za U?8, ki se borimo za zakonsko prizna-nle naših pravic in ne maramo, da bi Pam kdorkoli vsiljeval rešitev, pri kadrih bi ne sodelovali in s katerimi &I se ne strinjali.
Ker so la načela bistvo predstavniške demokracije, kot jo mi pojmujemo, bomo glasovali »Da« na referendumu 9. junija.«
Poziv so podpisali: Joško Baša, A-lojz Berce, Marina Bernetič, Danilo Bizjak, Tamara Blažina Simoneta, Darko Bratina, Gojmir Budal, Miloš Budin, Stojan Colja, Vojko Colja, Darij Cupin, Marij čuk, Venceslav Devetak, Kiljan Ferluga, Nadja Filipčič, Pavel Fonda, Elio Fornazarič, Drago Gašperlin, Jelka Gerbec, Marjan Gregorič, Sveto Grgič, Boris Iskra* Marta Ivasič Kodrič, Branko Jazbec, Dušan Jelinčič, Hektor Jogan, Dušan Kalc, Suadam Kapič, Marjan Kemperle, Oskar Kjuder, Nataša Kalc, Boris Kobal, Silvij Kobal, Ra-
vel Kodrič, Vihra Kodrič, Borut Kodrič, Mirjam Koren, Uroš Koren, Egi-dij Košuta, Miroslav Košuta, Lidija Kozlovič, Loredana Kralj, Marjan Kravos, Marko Kravos, Sergij Lipovec, Tom Marc, Ace Mermolja, Milena Padovan, Milan Pahor, Samo Pahor, Jože Pirjevec, Marija Pirjevec, Mitja Race, Stanislav Renko, Aleksander Rojc, Danilo Sedmak, Adrijan Semen, Aleksander Sirk, Stojan Spetič, Vito Svetina, Daša Svetina, črt šiš-kovič, Albin škerk, Mariza škerk, France Škerlj, Pavel Stranj, Corrado Švab, Edvin Švab, Jože Tavčar, Sander Tence, Vladimir Turina, Dušan Udovič, Marij Uršič, Ivan Verč, Sergij Verč, Gorazd Vesel, Jurij Vodopivec, Lucijan Volk, Edmund Žetko.
Slovenski socialisti za »Ne«
Slovenski sociahsti pozivajo vse svoje člane, .somišljenike in volivce, da v nedeljo glasujejo na referendumu za NE.
Nedeljski referendum je v bistvu nepotreben, saj je današnja kupna moč italijanske lire in s tem1 kupna moč vseh plač večja kot v preteklosti in s tem je odpadel glavni razlog za močno višanje premične lestvice Zahtevati štiri točke premične lestvice izpred enega leta, pomeni zahtevati oci države danes dodatnih 1.700 milijard lir, denar, ki ga bo morala vlada v vsakem primeru spet prejeti, ali z višanjem davkov, ali na račun nižjih izdatkov za nove investicije, ali pa na primer na račun penzij. Poleg tega pa je Confindustria že napovedala, da bo v vsakem primeru zahtevala ukinitev premične lestvice, če na referendumu zmaga DA ali NE. V vsakem primeru se bodo morali vlada in sindikati v kratkem pogajati z industrijei o celotni premični lestvici in ne samo o štirih točkah, o katerih se glasuje v nedeljo. Zato je po mnenju večine in tudi po mnenju slovenskih socialistov, referendum nepotreben.
Referendum pa je tudi škodljiv, ker je razdvojil delavsko gibanje in delavsko enotnost. CISL, UIL in socialisti v CGIL so se izjasnili za NE, komunisti v CGIL pa za DA. Ta razdvojenost gotovo negativno vpliva na moč sindikalnega gibanja in s tem posredno služi gospodarjem, da bodo postavili slabše pogoje pri vseh novih pogajanjih za obnovitev delavskih pogodb.
In končno ne gre pri tem referendumu samo za gospodarsko vprašanje, v diskusiji je celotna vladna politika, saj so od nje odvisna vsa politična, gospodarska in družbena ravnovesja v državi. Zato je povsem ra-
zumljivo predsednik Craxi napovedal, da bo v slučaju zmage DA odstopil, ker pomeni, da sedanja vladna večina ne predstavlja več večine državljanov in bi v takem slučaju bile potrebne nove volitve.
Kot socialisti in kot Slovenci upamo, da se to ne bo zgodilo, tudi zato, ker bi se v parlamentu zaustavila vsa diskusija o novih zakonskih predlogih in torej tudi razprava o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Ker so posledice tega referenduma lahko tudi zelo dalekosežne, negativne in hude in jih bodo morali prenašati tudi tisti, ki bodo v nedeljo glasovali za DA, slovenski socialisti pozivamo vse svoje člane in somišljenike ter vse slovenske volivce, da na referendumu glasujejo razsodno in premišljeno in da ne nasedajo lahki igri obeh parlamentarnih opozicij, komunistov in misovcev ter se na referendumu odločijo za NE.
Slovenci socialisti smo tudi mnenja, da bi se predstavniki najrazličnejših slovenskih društev ne smeli izjavljati glede osebne opredelitve na referendumu, ker je večina naših kulturnih in športnih društev nepolitična in predsednik lahko daje izjave le po sklepu celotnega odbora.
Ob koncu slovenski socialisti še enkrat opozarjamo vse volivce, da na nedeljskem referendumu ne gre samo za štiri točke draginjskle doklade, ampak za potrditev dosežkov in uspehov vladne gospodarske politike v zadnjih dveh letih, da gre za potrditev nadaljnjega razvoja sedanje vladne politike, ki ji je s težavo in z odločnim nastopom uspelo zajeziti socialno in gospodarsko krizo v Italiji. Zato slovenski socialisti pozivamo vse volivce, da se v nedeljo pri referendumu pametno, odgovorno in jasno odločijo za NE.
Na’ sinočnji skupščini združenja tržaških industrijcev
Kako poživiti tržaško gospodarstvo
Likovna umetnost in koncert na junijskih večerih v Dolini
— bila v Trstu skupščina ^druženja tržaških industrijcev. Vo-
.1 jo je predsednik združenja Fede-Nco Pacorini, svoje posege pa so i-^eli še tržaški župan Richetti, pred-Sednik deželnega združenja industrij-pev Cogolo, predsednik deželne vlade "■asutti, podpredsednik Confindustrie .atrucco in ob koncu še minister za lrdustrijo Renato Altissimo. Skupšči-di industrijcev sta med drugimi prisostvovala tudi poslanca Cuffaro in ^°loni, kakor tudi evropski poslanec fossetti.
Uvodno biesedo je imel župan Richet-.’ ki se je v svojom posegu omejil ^ključno na probleme v tržaškem gospodarstvu in na potrebo, da se žametno izkoristijo sredstva, ki so ?a Trst in Gorico predvidena v tako 'aienovanem »Paketu Altissimo«. Te-ga problema se je dotaknil tudi pred-Sednik dežele Biasutti, ki pa je v Svojem posegu omenil tudi prizade-Vanja deželne vlade, da z raznimi po-a»gi prispeva k razvoju tržaške in asželne ekonomije. Glavno poročilo J» imel predsednik združenja Pacori-a*. ki je v svojem govoru podrobno Razčlenil vse probleme, s katerimi se »anes sooča tržaško gospodarstvo in Nakazal rešitve, za katere se potegu-■Njo industrijei.
Minister Altissimo je v svojem po-®egu predvsem poudaril napore vla-»e za okrepitev gospodarske rasti v galiji in še posebej v naši deželi. Not povezovalna nit v vseh posegih Pa se je vlekel jutrišnji referendum. Pa katerem naj bi po mnenju indu-atrijcev bilo potrebno glasovati »ne«.
t^revi v Križu baletni nastop
Baletna skupina športnega društva Mladina bo imela drevi ob 20.30 v Do-Tu Alberta Sirka v Križu svoj za-
ključni baletni nastop. Gojenke baletne šole, ki jo vodi Anka Kocjančič, se bodo predstavile s pestrim plesnim programom. V prvem delu nastopa bodo med drugim izvajale folklorne in modeme plese, v drugem delu pa bodo zaplesale 'Rdečo kapico na glasbo znanih skladateljev in z izvirno koreografijo Anke Kocjančič.
V okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih v Dolini prireja Kulturno društvo Valentin Vodnik, so včeraj zvečer v galeriji Tor-kla odprli razstavo Jasne Merku in Magde Tavčar. Jasna Merku je dala na ogled svoje izdelke iz keramike, Magda Starec Tavčar pa svoje tapiserije, s temi deli sta se umetnici pred kratkim že predstavili v galeriji Tržaške knjigarne. Občinstvu je o delu in umetnosti obeh spregovoril Franko Vecchiet, ki je podčrtal predvsem novost, ki jo predstavljajo izdelki Magde Tavčar in Jasne Merku-jeve.
Zvečer pa je bil v okviru junijskih glasbenih večerov v cerkvici Sv. Martina v Dolini koncert komornega dua iz Beograda in sicer ' Tatjane Kukoč (kitara) in Ivana Popariča (violončelo).
Veselica v Miljah
Danes ob 17.30 bo na dvorišču slovenskega šolskega centra v Miljah
veselica, ki jo prireja Društvo Slovencev miljske občine v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem. Društvo vabi k čim večji udeležbi. Prisostvovali bomo lahko nastopu otrok iz vrtca, o-snovnošolcev, pevskega zbora Jadran in kantavtorjema Sergiju Štoki in Ivu Tulu. Podeljene bodo tudi nagrade natečaja, ki ga je organiziralo društvo na temo »Značilni spomeniki preteklosti v naših krajih«.
0 zaščiti in sožitju na festivalu pri Valmauri
V Ul. Flavia bo danes in jutri praznik komunističnega tiska. Današnji spored obsega ob 19. uri srečanje s senatorko Jelko Gerbec in Steliom Spadarom na temo »Zaščitni zakon za Slovence in sožitje«. Zvečer bo nastopil ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja.
Včeraj v openskem Prosvetnem domu
Uspešen začetek Tabora mladih
Mladi člani openskega KD Tabor so že na prvem dnevu Tabora mladih v Prosvetnem domu pokazali svojo iznajdljivost in domiselnost in bili tudi za to nagrajeni z zares množičnim obiskom, predvsem mlade publike.
Začelo se je z nagrajevanjem športnika sezone v organizaciji Radia Op-čine: za kroniko naj povemo, da si je prvo nagrado priboril seveda Boris Vitez, za njim pa sta se uvrstila Ruzzier in Tanja Kalc. V športni del večera se je vključila tudi Kabaret skupina — po čarovniškem intermezzo sežanskega čarodeja Maria — s predvajanjem nove Jadranove himne ob splošnem odobravanju občinstva Glavna tema letošnjega tabora - očala — pa je prišla do izraza na razstavi, ki jo je pripravil Andrej Štekar.
V kulturnem delu programa — žal nekoliko manj obiskanem — sta nastopila s koncertom za oboo in klavir Aci Bertoncelj in Veronika Škerjanc, večer pa se je zaključil ob šansonih Svetlane Makarovič.
Današnji program Tabora mladih se pričenja ob 18. pod geslom »V živo z očali« z razstavo očal in okulističnih fantazij. Na dvorišču bodo člani
Nastop Kabaret skupine na Taboru mladih
Društva zamejskih likovnikov otvorili murales, pri katerih lahko vsi, ki imajo risarsko žilico, sodelujejo. Sle-“f bt° raftava živih oseb, ki je za-iikrat le skrivnost organizatorjev.
o 19. uri bo na dvorišču rock kon-cert s tržaško skupino Antartide. V
mmam,Ì?^Vetnega dorna 130 nato ob
19.30	gledališče Ane Monrò iz Ljubljane predstavilo igro «1492 ali... lah-o predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže?«.
Okoli 21.30 bo koncert pop skupine
Srebrna Krila iz Zagreba, ki bo predstavila svoje uspešnice iz zadnjih let. Po koncertu bo sledila igra ljubljanske skupine KUT Koseski pod naslovom »Kekčeva Adolescenca«. Igra ne bo prikazovala običajnega Kekca, ampak modernega odraslega Kekca, ki živi v današnjem krogu mladine in se srečuje s problemi, kot so alkoholizem in mamila. Današnji tabor mladih bo zaključil plesni maraton, ki se bo pričel opolnoči in se bo nadaljeval do 12. ure v nedeljo.
Komisija slovenskih socialistov pri tržaški federaciji PSI
Poziv za »Da« v zgoniški občini
Poziv za »DA« na referendumu je v zgoniški občini podpisalo več slovenskih družbeno - kulturnih in športnih delavcev, in sicer različnih idejnih in političnih prepričanj. Poziv so podpisali: Aleksij Briščik, Mario Briščik, Vladimir Budin, Ivan Colja, Lidija Zaharija, Sonja Doljak, Tonko Furlan, Srečko Gruden, Anica Guštin, Josip Guštin, Ksenija Majevski, Lucijan Milič, Mario Milič, Nevja Obad, Srečko Orel, Ladi Rebula, Vojko Peric, Mirko Sardo, Zvonko Simoneta, Majda Stubelj, žarko šuc.
V
Športni praznik v Trebčah
V Trebčah bo danes in jutri športni praznik. Danes bo od 20.30 dalje zabaval občinstvo ansambel The Lords, jutri, ob 18. uri pa bo tudi kulturna prireditev z nastopom pevskega zbora Primorec in godbe na pihala Parma. Od 20.30 dalje bo igral ansambel Pomlad.
Pokrajina za rešitev problemov v arzenalu
Težka situacija v tržaškem arzenalu San Marco je bila v ospredju pogovora med predstavniki delavcev arzenala in predsednikom pokrajine Mar-chiom. Da bi pokrajina pomagala rešiti ta nevzdržni položaj, je predsednik Marchio naslovil pasmo na predsednika IRI prof. Prodija, v katerem ga seznanja s težavami arzenala San Marco.
Kot navaja v pismu Marchio, je situacija arzenala dramatična in to ne samo zaradi izredne dopolnilne blagajne, v kateri so delavci, temveč predvsem, ker za prebroditev težav, glede nadaljnje proizvodnje v podjetju, ni videti takojšnjih rešitev.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Mešani pevski zbor M. Pertot prireja jutri, 9. trn., ob 20. uri KONCERT v cerkvi sv. Jerneja v BarkcVljah.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec, vabi vse, ki so sodelovali na prazniku vina, da se udeležijo zakuske, ki bo jutri,
8.	t. m., ob 20. uri.	.
Amaterski oder J. Štoka KD Prosek-Kontovel vabi na premiero igre Pika Nogavička, ki bo jutri, 9. junija, ob
18.	uri na Kontovelu.
V priredbi OPZ in MPZ »Vesela pomlad«
Praznik petja, mladosti in veselja na Opčinah
Ob koncu prejšnjega tedna so v krogu OPZ in MPZ »Vesela pomlad« na Opčinah praznovali praznik petja, mladosti in veselja. 4. praznik mladih pevcev se je pričel v soboto, ko sta imela openska zbora v gosteh OPZ Glasbene šole iz Postojne. Že lanski, tretji prznik mladih pevcev, je odprl vrata medsebojnemu spoznavanju pevcev s te in one strani meje, letošnji pa je to medsebojno spoznavanje še bolj poglobil in obenem potrdil, da je pesem tudi most širše povezave.
Postojnski pevci so z dirigentko Nedo Nanutovo, ravnateljem Glasbene šole Ivom Jelerčičem in nekaterimi spremljevalci dopotovali na Opčine že v zgodnjih dopoldanskih urah. V spremstvu Lucije čač so se podah na ogled mestnega središča, akvarija in miramar-skega parka. Zvečer so imeli koncert v Finžgarjevem domu. Izvajali so pretežno umetne otroške pesmi, čeprav se niso odrekli niti narodni in partizanski. Zbor, o katerem smo že obširno poročali, je s sobotnim nastopom potrdil vse svoje pevske sposobnosti, ki jih zna dirigentka Neda Nanutova razvijati in oblikovati v odlično pevsko izvajanje, ki obenem ohranja otroško pristnost in sproščenost. S krajšim sporedom sta nastopila tudi domača zbora, ki sta se ob koncu z rdečimi nageljni poslovila od gostujočih vrstnikov.
V nedeljo popoldne pa je toplo junijsko sonce pozdravilo praznik mladih pevcev v prelepem naravnem okolju Finžgarjevega doma. Pester kulturni spored so oblikovali MIMPZ »Zvonček« in ansambel mladih glasbenih izvajalcev z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD »Tabor« z Opčin, glasbena ansambla »Zvezde« in »Taims« ter OPZ in MPZ »Vesela pomlad« z Opčin. Za prijetno razvedrilo sta poskrbela ansambel »Galebi« in priznani animator oddaje »Srečanja« na ljubljanski RTV
Mito Trefalt, ki je vodil družabne igre za otroke in odrasle. Sodelujoči so se vanje navdušeno vživeli ter spravili v dobro voljo gledalce, ki so igre spremljali z odobravanjem. Na razpolago so bile številne bogate nagra de, dar prijaznih openskih trgovcev, katerim se za prijateljsko razumevanje prireditelji ponovno zahvaljujemo.
Četrti praznik »Vesele pomladi« je torej tudi letos povsem uspel. Mladi pevci z zadovoljstvom ugotavljajo, da se ob pesmi širi krog prijateljstva in sodelovanja. Želimo jim, da bi nam s svojo pesmijo tudi v bodoče prinašali obilo svoje otroške in mladostne svežine.
MAJDA DANEV
Z nastopom otroškega pevskega zbora »Vesela pomlad«
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
Danes, 8. 6., ob 18.00 (red B) dvanajsti koncert. Dirigent Pinchas Stein-berg, pianist G. V. Battei.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 8. junija, ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Aleksander Brežina.
Mala dvorana
V ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri: »Sanje o mestu«, serijski film (1984).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 8. junija: M. Bulgakov »Don Kihot« v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Skupna uprizoritev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Cankarjevega doma in Festivala iz Ljubljane.
Predstava bo na odprtem v Kanalu ob Soči ob 20. uri ZKO Idrija in Cerkno.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.10 »Le coscie in delirio di quella svergognata di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Excelsior 18.00 — 22.15 »La tamburina«. Diane Keaton, Klaus Kinsky.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Per piacere non salvarmi più la vita«.
Dvorana št. 2	16.30 — 22.00 »Scuola
guida«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Passione scatenata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ali della libertà«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »48 ore«.
Aurora Zaprto zaradi dopusta.
Capitol 16.30 — 22.00 »Prova d'innocenza«. Film Agathe Christie.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Amarsi un po’«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Una poltrona per due«.
Alcione 16.30 — 22.00 »Conan il distrut-
Radio 15.30 — 21.30 »Sussulti intimi di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/raft». GLASBENA lililll MATICA
'•»■IM TRST
v torek, 11. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLAVNOSTNI KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE TRST
ob 10-letnici delovanja
Dirigent:	STOJAN KURET
Sodeluje otroški pevski zbor Glas-sbene matice.
razstave
Vaška skupnost Trnovca
priredi
3. VAŠKI PRAZNIK
8. IN 9. JUNIJA
DANES, 8. junija
ob 14.00 odprtje kioskov ob 15.00 otroški ex tempore ob 16.00 tekmovanje v briškoli ob 20.30 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA
JUTRI, 9. junija
ob 10.00 odprtje kioskov ob 10.30 otroške igre ob 11.00 tekmovanje v škrlah ob 18.30 KULTURNI SPORED — nastop otroškega zbora VIGRED iz Šempolaja, folklorne skupine RDEČA ZVEZDA, pevskega zbora RDEČA ZVEZDA iz Saleža in skupine kotalkarjev. Nagradna loterija z bogatimi nagradami ob 20.30 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA
V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 10. junija.
ŠD MLADINA — KRIŽ Baletni odsek
priredi
danes, 8. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk
ZAKLJUČNI
BALETNI
NASTOP
Plesna šola standardnih in latinskoameriških plesov KD F. Prešeren iz Boljunca
priredi
danes, 8. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini
ZAKLJUČNO
PRIREDITEV
Plese vodijo Antonella Berini, Renzo Cimarosti in Iviana Strain.
razna obvestila
Sklad M. čuk priredi v sodelovanju z Obalnim društvom za pomoč prizadetim otrokom iz Kopra srečanje na Slavniku jutri, 9. t. m., ob 11. uri. Dostop z avtomobilom s Kozine ali peš iz Podgorja.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi na zaključno predavanje v tej sezoni, ki bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. Predaval bo dr. France Bučar iz Ljubljane na temo »Stiske in precepi sodobnega človeka«.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
skupno z vrtcem in celodnevno šolo
vab; na
VESELICO
danes, 8. t. m., ob 17.30 v Slovenskem centru v MILJAH.
Po kulturnem sporedu sledi družabnost.
Našemu ravnatelju dr. Vitu Svetini prisrčno čestitamo ob prejemu priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za uspešno gospodarsko sodelovanje nz obmejnem področju.
Upravni svet nadzorni odbor in kolektiv TKB
predavanja
SPDT prireja v četrtek, 13. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sF-Frančiška 20, 2. nadstr.) ob 20. uri predavanje alpinistov SPDT na temo: Vzpon na Južno Anapurno. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
OBVESTILO
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prosimo vse zainteresirane naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik v kraju počitnic, naj sporočijo našemu ekspeditu spremembo naslova vsaj 5 dni preden odpotujejo.
Uprava
Primorskega dnevnika
menjalnica
7. 6. 1985
Ameriški dolar........ 1.940.—
Kanadski dolar.........1.410.—
švicarski frank	,	753,—
Danska krona .	 ............. m,—
Norveška krona	. . ‘. . . .	218.—
švedska krona .......	217.—
Holandski florint............. 562.—
Francoski frank............... 205 —
Belgijski frank................... 29,—
Funt šterling.................. 2.470.—
Irski šterling................. 1.970.—
Nemška marka..................... 634,—
Avstrijski šiling................. 90,—
Portugalski eskudo................ 10,—
Japonski jen....................... 7,—
Španska pezeta ......	10,—
Avstralski dolar................1.175.—
Grška drahma...................... 14,—
Debeli dinar...................... 6.60
Drobni dinar...................... 6.60
V	Mestni galeriji v Piranu razstavlja Dušan Lipovec iz Kamnika. Razstava bo odprta do 11. junija.
V	galeriji Meduza v Kopru je odprta razstava akademskega slikarja Gabrijela Stupice iz Ljubljane, ki bo odprta do 18. junija.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel prireja v sredo, 12. t. m., na sedežu društva na Proseku predavanje Dušana Jelinčiča na temo: »Potovanje po Južni Ameriki«. Predavanje, ki je opremljeno z barvnimi diapozitivi, se bo pričelo ob 20.30.
inn
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. À.
TULIT - Ul ICA r.-RLZI IG -	61-tf<3S
KD F. VENTURINI
SAGRA NA KRMENKI
8. - 9. - 10. junija
DANES, 8. junija
ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples JUTRI, 9. junija
ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri KULTURNI SPORED. Sodelujejo: Godba na pihala iz 'Ricmanj, zbor celodnevne osnovne šole M. Samsa — I. Trinko - Zamejski Domjo-Ricmanje, mešani zbor Primorsko iz Mačkolj, folklorna skupina iz Metlike in Plesna skupina KD F. Prešeren iz Boljunca. Od 20.30 dalje ples.
PONEDELJEK, 10. junija
ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples Vse večere bo igral ansambel TAIMS
Poskrbljeno za domačo kapljico in prigrizek
Zveza slovenskih kulturnih društev TABOR MLADIH '85
ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO...
NASTOPAJO: Bobnarska skupina KUD Karol Pahor - Piran; plesna skupina ŠD Mladina - Križ; plesna skupina SKD Tabor -Opčine; folklorna skupina KD Ivan Cankar - Trst; mladinska skupina KD Valentin Vodnik - Dolina; plesna šola standardnih in latinskoameriških plesov KD France Prešeren - Boljunec.
JUTRI, 9. JUNIJA, OB 14.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 14.36 — Luna vzide ob 1.02 in zatone ob 10.33.
Jutri, NEDELJA, 9. junija TELOVO, PRIMOŽ
Vreme včeraj: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb pada, veter 10 km na uro južni, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Sorrentino, Emiliano Tirello, Christian Bergamasco, Francesca Cantatore, Myriam Pilutti, Fabio Spigaglia, Michelle Fuccaro, Lorenzo Furlan, Gabriele Pase.
UMRLI SO: 78-letni Giuseppe Mesa-glio, 58-letni Felice Della Corte, 85-letna Adele Miori vd. Pelle, 91-letna Bruna Zarotti, 71-letni Vitaliano Pitac-co, 80-letni Emilio Stanissa, 62-letni Glauco Turchini, 90-letni Antonio Benedetti, 86-letna Maria Dudine vd. Car-boncich, 64-letni Giacinto Chicco, 83-letna Genoveffa Zorza vd. Toso, 61-letni Mario Porcorato, 93-letna Lucia Radivo, 74-letna Giuseppina Vouk vd. Sedmak, 69-letna Pasqua Manzin por. Gobbato, 83-letna Albina Valencie vd. Rodofile, 88-letni Albino Buda, 76-letna Celeste Lattanzio vd. Ferretti.
OKLICI:	finančni	stražnik Rosario
Modica in gospodinja Maria Basile, ing. Emilio Kante in učiteljica Patrizia Mosaico, instalater Sergio Olivo in uradnica Alida Michieli, uradnik Renato Sco-dellaro in uradnica Ornella Bossi, trgovski potnik Massimiliano Lunardelli in uradnica Alessandra Crisanaz, delavec Gianni Petranich in prodajalka Tamara Busan, uradnik Roberto Insalata in uradnica Ljubicia Pešut, šofer Guglielmo Leibelt in tehnični agent Tiziana Peiizon, gradbeni izvedenec Valentino Maestrutti in uradnica Tiziana Glavina, avtoličar Riccardo Pellizer in prodajalka Mebta Iskra, trgovec Alessandro Bossi in blagajničarka Lorena Loi, uradnik Giorgio Cocot in otroška negovalka Cinzia Coslovich, glasbenik Mauro Berardi in bolničarka Shirley Dove, vodni inštalater Cosimo Bologni-no in prodajalka Daniela Tornello, u-radnik Pietro Braidotti in uradnica Bos-sella Savino, elektronski inž. Valerio Kozina in prevajalka Laura Pertot, e-lektričar Antonio Salerno in gospodinja Gaetana Intagliata, finančni stražnik Nunzio Graffeo in prodajalka Antonina Candela, grafik Paolo Tassinari in uradnica Cristina Zar, avtoličar Roberto Degrassi in gospodinja Gabriella Guber-tini, pek Maurizio Medved in prodajalka Patrizia Gerebizza, uradnik Antonino Pizzimelti in univerzitetna študentka Caterina Maria Bevacqua, zdravnik Gianni de Visintini in uradnica Silvia Busico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesijaa: teL 299-197.
šolske vesti
Celodnevna osnovna šola M. Sam?® in I. Trinko - Zamejski vabita s*-31!, in prijatelje na razstavo ročnih del u1 risb vrtca iz Ricmanj in od Domi3, ki bo jutri, 9. junija, v šoli pri V<r | mju. Umik: 9. -12. in 16.-20.
Osnovna šola s podaljšanim pouko®
P. Voranc iz Doline obvešča, da bp razstava likovnih in ročnih del 3^r}’
9.	junija, od 9. do 12. in od 17. 30
19.	ure.
Osnovna šola A. Sirk iz Križa P« \ reja jutri, 9. junija, razstavo v PrP' štorih otroškega vrtca. Razstava je °a' prta od 9. do 18. ure.
______________izleti J I
SPDT prireja jutri, 9. junija, P*’ priliki 14. srečanja zamejskih in obmejnih planincev v Sovodnjah, izlet 1 osebnimi avtomobili in ne z vlakorm kot smo prvotno javili, v Sovodnje-Zbirališče pred tržaško sodno palao® (Foro Ulpiano) ob 9. uri ali pa Prefl spomenikom na Proseku ob 9.20. Vabljeni!
SPDT prireja v nedeljo, 16. t. tO" avtobusni izlet na Snježnik nad Reko-Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (U*-sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) do torka_’
11. junija. Izlet vodi Ervin Gombač (tel. 754-742).
Bazovska sekcija VZPI-ANPI, KD kipa in ŠD Zarja prirejajo 7. julija iHet na Brione. Odhod ob 7.30 s Krvavog3 potoka pri Pesku. Po krajšem postanku v Rovinju ob 11.15 vkrcanje na Ia‘ djo in plovba do Brionov. Kosilo v Pu' lju, nato vožnja do Opatije in povratek. Cena izleta 45.000 lir. Na razp0" lago je še nekaj mest. Vpisovanje v Bazovskem domu, pri Ivanu čaču 10 pri Stanku Vodopivcu.
moli oglasi
ROBERT PIPAN je zaprl osmico za' radi smrti.
TRGOVINA ŠPORTNE opreme išče prodajalko. Oglasite se v torek, 11. t. m-Hill Sport - Bazovica.	,
JOSIP LOVRIHA, Dolina 233, je odpri osmico. Toči belo in črno vino.
ANGLEŠČINO za srednje in višje šol® inštruiram. Tel. 003867/76208 med 1“-in 20. uro.
PRODAM mizarske stroje in mašinsko
orodje. Tel. 040/412-380.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČlNf - Narodna 28, pri tramvajski postal}' nadaljuje prodajo z ugodnimi cenam1:
PRODAM kompjuter VIC 20 po ugodn1 ceni. Tel. 220-337 v večernih urah.
PRODAM harmoniko scandalli, 80 basov, 7+2 registrov. Telefonirati na št. 229-246 v večernih urah.
PRODAM nezazidljive parcele na vzhodnem Krasu. Tel. na št. 040/226-461.
V REPNU je odprl osmico Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
PRODAM dobro vpeljano cvetličarno/ kiosk pred glavno bolnišnico v Girici. Tel. v večernih urah na »k
0481/882-262.
ODDAM v mestu manufakturno trgovino, dobro vpeljano. Tel. od 13.30 0° 14.30 ali ob 21. uri na št. 040/422-836. V PREBENEGU je odprl osmico Boris Bandi.
POPUSTI
OD 10 DO 50%
TUDI PRI ARTIKLIH
MANDARINA DUCK
■
trgovina pelletterie VQ f 9 d n ■
TRST TRG SV. JAKOBA 6
film - film - film	
	ureja kinoatelje
	filmi na tv zaslonu
SVET NA KAJŽARJU
Režija: France Štiglic Igrajo: Vika Podgorska, Tatjana Šenk, Bert Sotlar, Vladimir Skrbinšek in drugi
TV Ljubljana, sobota, 8. junija, ob 17. uri
Svet na Kajžarju je tretji Štiglicev film, po Na svoji zemlji, prvem povojnem slovenskem filmu, in Trstu. Nastajal je štiri leta, od časa ko je olla Potrčeva povest (po kateri je nastal scenarij) do končne realizacije, rilm govori o viničarjih, ki so pred vojno delali za gospodarja, zdaj pa i-majo možnost, da postanejo lastniki istih vinogradov. Staro ravnovesje hierarhij pa se s težavo prenovi, zato je vzpostavljanje novega reda težavno, celo dramatično. Tretji film nastajajoče slovenske kinematografije je med takratnim predvajajnem povzročil veliko zanimanja, predvsem pa Val ogorčenih kritik in nezaupanja do režiserja, ki je zaradi tega ostal nekaj časa brez dela.
Veliko (slabega) se je o filmu napisalo, v glavnem izraz takratnega družbenopolitičnega stanja in težavnih razmer, v katerih je slovenska kinematografija nastajala, z neuspehom tega filma pa se je končalo aktivistično obdobje slovenskega filma. Iz tujine je prišel František Čap in obogatil domače profesionalne kadre in film sam, Štiglic pa je z delom nadaljeval v Makedoniji, kjer je posnel Volčjo noč, preden mu je Slovenija ponovno omogočila ustvarjati to, kar smo lahko videli v njegovi retrospektivi po ljubljanski televiziji.
MOMENTI Dl GLORIA »Chariots of fire« - 1981 Trenutki slave
Režija: Hugh Hudson.
Igrajo: Ben Cross, lan Charleson, Lindsay Anderson, lan Holm.
RAI 2, v četrtek, 13. junija, ob
20.30.
Zgodba o prijateljstvu dveh Angležev in njihovem športnem tekmovanju je postavljena v leto 1924, v čas priprav in nastopa na pariški olimpiadi. Vsak zmaga po en tek, na 100 bi 400 metrov, vsak je enkrat poražen, prijateljstvo med njima pa se ohrani.
Nedvomno dobro izdelan film - nagrajen na festivalu v Cannesu — tematsko ostaja predolgo na nivoju moralizma, lojalnosti v tekmovalnosti in Podobnih stvari, ki jih je sodobna športna »mašinerija« že dalj časa spodrinila na postransko mesto.
CHI È HARRY KELLERMAN E PERCHÈ PARLA MALE Dl ME?
»Who is Harry Kellerman and Why Is He Saying Those Terrible Things About Me? Kdo je Harry Kellerman in zakaj tako slabo govori o meni? - 1971 Režija: UIu Grosbard.
Glavne vloge:	Dustin Hoffman,
Barbara Harris, Jack Warden.
Rete 4, v četrtek, 13. junija, ob
20.30.
Igralec Hoffman in režiser Grosbard
izhajata iz slovite šole Actor’s Studio: prvi kot učenec, drugi pa kot učitelj. Šolanje igralcev poteka po metodah ruskega dramskega teoretika Stanislavskega, katerega teorije je v Ameriki posredoval L. Strasberg, ki je tako »ustvaril« James Deana, Marlona Branda, Paula Newmanna in veliko drugih. V glavnih obrisih je načelo tovrstnega igranja popolno podoživljanje igre, skrajna sinteza med igralcem in vlogo.
V četrtkovem filmu lahko opazujemo poblaznelega Hoffmana v vlogi premožnega skladatelja popevk na višku slave, ki pa je v zasebnem življenju povsem propadel. Nervoze, ki jih borba za uspeh prinaša, prikriva oziroma rešuje z namišljeno zgodbo o nekem Kellermanu, ki da ga ustrahuje. Nesrečno eksistenco zaključi s samomorom, s prostim letom v new-yorške nebotičnike (s svojim letalom). Džungla cementa je v tej psihološki komediji naravno pokopališče za prerani jive duše velemestnega življenja.
UN UOMO CHIAMATO CAVALLO
»A Man Called Horse« -1970 človek imenovan konj
Režija: Elliot Silverstein Igrajo: Richard Harris, D. Julith Anderson, Manu Tupou, Dub Taylor in drugi
Italia 1, v četrtek, 13. junija, ob
20.30
LA VENDETTA DELL’UOMO CHIAMATO CAVALLO »The Return of a Man Called Horse« -1976 Povratek človeka imenovanega konj
Režija: Irving Kershner Igrajo: Richard Harris, Gale Son-dergaard, Geoffrey Lewis, Bill Lučki ng
Italia 1, v petek, 14. julija, ob 20.30 Dva filma z istim junakom in s scenami, ki se malce predrugačene ponavljajo na dveh krajih, sta preveč. Čeprav smo danes «navajeni« na reprize, ki segajo do tretjega (Rocky) ali celo petega-šestega filma, bi zgodbo človeka, ki so ga Indijanci imenovali konj, lahko strnili v en sam dveumi film. V prvem delu bi sledili dogodivščinam angleškega borona, ki ga Indijanci ulovijo na začetku 19. stoletja, ga vklenejo kot žival (od tu vzdevek konj); s težkim delom in nevarnimi preizkušnjami vendarle dokaže, da je tudi on človek in se celo oženi z najlepšim dekletom plemena. V drugem delu bi odkrili, da se je vrnil v Anglijo, od tod pa, naveličan dolgočasnega življenja, da je ponovno odšel v Ameriko med Indijance.
V obeh filmih so vredne pozornosti naturalistične sekvence, npr. lova na bizone (posnetega v Custer Memorial Parku), v prvem filmu pa predvsem scena Sončnega obreda, slovesno mučenje, prebadanja prsi, s katerim postane belec pravi indijanski bojevnik.
Filmi je kritika zelo ugodno sprejela kot precizen antropoški prikaz indijanskih navad, medtem ko so drugi o-parekali uporabo belih igralcev v vlogah Indijancev. Od obeh filmov je prvi gotovo boljši.
Odplula bo nora ladja...
Že sedaj so začeli s snemanjem nove zabavnoglasbene oddaja »Crazy boat«, ki bo na malih ekranih na sporedu jeseni. Oddajo bo vodila Ivana Monta (na sliki z Mauriziom Montijem), ki je televizijski publiki že dovolj znana
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Puzzle - 1. del
11.00	II mercato del sabato
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	n mercato del sabato - 2. del
12.30	Check-up - medicinska oddaja
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - 3 minute o. . .
14.00	Prisma - tednik
15.15	Evrovizija - 68. giro d’Italia
16.30	Richie Rick - risanke
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Le ragioni della speranza
18.35	La straordinaria storia dell’Italia
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.30	Al Paradise
22.10	Dnevnik
23.10	Grandi mostre
23.40	Programi prihodnjega tedna
24.00	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
9.20 Programi prihodnjega tedna
9.35	A confronto con l’autore
10.05	Dnevi Evrope
10.35	Due e simpatia
12.30	Dnevnik 2 - start
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik - Zdravnik svetuje
13.30	Dnevniki 2 - Bella Italia
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.15	Sereno variabile - turizem in spektakel
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	- 18.30 Sereno variabile - 2. del
18.30	Športna poročila
18.40	Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2
20.30	Amami o lasciami - filmi
22.30	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.40	II cappello sulle ventitré
23.15	Evrovizija - Košarka: Holandija Italija
Ob koncu Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
11.10 Monza: Motociklizem
12.00	Cento città d’Italia
12.25	O.K. Nerone - film
14.00	Tennis: Roland Garros
18.30	II pollice - že gledani in novi programi
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - L’aventura e la scoperta
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	II processo di Tokio
22.30	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.15	TV novice
14.20 Mačka in kanarček - film
15.45	Risanke
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanke
16.30	George - TV film
17.00	Neznana obzorja - dokumentarec
17.30	Čudoviti ranč rumene žolne -TV film
17.55	TV - novice
18.00	Sužnja Isaura
19.00	Tenis - finale
19.30	TV D - stičišče
20.25 »No, il caso è felicemente risolto« - film
22.00	TV D - vse danes
22.10	Kamera na svet
23.00	Zvezdni prah - TV film
24.00	Košarka - evropsko prvenstvo
Ljubljana
8.05	- 9.20 Otroška matineja
9.35	Pedenjžep na izletu
10.05	Kako je bilo - dok. film
10.35	Republiška revija MPZ Zagorje ’84
11.05	Računalništvo
11.30	čudeži narave - dok. serija
12.40	Poročila
16.10	Retrospektiva filmov F. Štiglica Štiglicev film Svet na Kajžarju je v času svojega nastajanja pomenijl aktualno soočanje s spremembami na naši vasi. Res je, da so se v tistih časih, pisali smo leto 1952, politične razmere, in še posebej naša politika na vasi, bliskovito spreminjale. In France Štiglic je skupaj z Ivanom Potrčem, ta je najprej napisal reportažo na novelo in za-
tem še scenarij za film, skušal ujeti duh časa. Ko gledamo film danes, ga tako razumemo, kot morebiti lahko razumemo vse pragmatične ugovore ob nastanku filma, ker pač ni bil v popolnem skladu s takratno dnevno politiko. Vsekakor pa je ta film dokument časa in pomembno dejanje v zgodovini slovenskega filma. No, še posebno pa velja opozoriti na vlogo naše znamenite igralke Vike Podgorske, ki se sicer v filmih ni zelo pogosto pojavljala.
Scenarij: Ivan Potrč Režija: France Štiglic Fotografija: Ivan Marinček Glasba: Ciril Cvetko Igrajo: Vika Podgorska, Miro Kopač, Tatjana Šenk, Bert Sotlar, Vladimir Skrbinšek
18.40	Boj za obstanek: Pomoč iz zraka
19.15 Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Pop delavnica
21.45	Zrcalo tedna
22.10	Harrow house - ameriški film
23.45	Poročila
Zagreb
14.00	Tenis: finale za ženske posamezno in moške dvojice
18.30	Dosje - dok. oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	švicarska molčečnost - ameriški film
21.40	Dnevnik
21.55	Od našega dopisnika iz Prage
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria - ’ film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	La mia geisha - film H'^1 £ampo aperto - rubrika
io on » pran20 è servito - kviz
13.30	Anteprima
14 00 Che «ne ha fatto Foto baby film
16.00	Gli allegri eroi - film
18.00	TV film
19.30	Ziz-Zag - kviz
20.30	Risatissima
vi'qn ?rogrami Prihodnjega tedna
23.30	Bravados - film
RETEQUATTRO
8.30 Vicini troppo vicini - T 8.50 La fontana di pietra 9.40 All’ombra del grande ce film
10.30 Alice - TV film J? ?? ^?.ary Tyler Moore - TV lo'nn vT16 e PaiUettes noi Febbre d’amore - TV 1 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - 1 faccia al 13 - rubrika ' i;a fontana di pietra 15.10 Risanke
min Xi<lini troPP° vicini - T J®-4® Retequattro per voi 17.00 La squadriglia delle pe re - TV film
18 ™ MCl?bre d’amore - TV fi 18.50 Malu - novela
™ ^ Ti1™6 e PnfiFttes - novi ™org Por non morire nnTn RanKey - TV film 00.40 L ora di Hitchcok - TV f
ITALIA 1
8'3°	da sei milioni di dollari -
TV film
n'm 4e,cose fossero diverse - film 11.15 n salotto di Minilinea
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Šport
16.00	Bim bum barn - risanke
18.00	Musica è
19.00	Cassie and Company - TV film
20.00	I cartonissimi
20.30	Supercar - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Šport
00.30 Deejay television - videomusic non stop
TELEPADOVA
13.00	Šport - catch
15.00	Luisana mia - TV film
16.30	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	James Tont operazione D.U.S. -film
00.30 II magnifico avventuriero
TRIVENETA
9.30	A sud dei tropici - TV film
10.00	II tringolo delie Bermude - film
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.35	Le spie - film
15.30	Huckleberry Finn - risanke
16.30	A sud dei Tropici - TV film
20.15	Filmski program
20.30	La saetta nera - film
22.00	Primo mercato
TELEFRIULI
14.30	Nogomet: Triestina - Lecce 16.50 Risanke
17.30	Otroška oddaja
18.30	Viaggio con l’avventura 19.20 šport
20.00	Regione verde
20.30	La taverna dei sette peccati 22.15 Special
23.00	Progetto micidiale - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenske popevke; 9.00-13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 11.40 Beležka; 11.50 Glasbeni potpuii; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ bTe« - glasnik Kanalske dohne; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: Otroci umetnosti; 14.40 Glasbeni listi; 15.00 Swing-time; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Drago Gorup: »Beseda 84«. 18.35 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 0.00-4.30 Nočni program radia Koper; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Častne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol radia Koper; Objave - EP; Objave - EP; 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP - Pesem tedna; 17.00 Mi-crochip; 17.15 Zamejska reportaža; Objave; 17.40 Glasbena starinarnica;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.03 Ultra tight; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na I; 14.45 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Weekend musicale; 16.33 Film in glasba; 16.55 Pismo od...; 17.00 Disco magic; 17.33 In due è meglio; 18.00 Erano famosi; 18.33 Tutto da New York; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14 00
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.009.0Ò Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.15	Pool sportivo; 10.25 Black-out; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti; Mahatma Gandhi;
13.00	Izžrebanje loterije; 13.25 Master -glasba dan za dnem; 14.05 Frank Sinatra - pevec med mitom in resničnostjo; 15.03 Radio 1 za vsakogar;
18.00	Objektiv Evrope; 19.15 Verska oddaja; 20.35 Uno studio per voi; 21.03 Z kakor zdravje; 22.27 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16 30
17.30,	19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.10 Radio 2 predstavlja;
8.45	Tisoč in ena popevka; 9.32 Ho sognato il paradiso; 12.10 Deželni program; 15.00 Viaggiatori a Trieste;
15.50	Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Povabilo v gledališče;
19.50	Eri forte, papà - 1. del; 21.00 Simfonična glasba; 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji;
11.30	Srečanja republik in pokrajin;
12.00	Na današnji dan; 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbena panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10-
15.25	Popoldanski mozaik; Obvestila;
15.25	EP; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob, 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 18.55 EP;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00-23.00 Slovencem po svetu; Domovina je e-na; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno - Andrej Hieng: Zgodba strica Nikole; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05-5.00 Nočni program.
V nastopnem govoru po izvolitvi
Zupan Ivan Humar pozval k sodelovanju vse svetovalce in vsa vaška društva
»Naša občinska uprava bo temeljila na načelih slovenstva in napredka. Izhajamo iz narodnoosvobodilnega boja primorskih Slovencev. Ta načela bomo spoštovali. Smo Slovenci in taki želimo tudi ostati. Zaradi tega bomo skrbno varovali to našo specifičnost, še posebej, ker se zavedamo, da smo nia najbolj zahodnem delu slovenske zemlje.
Želimo pa gojiti prijateljstvo z dobro mislečimi Italijani«. Tako je dejal na četrtkovi umestitveni seji števerjanske-ga občinskega sveta takoj po izvolitvi novi župan Ivan Humar.
V svojem nastopnem govoru je Humar dejal tudi: »Želimo sodelovanje vseh občanov, vseh svetovalcev v našem občinskem svetu. Že v zadnjem obdobju prejšnje mandatne dobe smo našo željo po sodelovanju dokazali s tem, da smo podprli župana Stanislava Klanjščka, ko je prišlo do znanih nesoglasij v vrstah takrat večinske stranke Slovenske skupnosti. Svetovalci liste občinske enotnosti smo takrat omogočili nadaljevanje demokratičnega upravljanja in preprečili tudi morebitni prihod komisarja na naše županstvo.« Ivan Humar je v zvezi s tem apeliral na vse svetovalce, tudi na tiste manjšinske Slovenske skupnosti, na odkrito sodelovanje, na pomoč z nasveti, predlogi, pomisleki in tudi kritikami. Zavzel se je za sodelovanje v občinskem svetu, kar bo v korist vseh občanov.
Župan Ivan Humar se je tudi zavzel za tesne stike s slovenskima občinama Sovodnje in Doberdob, z Gorico, z Novo Gorico, z Briško gorsko skupnostjo, pokrajinsko in deželno upravo. Zahvalil se je vsem povojnim dosedanjim upraviteljem; za njih delo v dobrobit občine ter nakazal nekatere točke s kateremi se bo ubadala občinska u-prava.
Sovodnje bodo jutri gostile 14. planinsko srečanje
Prireditev se bo pričela ob 11. uri
Za pošteno in odkrito sodelovanje se je zavzel tudi načelnik svetovalcev SSk Hadrijan Corsi. Programa dveh list si nista veliko nasprotna, skušali ga bodo skupno uresničevati. Dejal je še, da je treba v vasi gojiti človeške odnose in ostro kritizirati nekatere, ki so_ se v volilni kanpanji spustili predaleč. Grajal je vodenje občine v prejšnjih petnajstih mesecih ter dejal, da »je v tem času vladal na občini despotizem«, tudi s podporo svetovalcev občinske enotnosti. Hadrijan Corsi je tudi obrazložil vzdržanje treh svetovalcev SSk pri valitvi župana in odbornikov. »Nismo hoteli se vmešati v to glasovanje, večini smo prepustili vse odločitve«, je dejal, ter povedal, da je treba o vaški politiki govoriti iskreno, odkrito, v dvorani občinskega sveta.
Sejo je otvoril Ivan Humar kot svetovalec, ki je na volitvah prejel največ glasov. Skupščina je ugotovila, da so vsi svetovalci izvoljivi. Ivana Hu-
marja je kot županskega kandidata predlagal Silvan Fittoli. Za strutina-torje so bili svetovalci Florijan Pla-ndnšček, David Klanjšček in Ivan Vogrič. Od petnajst prisotnih svetovalcev jih je volilo dvanajst. Ivani Humar je dobil 11 glasov, en glas je dobil I-van Mikluš. Pri drugem glasovanju je bil za podžupana z 12 glasovi izvoljen Ivan Mikluš, za efektivnega odbornika z 11 glasovi pa Rudolf Koršič, en glas je dobil Emesto Mahnič. Odbornika-namestnika pa sta Silvan Cibini (12 glasov) in Franc Maraž (11) ; en glas je dobil Alojz Juretič.
Na seji je bilo izredno veliko občinstva. To je tudi razumljivo, saj je na letošnjih volitvah v Števerjanu prišlo do preobrata. Lista občinske enotnosti je zmagala, Slovenska skupnost pa je po 34 letih prešla v opozicijo. Kot je navada je po seji novoizvoljeni župan vse povabil na kozarec briške kapljice.
Sovodnje bodo jutri gostile množico planincev, ki se bodo zbrali na vsakoletnem, letos že 14. srečanju. Prišli bodo slovenski planinci iz Trsta, Gorice, Koroške ter seveda člani planinskih društev iz matične domovine, od Jesenic do Ljubljane, Vrhnike, Tolmina, Sežane in seveda sosednje Nove Gorice. Prireditelj jutrišnjega srečanja je Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v sodelovanju s KD in ŠD Sovodnje ter s tamkajšnjo sekcijo VZPI - ANPI.
Prvi udeleženci množičnega shoda bodo prišli v Sovodnje že zjutraj, zelo živahno bo sredi dopoldneva, ko bo na prireditvenem prostoru igrala godba na pihala iz Nabrežine. Uradni del srečanja se bo pričel ob 11. uri s pozdravnim nagovorom predsednika SPD Gorica, pozdravom sovodenj-skega župana in priložnostnim kulturnim sporedom. Oblikovali ga bodo pevci in pevke KD Skala iz Gabrij, ki so nalašč za jutrišnji nastop naštudirali nekaj novih pesmi. Predviden je nastop folklorne skupine iz Srednje vasi v Bohinju in nastop manjše vokalne skupine iz vrst udeležencev. Popoldanski del srečanja, ki se bo odvijalo na odprtem prostoru ob Kulturnem domu, bo namenjen predvsem razvedrilu, pogovoru med predstavniki raznih društev, načrtovanju novih skupnih pobud. V prvih popoldanskih urah se bodo udeleženci srečanja lahko tudi zavrteli ob zvokih ansambla Novi Laposi.
Naj ob tem omenimo, da je prireditelj, skupaj s sovodenjskimi društvi pritegnil k sodelovanju tudi tabornike. Ti bodo pomagali pri razporejanju avtobusov na parkirna prostora ter pri drugih organizacijskih zadevah. Naj omenimo še, da je župan, zaradi večje varnosti v prometu prepovedal parkiranje zasebnih vozil ob
Srečanje učencev jutri v Ronkah
Slovenski učenci iz Laškega se bodo v nedeljo udeležili 6. tradicionalnega srečanja, ki ga prireja slovenska komisija Javnega večnamenskega kulturnega središča v Ronkah. Judi letos bo srečanje na dvorišču kinodvorane Excelsior v Ronkah.
Z razliko od prejšnji let, bo nedeljska prireditev obsegala razne vodene igre, ki jih bodo učenci izvajali pod strokovnim vodstvom vaditeljic. Kulturni spored dopoldneva pa bodo popestrili mladi pevci zborov Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števe-rjana. Prireditev se bo pričela ob
10.	uri.
OBVESTILO
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prosimo vse zainteresirane naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik v kraju počitnic, naj sporočijo našemu ekspeditu spremembo naslova vsaj 5 dni preden odpotujejo.
Uprava
Primorskega dnevnika
Jutri referendum
Različna mnenja o »ne« in o »da«
»Ne« na nedeljskem referendumu o točkah draginjske doklade pomeni potrditev dveletne gospodarske politike italijanske vlade, ki je uspela znižati inflacijo in obdržati na zadovoljivih nivojih kupno moč plač. To je med drugim dejal v četrtek zvečer v avditoriju Fogar tajnik KD Gianfranco Crisci, ki je govoril v imenu koordinacijskega odbora za »ne«, v katerem so poleg KD še PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk, sindikata UIL in CISL ter socialistična komponenta CGIL.
Govornik je trdil, da je nasprotovanje komunistov in desnice izključno politični manever, ki ne bo delavskemu razredu prinesel nič dobrega, saj bi zmaga zagovornikov odprave sedanjega stanja pomenila pot v negotovost, ne samo gospodarsko, marveč tudi politično in socialno. To velja tudi, kar zadeva naše kraje, saj bi s tem postavili v veliki dvom sklep vlade, da nameni goriški in tržaški pokrajini 220 milijard lir v podporo za kakovostni dvig gospodarstva.
Luciano Pini, tajnik sindikata CGIL (govoril je sicer v osebnem imenu), je ugotovil, da še veliko ljudi ne ve, kaj pomeni nedeljski referendum, ki
je po njegovem mnenju znak zaostalosti nekaterih komponent naše družbe. Brez dvoma, je ugotovil Pini, s takimi zaostalimi miselnostmi bo težko družbeno napredovati.
Brancati (CISL) je ugotovil nezakonitost referenduma, saj se za vprašanje, ki zadeva del državljanov, izrekajo vsi. Ta pobuda pa bo brez dvoma privedla do razdora znotraj delavskih vrst.
Čeprav se s takim referendumom ne strinja, je Sniderò (UIL) pozival vse občane, naj opravijo svojo volilno dolžnost in prekrižajo znak »ne«.
Komunisti seveda zagovarjajo čisto drugačno stališče in agitirajo, da bi zmagali tisti, ki bodo glasovali »da«. O tem je bil govor tudi na sestanku vodstev slovenskih sekcij KPI, kjer so, skupno s komisijo za slovenska vprašanja, izdelali volilni poziv.
»Ob priložnosti, ko se kot slovenski komunisti obračamo na slovensko narodno skupnost na Goriškem in jo vabimo, naj na referendumu prekriža »da« in s tem omogoči, da se odpravi vsiljeni dekret o premični lestvici in da se odvisnim delavcem in uslužbencem vrnejo štiri krivično odvzete točke draginjske doklade, po-
udarjamo,« je rečeno v poročilu KPI, »da ima letošnji referendum poleg političnega pomena, tudi širši pomen, ki sega v samo demokratično in institucionalno življenje in zato presega občasne politične interese strank.« Referendum je povezan s cilji vrnitve 27.000 lir mesečne draginjske doklade, večjo moč sindikatom, ohranitvi zaščitne funkcije premične lestvice pred inflacijo, ponovni uveljavitvi sindikatov brez posegov vlade.
»Velja pa tudi,« trdijo komunisti, »da se moramo opredeliti o splošno institucionalnih implikacijah referenduma. Vlada nima pravice vsiljevati rešitve, ki ne uživa širšega družbenega soglasja. Interes vseh nas je, da vladni dekret o odvzetih štirih točkah draginjske doklade propade. S tem v zvezi se ne strinjamo z vsiljenimi rešitvami in ne nameravamo sprejeti niti zaščitnega zakona, ki bi nam bil vsiljen proti naši skupni volji. Kaj bi na primer rekli, če bi nam predsednik vlade vsilil omejen zaščitni zakon z izgovorom, da bi drugačna rešitev privedla do vladne krize?«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84-576.
SRECA V NESREČI
Tak prizor se je včeraj opoldne nudil mimoidočim avtomobilistom, ki so peljali v goriški industrijski coni. O nesreči smo poročali že v včerajšnji številki in danes moramo ponovno poudariti, da je voznica ritma, 27-letna Podgorka Sandra Erzetič, i-mela veliko sreče. Kot je razvidno s slike, je železna obcestna ograja popolnoma razparala prednji del avto-
mobila in se prebila do volana. Mlada voznica je tako brez poškodb prišla iz avtomobila in se verjetno komaj čez nekaj časa zavedala, kaj bi si ji lahko pripetilo, če bi ograja nadaljevala svojo pot. Očitno je bila hitrost vozila, v trenutku trčenja v o-grajo, dokaj zmerna, saj bi drugače sedaj že govorili o srhljivi tragediji.
Pred sodišče zaradi kraje štirih avtomobilskih svečk
Služba zapriseženega nočnega čuvaja prav gotovo ni lahka. Primeri se ti lahko to in ono, obtožijo te celo kraje ali še hujših dejanj. Nekaj takega se je zgodilo 54-letnemu Norber-tu Sulligu iz Gorice, Ul. Cipriani, u-elužbencu pri enem od goriških podjetij, ki v nočnih urah skrbijo za varstvo zasebnega premoženja. Obtožen je bil, da je v noči od 14. na 15. september pred dvema letoma, medtem ko je bil v službi, vzel v skladišču Oliva Norberta v Ul. 3. Armata 175, kjer je poslovalnica avtomobilske hiše Talbot - Peugeot, štiri avtomobilske sveče. To je ugotovil lastnik škla-dišča, oziroma delavnice, naslednjega jutra in zadevo takoj prijavil policijskim organom.
Na včerajšnji kazenski obravnavi je Obtoženec zanikal, da bi se bil polastil omenjenega blaga, čeprav je bil tisto noč kar trikrat na obhodu v tem predelu mesta in je tudi razpolagal s ključi. Javni tožilec (dr. Manfred Klammer), je ugotovil, da ni dvoma o kazenski odgovornosti obtoženca in predlagal zanj dva meseca zapora in
15 dni kazni ter poleg tega še denarno kazen, medtem ko je zagovornik, odvetnik Genovese, predlagal popolno oprostitev, ali v najslabšem primeru, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je Sulliga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Osumljeni
nepravilnosti
Tržiški pretor je te dni poslal sodna obvestila devetnajstim osebam zaradi nepravilnosti, ki naj hi jih zagrešile pred dvema letoma v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za ljudsko hišo z dvanajstimi stanovanji v Ul. Tacitiana v Tržiču. Med prejemniki sodnih obvestil so člani gradbene komisije, sedanji in bivši tržiški župan Saccavini in Blasig in tudi trije funkcionarji zavoda IACP. V ponedeljek se bodo začela zasliševanja.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 733-28.
glavni cesti in sicer med križiščem pri vrtcu do vhoda v osnovno šolo: Osebne avtomobile bodo udeleženci lahko parkirali pri telovadnici in za nogometnim igriščem. Pripravljeno je tudi rezervno parkirišče.
Jutrišnje trodeželno planinsko srečanje je osrednji dogodek, ki ga bodo v Sovodnjah izpopolnili še z nekaterimi drugimi prireditvami. Tako bo danes zvečer in jutri zvečer na istem prostoru tudi poletni praznik KD in ŠD Sovodnje. Drevi pripravljajo tekmovanje v briškoli in ples, jutri zvečer pa bo ples ob zvokih ansambla Novi Laposi.
Jazzovski večer na goriškem gradu
Pod šotoriščem na goriškem gradu bo drevi druga pomembna prireditev v okviru jazz koncertov. Goriškemu občinstvu (upajmo bolj številnemu, kot v prejšnjih večerih) se bo najprej predstavil ansambel »Brighi big band«, ki ga vodi Tržačan Giuseppe Farace. Skupino sestavljajo v glavnem profesionalni glasbeniki, ki so diplomirali na tržaškem konservatoriju. V nadaljevanju večera pa se bo predstavil kvintet »Pierpaolo Cogno Gabrielle Censis Quintetto«, ki je doslej žel več odobravanj pri izvajanju ameriške jazz glasbe.
Obvestilo KZE
Goriška KZE obvešča, da morajo zavarovanci, ki niso obvezani na plačilo samoprispevka za zdravila, oziroma druge zdravstvene usluge, poskrbeti v juniju za novo zdravstveno izkaznico, na kateri bodo navedeni tudi razlogi oprostitve samoprispevka (ticketa). Nove izkaznice izdajajo v pristojnih uradih SAUB v Gorici, Tržiču in Gradišču, proti predložitvi u-strezne dokumentacije.
Natečaj za deset delovnih mest
V	Uradnem listu štev. 129 z dne 3. junija letos je razpisan javni natečaj za deset mest kvalificiranega delavca v proizvodnji trakov za embaliranje cigaret in v proizvodnji delovnih o-blek. Razpisana delovna mesta so v podružnici podjetja Manifattura tabacchi. Tako sporoča sindikat CISL-
Iz bolnišnice
V	prometni nesreči (zgodila se je včeraj okrog poldne na križišču državne ceste štev. 56 in ceste štev. 305 pri Krminu) se je lažje ranil Franco Michelazzi iz Verone. V krminski bolnišnici se bo zdravil dva tedna. Michelazzi je bil z avtom namenjen proti Vidmu, na omenjenem križišču pa je vanj skoraj čelno trčil z avtom avstrijski državljan Miklos Laszlo, ki je prav na križišču prehiteval drugo vozilo. Miklos v nesreči ni bil ranjen, tako tudi ni utrpel poškodb voznik dostavnega vozila.
izleti
Kulturno društvo Briški grič priredi 23. junija avtobusni izlet v Sevnico na štajerskem. Vpisujeta Rihard Mizerit in Roby Juretič.
razna obvestila
SPD Gorica obvešča starejše člane in prijatelje, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva in ki bi se radi udeležili planinskega srečanja v Sovodnjah, da bo nekaj prostora na avtobusih, ki bosta peljala ob 9. uri in ob 10. uri mimo Travnika. Na isti način bo poskrbljeno za povratek.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Amadeus«. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 »Pamela ame-rican teen-ager«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Cina blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Triie
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Bolero extasi«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA — Nova Gorica 18.30—20.30 »Prebrisanci polagajo maturo«. Ob 22.30 »Krčma zablodenih«.
SVOBODA — Šempeter Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Brilantina II.«.
Zasebni avtoprevozniki so APTprijavili policiji
Težave avtobusnega podjetja APT z dovoljenjem za turistične vožnje
Gasilska skupina na Vrhu bo imela terensko vozilo
Odobren prispevek deželne uprave
Že itak slabi odnosi med pokrajin-skim avtobusnim poajetjem m zasebni avtoprevozniki, ki vršijo turisti-Crio službo, so se še poslabšali. Kot Je znano italijanska zakonodaja trenutno ne predvideva, da bi javna av-icbusna podjetja lahko vršila tudi tu-ristične vožnje, to je, da bi raznim ^upinam dajala avtobuse na razpo-*ago za turistične izlete. V nekaterih deželah so sicer s posebnimi deželnimi zakoni to omogočili, v naši de-j'eli pa ne. Zaradi tega se goriško po-'u’Ujinsko avtobusno podjetje znajde v težavah vsakokrat ko ga nekdo za-Prosi za turistično vožnjo.
Pri nas je položaj dokaj čuden. Podjetje Ribi je imelo dovoljenja, da k lahko vršilo tudi turistične vožnje s svojimi avtobusi. Ta dovoljenja, tri, s° se prenesla na APT takrat, ko je Pokrajina prevzela vse proge, avtobuse in osebje bivšega zasebnega podjetja. V kasnejših letih je APT predela tudi druge nerentabilne proge, ^ glavnem za prevoz delavcev, ki so lih prej vzdrževala nekatera mala za-Sebna podjetja iz Gorice in nekaterih manjših krajev. Ta mala podjetja so Se na mah znebila starih in dotra-ianih avtobusov. Nadaljevala pa so Prejšnje delo tako, da so nabavila čisto • nove turistične avtobuse, dobile cd pristojnih občin dovoljenja za turistične vožnje. Sedaj svoje avtobuse
ponujajo društvom in skupinam, ki žele na izlet.
Pri pokrajinskem avtobusnem podjetju pa imajo križe in težave. Na njih ramenih leži vsa teža vzdrževanja dijaških ter delavskih prog. S tem imajo seveda visok deficit, kajti cene navadnim vozovnicam ter abonmajem so ostale neipremenjene, režijski stroški pa so se zelo povečali. Poleg dotacije dežele si pokrajinska uprava mora prevzeti še več sto milijonski deficit APT. Ako bi lahko vršili turistične vožnje, bi lahko marsikaj zaslužili in bi tako deficit zmanjšali. Še posebej zato, ker imajo čiste nove avtobuse, tudi take, ki gredo lahko na dolgo turistično pot.
Zakaj smo uvodoma rekli, da so se odnosi med APT in zasebnimi avtoprevozniki zaostrili? Ko je sredi letošnjega junija šlo na izlet v pobrateni Celovec nad tisoč Goričanov je goriška občina čisto naravno zaprosila pokrajinsko avtobusno podjetje za enaindvajset avtobusov. Nikjer drugje ne bi bili dobili toliko avtobusov za tisoč ljudi. Zasebnim avtoprevoznikom pa ta pobuda goriške občine ni bila všeč. Še manj jim je bilo všeč, da je na prošnjo ene krajevne uprave druga krajevna uprava odgovorila pozitivno. Zasebni avto-»revoznild-obrtniki so stvar prijavili prometni policiji. Tri policijske pa
trulje so morale pri vstopu na avtocesto pri Vilešu ustaviti kolono enaindvajsetih avtobusov. Vsakemu šoferju so naložili globo 25.000 lir. APT je globo seveda moralo plačati. Stvar pa se najbrž ne bo končala s tem, kajti zakon določa še druge kazm.
V deželni upravi pa bi bili morali nekaj ukreniti. Nedopustno je namreč, da si javno podjetje ne more pomagati s turističnimi vožnjami, da bi kaj dodatnega zaslužilo.
Prispevki hranilnice
Upravni svet goriške hranilnice’ je v zadnjem času podelil darove in prispevke številnim ustanovam na zdravstvenem, socialnem in kulturnem področju. Podpredsednik Trombetta je upravitelje seznanil z vsebino nad 70 prošenj, ki so jih društva ier ustanove naslovili na hranilnico. Zdravstvenemu sektorju so namenili precej denarja, nad 70 milijonov lir. 4,'i milijonov lir so darovali kulturnim ter športnim društvom. Precej denarja so namenili tudi tistim, ki skrbijo za ohranitev umetnin. V ta namen so. darovali denar za obnovo cericve sv. Imakulate v Gorici ter sv. Marije v Poljanu. Društvom, ki delujejo na podnome - socialnem področju, so darovali 41 milijonov lir.
Skupina prostovoljnih gasilcev na Vrhu, ki združuje nad 60 domačinov bo že v kratkem bolje opremljena. S prispevkom dežele bodo namreč lahko kupili večje terensko vozilo, s katerim bo mogoče v zelo hitrem času doseči območje gozdnega požara, prepeljati za gašenje potrebno opremo, ljudi za gašenje itd.
Dežela je prav pred kratkim pismeno sporočila, da je bil gasilski skupini na Vrhu, ki jo vodi Gianfranco Tuniz, odobren prispevek nakaj nad 19 milijonov lir, oziroma 80 odst. maksimalno možnega prispevka za. nakup terenskega vozila.
Sicer so člani skupine preko obči ne vložili prošnjo za nekoliko višji znesek. Zdaj bodo morali, skupaj z občino odločiti, kje naj se dobi razlika, oziroma, kupiti manjše vozilo, oziroma vozilo iz druge roke. O tem se bodo v prihodnjih tednih skušali dogovoriti z občinsko upravo. Treba pa bo podrobno rešiti tudi vrsto drugih vprašanj, ki so tako ali drugače vezana z nakupom terenskega vozila: kdo bo nosil stroške vzdrževanja, kdo bo vozilo lahko uporabljal,, kje bo shranjeno, kdo bo skrbel za gorivo, zavarovanje in nenazadnje, kdo bo tudi lastnik. Čeprav je zakonodaja na tem področju precej pomanjkljiva, bo mogoče vsa ta vprašanja z dobro voljo pozitivno rešiti, ob upoštevanju dragocene pomoči, .ki so jo člani prostovoljske gasilske skupine pripravljeni ob vsakem času
nuditi za zaščito gozdnih površin pred ognjem. Ob upoštevanju, da je delokrog skupine na zelo obsežnem in tudi zelo razgibanem območju, pomeni terensko vozilo vsekakor pomembno pridobitev.
Občinski praznik v Sovodnjah od 14. do 24. junija
Od 14. do 24. junija bo v Sovodnjah vrsta kulturnih in športnih prireditev, lepo bo poskrbljeno za. razvedrilo in zabavo. Organizacijske za deve ob letošnjem občinskem prazniku sta-prevzela, pevski zbor Rupa - Peč in ŠD Soča, odvijale pa se bodo v glavnem v parku rubijskega gradu.
Napovedujejo vrsto športnih srečanj v odbojki, pevski nastop, nastop amaterske dramske skupine iz Branika. Razne prireditve se bodo pričele 14. junija in zaključile pa 24. junija, ko bo v prostorih občinske telovadnice slavnostna seja s podelitvijo priznanj in nagrad.
Vse dni bodo točili domačo kapljico, ki jo bodo dali na razpolago vinogradniki iz občine, ki pripravljajo tudi letos pokušnjo in razstavo domačih vin. Predvidoma bo svoj pridelek razstavljalo osem vinogradnikov.
Cez leden dni bo otvoritev
25-Ietna pogodba med sosedi za uporabo Sabotinske ceste
Nova GORiCA — Bližnja otvoritev Mednarodne ceste iz Nove Gorice in Gez italijansko ozemlje na Sabotinu v Goriška brda, bo veliko dejanje ob Proslavljanju desete obletnice podpi-s,a Osimskih sporazumov med Jugo-s avijo in Italijo. To so poudarili na kovinarski konferenci v Občinski skup-^Mni, kjer so predstavili tudi podrob-kosti o gradnji in o prometnem reži-Mu na novi Sabotinski cesti.
Na konferenci za časnikarje so po-odili, da bodo Sabotinsko cesto od-P"H za javni promet v soboto, 15. ju-kija, ob 13. uri. Pravilnik o njeni uporabi sta Jugoslavija in Italija podpi-že 15. junija leta 1981 in v Novi gorici so opozorili na nekaj važnej-določil, lei kažejo na posebnosti in Mednarodni pomen ceste. Kot smo že v&čkrat poročali bo odprta za celoten Mvilni promet, pri čemer pri vstopu M izstopu s trase ne bo nobenih mej-Jk'1 ali drugih formalnosti. Od vojačkih vozil bo uporaba ceste dovoljena samo ambulantnim vozilom. Ita-kja jr. svoj del cestišča namenila prokletu iz Jugoslavije za prihodnjih 25 , t, zadevni sporazum pa bodo podaljševali v obdobjih po 10 let, če ena iznnec! držav slednjega ne bi predho-,l0 odpovedala po redni diplomat-3k^ poti.
Na jugoslovanski strani je projekt-k® dokumen}acjj0 za cesto, ki je na pomoč ju obeh držav dolga skoraj 8 Mk, izdelal ing. Miro Štraus s sode-Mvci iz Geodetskega zavoda Sloveni-;'e'_ 238 metrov dolg most čez reko v Solkanu pa je projektiral ing.
Danilo Dougan s sodelavci iz ajdovskega gradbenega podjetja »Primorje«. Na novinarski konferenci je predstavnik Cestne skupnosti v Novi Gorici Roman Colja povedal, da so stroški gradnje jugoslovanskega odseka Sabotinske ceste znašali okrog 69 milijard starih dinarjev.
Glede programa slavnostne otvoritve Sabotinske ceste so sporočili, da bodo 15. junija ob 10. uri v veliki dvorani Občinske skupščine v Novi Gorici izročili priznanja podjetjem, ki so sodelovala pri gradnji jugoslovanskega odseka ceste. Naj poudarimo, da so velik delež pri gradnji pri-rtpevali tudi vojaki,- saj so opravili dela v vrednosti okoli 2 milijard starih dinarjev. Osrednja slovesnost se bo začela db 11. uri z govori županov obeh Goric, Danila Bašina in Antonia Scarana, ter zastopnikov zunanjih ministrstev Jugoslavije in Italije. Navzočih bo predvidoma okoli 200 gostov iz Slovenije in iz Furlanije Julijske krajine. Ob 12. uri se bodo u-deleženci odpeljali po novi cesti, s čimer ba ta tudi odprta. Spotoma se bodo ustavili na drugem ovinku^ ceste, na nekakšni razgledni ploščadi, kjer bodo odkrili obeležje z napisom v slovenščini »Cesto sta zgradili Jugoslavija in Italija v letu 1985 na pod lagi Osimskih sporazumov«. Ob 12.30 bo za udeležence sprejem v Podsa-botinu, kjer jih bodo pričakali s slavolokom in s kruhom in soljo, po stari slovenski navadi. Sledila bo otvoritev raznih razstav v Šmartnem ob 13. uri.	MARJAN DROBEŽ
Po zakonu bi se morali sestati čimprej
V rajonskih svetih možne in potrebne večine, različne od tiste na občini
Kako bodo sestavljene večine v ra jonskih svetih je odprto vprašanje. Rezultati volitev pred mesecem dni so prinesli marsikatero spremembo, tudi upoštevajoč dejstvo, da vse stranke niso bile s kandidati prisotne v vseh rajonskih svetih. Prav zaradi tega so večje, bolj organizirane, stranko v nekaterih rajonih ojačile svoje zastopstvo. V marsikaterem primeru pa je med volivci prevladalo dobro poznanje lokalnih kandidatov in dejstvo, da so mnogi med njimi dobro delali v prejšnji mandatni dobi.
Prej postavljeno vprašanje o večinskih koalicijah postaja aktualno ker so nekatere stranke postavile zahtevo, da hi moralo priti v vseh rajonskih svetih do koalicij, ki bi bile podobne petstrankarski na občini. Pred petimi leti do tega ni prišlo ne v tistih rajonih kjer je večina slovenska ne v tistih, kjer je večina prebivalstva italijanska. , Vsaka stranka je v rajonskem merilu šla svojo pot. Tako je bilo tudi v krajih kjer pretežno prebivajo Slovenci, t.j. v Pevmi, v Štandrežu in v Podgori. V vsakem kraju so ravnali po lastni u-videvnosU in nasveti iz Gorice niso bili niti upoštevani in najbrž niti zaželeni. Na vasi se življenje odvija pač na drugačen način kot v mestu s svojo specifičnostjo.
Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa je rok za sklicanje teh svetov.
#

l
informacije SIP potrošnikom
Razdeljevanje novih telefonskih imenikov
V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikqv za leto 1985/86 naročnikov goriške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski m po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kol ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, paski beli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Citta 1985«.
Ostali, ki so te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvigneio nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo star imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.	.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaze za opravljeno službo nikakršne odškodnine, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje.za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
1
!
gruppo mi srt r
Società Italiana per l'Esercizio dette Telecomunicazionip.a.

i
Medtem ko zakon ne predvideva datuma v katerem mora biti po volitvah sklican občinski svet, so v zakonu o rajonskih svetih termini točno določeni. Rajonski svet mora biti sklican trideset dni po proglasitvi svetovalcev. To pomeni da se ta rok zelo naglo bliža. Seveda ni rečeno, da bi morali na prvi seji izvoliti predsednika, če ni soglasja med člani rajonskega sveta. Prav pa je vedeti, da je pred petimi leti takratni župan De Simone v po zakonu predvidenem roku sklical rajonske svetovalce in ti so izvolili predsednike dobra dva meseca preden je bil izvoljen nov župan. Torej veliko prej kot je pet strank takratne večinske koalicije sklenilo sporazum. Kaj bo letos?
Piknik
Briškega griča na Jazbinah
Pri Rudiju na Kovaču, na Jazbinah, so se v nedeljo zbrali člani in prijatelji kulturnega društva Briški grič iz Števerjana. Hoteli so napraviti likof prvomajskega praznika v Dvoru, ki je lepo uspel nati vsa pričakovanja. Zbralo se je nad sto ljudi. Bili so prisotni tisti, ki so 1. maja in druge večere delali njihovi družinski člani, pa še drugi člani in prijatelji društva.
Kratek pozdrav vsem prisotnim je prinesel v imenu odbora Silvan Pittali, Ob tej priložnosti so na Jazbine prišli tudi člani dalmatinskega zbora — klape iz Kakarske, ki sa bili tiste dni na obisku v Ljubljani. Števerjanci in Jazbinci so dalma tinske prijatelje pogostili, ti pa st priredili koncert pesmi iz Dalmacije.
Veselo je bilo vso nedeljo tja v noč. Na voljo so vsi udeleženci piknika imeli dobro briško vino, na žaru pa so pekli piščance, meso, klobase in še kaj drugega.
SLIKARSKA RAZSTAVA
Antonio Devetag v palači Lantieri
V starodavni palači grofov Lantieri na Trgu sv. Antona v Gorici so pred nekaj leti odprli spodnji prostor preurejen v umetnostno galerijo. Tu so doslej imeli že več zanimivih razstav in kulturnih večerov, ki so imeli precej odziva med goriško publiko.
Od konca prejšnjega tedna je v tej galeriji odprta razstava mladega goriškega umetnika, sicer našega novinarskega kolega, Antonia Devetaga. Mladi Devetag razstavlja tu svoja najnovejša likovna dela. Ker je razstavni prostor majhen je slikar po-
skrbel, da bi se obiskovalci seznanili z njegovim delom na drugačen, svojstven način. Sterilna svoja dela je filmai, zato jih je moč videti na filmskem platnu v filmu, ki traja skoro dvajset minut.
Antonio Devetag pa ne razstavlja sam. Svoje umetniške izdelke, pesmi, napisane na pesniških listih, razstavlja prav tako mlad Goričan Alberto Pripcis.
Da ne bi ostalo le pri razstavi so prireditelji poskrbeli za cel kup drugih nastopov, ki se prirejajo skoro vsak večer. Koncerti, predavanja, razprave, gledališki nastopi. Prejšnji večer so igralci malega goriškega teatra uprizorili nekaj komadov dela o Michelstaedterju, ki ga je pred nekaj leti napisal isti Antonio Devetag.
Razstava bo odprta do konca prihodnjega tedna.
prispevki
V	spomin na Francko Devetak daruje Bogdana Lasič 20.000 lir za so-vodenjsko društvo krvodajalcev.
V	spomin Frančiške Devetak Tomšič daruje Mara Fajt 20 tisoč lir za KD Sovodnje, Andrej Fajt in Karla v isti namen 20 tisoč lir, Marička Batistič, Sandra in Patricija 30 tisoč lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Frančiške Devetak vdove Tomšič daruje Iva z družino 30 tisoč lir za Kulturno društvo v Sovodnjah in 30 tisoč lir za Glasbeno matico v Gorici.
Namesto cvetja na grob Frančiške Tomšič daruje družina Paulin 50.000 lir za Kulturno društvo v Sovodnjah.
Za društvo Pionieri Volontari del Soccorso so prispevali: Alfredo Zonch 70 tisoč lir', družini Sošol in Grinover 100 tisoč lir. Donata Zaccagnino 40 tisoč lir, Bruna Pisciateli! 10 tisoč lir, Luigina Trabucco 50 tisoč lir, Valburga Carpenese 55 tisoč lir, Eliana Franco 10 tisoč lir, Maria Strukel 50 tisoč lir. Sofia Suligoi 10 tisoč lir. Margherita Orzan 50 tisoč lir, Ortelio Ber-togna 120 tisoč lir, Ildegarda Pavletič 50 tisoč lir, Clara Molino 20 tisoč lir, Štefanija Juretič 50 tisoč lir, Franco Narduzzi 50 tisoč lir, Ervinia Fere-sin 40 tisoč lir, Firminia Zin 40 tisoč lir, -Tommaso Saitta 15 tisoč lir, Giovanna della Pica 10 tisoč lir.
Velika vrtna veselica na vrtu
HOTELA PARK v NOVI GORICI
danes, 8. junija s pričetkom ob 19. uri.
Zabaval vas bo ansambel LOJZETA SLAKA iz Ljubljane
Vabljeni!
V tretji tekmi 24. evropskega košarkarskega prvenstva v Zahodni Nemčiji
Jugoslovani klonili proti SZ, Italijani brez težav
SKUPINA A (Karlsruhe) Jugoslavija - SZ 97:105 (53:57)
JUGOSLAVIJA:	D Petrovič 30
(9:10), Zorkič 3 (1:2), Čutura (0:1), Vranković 2 (0:2), Sunara 15 (4:7), Mutapčić, Radovič 3 (1:1), Knego 4, Ušuč, Nakič 18 (2:2), Vučevič 14 (4:4), B. Petrovič 8 (2:4).
SZ: Volkov 12 (2:5), Enden, Taran-kanov 9 (3:3), Homičius 2, Lopatov, Tihonenko 2 (2:2), Valters 21 (4:4), Tkačenko, Kurtinaitis 20 (6:9), Jovaj-ša 5, Belostenii, Sabonis 34 (2:2).
SODNIKA: Rigas (Gr.) in Kotleba (ČS§R): PM: Jugoslavija: 23:33; SZ 19:25; PON: Jovajša (34).
KARLSRUHE — Jugoslavija je svojo tretjo tekmo evropskega košarkarskega prvenstva odlično začela : s peterko Vučevič, Dražen Petrovič, Nakič, Radovič in Boban Petrovič (na drugi strani so bili Sabonis, Valters, Tarankanov, Volkov in Kurtinaitis) je že v 4. minuti vodila z 12:8. Izredno je igral zlasti Nakič, medtem ko za Dražena Petroviča ne gre ponavljati, kar je bilo o njem vse dobrega izrečeno.
Sovjetska zveza pa je lahko računala na neustavljivega in nezgrešljivega Sabonisa, za katerega »plavi« niso i-meli človeka, ki bi mu lahko preprečil pot do koša. V 6. min. so zlasti po njegovi zaslugi tudi Sovjeti povedli (17: 16), rezultat pa je bil še naprej izenačen. Ko je pri rezultatu 32:33 D. Petrovič šel za nekaj minut na klop, pa je SZ vse dotlej tesno prednost takoj povišala (36:47), ob koncu prvega polčasa pa so jih Jugoslovani skoraj dohiteh (57:53).
Tudi začetek drugega polčasa je bil izenačen, žal pa je že po dveh minutah moral Nakič po zdravniško pomoč, saj je dobil močan udarec v u-sta, pri čemim si je zbil zob. Njegov odhod se je zelo poznal, saj so si Sabonis in tovariši priborili tudi 12 točk razlike. Jugoslovani pa se niso vdali, z agresivno igro so spet prišli na same 3 točke zaostanka (76:73). Vsekakor so Sovjeti vodili vse do kraja (v 11. min. 83:73, v 16. mini. 94:86), čeprav so se jim »plavi« dve minuti pred koncem približali le na štiri točke (96:92).
Sovjetska zveza je tako upravičila napovedi, da je trenutno najmočnejša ekipa tega evropskega prvenstva, z druge strani pa so Jugoslovani dokazali, da le ni povsem nepremagljiva. Srečanje b,i se morda povsem drugače izteklo, če bi dotlej najboljši Jugoslovan, Nakič, ostal do kraja na igrišču, a tudi čosič morda ni povsem razkril svojih adutov, saj je na primer solidni Knego le malo igral, kar naj bi pomenilo, da za o-dločilne tekme (sinočnja prav gotovo ni bila, saj si s porazom Jugoslovani niso še nič zapravili) lahko pripravi še kakšno presenečenje.
OSTALA IZIDA: Španija - Romunija 106:94 (51:49); Poljska - Francija 97:94 (46:34). LESTVICA: Sovjetska zveza 6, Jugoslavija in Španija 4, Poljska in Romunija 2, Francija 0. DANES: 15.00 Francija - Romunija;
18.00	Jugoslavija - Poljska; 20.00 SZ - Španija.
SKUPINA B (Leverkusen) Italija - Bolgarija 82:61 (41:29)
ITALIJA: Savio 16, Bosa, Costa 6,
Gilardi 8, Magnifico 6, Brunamonti 6, Villalta 11, Binelli 5, Premier 2, Vecchiato 4, Marzorati 8, Sacchetti 8.
BOLGARIJA: Koev 2, Y. Kolev, Bartchovski 2, Evtimov 4, Vezenkov 2, Genov 8, Mladenov 7, Antov 9, Jonov 4, Gloukov 17, Amjorkov 6.
SODNIKA: Avališvili (SZ) in Fa-jardo (Šp.); PM: Italija 30:36; Bolgarija 21:23; PON: Costa (27), Amjorkov (38), Gloukov (39); GLEDALCEV: 1500; 3 TOČKE: Cenov 2.
LEVERKUSEN — Čeprav so Bolgari imeli za sabo napričakovani zmagi proti Izraelu in Nizozemski, je proti Italiji le prišla na dan njihova prava vrednost. Dokler jim je šel met, so se še nekako upirali, ko pa jim tudi met odpovedal, je Italija imela prosto pot do zmage, za katero se niti ni bilo treba preveč truditi. Trener Gamba je tako poslal na igrišče vse razpoložljive sile, od katerih sta se nekoliko bolje odrezala Sacchetti in Savio. Vendar ostalih ne gre obtoževati, saj jim tudi ni bilo potrebno, da bi dali vse od sebe. Za zabavo gle-
dalcev je poskrbel tudi bolgarski trener: ko je namreč Antov nesrečno dal žogo Villalti v roko, se je zapodil za njim po igrišču in še dobro, da ga ni dohitel.
Medtem se še niso polegle polenu- | ke, ki jih je razvnel trener zahodno-nemške reprezentance, Izraelec Klein, ki je izjavil, »da oni nimajo mafije' ! ki bi lahko vplivala na sodnike«. Italijani so seveda odgovorili in niso šte- ] dih z ostrimi besedami.
Najvažnejše pa je, da Italija nadaljuje svojo zmagovito pot.' Danes se bo pomerila z Nizozemsko, proti kateri bi morala iztržiti novi točki-v zadnjem kolu pa jo čaka Izrael, tako da je pričakovati, da bo osvoji; la prvo mesto v svoji kvalifikacijski skupini.
OSTALA IZIDA: Zahodna Nemčija - češkoslovaška 101:83 (45:44), NizO" zemska - Izrael 86:80 (45:49). LESTVICA: Italija 6, ZRN in Bolgarija 4> ČSSR in Nizozemska 2, Izrael 0. DANES: 15.30 ČSSR - Bolgarija; 18.0» Izrael - ZRN; 20.30 Nizozemska - 1' talija.
Uspešen start regate od Trsta do Brionov
Še pol ure pred napovedanim startom včerajšnje prve regate Trst — Brioni, ki sta jo skupno priredili Tržaški pomorski klub Sirena in Jedri-ličarski klub Mornar iz Pulja pod pokroviteljstvom Delovne skupnosti Alpe - Jadran, je pred sedežem Sirena v Barkovljah vladalo skoraj popolno brezvetrje. Zatem pa je zapihalo, jadra so se začela napenjati in ob startu so jadrnice hitro zarezale v valove in zavile proti Istrski obali. Začetek je bil torej nadvse obetaven in upati je, da bodo jadralci imeli tako ugodno vremei vse do cilja, kamor naj bi dospeh danes:
Na pot je skupno krenilo 29 jadrnic. Od teh je 9 jugoslovanskih (iz Pulja, Pirana, Portoroža in Zagreba), tri plovila ima Čupa, eno domača Sirena, ena je zahodnonemška, na ostalih pa so italijanske posadke iz Trsta, Milj in Tržiča. Največja jadrnica meri kar 12,10 m, najmanjša pa 5,80 m.
Teniško prvenstvo Francije
V finalu Lendl in Wilander
PARIZ — V jutrišnjem moškem finalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije se bosta pomerila Čehoslo-vak Ivan Lendl in Šved Mats Wilander. Lendel je včeraj z veliko lahkote premagal Američana Connorsa (6:2 6:3, 6:1), ki mu praktično ni nudil nobenega odpora. Čehoslovak se je izkazal zlasti z odličnim servisom in je dokazal, da je v izredni formi. Kot je sam izjavil, v zadnjih petih, šestih mesecih igra tako, kot mu ni doslej še nikoh uspelo.
Nekoliko bolj se je Wilander moral potruditi proti Američanu McEnroeju, kateremu pa včeraj ni šlo od rok, še zlasti ne v prvem setu, ko ga skorajda ni bilo prepoznati. Nekoliko odločneje in natančneje je nadaljeval v drugem, ko se je izkazal z nekaterimi odličnimi udarci, vendar je kljub temu moral niz prepustiti nasprotniku. S svojo bolj regularno igro je Šved
nadaljeval tudi v tretjem setu, ko je sicer zgubljal kar s 5:1, vendar je zaostanek nadoknadil in zasluženo zmagal. Končni izid v korist Wilander-ja je bil 6:1, 7:5, 7:5.
Ženski finale, v katerem se bosta pomerih Američanki Navratilova in Evert - Lloydova, bo že danes ob 14-uri.
Žico že pri Flamengu?
VIDEM — Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Vidma, se je Žico dokončno poslovil od Italije. Kot je povedal predsednik Udineseja Lamberto Mazza, so pogajanja z brazilskim Flamengom že skorajda zaključena. Pri Udineseju so dali razumeti, da bodo za Žica iztržih okrog milijardo hr, poleg opcije nad nekaterimi bra; zilskimi igralci (govori se o Titi ali Robertinhu).
Kolesarska dirka po Italiji
Odločala naj bi etapa na kronometer
Športni teden ŠD Kontovel se izteka
Poleg srečanja Jadran-Olimpija tudi naraščajniki in minibasket
S številnimi košarkarskimi nastopi
se bo konec tedna iztekel športni teden
ŠD Kontovel. Na igrišču se bodo zvrstili številni košarkarji od članov do
najmlajših.
Največ pozornosti velja seveda nameniti drevišnjemu srečanju med Jadranom in ljubljansko Ohmpijo. Tekma bo ob 21. uri na odprtem igrišču na Kontovelu, v primeru slabega vremena pa v nabrežinski telovadnici. Ljubljančani, ki so se po letu dni vr-
nili med jugoslovanske prvoligaše, bodo nastopih v popolni postavi, isto pa velja tudi za jadranovce, ki se bodo po svojih najboljših močeh upira-
li renomiranemu nasprotniku.
Danes bo na sporedu tudi že 26. izvedba mednarodnega turnirja prijateljstva. Protagonisti turnirja bodo letos naraščajniki. Kontovelce bodo okrepili nekateri borovci in poletovec Kocman, poleg domačinov pa bodo nastopile še peterke mariborskega Branika - Jeklotehna, domžalskega KK Domžale in ljubljanskega Slovana. Tudi ta turnir bo na odprtem igrišču na Kontovelu in sicer po sledečemu urniku:
10.00	Branik - Kontovel; 15.00 Domžale - Slovan; 16.30 finale za 3. mesto; 18.00 finale za 1. mesto.
V	primeru slabega vremena bodo turnir odigrali v telovadnici srednje šole »Levstik« na Proseku.
V	četrtek se je medtem nadaljeval tridnevni tumir v minibasketu. Na sporedu so bila srečanja druge kvalifikacijske skupine, šlo je pa takole: Kontovel B — Dom Gorica 29:43
KONTOVEL: Križman, Cingerla 2, Emili 2, D. Danieli, A. Spadoni, P. Križman 4, Badahč, M. Spadoni 1, čeme 5, Zaccaria, A. Dandeh 14, Mlač, 'Rauber 1.
DOM: Skok 4, A. Pausi 2, Silič 2, Bordon 12, Primožič, Sfiligoj 6, R. Pausi 6, Faganel 2, Quinzi 1, Pahor 8. Bor — Dom	71:23
BOR: Filipčič 2, Vodopivec 8, Pavlica 10, Martinohch 6, Bajc 6, Po-
žega 7, Gregori 8, Barini 6, Debeljuh 10, Turk 2, Schiulaz 6.
DOM: Skok 2, A. Pausi 1, Silič 2, Bordon 2, Primožič 1, Sfihgoj 2, R. Pausi 2, Faganel 2, Quinzi 4, Pahor 5. Kontovel — Bor	14:56
KONTOVEL: I. Križman, Cingerla, Emih, Danieh, Spadoni 4, P. Križman, Badali 2, M. Spadoni 2, Cerne, Zaccaria, Danieh 2, Mlač, Rauber, Gruden 4.
BOR: Filipčič 7, Vodopivec 2, Pavlica 17, Martinohch 2, Bajc, Požega 6, Gregori 6, Barini 2, Debeljuh 10, Turk, Schiulaz 4.
VRSTNI RED
1. Bor, 2. Dom, 3. Kontovel B
JUTRIŠNJI SPORED
9.00	Kontovel B - Sokol (finale za 5. mesto); 10.00 Breg - Dom (finale za 3. mesto); 11.00 Kontovel A - Bor (finale za 1. mesto).
Tudi finalni del bodo odigrali na odprtem igrišču na Kontovelu.
Puh in Jakopin na končnem 16. mestu
V Portoroškem zalivu so včeraj sklenili svetovno prvenstvo 17. distrikta v jadranju za jadrnice zvezda, na katerem sta zmagala Avstrijca Rau-daschel - Denk, ki sta bila v zadnji regati sicer druga, za Zahodnima Nemcema Voghtom in Budelsom.
Pirančana Puh in Jakopin sta i-mela ponovno smolo, saj sta zaradi okvare na jadrnici morala odstopiti in tako sta v skupnem seštevku na 16. mestu, kar je pa še vedno lep uspeh, saj vemo, da sta jadrala z izposojeno jadrnico.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Rauda-schel - Denk (Av.) 11 točk; 2. G. in T. Holovits (Madž.) 25,1; 3. Wagner - Schwarz (ZRN) 53; 16. Puh -Jakopin (Jug.) 96,7. (J. Kreft)
GRAN PARADISO (Aosta) — Včerajšnja etapa naj bi bila ena tistih, ' ki bi lahko odločala o končnem zmagovalcu. Odločila pa ni prav nič, saj je pri vrhu ostalo vse. po starem. E-tapa pa je prinesla novo zmago Američanom, in sicer 23-letnnmu Hamp-steanu, kar pa ni nikogar razburjalo. Hampstean je svoj pobeg začel že 15 kilometrov po startu, pri tem ga ni nihče oviral in je tako povsem sam prišel na cilj zadnje tako imenovane gorske etape letošnjega »gira«.
Podobno kot lani, se bp verjetno vse odločalo na jutrišnji zadnji preizkušnji, in sicer na kronometer, od Lida Di Camaioreja do Lucce za skupnih 48 km. Težko je namreč pričakovati, da bi do kakšnih sprememb prišlo danes (Saint Vincent - Genova, 229 km), saj edino težavo predstavlja vzpon na 472 metrov visoki prelaz Giovi.
VRSTNI RED: 1. Hampstean (ZDA),
Danes
Sobota, 8. junija 1985
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
21.00	na Kontovelu: Jadran - Olimpija
POKAL PRIJATELJSTVA
Ob 10.00 in od 15.00 dalje na Kontovelu: nastopajo Kontovel, Branik, Slovan in Domžale
NOGOMET
CICIBANI - POPRVENSTVO
19.00	na Proseku: Primorje - Mug-gesana
MEMORIAL ČAVDEK
17.00	na Peči: Rupa/Peč - Opatje selo; 19.00 Sovodnje - Vrh
Jutri
Nedelja, 9. junija 1985
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
10.30 v Dohni: Breg - Monkey
ki je 58 km od Saint Vincenta do Valnontaya (Gran Paradiso) prevozil v 1.30’51” s poprečno hitrostjo 38,304 km na uro; 2. Montoya (Kol.) po 1’; 3. Lejarreta (Pori.) 1’04”; 4. Acevedo (Kol.) 1’14”; 5. Lemond (Z DA) 118”; 6. Van Der Velde (Niz.) 1’23”; 7. Wilson (Avs.) 1’30”; 8. Navarro (Šp.) 1’35”; 9. Van Impe (Bel.) 1’37”; 10. Hinault (Fr.); 11. Moser; 12. Salvador; 13. Contini; 14. Beccia vsi isti čas; 15. Ravasio Ul”; 28. Baronchelli 2’34”; 32. Saronni isti čas.
SKUPNA LESTVICA:	1. Hinault
(Fr.) 99.01’30”; 2. Moser po 115”; 3. Lemond (ZDA) 214”; 4. Lejarreta (Šp.) 412”; 5. Prim (šve.) 418”; 6. Contini 4’36”; 7. Wilson (Avs.) 4’48”; 8. Baronchelli 4'59”; 9. Chioc-cioh 5’51”; 10. Beccia 6'45”; 11. Bombirli 7'08”; 12. Volpi 7’57”; 13. Van Impe (Bel.) 8’35”;	14. Giovannetti
11’49”; 15. Salvador 12’20”; 16. Ama-dori 12’49”; 17. Maechler (Švi.) 13’
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, Istrska uhca: DMA -Polet
DEŽELNI FINALE KADETOV
9.00 in 16.30 v Fontanafreddi: nastopa tudi Jadran Farco
DEŽELNI FINALE PROPAGANDA
9.30	v Gradežu: nastopa tudi Bor
MINIBASKET
9.00	na Kontovelu: nastopajo Kontovel, Sokol, Breg, Bor in Dom
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
17.00	v Repnu: Mladost - Ohmpia NAJMLAJŠI - POPRVENSTVO
10.00	v Repnu: Kras - Chiarbola ZAČETNIKI - POPRVENSTVO
9.00	na Proseku: Primorje - Monte-bello.
Spinks ubranil naslov
LAS VEGAS —- Z zmago proti rojaku McDonaldu s KO v 8. krogu je Američan Michael Spinks ubranil svetovni naslov v srednjetežki kategoriji (WBC).
12”; 18. Navarro (Šp.) 14’05”; 19-Saronni 14’09”; 20. Zadrobilek (Av.) 14’17”; 25. Van Der Velde (Niz.) 21' 12”; 33. Da Silva (Por.) 32’21”.
Tržaški navijači proti Pieriju
TRST — S pismom, ki ga je naslovil italijanski zvezi nogometnih sodnikov, je koordinacijski odbor »Triestini club« zahteval disciplinske ukrepS 6 * * * * li proti sodniku Claudiu Pieriju, ki j6 sodil na tekmi Triestina - Lecce. Koordinacijski odbor je v pismu izjavil, da se je sodnik nedostojno vedel do občinstva.
Stielike zapušča Real
MADRID — Zahodni Nemec Stielike bo konec meseca zapustil enajsterico Real Madrida, pri kateri je i-gral kar osem let. Stielike bo podpisal štiriletno pogodbo s švicarskim klubom Neuchatel.
Stefan Cigan remiziral s Smislovom
PORTOROŽ — V portoroškem hotelu Bernardin se je včeraj pričel 6. mednarodni šahovski tumir za Vidmarjev memorial, ki je posvečen 100' letnici rojstva prvega slovenskega velemojstra dr. Milana Vidmarja. To je letos najmočnejši tumir v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji letos ni močnejšega, saj je v Portorožu med 12 šahisti kar 10 velemojstrov. V prvem kolu je madžarski velemojster Portiseli zanesljivo premagal jugoslovanskega velemojstra, Ljubljančana Bruno Parmo, ki se je po treh letih vrnil v šahovsko areno. Največ čestitk pa je prejel komaj 19-letni Štefan Cigan iz Murske Sobote, mojster FIDE, ki je remiziral s Smislovom.
REZULTATI 1. KOLA: Portisch -Parma remi; Christian - Ribli remi: Barič - Gligorič remi; Popovič - Mi-les 0:1; Karlsson - Nikolič remi; Cigan - Smislov remi. Danes je na programu drugo kolo. (J. Kreft)
domači šport
Za napredovanje v 2. amatersko ligo
JUTRI OB 17. URI V REPNU DOBERDOBSKA MLADOST FAVORIT V TEKMI Z OLIMPIO
Z nagrajevanjem v Trebčah sklenili uspelo pobudo
Nogometni turnir ZS8DI zgovorno dokazal da se otroci še vedno zanimajo za ta šport
Jutri bo v Repnu ob 17. uri drugo dodatno srečanje, ki bo določilo, kdo j30 napredoval v 2. nogometno ama-^rsko ligo. Tokrat bo stopila na igri-?Ce doberdobska Mladost, ki bo igra-la proti tržaški Olimpii. Ta ekipa je v prvem srečanju klonila goriškemu •jUdaxu 2:4 in je skoraj že matema-tlcno izključena iz boja za napredo-Vanje To seveda, če ne bodo Tržača-111 premagali Doberdobce in račnuali ^ uspeh Kraševcev proti Audaxu. | ° tem, kar smo doslej videli, bo do takega razpleta težko prišlo, še po-j^ebno, če bo Mladost zaigrala, tako Kot zna. Po vsej verjetnosti bo slo-venska ekipa proti Olimpii dosegla °ne točki, tako da bo o končnem zma-S°valcu odločala Mladost - Audax.
iJoberđobci so se v tem času vestno Pripravljali pod vodstvom trenerja wtattiussija in v njihovem taboru je
razpoloženje optimistično, čeprav se še niso povsem otresli grenkobe po spodrsljaju v zadnji prvenstveni tekmi, ko so izgubili proti Foglianu in si s tem zapravili neposredno napredovanje. Kraševci pa se zavedajo, da se jim letos ponuja zares edinstvena priložnost, da prvič v zgodovini do-berdobskega društva dosežejo napredovanje, ki hi bilo vsekakor najboljše plačilo za trud, ki so ga v to panogo vložili vsi, od igralcev, odbornikov pa tudi občinstvo samo, ki' je vedno v velikem številu sledilo ekipi.
Jadranje in zdravje
Danes s pričetkom ob 9. uri bo na sedežu Yacht Giuba Adriaco »3. vsedržavni kongres v športni medicini jadranja«. Kongresa se bodo udeležili številni predavatelji.
Borovi minikošarkarji končali sezono
®orovi minikošarkarji so pred dnevi imeli na stadionu »1. maj« družabni popoldan ob koncu letošnje tekmovalne sezone. Sedaj jih čaka poletni oddih
Prvi nogometni turnir ZSŠDI za o-snovnošolce in dijake prvih razredov nižjih srednjih šol je konkreten dokaz, kako treba delati na mladinskem področju, zato da slovenskemu nogometu nudimo pogoje, da se izvleče iz kriznega stanja, v katerem se nahaja. Šola in starši sta tista povezovalna člena, ki lahko prispevata k temu, da se zanimanje za to športno panogo, ki naj bi v zadnjih letih nekoliko upadlo, spet poveča. Dva tedna bojev po igriščih na Tržaškem in četrtkova sklepna slovesnost ob tre-benskem igrišču so agregacijski moment, ki ga ne gre izgubiti, naloga društev pa je ravno ta, da dela, ki so ga opravili prireditelji tekmovanja, ne izjalovijo.
V četrtek so torej potekali sklepni boji tega nadvse uspelega turnirja, ki je navdušil veliko število otrok. V kategorijah cicibanov in dečkov so bile na sporedu finalne tekme, mladinci pa so odigrali zadnje kolo. Izidi so bili naslednji:
CICIBANI (igrišče v Dolini)
Finale za 3. mesto Sv. Ana — Slivno - šempolaj 2:0 b.b.
Finale za 1. mesto Bol junec - Boršt — Opčine	4:0
BOLJUNEC - BORŠT: P. Žerjal, Rapotec, Cah, Andreassi, Mignot, I. Žerjal, Krmec, Vodopivec, Koren, Cor-batti, Gropazzi, Argenti.
OPČINE: Taučer, Glavina, Jerman, Volčič, Plesničar, Hrovatin, Malalan, K. Hrovatin, Plehar, Radetti in Da-nev.
VRSTNI RED
1. Bol junec - Boršt, 2. Opčine, 3. Sv. Ana in Slivno - Šempolaj.
DEČKI (igrišče v Trebčah)
Finale za 3. mesto Milje - Ricmanje — Barkovlje - Rojan 0:0 (0:0) 3:0 po devetmetrovkah
MILJE - RICMANJE: Švab, Božje-glav, Blažon, Foretti, Krašovec, Bajc, Grbtìc
BARKOVLJE - ROJAN: Sancin, Posega, Vodopivec, Majcen, Turk, Filipčič, Giacomini, Korošec, Bajc.
Finale za 1. mesto Devin - Slivno — Boljunec - Boršt
4:2 (2:0)
DEVIN - SLIVNO: Franza, Tram-pus, Peric, Cappelli, M. Legiša, Zac-cigna, Kerin, Gerin, T. Legiša, Kosmač.
BOLJUNEC - BORŠT: Vodopivec, Grilanc, Movriha, Mauri, Matkovič, Bandi, Švara, Gigante, Vaia, Lavrica.
VRSTNI RED
1. Devin - Slivno, 2. Boljunec - Boršt, 3. Milje - Ricmanje, 4. Barkovlje -Rojan.
MLADINCI
(igrišče na Padričah)
IZIDA ZADNJEGA KOLA Opčine — Prosek 2:0 brez boja Sv. Jakob — Dolina 4:4
DOLINA: E. Žerjal, R. Bandi, Zupan, Komar (3), Kozina, Ota, Vodopivec, R. Žerjal, V. Bandi, Tul, Štefančič, Grilanc.
SV. JAKOB: Stopar, Buzzi, Majevski (2), Tence (1), Furiarne, M. Gombač (1), Jovanovič.
KONČNA LESTVICA
Sv. Ivan 8, Prosek 4, Sv. Jakob in Dolina 3, Opčine 2.
Po tekmah je bilo nagrajevanje v
Trebčah. Priznanja so podelili vsem šolam in ekipam, prve tri uvrščene ekipe v vsaki kategoriji pa so prejele tudi pokal.
Med krajšo slovesnostjo sta spregovorila tudi podpredsednik ZSŠDI Ra-divoj Pečar in podpredsednik nogometne komisije ZSŠDI Ivan Brass. Pečar je poudaril dejstvo, da je po dolgih letih končno prišlo do uresničitve tega mladinskega turnirja, ki je pokazal, kako je napačno mišljenje tistih, ki trdijo, da pri otrocih ni zanimanje za nogomet. Turnir je tudi, po svoje, nakazal, katera mora biti razvojna pot našega nogometa, saj je bilo z združitvijo otrok iz sosednjih območij v skupne ekipe zgovorno pokazano, da je isto politiko moč uresničevati tudi v društvih.
Brass je v svojem posegu zlasti poudaril neprecenljivo pomoč staršev, ki so med najzaslužnejšimi, da je turnir povsem uspel. Ne glede na rezultate, so se vsi otroci resnično zabavali in to je bil tudi glavni cilj turnirja, ki mora postati tradicionalen.
(ak)
ZA POKAL JULIJSKIH ALP
Tudi krasovci v namiznoteniški
Jutri na košarkarskih deželnih finalih v Fontanafreddi in Gradežu
Tudi Jadranovi kadeti in Borova ekipa »propaganda«
Reprezentanci FJK
V Tržiču bo v soboto in nedeljo radieionalno namiznoteniško tekmo-Vanje za pokal Julijskih alp, ki ga bo eU>s organizirala naša dežela. Omenjeni turnir prirejajo izmenično vsa-j° leto proti koncu sezone na Koro-*em, v Sloveniji ali v Furlaniji Ju-Bski krajini. Lansko leto se je tek-"tovanje odvijalo v Celovcu.
Na sporedu bo moški in ženski e-kipni del tekmovanja in posamezna konkurenca, v kateri se bodo pomerili elani in mladinci obeh spolov. Ekipni oel bodo izpeljali po sistemu Davis, katerem b,osta najprej na sporedu ye srečanji posameznikov, nato bo Rastopila dvojica, če pa še takrat sre-“koje ne bo odločeno, bodo spet na vt'sri posamezniki, dokler ena izmed veh ekip ne bo izbojevala 3. zmage.
vsaka reprezentanca razpolaga z mejen im številom igralcev se odgo-prni prj tehnični komisiji za selek-*3°, ki bo v Tržiču branila barve )	Julijske krajine, še niso od-
ocili za imena nastopajočih. Jasno pa Jp ze, da bodo nastopile krasovke So-jri Milič, Damjana Sedmak in Tanja kmar. Lepe možnosti imajo tudi Kra-,°vl mladinci in sicer Boris Štoka, .Sar Colja, in Ervin Doljak. Vseka-?r Pa bo treba počakati prav do zad-Jpga trenutka. Konkurenca bo v Tr-ncu solidna in je prvo mesto že v aPrej oddano Sloveniji, za drugo pa “osta potegovali naša dežela, ki je ^sko leto to mesto že osvojila, in
K°roška. (Z. S.)
Tečaji TPK Sirena
Julija meseca prireja TPK Sirena j°leS tečajev razreda optimist tudi ya tečaja razreda jadralnih desk.
bosta trajala šest dni: od po-edeljka do sobote. Prvi tečaj bo od F. uo 13., drugi pa od 15. do 20. ju-Ja. Tečajev se lahko udeležujejo boom deskarji od 15. leta starosti dalje. Pasovanje vsak dan v tajništvu TPK U'ena od 18. do 20. ure, ali po telefonu 422696. (A. D.)
KADETI
Po velikem uspehu s članskim moštvom ima Jadran jutri priložnost, da opravi podvig še s svojimi kadeti. Jadran Farco, ki je pred kratkim o-svojil naslov pokrajinskega prvaka v okviru deželnega prvenstva kadetov, bo namreč v Fomtanafreddi skušal o-svojiti še deželni naslov, ki ga doslej še nobena naša ekipa ni bila sposobna izbojevati.
Poleg naših se bodo deželnega finala udeležile še peterke Ardite (gori-ški prvak), Gemane (videmski prvak) in Libertasa Fiume Veneto (pordenon-ski prvak). Konkurenca je nedvomno ostra, vendar naši niso brez možnosti. Najnevarnejši nasprotnik hi morala biti ekipa iz videmske pokrajine ki nastopa skoraj izključno z i-gralci letnika 1968, medtem ko so j_a-dranovci po večim za leto dni mlajši. Pričakovati je torej fizično premoč
lov.	.
unovči so se vestno pripravni rišnji nastop. Zlasti koristni sta istovanji v Karlovcu in Ljublja-;r so igrali pred velikim števi-[ledalcev proti starejšim eki-Mladinci Karlovca, ki so res >tna ekipa, niso bili kos Jadra-irco, ki je izvedel nekaj res ivnih akcij. Naši so zmagali z V Ljubljani so »plavi« igrah z in zasluženo zgubili. Domači-naše presenetili s pressingom agali s tesnim 72:70. V obeh i se je izkazal član Segafreda Devetak, ki je igral z Jadra-Poleg njega sta bila dobra še lo Lippolis in Aljoša Terčon, ontanafreddi se bo deželni fi-»ričel ob 9. uri. Spored še m saj bo žreb tik pred začetkom Finalni srečanji imata nasled-iik: finale za 3. mesto ob 16.30,
1 rvwaofr» nJ"» Ifl 30
(M. Raseni)
PROPAGANDA
Jutri bodo deželni finale odigrali tudi borovci, ki so dokaj nepričakovano a povsem zasluženo osvojili naslov pokrajinskega prvaka v prvenstvu propaganda. Furlanovi varovanci bodo v Gradežu skušali pripraviti
še eno presenečenje. Poleg naših predstavnikov bodo na deželnem finalu prisotne še sledeče ekipe: Alpa Mobilcasa Krmin, Polisportiva Li-bertas San Daniele in Pallacanestro Dece Pordenon. V športni palači v Gradežu bodo ob 9. uri izžrebali polfinalne pare. Polfinalni srečanji bosta na sporedu ob 9.30 oziroma 11. uri, popoldne pa bosta poraženca med sabo igrala za 3. mesto, zmagovalca pa za naslov deželnega prvaka. Pred tako pomembno preizkušnjo smo zastavili nekaj vprašanj Borovemu trenerju Luki Furlanu in kapetanu borovcev Deanu Oberdanu.
»Luka, ste na začetku sezone merili na tako visoko uvrstitev, ali je bilo to zgolj presenečenje?«.
»To je bilo le delno presenečenje. Sam sem upal na 4. oziroma 3. mesto, za Don Boscom in Servolano, ki sta bila po mojem mnenju tehnično oziroma telesno boljša od nas. No, v sklepnem delu smo imeli malo sreče, poudaril bi pa predvsem pozitivno reakcijo fantov, ki se niso nikoli vdali, niti takrat, ko smo zaostajali za nasprotnikom in tako dokazali zvrhano mero zrelosti na igrišču.«
»Kakšni so po tvoje razlogi za hitro napredovanje in kakovostno rast vaše ekipe?«
»Mislim, da je k temu pripomoglo Več dejavnikov. V prvi vrsti reden režim treninga (trikrat tedensko) in
pravilen pristop fantov do dela, čeprav včasih niso bili najbolj resni. Poleg tega smo odigrali veliko število prijateljskih srečanj tudi s starejšimi nasprotniki. Večji del e-kipe pa je sodeloval tudi na pionirskem festivalu z dresom ZSŠDI, tako da so fantje stalno igrali in srečevali najrazličnejše nasprotnike. To je verjetno pozitivno vplivalo na utrjevanje samozavesti posameznikov in preko tega na formacijo homogenega kolektiva, ki je uspešno reagiral na Vsakovrstne dražljaje.«
»Tvoja predvidevanja za nedeljo. . .«
»O tem bi raje ne govoril tudi, ker resnično ne poznam ostalih e-kip in nimam nobenih informacij o njih.«
Bor bo na nedeljskem deželnem finalu v Gradežu nastopil s sledečo postavo: Ažman, Bajc, Doles, Gre-gori, Oberdan, Paulica, Pregare, Prelec, Prešel in Stubelj.
Dean Oberdan, kapetan Borovega moštva propaganda, nam je tudi sam povedal, kako so se mladi borovci pripravili na pomemben nastop na deželnem finalu. Dean obiskuje drugi razred nižje srednje šole Ivan Cankar, igra v vlogi play-makerja in se poleg košarke livarja tudi z atletiko v vrstah Bora Infordata.
»Kaj ti pomeni uvrstitev v deželni jinale?«
”	
	obvestila
BOR INFORDATA
obvešča, da bo sestanek odbora v torek, 11. t. m., ob 19.39 na stadionu »1. maj«.
ŠZ BOR

inmeueijeK, 17. t. m., uri v prvem in ob 20.30 v drugem j cu REDNI OBČNI ZBOR na svojem dežu v Trstu, Vrdelska cesta 7, z slednjim dnevnim redom: 1. otvorii Z' volitve delovnega predsedstva; predsedniško poročilo; 4. pozdravi ; tov; 5. razprava o poročilu pred: Je*ovaniu društva; 6. odobr
PrjK ečUPAeEa POrOĆila: 7' razno-
organizira v poletnih mesecjh jadralne
tečaje za otroke in mladino na jadrnicah in jadralnih deskah. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu (tel. 767-304) do 14. junija.
TPK SIRENA
vabi v soboto, 15. junija, v popoldanskih urah na sejem rabljene opreme (jadralnih desk).
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA prireja tečaj za mladino, ki se bo začel v ponedeljek, 10. junija, na Padričah. Tečaj, ki ga bo vodil prof. Boris Košuta, bo potekal v desetih lekcijah. Vpisovanje jutri, 8. junija, od 19.30 do
20.	ure na teniških igriščih na Padričah ali po 20. uri pri Karlu Rudežu (tel. 763-229).
»Nedvomno je to veliko zadoščenje in pomembna izkušnja. Zame kot za vse moje soigralce. Sploh nisem pričakoval tako visoke uvrstitve zaradi velikega števila ekip v tej konkurenci. Na koncu smo pa zmagali in zdaj je pred nami še finale.«
»Ste se morda posebno pripravili za nastop na jinalu?«
»Ne, vadili smo kot običajno, brez večjih sprememb. Mogoče velja omeniti, da smo več pozornosti in več časa odmerili treniranju protinapada.«
»Kakšno je vzdušje v ekipi v teh trenutkih?«
»Sami smo dobro razpoloženi in vzdušje je tako, kako bi rekel, pravilno. Zavedamo se, da je naloga težka, ampak upamo v svoj dober nastop in tudi na zmago.«
Cancia
Fabio Ruzzier zopet odličen
V Vidmu se je odvijala deželna faza društvenega atletskega prvenstva mladincev, na kateri so posebej nastopili tudi številni člani starejše kategorije. Prav ti so dosegli nekatere res zanimive rezultate. Tako hitroiiodec Fa bio Ruzzier kot zaprekašica Sonja Antoni sta bila gotovo med protagonisti. Medtem ko je Antonijeva na 400 m z ovirami s časom 62”9 zmagala ter potrdila odlično formo, je Ruzzier na 10 km hoje dosegel tehnično najboljši rezultat celotnega tekmovanja, saj je z odličnim časom 45’54”9 za več kot pol minute izboljšal tako osebni, kot pokrajinski rekord, ki je s časom 46’27”8 že več let pripadal Tržačanu Lorberju. Obenem je ta rezultat tudi drugi najboljši deželni dosežek vseh časov in najboljši čas, ki ga je kdajkoli dosegel deželni atlet v tej disciplini, glede na to, da je deželni rekorder, ki je pred leti bil »kupljen« od videmskega Libertasa, iz Lombardije. Torej še en dokaz o velikem kakovostnem skoku, ki ga je v letošnji sezoni opravil slovenski atlet pod vodstvom bivšega državnega reprezentanta v hoji, Neapeljčana Enza Store.
Egon Renko
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 hr Finančni m legalni oglasi 2 900 hr za mm višine v širim 1 stolpca Mah oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine segnare-čajO pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član Italijanska 1 zveze časopisnih založnikov FlEG
8. junija 1985
Obletnica vdora v Zlati tempelj
NEW DELHI — Milijoni Sikhov so se v teh dneh z manifestacijami po vsej Indiji spomnili prve obletnice napada policijskih in vojaških oddelkov na zlati tempelj v Amritsaru, v katerem je zgubilo življenje približno tisoč pripadnikov te versko-et-nične skupnosti. V pravi bitki, ki se je vnela 5. in 6. junija lani, je bil ubit tudi eden najbolj znanih voditeljev ekstremnih Sikhov, Jamail Singh Bhindranwale.
Manifestacije ob prvi obletnici krvavega dogodka so nemalokrat izpadle dokaj »izzivalno«. Tako so se v Amritsaru pojavili napisi, ki so povzdigovali kot junaka Beanta Singha in Satwanta Singha, telesni straži, ki sta 31. oktobra lani ubili Indirò Gandi. Na nekem drugem transparentu je bilo mogoče brati, da se indijska vlada »lahko uveljavi samo s streljanjem«. Nedaleč od kraja manifestacije so bili razvrščeni številni policijski in vojaški oddelki, ki pa kljub »izzivom? niso posegli.
Ob prvi obletnici napada na Zlati tempelj je časnikarjem dal daljšo izjavo sikhski voditelj Jagjit Singh Chohan, ki živi v emigraciji v Londonu in ki načeluje enemu izmed separatističnih gibanj, katerih cilj je ustanovitev samostojne republike Khali-stan. Dejal je, da si je Indirà Gandhi zaslužila smrt. »Dobila je, kar si je zaslužila,« je dejal. »Nihče ni načrtoval zarote. Toda ona je morala vedeti, da kdorkoli vdre v templje, si sam zapiše smrtno obsodbo.«
Jagjit Singh Chohan, ki je star 57 let, je poleg tega zanikal, da bi kdo med njimi koval zaroto proti sedanjemu indijskemu predsedniku vlade Ra-jivu Gandhiju, sedanje politično stanje v Indiji pa je primerjal političnemu stanju v Nemčiji v tridesetih letih, se pravi za časa nacizma. Kljub temu pa je poudaril, da ne nameravajo seči po orožju. »Borili se bomo z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi,« je dejal, »da bi ustvarili agresivno gonjo proti Sikhom v Indiji.«
Na škodo ameriške mornarice
Družina vohunila za SZ
WASHINGTON — V vojni tajnih služb, ki jo vodita Moskva in Washington človek praviloma ne ve, kaj je resnica in kaj propaganda, vendar vse Laže, da je primer vohunske družine Walker, ki je zaradi svoje nenavadnosti vreden najboljše pisateljske domišljije, resničeni.
Glavnina članov družine Walker je zdaj za zapahi. Prvi je bil aretiran 47-letni John Walker. Po poklicu je zasebni detektiv, sicer pa demobiliziran častnik ameriške mornarice. Mornarico je zapustil leta 1976 po več kot 20 letih službe, v katerih je med drugim bil na atomski podmornici »Bolivar«. Imel je dostop do tajnih dokumentov in tudi do šifriranega jezika, ki so ga uporabljali v komunikacijah med podmornico in bazo.
Ni še povsem jasno, ali je Joto Walker začel sodelovati s sovjetsko tajno službo, ko je bil še v mornarici ali pozneje. V sporočilu o njegovi aretaciji je rečeno, da ga je policiji pomagala razkrinkati njegova bivša žena. Agenti FBI so ga zasačili »na delu« pred kakimi devetimi dnevi. Po daljšem zasledovanju so ga prijeli v nekem gozdu nedaleč od Washingtona, ko je pn neki tabli pustil vrečko, v kateri je pioleg smeti bilo več strogo tajnih dokumentov.
Toda Jahn Walker je bil, kot rečeno, le člen širše mreže, v kateri so bili vpleteni tudi drugi člani njegove družine. Nekaj dni po njegovem arestu je bil aretiran njegov 22-letni sin Michael, vojni mornar, in sicer na letalonosilki »Nimitz«, ki se je v tistem trenutku nahajala pred izraelsko obalo. Zdi se, da so v njegovi kabini našli pet do šest kilogramov tajnih dokumentov, ki jih je nameraval izročiti svojemu očetu. Pravijo, da je za vsako takšno »pošiljko« prejemal po tisoč dolarjev.
Nekaj dni za njim je bil aretiran še tretji Walker, in sicer Johnov starejši brat Arthur, ki bi po mnenju policije utegnil biti najnevarnejši element vohunske mreže. Tudi on je bil v ameriški mornarici, in to v letih 1953-1973. Dosegel je čin poročnika in kaže, da je imel dostop do tajnih dokumentov Atlantskega zavezništva o taktiki podmomiškega vojskovanja. V okviru iste operacije so agenti FBI aretirali naposled še mornariškega častnika Jerryja Vhitwortha, strokovnjaka v podmomiških radijskih komunikacijah. Zdi se, da je sodeloval z Walkerji, vsekakor pa nima z njimi nikakih sorodstvenih vezi.
To je zaenkrat približno vse, kar se ve o vohunski aferi, ki so jo tu že označili kot »najhujšo v zgodovini ameriške mornarice«. Pristavili bi lahko edinole še to, da je takoj po .aretaciji iz Washingtona na vrat na nos odšel domov sovjetski diplomat Aleksij Tkačenko, ki je menda bil zveza vohunske mreže. Nekaj več, čeprav seveda ne vse, bo mogoče zvedeti na procesu, na katerem bosta brata John in Arthur tvegala obsodbo na dosmrtno ječo.
Videvali jo bomo na Rai 2
Maura Maggi, 24-letna rimska igralka, je svojo umetniško pot začela kot 19-letna manekenka. Sodelovala je v »G. B. showu«, tri leta je obiskovala gledališko akademijo, nastopala v drami Thomasa Elliota Umor v katedrali, v kratkem pa jo bomo videvali na drugi televizijski mreži
Nevidno
PARIZ — Daljinsko vodeno švicarsko letalo (avtonomija leta 1.500 km, dosega 5.000 m višine z brzino 300 km na uro) ima to prednost, da ga radarji ne vidijo.
Jedrska elektrarna v Avstriji turistični objekt
DUNAJ — Neka turistična agencija mednarodnega slovesa je zaprosila avstrijske oblasti za ekskluzivno pravico o prirejanju izletov za ogled ne-obratujoče jedrske centrale Zwenten-dorf. Velikanska betonska zgradba leži na bregu Donave severno od Dunaja in jo je po pravici mogoče primerjati s Keopsovo piramido, kot se rad pohvali ta ali oni Avstrijec. Atomsko elektrarno so dogradili, kakor znano, leta 1978, niso pa je spravili v pogon, ker se je proti temu prebivalstvo izreklo z ljudskim glasovanjem. Od takrat si je objekt o-gledalo 190.000 turistov, a vstopnice so razprodane vse do konca tega meseca.
Kancler Sinowatz je nedavno spet predlagal, naj bi centralo izročili namenu, toda njegov poskus je v parlamentu propadel: proti predlogu o razpisu še enega referenduma sta bili oddani dve tretjini glasov. Sino-watzovo opozorilo, češ da bi nadaljnje mirovanje elektrarne, v katero je bilo vloženih 10 milijard šilingov (pol milijarde dolarjev), pomenilo zmago nespameti nad razumom, torej ni zaleglo.
Vprašanje o potrebi po atomski e nergiji za proizvodnjo elektrike je sploh jabolko spora znotraj vladne koalicije, ki jo sestavljajo socialisti in liberalci. Slednji so na čelu s podkanclerjem Stegerjem že od vsega
začetka proti atomski energiji, kar je Sinowatzu narekovalo, da potezo v parlamentu izpelje v imenu svoje socialistične stranke in ne v svojstvu kanclerja. S tem se je torej izognil polemiki z liberalno koalicijo, obenem pa nekako potegnil z ljudsko demokrščansko stranko, ki je v o-poziciji in ki načelno ne nasprotuje proizvodnji jedrske energije.
Poleg Sinowatza so poskusili demo kristjane pridobiti za razpis novega referenduma tudi poslovni krogi, ki zagovarjajo tezo, da bi pogon jedrske elektrarne bil v strogem interesu avstrijskega gospodarstva. Isto tezo branijo tudi številni demokrščan-ski poslanci. Ker pa vodstvo stranke članom ni dovolilo, da bi glasovali po svoji vesti, se je zgodilo, da so se v parlamentu izrekli proti socialističnemu predlogu. Med adute, s leaterimi je Sinowatz nameraval pregovoriti demokrščansko opozicijo, sodi tudi sovjetska ponudba o odkupu in shranjevanju jedrskih ostankov iz zwentendorfskega reaktorja, toda ravno problem, kam in kako s temi o-stanki, je bil eden od poglavitnih razlogov za referendumsko zamrznitev atomske centrale.
Dunajska vlada se bo morala v kratkem odločiti, kaj z objektom storiti. Konzorcij za izgradnjo in upravljanje elektrarne, ki seveda še vedno upa v njen pogon, je zaenkrat
dal na izbiro likvidacijo in razprodajo ali pa nadaljnjo ohranitev in primemo vzdrževanje centrale. Če bi centralo demontirali in reaktor ter druge naprave prodali, bi konzorcij imel 10-odstotno zgubo, ker bi betonski del objekta ostal, kjer je, kot nekakšen pomnik. Če pa bi elek tramo ohranili takšno kakršna je, bi
to stalo 50 milijonov šilingov letno. Konzorcij tega bremena seveda noče •prenašati in pravi, da bi ga morala prevzeti vlada
Medtem pa bi se dalo kaj zaslužiti z vnosom deviz, ko bi uvodoma omenjena turistična agencija dobila ek-skluzivo za oglede puščavske katedrale.
Termalni turizem pri Mrtvem morju
GENOVA — Termalni turizem si vedno bolj utira pot. Zadnja novost prihaja iz Mrtvega morja. Potovalna agencija iz ligurskega glavnega mesta propagira Mrtvo morje zaradi njegove slanosti in toplote. Zadnje raziskave so pokazale, da je v tem kraju mogoče uspešno zdraviti artritis, revmatizme, di-skopatije, živčne motnje, vnetje dihal, jeter in prebavil, kamne na žolčih, preveliko dozo kolesterola, težave v mišičevju in v sklepih, psihosomatične bolezni, alergije in zlasti psoriazo. Posebno proti tej zadnji bolezni ima Mrtvo morje naravnost čudodelno moč. Kakšnih 60 odstotkov bolnikov se pozdravi, ostalim pa se stanje občutno izboljša. Postopek je zelo enostaven: dve sončni kopeli na dan, sprva po 10 do 20 minut, proti koncu p»a po 6 ur. Ob tem se pacient koplje v morski vodi dopoldne in popoldne in uporablja maže iz mineralnih soli.
Uspešnost te oblike počitnic — zdravljenja dokazuje veliko število agencij, ki k Mrtvemu morju organizirajo izlete. Marsikdo se bo vprašal, zakaj tudi zdravniki priporočajo kopeli v tem morju. Odgovor je precej preprost. Voda ima popečno letno temperaturo 28 stopinj in je popolnoma čista. Prav tako je čist tudi zrak, pritisk pri vodni gladini, ki je pod gladino oceanov, je visok. Zaradi neprestanega izhlapevanja se nad morjem zadržuje megla, ki filtrira sončne žarke in prepušča samo veliko količino takšnih, ki so telesu koristni. Če se ne pretirava, se je zelo težko opeči. Voda je koncentrat cele vrste elementov: broma, ki pomirja, je 50-krat več kot v naših morjih, joda pa 10-krat. Tudi para vsbuje te snovi. In še tale podatek: ob Mrtvem morju je 35 odstotkov vlage, v Sredozemlju pa od 80 do 90.
»Mostiščarji«
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK