Medicinska fakulteta Katedra za družinsko medicino UČNO GRADIVO DRUŽINSKA MEDICINA I NAVODILA ZA VAJE ZA ASISTENTE, MENTORJE IN UČITELJE VEŠ ČIN Maribor, oktober 2014 Družinska medicina I, navodila za vaje, 4. letnik, 7. semester, študijsko leto 2014/15 ii CIP - Katal ožni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 378.147:614.2:316.356.2(0.034.2) DRUŽINSKA medicina I : u čno gradivo. Navodila za vaje za asistente, mentorje in u čitelje veš čin [Elektronski vir] / [avtorji Zalika Klemenc-Keti š ... [et al.] ; urednica Zalika Klemenc-Ketiš]. - 8. izd. - El. knjiga. - Maribor : Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta , 2014 ISBN 978-961-6739-56-6 (pdf) 1. Klemenc-Ketiš, Zalika 274759424 DRUŽINSKA MEDICINA I UČNO GRADIVO – NAVODILA ZA VAJE ZA ASISTENTE, MENTORJ E IN UČITELJE VEŠ ČIN 8. izdaja Urednica: Zalika Klemenc-Ketiš Avtorji: Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik, Kseni ja Tušek-Bunc, Erika Zelko, Vojislav Iveti ć, Suzana Kert, Dejan Kupnik, Zdenka Koželj-Rekanovi č, Lea Gril-Jevšek Izdala: Katedra za družinsko medicino, Medicinska f akulteta Univerze v Mariboru Copyright  Združenje zdravnikov družinske medicine – 2014 Vse pravice pridržane. Družinska medicina I, navodila za vaje, 4. letnik, 7. semester, študijsko leto 2014/15 iii KAZALO DRUŽINSKA MEDICINA I .............................. ................................................... .................1 VAJE Z ASISTENTIDRUŽINA ........................... ................................................... ..............5 SPORAZUMEVANJE .................................... ................................................... .................. 13 PRVO SRE ČANJE Z VODJO SKUPINE............................... .............................................. 18 DRUGO SRE ČANJE Z VODJO SKUPINE .............................. ........................................... 21 TRETJE SRE ČANJE Z VODJO SKUPINE .............................. ........................................... 24 ČETRTO SRE ČANJE Z VODJO SKUPINE .............................. .......................................... 26 PETO SRE ČANJE Z VODJO SKUPINE .............................. ............................................... 28 VIRTUALNA AMBULANTA ............................... ................................................... ........... 31 OCENA SR ČNO-ŽILNE OGROŽENOSTI............................... ........................................... 33 OCENA KADILSKEGA STATUSA .......................... ................................................... ....... 39 OCENA PIVSKEGA STATUSA ............................ ................................................... .......... 43 PREDPISOVANJE RECEPTA ............................. ................................................... ............ 48 IZPOLNJEVANJE NAPOTNICE ........................... ................................................... .......... 51 IZPOLNJEVANJE NARO ČILNICE ZA MEDICINSKO TEHNI ČNI PRIPOMO ČEK ........ 54 IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NALOGA ZA FIZIOTERAPIJO ... ................................ 57 IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NALOGA ZA NEGO NA DOMU .... ............................ 61 OD ČITAVANJE LABORATORIJSKEGA IZVIDA ANALIZE URINA .... ......................... 63 OD ČITAVANJE LABORATORIJSKEGA IZVIDA KRVI.............. .................................... 66 ZNA ČILNOSTI DRUŽINSKE MEDICINE ........................ ................................................. 7 7 AKTIVNO POSLUŠANJE ................................ ................................................... ................ 81 VKLJU ČEVANJE BOLNIKA V LASTNO ZDRAVLJENJE ............... ............................... 85 UPORABA ČASA V DIAGNOSTI ČNE IN TERAPEVTSKE NAMENE .......................... .. 89 POSEBNOSTI POSVETA V DRUŽINSKI MEDICINI ........... ............................................ 93 Priloga 1: NAVODILA ZA PRIPRAVO PORO ČILA O DRUŽINI ..................................... . 97 Priloga 2: SPORAZUMEVANJE – SAMOPOMO Č ZA ŠTUDENTA I ............................. 101 Priloga 3: SPORAZUMEVANJE – SAMOPOMO Č ZA ŠTUDENTA II ............................ 104 Priloga 4: OBRAZEC PRIVOLITVE ZA OHRANITEV VIDEOPOS NETKA V U ČNE IN/ALI ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE NAMENE ............. ....................................... 106 Priloga 5: OBVESTILO BOLNIKOM ..................... ................................................... ........ 107 Priloga 6: PRIMERI ZA OD ČITAVANJE LABORATORIJSKIH IZVIDOV .................. .. 108 Priloga 7: KRATEK OPOMNIK ZA MENTORJE ZA IZVAJANJE VAJ V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE ................................ ................................................... .............. 118 Družinska medicina, navodila za vaje, 4. letnik, 7. semester, študijsko leto 2014/15 1 DRUŽINSKA MEDICINA I Nosilec predmeta: red. prof. dr. Janko Kersnik VSEBINA Študentovo pou čevanje bo med študijem zajemalo naslednje: − klini čno znanje, aplicirano na probleme prvega stika z bo lnikom, − odnos med bolnikom in zdravnikom, − sodelovanje z okoljem, v katerem zdravnik dela, − osnove ekonomike in poslovanja ambulante družinsk e medicine. CILJ Znanje Ob koncu pouka iz predmeta Družinska medicina I bod o študenti • znali opisati podro čje in elemente družinske medicine, • poznali osnovno-zdravstveni pristop k reševanju pro blemov, • poznali celovit pristop k bolniku, • poznali holisti čni pristop k bolniku, • poznali vživljanje v bolnika, • poznali pomen vloge časa pri obravnavi bolnika in njegovih zdravstvenih problemov, • poznali vlogo družinske medicine v sistemu zdravstv enega varstva, • poznali vlogo družine v obravnavi bolnika v družins ki medicini, • opisali ožji in širši tim zdravnika družinske medic ine in poznali vlogo posameznih članov, • poznali pomen sodelovanja s službami in organizacij ami izven zdravstvene službe, • poznali pristop k reševanju najpogostejših nujnih, akutnih, kroni čnih in preventivnih zdravstvenih problemov na osnov ni ravni, • poznali pogostost najpogostejših bolezni in stanj n a primarni ravni, • poznali pomen besednega in nebesednega sporazumevan ja, • poznali pomen kakovosti dela zdravnika družinske me dicine. Veš čine Ob koncu pouka iz predmeta Družinska medicina I bod o študenti • znali dolo čiti delovanje družine, • znali voditi posvet z bolnikom, • znali ustrezno uporabljati besedno in nebesedno spo razumevanje, • uporabili osnovno-zdravstveni pristop pri reševanju najpogostejših nujnih, akutnih, kroni čnih in preventivnih zdravstvenih problemov na osnovni ravni, • znali zapisati obravnavo bolnika v medicinsko dokum entacijo po sistemu SOAP, • znali napisati recept, • znali izpolniti napotnico, • znali napisati delovni nalog za fizioterapijo in za patronažno 2 medicinsko sestro, • znali izpolniti nalog za prevoz, • znali izpolniti naro čilnico za medicinsko-tehni čni pripomo ček, • znali dolo čiti sr čno-žilno ogroženost, • znali dolo čiti kadilski status, • znali dolo čiti pivski status, • znali od čitati laboratorijski izvid, • znali od čitati osnovni EKG in najpogostejše spremembe v njem , • znali demonstrirati uporabo pršilnika in inhalerja, • znali demonstrirati uporabo PEF merilca in komentir ati izvid. Odnosi Ob koncu pouka iz predmeta Družinska medicina I bod o študenti • cenili pomen osnovno-zdravstvenega pristopa k bolni ku, • cenili pomen celostne in celovite obravnave bolnika , • cenili pomen ustreznega sporazumevanja z bolnikom, • cenili pomen enakopravne obravnave razli čni skupin bolnikov, • razumeli vpliv genetskih, okoljskih, socialnih, del ovnih in družinskih dejavnikov na pojav in vodenje bolezni, • razumeli vlogo družine in družinske dinamike v obra vnavi bolnika v družinski medicini. NA ČRT IZVEDBE Predavanja Seminarji Vaje Terensko delo Projektne naloge Igranje vlog Snemanje PREDVIDENI ŠTUDIJSKI REZULTATI (znanje, razumevanje, spretnosti, itd.) Znanje in razumevanje: - odnosa med zdravnikom in bolnikom - vloge sporazumevanja pri obravnavi bolnika - pomen osnovno zdravstvenega pristopa pri reševanju zdravstvenih problemov Prenesljive/klju čne spretnosti in drugi atributi: - komunikacija - prakti čne veš čine TEMELJNI ŠTUDIJSKI VIRI − Kersnik J. Osnove družinske medicine. Medicinska fa kulteta Univerze v Mariboru, 2007. − Iveti ć V, Kersnik J. Diagnosti čne preiskave za vsakdanjo rabo. Ljubljana Zavod za razvoj družinske medicine, 2007. − Seli č P. Novi odro čnik. Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Pares, 2007. − Švab I, Rotar Pavli č D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, 2002. (nekatera poglavja, dostopna na spletni strani predmeta) − Babi č M et al, eds. Izzivi družinske medicine 2007/2008. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine; 2007. (dostopno na spletni strani predmeta) − Bizjak A et al, eds. Izzivi družinske medicine 2008 /2009. Ljubljana: 3 Zavod za razvoj družinske medicine; 2008. (dostopno na spletni strani predmeta) − Megli č Š, ed. Izzivi družinske medicine 2009/2010. Ljublj ana: Zavod za razvoj družinske medicine; 2011. (dostopno na sp letni strani predmeta) − Navodila za vaje za študente. (dostopno na spletni strani predmeta) − Predlagana literatura na predavanjih in seminarjih. (dostopno na spletni strani predmeta) ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 1. 80 % prisotnost na vseh vajah (tj. 48 ur). 2. 80 % prisotnost na seminarjih (tj. 24 ur). 3. 50 % prisotnost na predavanjih (tj. 12 ur). 4. Izdelana seminarska naloga. 5. Opravljena ustna predstavitev seminarske naloge. 6. Izdelana 3 MCQ vprašanja iz teme seminarja. 7. Rešen test iz vaj virtualne ambulante. 8. Izdelano poro čilo o družini. POGOJI ZA PRISTOP K POSAMEZNEMU PREVERJANJU ZNANJA 1. Pozitivna ocena 1 iz: a. pisne seminarske naloge, b. rešenega testa iz klini čnih primerov v virtualni ambulanti, c. poro čila o družini, d. vaj iz sporazumevanja, e. vaj v ambulanti, f. naslednjih vaj veš čin: izpolnjevanje delovnega naloga za patronažno službo in za fizioterapijo, izpolnjevanj e naro čilnice za medicinsko-tehni čni pripomo ček, demonstracija pršilnika in inhalerja, uporaba PEF m erilca z interpretacijo izvida, merjenje krvnega tlaka in do lo čitev kadilskega statusa. 2. Pozitivna ocena 2 iz ustnega reševanje treh klini čnih primerov (MEQ) – KP. 3. Pozitivna ocena 3 iz kolokvija iz modificiranih OSCE postaj (predpis recepta, izpolnjevanje napotnice, dolo čitev sr čno-žilne ogroženosti in pivskega statusa ter od čitavanje laboratorijskega izvida) – V. 4. Pozitivna ocena iz pisnega izpita 4 – P. Pogoj za pristop k pisnemu izpitu so opravljene vse obveznosti in pozitivne oc ene iz obveznosti pod to čko 1, 2 in 3. OBLIKE IN NA ČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA Na čin (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projek t) Pisni izpit Ustno izpraševanje Preverjanje veš čin KRITERIJI ZA OCENJEVANJE IN Na čin (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projek t) Pisni izpit 70 % 1 Ocena je opravil/ni opravil. 2 Ocena se dolo či po naslednjem kriteriju: 15 to čk: ocena 10; 14 to čk: ocena 9; 12-13 to čk: ocena 8; 10-11 to čk: ocena 7; 8-9 to čk: ocena 6; < 8 to čk: kolokvij ni opravljen 3 Ocena se dolo či po naslednjem kriteriju: 10 to čk: ocena 10; 9 to čk: ocena 9; 8 to čk: ocena 8; 7 to čk: ocena 7; 6 to čk: ocena 6; < 6 to čk: kolokvij ni opravljen 4 Ocena se dolo či po naslednjem kriteriju: 47-50 to čk: ocena 10; 43-46 to čk: ocena 9; 38-42: ocena 8; 34-37: ocena 7; 30-33: ocena 6; < 30 to čk: pisni izpit ni opravljen 4 DELEŽI Ustno izpraševanje 15 % Preve rjanje veš čin 15 % DRUGE INFORMACIJE Za pridobitev frekvence in vpisa izpita morajo biti izpolnjene vse predpisane študijske obveznosti. V primeru nestrinj anja z izpolnjevanjem obveznosti ali z oceno se študent lahko pritoži na pedagoški kolegij Katedre za družinsko medicino MF UM, ki pritožbo ob ravnava in sprejme ustrezen sklep, ki študentu ob predložitvi dodatnih izdelkov ali ustnem zagovoru omogo či izboljšati oceno. Študenti bodo ob zaklju čku študija izpolnili anketo o njihovih pri čakovanjih v zvezi s študijem in z zadovoljstvom z i zpolnitvijo pri čakovanj, kar nam bo pomagalo izboljševati študijski program v prihodnje. Učna gradiva in informacije bodo dostopna na portalu e-izobraževanje. 5 V AJE Z ASISTENTI 6 DRUŽINA Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem programu predvidene vsebine je potrebno študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nada ljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Program je razdeljen na posamezne nosilce v aj, zato je potreben skupni u čni na črt in u čni na črt po posameznih vajah. Namen triurnih vaj je predstavitev pomena družine v družinski medicini, njenega delovanja ter vpliva na razvoj in nastanek bolezni in obratno . Družina deluje kot sistem, kot posebna družbena skupina, ki temelji na skupnih kulturnih, socialnih, čustvenih, spolnih vedenjskih in materialnih interesih. Predstavlja zaklju čen vrednostni sistem, v katerem njeni člani zadovoljujejo svoje potrebe po opori, samostojnosti , urejenosti, razvoju in sporazumevanju. Tako je za kakovostno delo zdravnika družinske medi cine zelo pomembno, da pozna družino in vse družinske člane ter njihove medsebojne odnose. Nadalje je name n vaj predstaviti funkcije družine (socializacijo čustva, reprodukcijo in položaj v družbi, ki jo druž ina zagotavlja s tem, da omogo či članom možnost izobrazbe in zaposlitve, da njenim članom ugled, ki ga kot posamezniki ne bi imeli). Namen je še prepoznavanje družinskega ciklusa in prilagajanje članom njegovim stopnjam, družinske dinamike ter dru žinsko usmerjenega ukrepanja – družinski pristop v prakti čnem okolju ambulante družinske medicine ali za družino v najbolj naravnem okolju - na bolnikovem d omu na hišnem obisku. Zdravnik je resni čno zdravnik družinske medicine takrat, ko je sposob en prepoznati in upoštevati dejstvo, da zdravstvene težave posameznega družinskega člana vplivajo na družinski sistem in njegovo delovanje ter obratno. Zdravnik družinske m edicine torej uporabi poznavanje družinskih razmer in dinamike njenega delovanja za celostno reševanje zdravstvenih težav posameznega družinskega člana. 2 U ČNI CILJI Znanje: • pomen in vloge družine in družinskega pristopa v družinski medicin i, • pomen celostnega/holisti čnega pristopa k obravnavi zdravstvenih težav ob upoštevanju vloge družine, • pomen in vloga stopnje družinskega ciklusa in oblik e/tipa družine (jedrna, razširjena, družina z enim samim staršem, istospolna), • pomen medsebojnih odnosov v družini, • pomen družinskega drevesa (ang. sinonim genogram) - slikovnega prikaza družinskega ustroja s standardiziranimi znaki, • pomen družinskih krogov, • pomen družinskega APGAR-ja (adaptation, partnership , growth, afection, resolution), • pravicah bolnikov in svojcev ter družine, • eti čnih dilemah, ko dobi vlogo »bolnika« celotna družin a. 7 Veš čine: • sporazumevanje z bolnikom, svojci, družino, • uporabljati družinski pristop, • vživljanje v bolnika, družino, tip družine in druži nski ciklus in medsebojne odnose v družini, • oblikovanje družinskega drevesa, • oblikovanje družinskih krogov, • oblikovanje in ra čunanje družinskega APGAR-ja, • vzpostaviti povezanosti med zdravnikom, bolnikom in družino, • vživljanje v človekovo družinsko okolje življenje v času otroštva, zorenja in staranja, • upoštevati družino kot bio-psiho-socialno celoto, • upoštevati kulturno in eti čno ozadje družine, • na ustrezen na čin vklju čiti družino pri vodenju posveta z bolnikom (»dialog «, patient- centred, doctor-centred), • prepoznati in upoštevati želje družine in družinski h članov, njihove strahove in pri čakovanja v zvezi z bolnikom, njegovim zdravstvenim stanjem ter reševanjem le- teh, • vklju čevati družino v diagnostiko, zdravljenje in vodenje bolezni, • uporabljati razpoložljive vire v okviru eti čnih norm, • upoštevati socialne, etni čne, kulturne in druge razlike družine pri iskanju z dravstven pomo či in izvajanju zdravljenja. Odnos: • med bolnikom, družino in zdravnikom, • odnos do posameznih družinskih članov, • do eti čnih dilem pri obravnavi problemov (zdravstvenih in socialnih) v družinskem okolju. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK ČAS VSEBINA 0.00 – 0.10 Prihod 0.10 – 0.20 Poro čanje o opravljeni nalogi, odprtih vprašanjih zadnji h vaj 0.20 – 0.30 Preverjanje pri čakovanj in že osvojenih znanj ter veš čin, navodilo za samostojno delo 0.30 – 2.15 Samostojno delo: obisk ene družine in bolnika/ov v družinskem okolju 2.15 – 2.45 Razprava o izkušnjah pri samostojnem delu, povzetek u čnih ciljev, naloga do drugih vaj 2.45 – 2.50 Povratne in formacije 2.50 – 3.00 Zaklju ček vaj in odhod 8 5 U ČNE METODE • Učbenik Osnove družinske medicine • Zbornik predavanj »Družina v družinski medicini« • Navodila za vaje • Izro čki predavanja 6 U ČNE OBLIKE • Individualno delo asistenta oz. u čitelja veš čin s študentom. • Učitelj veš čin dolo či družino, ki jo bo študent obiskal na domu • Potrebno je dobiti soglasje za sodelovanje družine pri pouku • Opazovanje družine od blizu (najbolje v za družino najbolj naravnem okolju –na domu) • Samostojno delo z družino • Reševanje nalog. • Poro čilo o družini • Razprava študenta z asistentom oz. u čiteljem veš čin. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: • Študent pride v prostore za vaje na Medicinski faku lteti Univerze v MB, nova MF. • Študenti se prijavijo asistentu ali u čitelju veš čin, kateremu so dodeljeni. • Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. • Študent se preoble če in javi asistentu oz. u čitelju veš čin. • V prostorih je obi čajna ambulantna oprema. • Asistent oz. u čitelj veš čin ima u čbenik, navodila za vaje in ocenjevalni list. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: Namen tega dela je: • nadaljevanje stika med študenti, asistentom oz. u čiteljem veš čin, sodelavci in vzpostavitev korektnega, neogrožajo čega vzdušja; • spodbujanje zanimanja za vsebino vaj tudi med vajam i; • preverjanje opravljanja nalog; • pojasnjevanje ev. slabše razumljenih delov prejšnji h vaj ali novih vprašanj. Naloge: 10 minut o pri čakovanjih študenta, njegovem znanju in veš činah s tega podro čja in navodila za samostojno delo: • preverjanje že osvojenega znanja in veš čin s podro čja poznavanja družine, družinske ciklusa ter družinske dinamike in družinskega prist opa • navodila za pogovor z bolniki v prisotnosti družine oziroma z družinskimi člani in pregled medicinske literature glede na u čne cilje in izbrane primere , • usmeritve za delo z družino z poudarkom na družinsk em pristopu. • nadaljevanje nalog: Priprava iz črpnega poro čila o družini: 9 moški ženska umrli zelo tesne vezi medsebojne napetosti člani gospodinjstva splav r p l urojen poro čen lo čen umrl DRUŽINA: ŠT. KARTONA: DATUM: r 12/10/28 r 5/7/33 r 4/5/31 r 25/9/35 r 12/11/59 r 3/4/57 r 9/1/55 r 5/7/53 r 1/9/75 r 10/12/77 u 3/12/85 u p 3/5/75 l 12/2/81 r 13/1/58 p 25/5/85 r 6/1/91 1/8/85 Ida Jože Stane Stanko Jožica Marija DRUŽINSKO DREVO Marija Alojz Ana Miha šibke vezi tesnejše vezi Družinsko drevo: razvidne morajo biti naslednje zna čilnosti družin: število družinskih članov njihova starost in spol poroke in lo čitve njihovi najpomembnejši zdravstveni problem oz. deja vniki tveganja pri umrlih družinskih članih mora biti zapisan vzrok smrti skupno gospodinjstvo najpomembnejši odnosi (navezanost, sovraštvo ipd.) izdelan naj bo s pomo čjo risarja v Wordu ali podobnem programu Družinski krog Študenti vadijo risanje družinskega kroga, tako da v krog, ki predstavlja njihovo družino, narišejo manjše kroge, ki predstavljajo njega, drug e družinske in nedružinske člane, ki se vpletajo v delovanje družine. MB O SM 10 Družinski profil , ki naj vsebuje naslednje podatke : 1. tip družine, 2. stopnjo družinskega ciklusa, 3. družinski APGAR, 4. kratek opis medsebojnih odnosov, kdo predstavlja do minantnega člana z kratko razlago zakaj je tako ozna čen in na katerih podro čjih je dominanten, 5. družinsko vlogo posameznega družinskega člana, 6. reakcijo družine na bolezen, 7. eti čno in kulturno ozadje, 8. mrežo socialnih stikov – sorodniki, prijatelji, sos edi, 9. družinsko anamnezo, 10. rekreacija in preživljanje prostega časa 11. družinsko okolje: opis doma, higienskih razmer, ure jenosti, 12. ekonomsko stanje družine, 13. odnos do zdravja in zdravstvene službe: stopnja sam ozdravljenja, skrb za zdrav na čin življenja, 14. iz črpen zaklju ček, v katerem je izpostavljen najpomembnejši proble m v družini, ki vpliva na zdravje družinskih članov, na črt za rešitev problema in predvidene pozitivne posledice (npr. problem: o če alkoholik; na črt: zdravljenje alkoholizma, spremljanje cele družine; posledice: izboljšanje o četovega zdravja in kakovosti življenja cele družine.) Možni drugi problemi: debelost, nezdrava prehrana, kajenje, smrt in žalovanje, duševne bolezni, odvisnost, telesna neak tivnost, revš čina … Družinska problemska lista Problemska lista je seznam zdravstvenih problemov v zadnjih treh letih za vsakega družinskega člana. Pri vsakem problemu morajo biti okvirno opisa ni še izvedeni medicinski ukrepi in na črt za prihodnje. 7.3 Demonstracija, prikaz primera, opazovanje, reše vanje primerov Namen: Čas za prikaz posameznih veš čin s poudarkom na sporazumevanju z bolnikom, družin o in njenimi člani ter družinskem pristopu. Vsebina: Demonstracija rednega dela v ambulanti družinske me dicine ali na bolnikovem domu, prikaz preprostih primerov obravnav bolnikov s poudarkom n a družinski anamnezi, medsebojnih odnosih v družini, družinskem ciklusu in družinskem pristopu.. Predstavitev didakti čnega primera družinskega pristopa.. Naloge vodje: Prikazati veš čino, reševanje primera, na čin organizacije dela ipd. na na čin, da ga lahko študenti ponovijo, ali vsaj konkretizirajo v svojem razmišljanju ob opazovanju. 7.4 Razprava Namen: Namen razprave je utrditi na vajah videne tipi čne lastnosti družinske medicine in družine v njej, jih povezati z lastnimi izkušnjami, vgraditi v svoja pri čakovanja, na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine pri obravnavi družine, pripraviti se na samostojno delo in u čenje za drugi dan individualnih vaj Družina v družinski medicini. 11 Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do družine in njene vloge pri celostni o bravnavi in reševanju zdravstvenih težav bolnikov in družinskega pristopa. Ni pravih i n ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima študent možnost povedati svoje mnenje. Spodbuja usp ešne in manj uspešne. 7.5 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen: Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina: Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. Naloge vodje: Poudariti osvojeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju vloge družine v družinski medicini. Poudariti pomen dodat nih samostojnih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev družinskega pris topa v koncept celovite obravnave bolnika. 7.6 Povratne informacije Namen: Analiza uspešnosti Vsebina: Zaklju čne beseda udeležencu (2 minuti) Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah, predvsem s sposobnosti opazovanja družine, družinskega cikla in tipa družine, vloge p osameznih družinskih članov, družinske dinamike, vpliva družine na nastanek in razvoj bole zni in obratno ter dojemanje in vodenje bolezni, sposobnosti obvladovanja družinskega prist opa Opozorilo na pomembne tipi čne zna čilnosti družine in njen vpliv na zdravstvene proble me bolnika in reševanje in vodenje le-teh, ki jih je š tudent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranost. 7.7 Zaklju ček vaj Namen: Umiritev in sprostitev po napornem delu Vsebina: Zaklju ček in slovo 12 8 LITERATURA Temeljna: 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 3. Navodila za vaje. 4. Zapiski predavanj. Dodatna: 1. Švab I. Družina v družinski medicini. 14. u čne delavnice za zdravnike splošne/družinske medicine. Ljubljana: Sekcija za s plošno medicino/Združenje za družinsko medicino SZD; 1997. 13 SPORAZUMEVANJE Dejan Kupnik, Lea Gril-Jevšek 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Študente je potrebno na za četku semestra podrobno seznaniti s vsebino, urnikom, metodami, obveznostmi, preverjanj em in pogoji študija. Ena od u čnih tem je tudi pouk sporazumevanja med zdravnikom in bolnikom kot podlaga v bolnika usmerjenega pristopa. Pouk bo potekal v obl iki demonstracije ustreznega besednega in nebesednega sporazumevanja, igranja vlog, opazov anja lastnega dela in dela drugih študentov in skupne analize videoposnetkov. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • vlogi predmeta Družinska medicina I pri oblikovanju bodo čega zdravnika, • skupinskih metodah u čenja, • sporazumevanju. Veš čine: • vzpostavljanje komunikacije v skupini, vaja dela v skupini in skupno reševanje problemov, • sodelovanje med študenti (zdravniki), • sodelovanje z u čitelji, • vodenje posveta z bolnikom. Odnos: • oblikovanje medsebojnih odnosov v skupini, • oblikovanje odnosa med zdravnikom in bolnikom, • prepoznavanje pomena sporazumevanja za dobro klini čno delo, • oblikovanje odnosa med sodelavci v zdravstveni služ bi, • so čutni (empati čni) odnos do bolnikov in svojcev. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; skupina cca. 15 študentov. 14 4 URNIK 4.1 URNIK: 1. DEL (90 MINUT) ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev 0.05 – 0.10 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.15 Pojasnila o poteku vaj iz sporazumevanja I 0.15 – 0.25 Razprava o izkušnjah študentov in usmerjanje debate 0.25 – 0.45 Veš čine besednega in nebesednega sporazumevanja 0.45 – 1.00 Demonstracija posveta s komentarjem na igrano vlogo (videoposnetek 1) 1.00 – 1.13 Igranje vlog, skupinska analiza sporazumevanja (vid eoposnetek 2) 1.13 – 1.26 Igranje vlog, skupinska analiza sporazumevanja (vid eoposnetek 3) 1.26 – 1.28 Povzetek u čnih ciljev in na črt samostojnega dela 1.28 – 1.30 Povratne informacije in zaklju ček 1. dela vaj 4.2 URNIK: 2. DEL (90 MINUT) Vsak študent medicine odigra vlogo zdravnika v paru s študentom dramske skupine, ki odigra vlogo bolnika po v naprej pripravljenem scenariju. Snemanja vlog se odvijajo po v naprej pripravljenem urniku oz. razporedu v prostorih simu lacijskega centra MF UM. Videoposnetke študenti oddajo na vpogled vodjema vaj, ki izmed po snetkov izbereta najbolj pou čne. Čas, namenjen snemanju enega posveta je 5 minut. 4.3 URNIK: 3. DEL (90 MINUT) ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod in preverjanje pri čakovanj 0.05 – 0.10 Razprava o izkušnjah študentov s snemanjem posvetov in usmerjanje debate 0.10 – 1.20 Skupinska analiza in kriti čna razprava izbranih videoposnetkov 1.20 – 1.25 Povzetek u čnih ciljev 1.25 – 1.30 Povratne informacije in zaklju ček vaj 5 U ČNE METODE • Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Univ erza v Mariboru, 2007. • Seli č P. Novi odro čnik: nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Lj ubljana: Inštitut za psihološke študije Pares, 2007. • Švab I. Sporazumevanje med zdravnikom in bolnikom. 12. u čne delavnice za zdravnike splošne medicine. Ljubljana: Sekcija za s plošno medicino SZD, 1995. • Izro čki predavanj. Dosegljivo na: http://www.drmed.org/n ovica.php?id=13261 15 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje o pouku sporazumevanja. • Povzetek u čnih ciljev in usmerjanje za na črtovanje samostojnega dela. • Demonstracija sporazumevanja s pomo čjo uporabe videokamere. • Igranje vlog (pomo č študentov dramske skupine). • Razprava o pri čakovanjih pri predmetu. • Razprava s komentarji na ogledane video posnetke. • Seznanitev z delom v ambulanti za osebe brez zdravs tvenega zavarovanja. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 URNIK 1 7.1.1 Prihod in predstavitev 5 minut • Študent pride v ustrezne prostore Medicinske fakult ete Univerze v MB, nova MF. • Asistent se predstavi. • V prostorih je poleg stolov še ra čunalnik, projektor, platno, tabla s pisali, videokamera. • Asistent poskrbi za pravo časno pripravo prezentacije. • Asistent priskrbi ankete o študiju ter obrazce priv olitve za videosnemanje posveta. 7.1.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj 5 minut Namen: • Vzpostavitev stika med udeleženci in vzpostavitev k olegialnega vzdušja. • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov s kratko predstavitvijo študenta: od kod prihaja, pri čakovanja iz vaj družinske medicine; dosedanje izkuš nje glede sporazumevanja z zdravniki in med zdravniki; doslej pridobljeno znanje o delu z bolniki in sporazumevanju. • Predstavitev ciljev in kratka razprava o pri čakovanjih. 7.1.3 Pojasnila o poteku vaj iz Sporazumevanja I 5 minut Namen: • Predstavitev u čnega na črta vaj. 7.1.4 Razprava o izkušnjah študentov in usmerjanje debate 10 minut Namen: • Razprava o izkušnjah študentov glede sporazumevanja . • Kje študenti vidijo težave in pomanjkljivosti pri s porazumevanju? • Kaj lahko sami naredimo, da bo sporazumevanje z bol nikom boljše? 16 7.1.5 Veš čine besednega in nebesednega sporazumevanja, demons tracija posveta s komentarjem na igrano vlogo (videoposnetek 1) 20 minut Namen: • Predstavitev osnov besednega in nebesednega sporazu mevanja, težav pri sporazumevanju in vklju čevanja bolnikov v zdravljenje prek ogleda videoposv eta, igranja vlog in power-point predstavitve. • Predstavitev pomena kriti čne ocene lastnega dela s poudarkom najprej na dobri h izhodiš čih in nato na tistih, ki bi se jih lahko izboljšalo . • Razprava o elementih nebesednega sporazumevanja pre k demonstracije igranja vlog: študent medicine odigra vlogo zdravnika, študent iz dramske skupine nau čeno vlogo bolnika. Vlogi odigrata tako, da skušata sprva izkl ju čiti vse prvine nebesedne komunikacije in nato še tako, da izklju čita vso besedno komunikacijo in se skušata sporazumeti le z nebesednimi prvinami. • Pri demonstraciji izpostaviti tako pozitivne, kot n egativne elemente sporazumevanja besednega in nebesednega sporazumevanja. • Pri demonstraciji izpostaviti najpogostejše element e, ki lahko privedejo do motenj pri sporazumevanju. 7.1.6 in 7.1.7 Igranje vlog, skupinska analiza spor azumevanja (videoposnetek 2) 2x13 minut Namen in cilji: • Na podlagi demonstracije študenti vadijo sporazumev anje tako, da odigrajo še enega ali dva videoposveta s pomo čjo v naprej pripravljenih vlog: študent medicine od igra vlogo zdravnika, študent dramske skupine vlogo boln ika. • Po vsakem odigranem posvetu sledi lastna in skupins ka kriti čna ocena posveta. • Utrjevanje znanja in vklju čevanje ugotovitev glede ustreznega sporazumevanja. 7.1.8 Povzetek u čnih ciljev in na črt samostojnega dela 2 minuti Namen: • Povzetek vseh ugotovitev (debate, ocenjevanje spora zumevanja). • Spodbujanje procesa nenehnega izpopolnjevanja veš čin sporazumevanja. 7.1.9 Povratne informacije in zaklju ček vaj 2 minuti Namen: • Kontakti za individualne konzultacije. 7.2 URNIK 2 Z urnikom oz. razporedom individualnega snemanja po svetov z igranjem vlog zdravnika (študenti medicine) in bolnika (študenti dramske sk upine) v prostorih simulacijskega centra MF UM bodo študentje pravo časno seznanjeni. 17 7.3 URNIK 3 7.3.1 Prihod in preverjanje pri čakovanj 5 minut • Študent pride ponovno v ustrezne prostore Medicinsk e fakultete Univerze v MB, nova MF. • V prostorih je poleg stolov še ra čunalnik, projektor, platno, tabla s pisali. • Asistent poskrbi za pravo časno pripravo prezentacije. • Asistent priskrbi ankete o študiju. • Kratko preverjanje pri čakovanj. 7.1.2 Razprava o izkušnjah študentov s snemanjem po svetov in usmerjanje debate 5 minut Namen: • Vzpostavitev stika med udeleženci in vzpostavitev k olegialnega vzdušja. • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov s kratko razpravo o doslej pridobljenem znanju in izkušnjah s podro čja sporazumevanja z zdravniki in bolniki. • Kratka razprava o novo pridobljenih izkušnjah z ind ividualnih snemanj posvetov s pomo čjo študentov dramske skupine. 7.1.3 Skupinska analiza in kriti čna razprava izbranih videoposnetkov 5 minut Namen: • Kriti čna analiza izbranih igranih posvetov ter razprava v smislu iskanja možnih izboljšav posameznega posveta. • Poudarek na besednem in nebesednem sporazumevanju i n njunem pomenu za čim boljše sporazumevanje zdravnika z bolnikom. • Razprava o najpogostejših težavah, ki se lahko poja vijo pri sporazumevanju z bolnikom in o zapletih, ki so lahko posledica neust reznega sporazumevanja. 7.1.4 Povzetek u čnih ciljev 5 minut Namen: • Povzetek vseh ugotovitev (debate, ocenjevanje spora zumevanja). • Spodbujanje procesa nenehnega izpopolnjevanja veš čin sporazumevanja. • Znati ustrezno voditi posvet z bolnikom, upoštevaje najpomembnejše elemente besednega in nebesednega sporazumevanja z bolnikom in pravo časno prepoznati pasti neustreznega sporazumevanja tako v medicinskem kot pravnem smislu. 7.1.5 Povratne informacije in zaklju ček vaj 5 minut Namen: • Analiza uspešnosti z anketo, ki jo anonimno izpolni jo študenti in oddajo v tajništvo Katedre za družinsko medicino. 18 PRVO SREČANJE Z VODJO SKUPINE Vojislav Iveti ć, Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M edicinske fakultete Univerze v Mariboru poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem pr ogramu je potrebno predvidene vsebine študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nadaljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Program poteka po enotnem u čnem na črtu. Namen prvega skupnega sre čanja s vodjo skupine je predstavitev asistenta skup ine in študentov ter seznanjanje z osnovnimi zna čilnostmi družinske medicine (DM), osnovno zdravstvenim pristopom in prakti čne vaje veš čin: pisanje receptov. 2 UČNI CILJI Znanje • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Posebnosti družinske medicine. • Poslovanje ambulante na primarnem zdravstvenem nivo ju 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod 0.05 – 0.20 Predstavitev udeležencev, predstavitev vodje skupin e 0.20 – 0.30 Kratka predstavitev organizacije vaj iz DM 0.30 – 040 Dosedanje izkušnje z zdravniki prvega stika ter DM nasploh (pogovor v manjših skupinah) 0.40 – 0.50 Preverjanje pri čakovanj glede poklica nasploh, primarne zdravstvene dejavnosti, družinske medicine, vaj … 0.50 – 1.10 Prakti čna vadba naslednjih veš čin: predpis recepta 1.10 – 1.25 Stališ ča študentov, pri čakovanja, diskusija, vprašanja 1.25 – 1.30 Zaklju ček vaj in odhod 5 UČNE METODE • Individualno delo asistenta s skupino. • Razprava študenta s skupino in z asistentom. • Delo v malih skupinah • Branje priporo čene literature 6 PODROBNEJŠI OPIS CILJEV, METOD IN OBLIK DELA PO P OSAMEZNIH VSEBINAH 6.1 Prihod Študent pride v prostore za vaje na lokaciji, ki mu jo posredujejo v tajništvu Katedre. Študenti se prijavijo asistentu. 19 Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. (enako velja za vse naslednje vaje) 6.2 Predstavitev udeležencev, preverjanje pri čakovanj, pridobivanje veš čin Namen te naloge je vzpostavitev prvega stika med št udenti in asistentom-vodjem skupine. Naloge 15 minut: Predstavitev udeležencev in predstavitev asistenta - vodje skupine Asistent- vodja vaj se najprej predstavi sam, preds tavi pa tudi svoje izkušnje pri delu v ambulanti družinske medicine in svoja pri čakovanja. Sledi kratka predstavitev vaje in njih namen. Nato spodbudi študente, da se predstavijo tudi oni: npr. • od kod prihajajo, • so se njihova pri čakovanja v medicini izpolnila in če niso, zakaj • kakšne na črte imajo, kje v medicini vidijo svoje mesto • kaj poleg medicine še po čno, kaj jih veseli in sproš ča (zaželena je celostna predstavitev in ne zgolj suhoparna predstavitev z i menom in priimkom, s čemer želimo spodbuditi študente k celostnemu pogledu, ka r je postulat v družinski medicini) 10 minut: Kratka predstavitev organizacije vaj iz d ružinske medicine • vodja vaj na kratko predstavi potek vaj in • naloge ter potek ocenjevanja na vajah v ambulanti Naloge so: 1. priprava enega vzornega zdravstvenega kartona bolni ka, 2. prikaz in študij dveh primerov iz prakse, 3. analiza dveh didakti čnih primerov, 4. 10 zapisov o posvetih z bolniki z akutnimi stanji i n 10 zapisov o posvetih z bolniki s kroni čnimi stanji (ko opazuje asistenta oz. u čitelja veš čin ali se z bolnikom pogovarja študent sam.) 10 minut: Pogovor v manjših skupinah o dosedanjih i zkušnjah študentov z zdravniki prvega stika ter DM nasploh Primerne teme so: • kratka razprava o študentovih dosedanjih izkušnjah in njegovih pri čakovanjih glede vaj iz družinske medicine • dosedanje študentove izkušnje v ambulanti družinske medicine v vlogi bolnika 10 minut: Pogovor o pri čakovanjih glede poklica, DM, samih vaj,… 20 minut: Prakti čna vaja veš čin: predpis recepta 6.3 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. Naloge vodje skupine 20 Poudariti znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samostojnih in t ematskih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev osnovno zdravstv enega pristopa v koncept celovite obravnave bolnika. Ev. dodatna navodila za študij in analizo primera. 6.4 Zaklju ček vaj 7 LITERATURA Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine, 1. izdaja 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. Dodatna 1. Švab I, Rotar-Pavli č D, eds. Družinska medicina. Ljubljana: ZZDM-SZD; 2 002. 21 DRUGO SREČANJE Z VODJO SKUPINE Vojislav Iveti ć, Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA Namen drugega skupnega sre čanja s vodjo skupine je analiza dosedanjega poteka vaj in pouka iz družinske medicine, predlog sprememb in reševanj e morebitnih težav nastalih pri pouku, skupinsko stopenjsko reševanje problemov (multiple essay questions - MEQ) ter prakti čne vaje izpolnjevanja napotnic in navodila za pripravo doma čih nalog. 2 UČNI CILJI Znanje • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Posebnosti družinske medicine. • Osnovno zdravstveni pristop v družinski medicini. • Poslovanje ambulante na primarnem nivoju zdravstven e dejavnosti 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod 0.05 – 0.15 Predstavitev dosedanjih izkušenj študentov na vajah , predlogi sprememb, težave, pohvale … Pr ičakovanja, razprava, vprašanja. 0.15 – 0.55 Skupinsko reševanje MEQ (»multiple essay questions« , stopenjsko reševanje problemov), skupna analiza in ocenjevanje , aktivno sodelovanje cele skupine, vprašanja in razprava 0.55 – 1.05 Navodila za doma čo nalogo za 3. in 4. sre čanje (za 3. sre čanje drugi MEQ, za 4. sre čanje predstavitev klini čnega primera iz prakse po principu SOAP). Poudarek ni na klini čni pomembnosti ter eksoti čnosti primera. Rok za oddajo obeh nalog je 72 ur pr ed 3. oz. 4. sre čanjem v pisni obliki. 1.05 – 1.25 Prakti čne vaje – izpolnjevanje napotnic 1.25 – 1.30 Zaklju ček vaj in odhod 5 UČNE METODE 1. Individualno delo asistenta s skupino 2. Razprava študenta s skupino in z asistentom 3. Delo v malih skupinah 4. Stopenjsko reševanje problemov 5. Branje priporo čene literature 6 PODROBNEJŠI OPIS CILJEV, METOD IN OBLIK DELA PO P OSAMEZNIH VSEBINAH 22 6.1 Vtisi, pri čakovanja, skupinsko reševanje MEQ, navodila za doma čo nalogo in prakti čne vaje Namen Namen te naloge je analiza dosedanjih izkušenj gled e pouka iz družinske medicine, stopenjsko reševanje problemov. Naloge: 10 minut: Razprava o študentovih dosedanjih izkušnjah in njeg ovih pri čakovanjih glede pouka iz družinske medicine. 40 minut : Stopenjsko reševanje problemov (MEQ testi): • vodja vaj na kratko predstavi stopenjsko reševanje problemov in vsebino MEQ testov:primer MEQ testa vsebuje 5 nivojev, • skupinska analiza testa in sprotno ocenjevanje, • aktivno sodelovanje cele skupine, • vprašanja, razprava 10 minut : Navodila za doma čo nalogo za 3. in 4. Sre čanje (za 3. Sre čanje drugi MEQ, za 4. sre čanje predstavitev klini čnega primera iz prakse po principu SOAP) 20 minut: Prakti čne vaje veš čine– izpolnjevanje napotnic 6.2 Razprava Namen Namen razprave je analiza na vajah v ambulanti vide nih posebnosti družinske medicine, ki jih študent poveže z lastnimi izkušnjami in jih vgradi v svoja pri čakovanja. Namen je tudi na črtovanje potrebnih dodatnih korakov pri pridobivanj u in izpopolnjevanju znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine , ter priprava na samostojno delo in u čenje za prihodnje tematske in individualne vaje. Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do osnovno zdravstvenega pristopa k reše vanju zdravstvenih težav bolnikov. Ni pravih in ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima vsak študent možno st povedati svoje mnenje. Spodbuja uspešne in manj uspešne. 6.3 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. Naloge vodje skupine Poudariti pridobljeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samost ojnih in tematskih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev osnovno zdravstv enega pristopa v koncept celovite obravnave bolnika. 6.4 Povratne informacije Namen Analiza uspešnosti 23 Vsebina Zaklju čne beseda udeležencem. Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah Opozorilo na pomembne zna čilnosti zdravstvenih težav bolnikov, ki jih bo štud ent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranosti. 6.5. Zaklju ček vaj 7 LITERATURA Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. Dodatna 1. Švab I, Rotar-Pavli č D: Družinska medicina. Ljubljana: ZZDM-SZD; 2002. 24 TRETJE SREČANJE Z VODJO SKUPINE Vojislav Iveti ć, Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA Tretje sre čanje z vodjo skupine ja namenjeno analizi dosedanje ga poteka vaj in pouka iz družinske medicine, predlogu sprememb in reševanju morebitnih težav glede izvedbe vaj in pouka ter analizi in ocenjevanju izdelane doma če naloge (2. MEQ test) in prakti čni vaji : od čitavanju laboratorijskih izvidov. 2 UČNI CILJI Znanje: • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Posebnosti družinske medicine. • Osnovno zdravstveni pristop v družinski medicini. • Poslovanje ambulante na primarnem nivoju zdravstven e dejavnosti 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod 0.05 – 0.10 Predstavitev dosedanjih izkušenj študentov na vajah , predlogi sprememb, težave, pohvale … Pri čakovanja, razprava, vprašanja. 0.10 – 0.40 Analiza, komentarji in ocenjevanje izdelane doma če naloge (2. MEQ test) 0.40 – 1.25 Prakti čna vadba naslednjih veš čin: od čitavanje laboratorijskega izvida 1.25 – 1.30 Zaklju ček vaj in odhod 5 METODE • Individualno delo asistenta s skupino • Razprava študenta s skupino in z asistentom • Predstavitev doma če naloge • Branje priporo čene literature 6 PODROBNEJŠI OPIS CILJEV, METOD IN OBLIK DELA PO P OSAMEZNIH VSEBINAH 6.1 Izkušnje, pri čakovanja, analiza doma če naloge in vaje veš čin (od čitavanje lab izvida) Namen: Namen te naloge je preverjanje dosedanjih izkušenj glede pouka iz družinske medicine, predstavitev doma če naloge in vzpostavitev korektnega, ne ogrožajo čega vzdušja. Naloge: 25 5 minut: Razprava o študentovih dosedanjih izkušnja h in njegovih pri čakovanjih glede nadaljnjega pouka iz družinske medicine: 30 minut: Analiza, komentarji in ocenjevanje izdelane doma če naloge (2. MEQ test) 45 minut: Prakti čna vadba veš čin: od čitavanje laboratorijskega izvida 6.3 Razprava (glej navodila za 2. sre čanje z vodjem skupine) 6.4 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela (glej navodila za 2. sre čanje z vodjem skupine) 6.5 Povratne informacije (glej navodila za 2. sre čanje z vodjem skupine) 6.6 Zaklju ček vaj 7 LITERATURA Temeljna: 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. Dodatna: 1. Švab I, Rotar-Pavli č D: Družinska medicina. Ljubljana: ZZDM-SZD; 2002. 26 ČETRTO SREČANJE Z VODJO SKUPINE Vojislav Iveti ć, Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA Analiza dosedanjega poteka vaj in pouka iz družinsk e medicine, predstavitev doma če naloge (SOAP klini čni primer). 2 UČNI CILJI Znanje: • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Posebnosti družinske medicine. • Osnovno zdravstveni pristop v družinski medicini. • Poslovanje ambulante na primarnem nivoju zdravstven e dejavnosti 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod 0.05 – 0.10 Predstavitev dosedanjih izkušenj študentov na vajah , predlogi sprememb, težave, pohvale … Pri čakovanja, razprava, vprašanja . 0.10 – 1.25 Predstavitev doma če naloge (5 minut na vsakega študenta), poudarek na razlogu, zakaj se je študent odlo čil za ta dolo čeni primer, analizirati veš čino sporazumevanja komunikacije in osnovno zdravstveni pristop 1.25 – 1.30 Zaklju ček vaj in odhod 5 U ČNE METODE • Individualno delo asistenta s skupino • Delo v skupinah • Razprava študenta s skupino in z asistentom • Predstavitev doma če naloge • Branje priporo čene literature 6 PODROBNEJŠI OPIS CILJEV, METOD IN OBLIK DELA PO P OSAMEZNIH VSEBINAH 6.1 Vtisi, pri čakovanja, predstavitev doma če naloge Namen Namen te naloge je preverjanje dosedanjih izkušenj glede pouka iz družinske medicine, predstavitev doma če naloge. Naloge 5 minut: Razprava o študentovih dosedanjih izkušnja h in njegovih pri čakovanjih glede nadaljnjega pouka iz družinske medicine. 27 75 minut: Predstavitev doma čih nalog: • vodja vaj na kratko razloži na čin predstavljanja doma če naloge, • vsaki študent dobi 5 minut za predstavitev svojega primera, • aktivno sodelovanje cele skupine, vprašanja, razpra va. 6.2 Razprava(glej navodila za 2. sre čanje z vodjem skupine) 6.3 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela (glej navodila za 2. sre čanje z vodjem skupine) 6.4 Povratne informacije (glej navodila za 2. sre čanje z vodjem skupine) 6.5 Zaklju ček vaj 7 LITERATURA Temeljna: 4. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 5. Navodila za vaje. 6. Zapiski predavanj. Dodatna: 1. Švab I, Rotar-Pavli č D: Družinska medicina. Ljubljana: ZZDM-SZD; 2002. 28 PETO SREČANJE Z VODJO SKUPINE Suzana Kert, Vojislav Iveti ć, Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA Peto skupno sre čanja s vodjo skupine je namenjeno reševanju in ocen jevanju tretjega MEQ primera, analizi celotnega poteka vaj tako individu alnih v mentorskih ambulantah kot specialnih vaj, analizi dela v skupini kot tudi cel otnega pouka iz družinske medicine, predlogu morebitnih sprememb, izdelavi skupne ocene iz MEQ r eševanja klini čnih primerov ter pogovoru o oceni vsakega posameznega študenta. 2 UČNI CILJI • Vtisi o vajah (individualne mentorske, posebne vaje in delo v skupini). • Je pridobil študent informacijo kako deluje ambulan ta družinske medicine na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti? • Se je študent seznanil z osnovno zdravstvenim prist opom - s čim manj preiskavami rešiti zdravstveni problem? • Ocena študentovega dela (študentje sodelujejo pri o blikovanju ocene) 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK ČAS VSEBINA 0.00 – 0.05 Prihod 0.05 – 0.15 Predstavitev dosedanjih izkušenj študentov na indiv idualnih in skupinskih vajah, predlogi sprememb, težave, pohval e … Pri čakovanja, razprava, vprašanja 0.15 – 0.50 Reševanje 3. MEQ test – individualno 0.50 – 1.00 Analiza opravljenih vaj, pogovor o osvojenih znanji h in veš činah, kaj so se nau čili o bistvenih zna čilnostih dela v družinski medicini 1.00 – 1.25 Ocena vsakega posameznega študenta 1.25 – 1.30 Zaklju ček vaj in odhod 5 UČNE METODE Individualno delo asistenta s skupino • Razprava študenta s skupino in z asistentom • Branje priporo čene literature 6 PODROBNEJŠI OPIS CILJEV, METOD IN OBLIK DELA PO P OSAMEZNIH VSEBINAH 6.1 Vtisi , reševanje 3. MEQ testa, analiza opravlj enih vaj, ocenjevanje Namen 29 Namen je preverjanje izkušenj glede vseh oblik pouk a iz družinske medicine: predavanja, individualne vaje v mentorski ambulanti, vaje v sku pini ter sre čanja z vodjo skupine kot tudi oblikovanje kon čne ocene za vsakega posameznega študenta. Naloge 10 minut: Analiza študentovih vtisov in izkušenj glede pouka iz družinske medicine • so se mu izpolnila pri čakovanja na vajah iz družinske medicine, • kaj je bilo pozitivnega, kaj je bilo negativnega. 35 minut: MEQ testiranje 10 minut: Analiza opravljenih vaj, pogovor o osvojenih znanj ih in veš činah, kaj so se nau čili: • asistent -vodja vaj na kratko povzame potek pouka v 4. letniku: nova znanja, ki so jih študenti osvojili; nove veš čine (sprejem bolnika, naro čanje bolnika, prvi/kontrolni obisk, so časna obravnava ve č zdravstvenih problemov, pisanje recepta, izpolnjev anje napotnic, vodenje medicinske dokumentacije …); najpo gostejše zdravstvene probleme, ki so jih študenti sre čali pri delu v ambulanti ter bistvene elemente osno vno zdravstvenega pristopa • preverjanje stališ č o družinski medicini • aktivno sodelovanje cele skupine in vsakega posamez nika v skupini • vprašanja, razprava. 25 minut: Ocenjevanje študentovega del 6.2 Razprava Namen razprave je preveriti poznavanje in utrditi n a vajah videne zna čilne lastnosti družinske medicine, jih povezati z lastnimi izkušnjami ter vg raditi v svoja pri čakovanja. Namen Na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znan ja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine, pripraviti se na samo stojno delo in ustvariti rde čo nit za prihodnje vaje in pouk iz predmeta družinska medici na v 6. letniku. Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do družinske medicine in osnovno zdravst venega pristopa k reševanju zdravstvenih težav bolnikov. Ves čas pri študentu preverja, če je spoznal bistvene zna čilnosti družinske medicine: sinteti čni pristop do reševanja problemov, konkretno mišlje nje in ravnanje, povezovanje telesne, duševne in socialne eksistence, aktivni položaj bolnika pri reševanju problemov. Vodja mora poskrbeti, da ima sleherni študent možno st spregovoriti o svojih izkušnjah, pridobljenem znanju in veš činah. Ves čas dejavno vpliva na morebitna neprimerna stališ ča udeležencev do osnovno zdravstvenega pristopa k reš evanju zdravstvenih težav bolnikov. Spodbuja uspešne in manj uspešne. 6.3 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen Preveriti, kako študent razume in doživlja družinsk o medicino potem, ko je imel s to stroko prvi č tekom študija intenzivnejši stik. Preverjanje, če je osvojil prepri čanje, da je družinska medicina temelj vse nadaljnje zdravstvene oskrbe in ali ima pravilno predstavo o mestu družinske medicine znotraj zdravstvene dejavnosti n asploh. Vsebina Povzetek u čnih to čk in spodbujanje k povezovanju pridobljenega znanja , veš čin in stališ č pri nadaljnjem študiju, kot tudi opazovanje, kje in kak šna so sti čiš ča družinske medicine z ostalimi medicinskimi strokami. 30 Naloge vodje skupine Študentom posreduje informacijo, da je družinska me dicina široka specialnost, ki povezuje biomedicinske, psihološke in socialne vede. Osnovno znanje in veš čine, ki jih vsebuje družinska medicina, pripravijo zdravnika družinske medicine za edinstveno vlogo v skrbi za bolnika, ki obsega uporabo znanja in veš čin diagnostike in zdravljenja, in za vlogo osebnega zdravnika, ki zagotavlja in koordinira zdravstveno varstvo. Ob tem je sposoben nuditi posami čno, odmerjeno, ciljano in potrebi ustrezno medicins ko ukrepanje. 6.4 Povratne informacije Namen Analiza uspešnosti Vsebina Zaklju čne beseda udeležencem Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah Opozorilo ob morebitni neustreznih odzivih ali neza dostni zainteresiranosti. OCENA VAJ Z VODJO SKUPINE: Odli čno Zelo dobro Dobro Sprejemljivo Zadostno 1. Analiza didakti čnega (MEQ) primera 1 5 4 3 2 1 2. Analiza didakti čnega (MEQ) primera 2 5 4 3 2 1 3. Analiza didakti čnega (MEQ) primera 3 5 4 3 2 1 Ocena se dolo či po naslednjem kriteriju: 15 to čk: ocena 10; 14 to čk: ocena 9; 12-13 to čk: ocena 8; 10-11 to čk: ocena 7; 8-9 to čk: ocena 6; < 8 to čk: kolokvij ni opravljen 6.5 Zaklju ček vaj 7 LITERATURA Temeljna: 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. Dodatna: 1. Švab I, Rotar-Pavli č D: Družinska medicina. Ljubljana: ZZDM-SZD; 2002. 31 VIRTUALNA AMBULANTA Zalika Klemenc-Ketiš 1 IZHODIŠ ČA V virtualni ambulanti obravnavamo klini čne primere. Klju čno je aktivno sodelovanje pri vajah. U čenje poteka s pomo čjo samostojnega dela in razprave. Klini čni primeri se obravnavajo strukturirano. Vaje trajajo 2 šolski ur i. 2 U ČNI CILJI 2.1 Znanje Po koncu vaj bi moral študent: - poznati na čela osnovno zdravstvene obravnave bolnika, - poznati na črtovanje obravnave na primarni ravni na osnovi boln ikovih pritožb, - našteti in poznati obravnavo bolnikov z najpogostej šimi simptomi v družinski medicini, - poznati indikacije za najpogostejše preiskave v dru žinski medicini, - poznati zdravljenje najpogostejših simptomov in bol ezni v družinski medicini. 2.2 Veš čine Po koncu vaj bi moral študent: - znati izluš čiti pomembne podatke iz anamneze, - znati postaviti dodatna anamnesti čna vprašanja, - znati postaviti diferencialne diagnoze, jih razvrst iti glede na verjetnost in nujnost ukrepanja, - znati napovedati predviden razvoj dogodkov pri razl i čnih diferencialnih diagnozah, - znati pou čiti bolnika, kako ravnati pri razvoju stanja v razl i čnih možnih smereh, - znati racionalno (stopenjsko, cenovno …) odrediti na jpogostejše preiskave v družinski medicini, - znati ustrezno svetovati bolniku glede nadaljnjega ukrepanja. 2.3 Stališ ča Po koncu vaj bi moral študent: - razumeti na čela obravnave prve predstavitve zdravstvene težave na primarni ravni, - ceniti osnovno zdravstveni pristop k reševanju zdra vstvenih problemov, - ceniti pomen anamneze pri obravnavi zdravstvenih pr oblemov, - razumeti omejitve odlo čanja. 3 POTEK VAJ 3.1 Delo pred vajami Priporo čamo, da si študenti pred udeležbo na vajah preberej o poglavja 1.4, 4.3, 5.1 in 5.2. ter selektivno glede na problem 6. poglavje v u čbeniku Osnove družinske medicine. 3.2 Delo na vajah Vsak študent dobi en klini čen primer, ki ga bo rešil. Študent bo dobil bodisi 4 primere virtualnih bolnikov, ki jih bo rešil preko spletne strani MEDu, bodisi 4 primere vprašanj 32 bolnikov s spletnega portala med.over.net, ki jih b o rešil s pomo čjo strukturiranega vprašalnika. U čitelj bo rešitve primerov pregledal, komentiral in predlagal izboljšave. 4 OCENJEVANJE Vaje iz virtualne ambulante so pogoj za izpit in se ocenijo z oceno opravil/ni opravil. Pogoj za opravljeno vajo iz virtualne ambulante je aktivno s odelovanje na vajah. Vaja iz virtualne ambulante se oceni z oceno opravi l/ni opravil. 5 LITERATURA Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 3. Seminarske naloge pri predmetu družinska medicina v 4. letniku 2012/2013 4. Navodila za vaje za študente 33 V AJE VEŠ ČIN 34 OCENA SRČNO-ŽILNE OGROŽENOSTI Zalika Klemenc-Ketiš 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Ena od u čnih enot so tudi vaje veš čin, katerih del je u čna tema Ocena sr čno-žilne ogroženosti. Pouk bo potekal v obliki demonstracije in prakti čnega dela. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • dolo čanju sr čno-žilne ogroženosti, • interpretaciji ugotovitev, • ustreznem ukrepanju. Veš čine • Znati pravilno dolo čiti sr čno-žilno ogroženost • znati interpretirati ugotovitve, • znati svetovati ustrezno ukrepanje. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; cela velika skupina cca. 15 študentov na vaje. 4. URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev u čiteljev in študentov 0.05 – 0.10 Preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.20 Kratko predavanje in demonstracija 0.20 – 0.40 Prakti čne vaje 0.40 – 0.45 Ocenjevanje in zaklju ček 5 U ČNE METODE • Učbenik Praktikum družinske medicine • Navodila za vaje za študente 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje. • Delo v skupinah na OSCE postajah. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod 35 Naloge: Udeleženci se zberejo v prostorih za vaje. Študenti prinesejo s seboj eviden čne karton čke, učbenike, pisala in papir za zapiske. V prostorih je naslednja oprema: opis bolnika, tabe la sr čno-žilne ogroženosti, pisala. V prostorih je naslednje gradivo: navodila za vaje, ocenjevalni listi. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: • Vzpostavitev prvi stik med udeleženci in vzpostavit ev prijateljskega, neogrožajo čega vzdušja. • Medsebojno spoznavanje. • Izmenjava ciljev in pri čakovanj. • Dogovori o programu, nalogah, izidih in ocenjevanju . • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov. • Oblikovanje študijskih skupin. Cilj: • Oblikovati študijske skupine. • Izbrati predstavnika skupine. • Dogovoriti se o programu, nalogah, izidih in ocenje vanju. Naloge: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja. Potem poprosi vsakega udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme/vprašanja so: • Od kod prihaja? • Kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine? • Dosedanje izkušnje z dolo čanjem sr čno-žilne ogroženosti? 7.3 Kratko predavanje o pouku Namen: Povzeti u čni na črt, urnik, posebnosti pouka, metode in pomen za bod o če delo zdravnika predmeta Družinska medicina I. Potek: Predavanje o u čnem programu, nalogah, obveznostih, kontaktih. Naloge: Vodja vaj na kratko povzame informacije o pouku. 7.4 Prakti čne vaje Namen: Nau čiti študente dolo čanja sr čno-žilne ogroženosti, interpretacije rezultatov in pravilnega ukrepanja. Naloge vodje skupine: Na za četku vodja vaj na kratko demonstrira veš čino na OSCE postaji. Potem nadzoruje in usmerja študente pri njihovem prakti čnem delu. 36 Študent mora: • pravilno od čitati sr čno-žilno ogroženost, • pravilno interpretirati rezultat, • predlagati ustrezne ukrepe. 7.5 Ocenjevanje in zaklju ček vaj Namen: Ocenjevanje uspešnosti študentov. Vsebina: Izpolnjevanje ocenjevalnih listov. Zaklju čne beseda vsakemu udeležencu (0,5 minute). Anketa o zadovoljstvu. 8 LITERATURA 1. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 37 Framinghamska tabela 38 Framinghamska tabela za sladkorne bolnike 39 OCENA KADILSKEGA ST ATUSA Zalika Klemenc-Ketiš 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Ena od u čnih enot so tudi vaje veš čin, katerih del je u čna tema Ocena kadilskega statusa. Pouk bo potekal v obliki demonstracije in prakti čnega dela. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • tveganjih kajenja, • na činih dolo čanja kadilskega statusa, • interpretaciji ugotovitev, • ustreznem ukrepanju. Veš čine • Znati pravilno dolo čiti kadilski status. • znati interpretirati ugotovitve, • znati svetovati ustrezno ukrepanje. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; cela velika skupina cca. 15 študentov na vaje. 4. URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev u čiteljev in študentov 0.05 – 0.10 Preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.20 Kratko predavanje in demonstracija 0.20 – 0.40 Prakti čne vaje 0.40 – 0.45 Ocenjevanje in zaklju ček 5 U ČNE METODE • Učbenik Praktikum družinske medicine • Navodila za vaje za študente 40 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje. • Delo v skupinah na OSCE postajah. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Udeleženci se zberejo v prostorih za vaje. Študenti prinesejo s seboj eviden čne karton čke, učbenike, pisala in papir za zapiske. V prostorih je naslednja oprema: opis bolnika, vpra šalnik po Fagerstromu, pisala. V prostorih je naslednje gradivo: navodila za vaje, ocenjevalni listi. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: • Vzpostavitev prvi stik med udeleženci in vzpostavit ev prijateljskega, neogrožajo čega vzdušja. • Medsebojno spoznavanje. • Izmenjava ciljev in pri čakovanj. • Dogovori o programu, nalogah, izidih in ocenjevanju . • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov. • Oblikovanje študijskih skupin. Cilj: • Oblikovati študijske skupine. • Izbrati predstavnika skupine. • Dogovoriti se o programu, nalogah, izidih in ocenje vanju. Naloge: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja. Potem poprosi vsakega udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme/vprašanja so: • Od kod prihaja? • Kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine? • Dosedanje izkušnje z dolo čanjem kadilskega statusa? 7.3 Kratko predavanje o pouku Namen: Povzeti učni na črt, urnik, posebnosti pouka, metode in pomen za bod o če delo zdravnika predmeta Družinska medicina I. Potek: Predavanje o u čnem programu, nalogah, obveznostih, kontaktih. Naloge: Vodja vaj na kratko povzame informacije o pouku. 7.4 Prakti čne vaje Namen: Nau čiti študente dolo čanja kadilskega statusa, interpretacije rezultatov in pravilnega ukrepanja. 41 Naloge vodje skupine: Na za četku vodja vaj na kratko demonstrira veš čino na OSCE postaji. Potem nadzoruje in usmerja študente pri njihovem prakti čnem delu. Študent mora: • pravilno dolo čiti kadilski status, • pravilno interpretirati rezultat, • predlagati ustrezne ukrepe. 7.5 Ocenjevanje in zaklju ček vaj Namen: Ocenjevanje uspešnosti študentov. Vsebina: Izpolnjevanje ocenjevalnih listov. Zaklju čne beseda vsakemu udeležencu (0,5 minute). Anketa o zadovoljstvu. 8 LITERATURA 1. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 42 Fagerstromov test odvisnosti od nikotina 1. Koliko časa potrebujete, da zjutraj, ko se zbudite, pokadit e prvo cigareto? Manj kot 5 minut 0 (3) Med 6 in 30 minutami 0 (2) Med 31 in 60 minutami 0 (1) Ve č kot 60 minut 0 2. Ali se težko vzdržite kajenja v prostorih, kjer je kajenje prepovedano, kot so cerkve, knjižnice, kino dvorane itd. Da (1) Ne (0) 3. Kateri cigareti bi se najtežje odrekli? Prvi jutranji 0 (1) Katerikoli drugi 0 (0) 4. Koliko cigaret pokadite dnevno? 10 ali manj 0 (0) 11-20 0 (1) 21-30 0 (2) 31 ali ve č 0 (3) 5. Ali pokadite ve č v prvih jutranjih urah, potem ko se zbudite, ali v preostanku dneva? Da 0 (1) Ne 0 (0) 6. Kadite tudi kadar ste tako bolni, da ve čino dneva preležite v postelji? Da 0 (1) Ne 0 (0) Opomba: v oklepaju je naveden klju č korekcije. To čkuje se od 0 do 10 to čk. Kadilec z visoko odvisnostjo od nikotina je tisti, ki doseže 7 in ve č to čk.) 43 OCENA PIVSKEGA ST ATUSA Zalika Klemenc-Ketiš 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Ena od u čnih enot so tudi vaje veš čin, katerih del je u čna tema Ocena pivskega statusa. Pouk bo potekal v obliki demonstracije in prakti čnega dela. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • tveganjih pitja alkohola, • ugotavljanju pivskega statusa, • interpretaciji ugotovitev, • ustreznem ukrepanju. Veš čine • Znati pravilno dolo čiti pivski status, • znati interpretirati ugotovitve, • znati svetovati ustrezno ukrepanje. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; cela velika skupina cca. 15 študentov na vaje. 4. URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev u čiteljev in študentov 0.05 – 0.10 Preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.20 Kratko predavanje in demonstracija 0.20 – 0.40 Prakti čne vaje 0.40 – 0.45 Ocenjevanje in zaklju ček 5 U ČNE METODE • Učbenik Praktikum družinske medicine • Navodila za vaje za študente 44 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje. • Delo v skupinah na OSCE postajah. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Udeleženci se zberejo v prostorih za vaje. Študenti prinesejo s seboj eviden čne karton čke, učbenike, pisala in papir za zapiske. V prostorih je naslednja oprema: opis bolnika, vpra šalnik AUDIT 10, pisala. V prostorih je naslednje gradivo: navodila za vaje, ocenjevalni listi. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: • Vzpostavitev prvi stik med udeleženci in vzpostavit ev prijateljskega, neogrožajo čega vzdušja. • Medsebojno spoznavanje. • Izmenjava ciljev in pri čakovanj. • Dogovori o programu, nalogah, izidih in ocenjevanju . • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov. • Oblikovanje študijskih skupin. Cilj: • Oblikovati študijske skupine. • Izbrati predstavnika skupine. • Dogovoriti se o programu, nalogah, izidih in ocenje vanju. Naloge: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja. Potem poprosi vsakega udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme/vprašanja so: • Od kod prihaja? • Kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine? • Dosedanje izkušnje z dolo čanjem pivskega statusa? 7.3 Kratko predavanje o pouku Namen: Povzeti u čni na črt, urnik, posebnosti pouka, metode in pomen za bod o če delo zdravnika predmeta Družinska medicina I. Potek: Predavanje o u čnem programu, nalogah, obveznostih, kontaktih. Naloge: Vodja vaj na kratko povzame informacije o pouku. 7.4 Prakti čne vaje Namen: Nau čiti študente dolo čanja pivskega statusa, interpretacije rezultatov in pravilnega ukrepanja. 45 Naloge vodje skupine: Na za četku vodja vaj na kratko demonstrira veš čino na OSCE postaji. Potem nadzoruje in usmerja študente pri njihovem prakti čnem delu. Študent mora: • pravilno dolo čiti pivski status, • pravilno interpretirati rezultat, • predlagati ustrezne ukrepe. 7.5 Ocenjevanje in zaklju ček vaj Namen: Ocenjevanje uspešnosti študentov. Vsebina: Izpolnjevanje ocenjevalnih listov. Zaklju čne beseda vsakemu udeležencu (0,5 minute). Anketa o zadovoljstvu. 8 LITERATURA 1. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 46 VPRAŠALNIK AUDIT Odgovarjate tako, da obkrožite številko pred izbran im odgovorom. 1. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pija če, ki vsebujejo alkohol (pivo, vino, žgane pija če, likerji, koktajli, mošt, tolkovec, medica)? 0) nikoli 1) enkrat na mesec ali manj 2) od 2- do 4-krat na mesec 3) od 2- do 3-krat na teden 4) 4-krat ali ve čkrat na teden 2. Koliko meric pija če, ki vsebuje alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih pon avadi popili takrat, kadar ste pili ? (Ena merica je 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali tolkovca ali 0,3 dcl (“eno šilce”) žgane pija če.) 0) od ni č do 1 merico 1) 2 merici 2) 3 ali 4 merice 3) 5 ali 6 meric 4) 7 in ve č meric 3. Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste ob eni priložnosti popili: MOŠKI : 6 ali ve č meric ŽENSKE : 4 ali ve č meric? 0) nikoli 1) manj kot enkrat na mesec 2) od 1- do 3-krat na mesec 3) od 1- do 3-krat na teden 4) dnevno ali skoraj vsak dan 4. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da potem, ko ste enkrat za čeli piti, niste mogli prenehati s pitjem? 0) nikoli 1) manj kot enkrat na mesec 2) mese čno 3) tedensko 4) dnevno ali skoraj vsak dan 5. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da zaradi pitja niste mogli opraviti tistega, kar se je od vas pri čakovalo? 0) Nikoli 1) Manj kot enkrat na mesec 2) Mese čno 3) Tedensko 4) Dnevno ali skoraj vsak dan 6. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da ste potrebovali alkoholno pija čo že zjutraj, da bi si z njo opomogli po prekomernem pit ju prejšnjega dne? 0) Nikoli 1) Manj kot enkrat na mesec 2) Mese čno 47 3) Tedensko 4) Dnevno ali skoraj vsak dan 7. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da vas je po pitju pekla vest ali pa ste imeli ob čutke krivde zaradi pitja? 0) Nikoli 1) Manj kot enkrat na mesec 2) Mese čno 3) Tedensko 4) Dnevno ali skoraj vsak dan 8. Kako pogosto v preteklem letu se niste mogli spo mniti kaj se je zgodilo prejšnji ve čer, ker ste takrat preve č pili? 0) Nikoli 1) Manj kot enkrat na mesec 2) Mese čno 3) Tedensko 4) Dnevno ali skoraj vsak dan 9. Ali je bil zaradi vašega pitja kdo poškodovan (v i sami ali kdo drug)? 0) Ne 2) Da, vendar ne v preteklem letu 4) Da, v preteklem letu 10. Ali je kak vaš sorodnik, prijatelj, zdravnik al i drugi zdravstveni delavec že pokazal zaskrbljenost zaradi vašega pitja ali vam morda pre dlagal, da bi pili manj? 0) Ne 2) Da, vendar ne v preteklem letu 4) Da, v preteklem letu Ocena celotnega AUDIT testa: Seštejte števila pred vašimi odgovori pri vseh 10 v prašanjih. Vrednost 8 to čk za moške in ve č oziroma 7 to čk in ve č za ženske pomeni osebo, pri kateri obstaja pove čano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih p roblemov zaradi pitja alkohola. Priporo čljivo je opraviti natan čnejšo diagnostiko. Vrednosti testa 15 to čk in ve č za moške oziroma 14 to čk in ve č za ženske kažejo na veliko verjetnost za škodljivo pitje alkohola, kjer so že vidne posledice zaradi pitja alkohola. Vrednosti testa 20 to čk in ve č za moške oziroma 19 to čk in ve č za ženske kažejo na veliko verjetnost za zasvojenost z alkoholom. 48 PREDPISOVANJE RECEPTA Zalika Klemenc-Ketiš 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Ena od u čnih enot so tudi vaje veš čin, katerih del je u čna tema Predpisovanje recepta. Pouk bo potekal v obliki demonstracije in prakti čnega dela. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • predpisovanju zdravil. Veš čine • Znati pravilno napisati recept. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; cela velika skupina cca. 15 študentov na vaje. 4. URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev u čiteljev in študentov 0.05 – 0.10 Preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.20 Kratko predavanje in demonstracija 0.20 – 0.40 Prakti čne vaje 0.40 – 0.45 Ocenjevanje in zaklju ček 5 U ČNE METODE • Učbenik Praktikum družinske medicine • Navodila za vaje za študente 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje. • Delo v skupinah na OSCE postajah. 49 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Udeleženci se zberejo v prostorih za vaje. Študenti prinesejo s seboj eviden čne karton čke, učbenike, pisala in papir za zapiske. V prostorih je naslednja oprema: blok z recepti, pi salo. V prostorih je naslednje gradivo: navodila za vaje, ocenjevalni listi. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: • Vzpostavitev prvi stik med udeleženci in vzpostavit ev prijateljskega, neogrožajo čega vzdušja. • Medsebojno spoznavanje. • Izmenjava ciljev in pri čakovanj. • Dogovori o programu, nalogah, izidih in ocenjevanju . • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov. • Oblikovanje študijskih skupin. Cilj: • Oblikovati študijske skupine. • Izbrati predstavnika skupine. • Dogovoriti se o programu, nalogah, izidih in ocenje vanju. Naloge: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja. Potem poprosi vsakega udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme/vprašanja so: • Od kod prihaja? • Kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine? • Dosedanje izkušnje s predpisovanjem zdravil? 7.3 Kratko predavanje o pouku Namen: Povzeti u čni na črt, urnik, posebnosti pouka, metode in pomen za bod o če delo zdravnika predmeta Družinska medicina I. Potek: Predavanje o u čnem programu, nalogah, obveznostih, kontaktih. Naloge: Vodja vaj na kratko povzame informacije o pouku. 7.4 Prakti čne vaje Namen: Nau čiti študente pravilnega predpisovanja zdravil. Naloge vodje skupine: Na za četku vodja vaj na kratko demonstrira veš čino na OSCE postaji. Potem nadzoruje in usmerja študente pri njihovem prakti čnem delu. 50 Študent mora: • napisati ime zdravila, • napisati pravilno farmacevtsko obliko in jakost zdr avila, • napisati pravilno koli čino zdravila, • napisati pravilno odmerjanje in na čin uporabe zdravila. 7.5 Ocenjevanje in zaklju ček vaj Namen: Ocenjevanje uspešnosti študentov. Vsebina: Izpolnjevanje ocenjevalnih listov. Zaklju čne beseda vsakemu udeležencu (0,5 minute). Anketa o zadovoljstvu. 8 LITERATURA 1. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 51 IZPOLNJEVANJE NAPOTNICE Zalika Klemenc-Ketiš 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Ena od u čnih enot so tudi vaje veš čin, katerih del je u čna tema Pisanje napotnice. Pouk bo potekal v obliki demonstracije in prakti čnega dela. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • napotovanju. Veš čine • Znati pravilno napisati napotnico. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; cela velika skupina cca. 15 študentov na vaje. 4. URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev u čiteljev in študentov 0.05 – 0.10 Preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.20 Kratko predavanje in demonstracija 0.20 – 0.40 Prakti čne vaje 0.40 – 0.45 Ocenjevanje in zaklju ček 5 U ČNE METODE • Učbenik Praktikum družinske medicine • Navodila za vaje za študente 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje. • Delo v skupinah na OSCE postajah. 52 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Udeleženci se zberejo v prostorih za vaje. Študenti prinesejo s seboj eviden čne karton čke, učbenike, pisala in papir za zapiske. V prostorih je naslednja oprema: blok z napotnicami , pisalo. V prostorih je naslednje gradivo: navodila za vaje, ocenjevalni listi. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: • Vzpostavitev prvi stik med udeleženci in vzpostavit ev prijateljskega, neogrožajo čega vzdušja. • Medsebojno spoznavanje. • Izmenjava ciljev in pri čakovanj. • Dogovori o programu, nalogah, izidih in ocenjevanju . • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov. • Oblikovanje študijskih skupin. Cilj: • Oblikovati študijske skupine. • Izbrati predstavnika skupine. • Dogovoriti se o programu, nalogah, izidih in ocenje vanju. Naloge: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja. Potem poprosi vsakega udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme/vprašanja so: • Od kod prihaja? • Kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine? • Dosedanje izkušnje z napotovanjem? 7.3 Kratko predavanje o pouku Namen: Povzeti u čni na črt, urnik, posebnosti pouka, metode in pomen za bod o če delo zdravnika predmeta Družinska medicina I. Potek: Predavanje o u čnem programu, nalogah, obveznostih, kontaktih. Naloge: Vodja vaj na kratko povzame informacije o pouku. 7.4 Prakti čne vaje Namen: Nau čiti študente pravilnega pisanja napotnice. Naloge vodje skupine: Na za četku vodja vaj na kratko demonstrira veš čino na OSCE postaji. Potem nadzoruje in usmerja študente pri njihovem prakti čnem delu. 53 Študent mora: • izpolniti rubriko veljavnost napotnice, • izpolniti rubriko obseg pooblastil, • ozna čiti razlog obravnave, • napisati vrsto specialnosti napotnega zdravnika, • navesti vzrok za napotitev, • navesti podatke o bolezni, • navesti terapijo in priložene izvide. 7.5 Ocenjevanje in zaklju ček vaj Namen: Ocenjevanje uspešnosti študentov. Vsebina: Izpolnjevanje ocenjevalnih listov. Zaklju čne beseda vsakemu udeležencu (0,5 minute). Anketa o zadovoljstvu. 8 LITERATURA 1. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 54 IZPOLNJEVANJE NAROČILNICE ZA MEDICINSKO TEHNIČNI PRIPOMOČEK Zdenka Koželj-Rekanovi č 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj, seminarjev in predavanj. Ena od u čnih enot so tudi vaje veš čin, katerih del je u čna tema Izpolnjevanje naro čilnice za medicinsko tehni čni pripomo ček. Pouk bo potekal v obliki demonstracije in prakti čnega dela. 2 U ČNI CILJI Znanje o: • Izpolnjevanju naro čilnice za MTP. Veš čine • Znati pravilno izpolniti naro čilnico. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina; cela velika skupina cca. 15 študentov na vaje. 4. URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.05 Prihod in predstavitev u čiteljev in študentov 0.05 – 0.10 Preverjanje pri čakovanj 0.10 – 0.20 Kratko predavanje in demonstracija 0.20 – 0.40 Prakti čne vaje 0.40 – 0.45 Ocenjevanje in zaklju ček 5 U ČNE METODE • Učbenik Praktikum družinske medicine • Navodila za vaje za študente 6 U ČNE OBLIKE • Predavanje. • Delo v skupinah na OSCE postajah. 55 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Udeleženci se zberejo v prostorih za vaje. Študenti prinesejo s seboj eviden čne karton čke, učbenike, pisala in papir za zapiske. V prostorih je naslednja oprema: blok z naro čilnicami, pisalo. V prostorih je naslednje gradivo: navodila za vaje, ocenjevalni listi. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: • Vzpostavitev prvi stik med udeleženci in vzpostavit ev prijateljskega, neogrožajo čega vzdušja. • Medsebojno spoznavanje. • Izmenjava ciljev in pri čakovanj. • Dogovori o programu, nalogah, izidih in ocenjevanju . • Doseganje aktivnega sodelovanja študentov. • Oblikovanje študijskih skupin. Cilj: • Oblikovati študijske skupine. • Izbrati predstavnika skupine. • Dogovoriti se o programu, nalogah, izidih in ocenje vanju. Naloge: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja. Potem poprosi vsakega udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme/vprašanja so: • Od kod prihaja? • Kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine? • Dosedanje izkušnje s predpisovanjem MTP, poznavanje MTP? 7.3 Kratko predavanje o pouku Namen: Povzeti u čni na črt, urnik, posebnosti pouka, metode in pomen za bod o če delo zdravnika predmeta Družinska medicina I. Potek: Predavanje o u čnem programu, nalogah, obveznostih, kontaktih. Naloge: Vodja vaj na kratko povzame informacije o pouku. 7.4 Prakti čne vaje Namen: Nau čiti študente pravilnega izpolnjevanja naro čilnice za MTP. Naloge vodje skupine: Na za četku vodja vaj na kratko demonstrira veš čino na OSCE postaji. Potem nadzoruje in usmerja študente pri njihovem prakti čnem delu. 56 Študent mora: • iz seznama MTP razbrati vrste pripomo čkov, • iz seznama MTP razbrati, kdo je pooblaš čen za predpis dolo čenega MTP, • iz istega seznama mora znati razbrati indikacijo za predpis dolo čenega MTP, • izpolniti rubriko zdravnik, • ozna čiti razlog obravnave, • izpolniti rubriko na čin dopla čila, • ozna čiti rubriko o na činu izdajanja MTP, • napisati vrsto in šifro medicinsko tehni čnega pripomo čka, • ozna čiti koli čino in obdobje, • ob izposoji MTP navesti čas izposoje. 7.5 Ocenjevanje in zaklju ček vaj Namen: Ocenjevanje uspešnosti študentov. Vsebina: Izpolnjevanje ocenjevalnih listov. Zaklju čne beseda vsakemu udeležencu (0,5 minute). Anketa o zadovoljstvu. 8 LITERATURA 1. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 4. http://www.zzzs.si 57 IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NALOGA ZA FIZIOTERAPIJO Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA Vaje veš čin so namenjene u čenju pisanja delovnega naloga in pravilnega napotov anja bolnikov na fizikalno terapijo. 2 U ČNI CILJI 2.1 Znanje Znanje o: 1. indikacijah in napotovanju na fizioterapijo 2.2 Veš čine • Znati pravilno izpolniti delovni nalog. 3 POTEK VAJ 3.1 Delo pred vajami Priporo čamo, da si študentje pred udeležbo na vajah prebere jo poglavje o izpolnjevanju delovnega naloga in napotovanju v u čbeniku Praktikum družinske medicine. 3.2 Prihod Študenje se zberejo v prostorih za vaje. S seboj pr inesejo eviden čne liste, u čbenike, pisala, papir za zapiske ter nekaj izvodov formularjev, ki jih dobijo pri svojih mentorjih. 3.3 Kratka demonstracija priprave in dajanja injekc ij ter infuzijskih sistemov Vodja vaj bo na kratko demonstriral izpolnjevanje d elovnega naloga. Demonstracija bo potekala po na čelih OSCE postaj. 3.4 Delo po skupinah Študentje se razdelijo v skupine. Vsaka skupina bo vadila veš čino na OSCE postaji. 4 OCENJEVANJE Na koncu vaj bo vodja vaj ocenil, ali je študent op ravil vaje iz omenjene veš čine. Študent mora: • ozna čiti vrsto fizioterapevtske obravnave (mala FTH obra vnava, srednja FTH obravnava, velika FTH obravnava, specialna FTH obra vnava) (rubrika 5), 58 Vrsta FO Časovni normativ v minutah Povpre čno število obiskov v obravnavi Število uteži mala fizioterapevtska obravnava (MFO) 30 6 1 srednja fizioterapevtska obravnava (SFO) 45 8 2 velika fizioterapevtska obravnava (VFO) 60 8 2,67 specialna fizioterapevtska obravnava (SpecFO) 60 10 3,67 Spec MT Manualna terapija zahtevnih okvar miši čno-skeletnega sistema Manualna terapija zahtevnih okvar miši čno-skeletnega sistema. (poleg osnovnih fizioterapevtskih postopkov še specialni postopki manualne terapije mehkih tkiv ter mobilizacije sklepov udov in hrbtenice) Spec RLD Limfna drenaža, obravnava primernega in sekundarnega limfedema Limfna drenaža, obravnava primernega in sekundarnega limfedema. (poleg osnovnih fizioterapevtskih postopkov še ro čna limfna drenaža) Spec MSK Miši čno-skeletna fizioterapija zahtevnih okvar miši čno- skeletnega sistema Miši čno-skeletna fizioterapija zahtevnih okvar miši čno-skeletnega sistema. (poleg osnovnih fizioterapevtskih postopkov še specialni postopki kinezioterapije in manualne terapije mehkih tkiv ter mobilizacije perifernih sklepov) PNF Spec NFT odrasli Nevrofizioterapija odraslih Nevrofizioterapija odraslih. (poleg osnovnih fizioterapevtskih postopkov še specialni postopki nevrofizioterapije, manualne terapije mehkih tkiv ter mobilizacije perifernih sklepov) Spec NFT otroci Nevrofizioterapija otrok Nevrofizioterapija otrok. (poleg osnovnih fizioterapevtskih postopkov še specialni postopki nevrofizioterapije otrok) VRSTE SPECIALNIH OBRAVNVA 59 1. Mala FTH obravnava (MFO): Lažje okvare funkcije in zgradbe gibalnega sistema in/ali omejitve gibalnih dejavnosti. 2. Srednja FTH obravnava (SFO) : Okvare funkcije in zgradbe gibalnega sistema in/a li omejitve gibalnih dejavnosti srednje stopnje. 3. Velika FTH obravnava (VFO): Težke okvare funkcije in zgradbe gibalnega sistem a in/ali omejitve gibalnih dejavnosti ter motnje koor dinacije gibanja in ravnotežja zaradi okvar živ čno-miši čnega sistema ali lažjih okvar osrednjega živ čevja. 4. Specialna FTH obravnava : Stanja po poškodbah ali obolenjih, ki zahtevajo zna nje specialnih postopkov • ozna čiti razlog obravnave (bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen,poškodba ne delu, poškodba izven dela po tretji osebi, trans plantacija) (rubrika 6), • ozna čiti stopnjo nujnosti (hitro, redno) (rubrika 7), 60 • izpolniti rubriko prednostni kriteriji (nose čnost, dojenje, prepre čitev nastanka potreb po dodatnih zdravstvenih storitvah, ocena nezmožnos ti za delo) (rubrika 8), • nujno ozna čiti kontaktne podatke zdravnika (rubrika 9), • ozna čiti ali gre za tujega zavarovanca (rubrika 10), • navesti vzroke za napotitev na FTH (npr. spina cal canei, zlom zapestja, kalcinirajo či tendinitis ramena, stanje po zvinu gležnja …) (rubri ka 11), • navesti podatke o spremljajo čih boleznih, ki so relevantne za varno izvajanje FT H in omejitve, • navesti cilje fizioterapevtske obravnave (npr. izbo ljšanje gibljivosti v stopinjah, zmanjšanje bole čin po VAS za npr. 2 to čki, zmanjšanje otekline v centimetrih, pove čanje mo či, u čenje samostojne hoje brez bergel, u čenje hoje s polaganjem …) (rubrika 12), • Ozna čiti vsebino fizioterapevtske obravnave (naro čeni postopki: UZ; IF; UKV, TENS …) na drugi strani obrazca delovni nalog za fizioter apijo, • navesti število fizioterapevtskih obravnav v skladu z obsegom fizioterapevtske obravnave (mala, srednja , velika) (na drugi strani obrazca DN za FTH), • vselej dodati kinezioterapijo (individualne ali sku pinske vaje) (na drugi strani obrazca DN za FTH), • navesti datum kontrolnega pregleda (na drugi strani obrazca DN za FTH). 5 LITERATURA Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 3. Navodila za vaje za študente 4. Zapiski in izro čki predavanj 5. Spletna stran ZZZS , Obrazci v ambulanti zdravnika družinske medicine 61 IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NALOGA ZA NEGO NA DOMU Ksenija Tušek-Bunc 1 IZHODIŠ ČA Vaje veš čin so namenjene u čenju pisanja delovnega naloga in Poznavanju indikac ij za nego na domu. 2 U ČNI CILJI 2.1 Znanje Znanje o: • indikacijah za nego na domu 2.2 Veš čine • Znati pravilno izpolniti delovni nalog. 3 POTEK VAJ 3.1 Delo pred vajami Priporo čamo, da si študentje pred udeležbo na vajah prebere jo poglavje o izpolnjevanju delovnega naloga in napotovanju v u čbeniku Praktikum družinske medicine. 3.2 Prihod Študentje se zberejo v prostorih za vaje. S seboj p rinesejo eviden čne liste, u čbenike, pisala, papir za zapiske ter nekaj formularjev, ki jih dobi jo pri svojih mentorjih. 3.3 Kratka demonstracija priprave in dajanja injekc ij ter infuzijskih sistemov Vodja vaj bo na kratko demonstriral izpolnjevanje d elovnega naloga. Demonstracija bo potekala po na čelih OSCE postaj. 3.4 Delo po skupinah Študentje se razdelijo v skupine. Vsaka skupina bo vadila veš čino na OSCE postaji. 4 OCENJEVANJE Na koncu vaj bo vodja vaj ocenil, ali je študent op ravil vaje iz omenjene veš čine. Študent mora: • izpolniti rubriko veljavnost delovnega naloga, • izpolniti rubriko obseg pooblastil, • ozna čiti razlog obravnave, • ozna čiti pla čnika • napisati • navesti vzrok za napotitev, • navesti podatke o bolezni, • našteti vrsto obravnave v okviru nege na domu (prev ezi, aplikacija injekcij, nadzor nad jemanjem terapije, letni obiski starostnikov, infor macije o socialnem okolju.....) 62 • našteti število obravnav nege na domu 5 LITERATURA Temeljna 6. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 7. Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2011. 8. Navodila za vaje za študente 9. Zapiski in izro čki predavanj 10. Spletna stran ZZZS , Obrazci v ambulanti zdravnika družinske medicine 63 ODČIT AVANJE LABORATORIJSKEGA IZVIDA ANALIZE URINA Suzana Kert Laboratorijske preiskave krvi, urina in blata so po leg anamneze in fizikalnega statusa najpogosteje uporabljani diagnosti čni postopki zdravnika družinske medicine. V zadnjih desetletjih se je zelo pove čalo število klini čnih laboratorijskih preiskav, kar predstavlja težav o pri izboru najustreznejše preiskave in pri vrednote nju dobljenega izvida le-te. Analiza urina je prakti čno vsakodnevno uporabljana preiskava, ki se uporabl ja za prepoznavanje razli čnih presnovnih bolezni (npr. sladkorna bolezen), bolezn i ledvic (npr. kamni v se čilih) ter okužb se čil (npr. akutno vnetje se čnega mehurja). Analiza je sestavljena iz organolept i čnih in fizikalnih preiskav, kvalitativnih kemijskih preisk av, mikroskopske kvalitativne (sediment) in kvantitativne (dolo čanje števil čne koncentracije celic) analize urina. Najbolj razširjena je preiskava urina s testnim lis ti čem, ki je v bistvu plasti čni trak, ki vsebuje kemijsko reaktivna polja. Na vsakem od teh polj se dolo ča en analit tako, da med analitom vzorca in raztopljenimi reagenti ste če kemijska reakcija, pri kateri nastane dolo čeno obarvanje, kar ocenimo ali s prostim o česom ali izmerimo z urinskim analizatorjem. Postope k preiskave, pri katerem upoštevamo navodila proizvaj alca je v splošnem naslednji: 1. Testni trak potopimo za približno eno sekundo v svež, dobro premešan urin. 2. Odve čni urin odstranimo s potegom testnega traku po robu posode. 3. Po dolo čenem času primerjamo barvo testnih polj z barvami iz pril ožene tabele ali izmerimo reflektometri čne sestavine urina s pomo čjo analizatorjev. 4. Rezultate izrazimo v dogovorjenih poljubnih enot ah, obi čajno od 0 (negativno), 1 (+), 2 (+), 3 (+) do 4 (+) kot zelo izraženo pozitivno vre dnost, druga čne enote so za pH, relativno gostoto in urobilinogen, ki ga izražamo v konvencio nalnih Erlichovih enotah. 1 EE = 1 mg urobilinogena v 100 ml se ča, bolezensko pove čanje je nad 1 EE (npr. 2, 4, 8 EE). Z osnovno analizo se ča ugotavljamo prisotnost spojin, ki jih v se ču zdravih oseb ni ali pa se nahajajo le v sledeh: beljakovin (proteinov), glukoze, ketonskih spojin, žol čnih barvil (bilirubina, urobilinogena), eritrocitov oziroma hemoglobina, le vkocitov, nitritov. Naštete spojine v se ču zdravih oseb obi čajno niso prisotne, razen žol čnega barvila urobilinogena. Rezultati testnih trakov Danes so v uporabi testni trakovi za dolo čanje ve č sestavin v urinu hkrati - multitesti. Parameter/analit Referen čne vrednosti Relativna go stota 1,003 -1,040 pH 4,5-8,0 Proteini 0 (negativno) Glukoza 0 (negativno) Metilketoni 0 (negativno) Urobilinogen do 1 EE Bilirubin 0 (negativno) Levkociti 0 (negativno) Hemoglobin 0 (negativno) Nitriti 0 (negativno) 64 Tabela 2. Orientacijske referen čne vrednosti naklju čnega urinskega vzorca zdravega, odraslega človeka. Primeri bolezenskih stanj, pri katerih naredimo osn ovno analizo urina Vnetje se čnega mehurja 37- letna bolnica prihaja v ambulanto, ker jo tri d ni pe če, ko gre na vodo, urinira pogosteje in ima ob čutek nepopolno izpraznjenega mehurja. Napotite jo n a pregled urina s testnim trakom, izvid je slede č: Parameter/analit Referen čne vrednosti Relativna gostota 1,003-1,040 pH 4,5-8,0 Proteini 1 Glukoza 0 Metilketoni 0 Urobilinogen <1 Bilirubin 0 Levkociti 3 Hemoglobin 1 Nitriti 1 Z debelim tiskom so ozna čeni izvidi, ki odstopajo od normale, pri čemer so klini čno pomembni slede či: Nitriti = 1 , pomeni t.i. bakteriurijo (bakterije v urinu). S p reiskavo ugotavljamo prisotnost nitrita v se ču, ki nastane iz nitrata v hrani ob prisotnosti bak terijskega encima nitratne reduktaze. Encim sintetizirajo enterobakterije, ne pa Pseudomonas ali po Gramu pozitivne bakterije, zato negativni test ne izklju čuje okužbe se čil. Test je lažno negativen, če v prehrani ni nitrata, ali pri veliki diurezi, ker je čas za bakterijsko sintezo nitrita prekratek, test n i zanesljiv, če je v urinu prisotna kri, barvila ali urobilinogen . Levkociti = 3 , pomeni t.i. piurijo (gnoj v urinu). Pri preiskavi dokazujemo prisotnost encima esteraza nevtrofilnih levkocitov v urinu. Test je l ahko negativen pri zgodnji, a klini čno pomembni okužbi, negativen test pa skoraj z gotovos tjo izklju čuje piurijo. Test ni zanesljiv, kadar je v urinu prisotna kri, rifampicin, bilirubi n in nitrofurantoin. Hemoglobin = 1 , pomeni t.i. eritrociturijo (eritrocite v urinu). Je nespecifi čna najdba pri okužbi se čil. Lahko je posledica hemoragi čnega vnetja se čnega mehurja in obi čajno izzveni po ozdravitvi. Sladkorna bolezen 59- letni bolnik navaja ob pregledu slede če težave: 2-3 mesece ga zelo žeja, ima suha usta, vrti se mu, v zadnjem mesecu dni je shujšal za 13 k g. Napotite ga na preiskave krvi in urina, izvid le-tega je slede č: Parameter/analit Referen čne vrednosti Relativna gostota 1,003 -1,040 pH 4,5-8,0 Proteini 2 65 Glukoza 4 Metilketoni 15 Urobilinogen <1 Bilirubin 0 Levkociti 0 Hemoglobin 0 Nitriti 0 Z debelim tiskom so ozna čeni izvidi, ki odstopajo od normale, pri čemer so klini čno pomembni slede či: Glukoza = 4 , pomeni t.i. glukozurijo (glukoza v urinu). Glukoz a se izlo ča v urin, ko je presežen ledvi čni prag za glukozo v serumu (10 mmol/l) in ledvi čni tubuli ne morejo ve č reabsorbirati vse glukoze, zato presežek preide v k on čni urin. Metilketoni = 15 , pomeni ketunurijo (pojav ketonskih spojin v urinu ). Ketoni so normalni presnovni produkti maš čob. Ko telesna presnova zaradi premalo insulina ni sposobna uporabiti ogljikovih hidratov kot vir energije, jih nadomesti z razgradnjo maš čob. Proteini = 2 pomeni t.i. proteinurijo (pove čano izlo čanje beljakovin z urinom) in je znak diabeti čne ledvi čne okvare. Izvidi preiskav so skladni z izvidom krvnega sladko rja, ki znaša 22.8 mmol/l in sicer gre za novo odkrito sladkorno bolezen. Lažno pozitiven izvid 35- letna ženska prinaša v ambulanto izvid analize urina po navodilu specialista medicine dela, prometa in športa, pregled urina je opravila v sklopu obdobnega pregleda v zvezi z zdravstvenim varstvom zaposlenih. Izvid je slede č: Parameter/analit Referen čne vrednosti Relativna gostota 1, 003 -1,040 pH 4,5-8,0 Proteini 0 Glukoza 0 Metilketoni 0 Urobilinogen <1 Bilirubin 0 Levkociti 1 Hemoglobin 2 Nitriti 0 Bolnica na vprašanje, ali je imela v času, ko je oddala vzorec urina kakšne težave z mokrenjem, te zanika. Tudi sedaj nima, ko gre na vo do nobenih težav. Ob usmerjenih vprašanjih pove, da je oddala urin en dan po menstr uaciji in da ni vedela, da mora oddati urin po metodi srednjega curka. Na podlagi navedenega sk lepate, da je izvid urina lažno pozitiven in da so odstopanja od normale posledica nepravilne tehnike odvzema urina. 66 ODČITAVANJE LABORATORIJSKEGA IZVIDA KRVI Zdenka Koželj-Rekanovi č, Erika Zelko Laboratorijske preiskave krvi, urina in blata so po leg anamneze in fizikalnega statusa najpogosteje uporabljani diagnosti čni postopki zdravnika družinske medicine. V zadnjih desetletjih se je zelo pove čalo število klini čnih laboratorijskih preiskav, kar predstavlja težav o pri izboru najustreznejše preiskave in pri vrednote nju dobljenega izvida le-te. Preiskavo krvi naj bi izvajali ustrezno preverjeni laboratoriji, k i zadostujejo zakonsko opredeljenim normativom. Na čeloma velja to za vse aparature in ustrezno usposob ljen kader, ki preiskave s pomo čjo le-teh tudi izvaja. Ocenjevanje parametrov ne bi smelo predstavljati te žav, saj vsak izpis opravljene preiskave že vsebuje opozorilo pri vrednostih, ki odstopajo od n avedenih referen čnih, ki jih ocenjujemo kot normalne. Laboratorijski izvidi nam lahko pomag ajo pri iskanju ali postavitvi diagnoze, na črtovanju zdravljena, predpisovanju terapije ter pre ventivnih ukrepov, ne smejo pa biti edini kriterij na podlagi katerega se odlo čamo v diagnosti čno-terapevtskem algoritmu. Izvid ni bolezen in zdravimo vedno človeka, ne izvida. V primeru odsotnosti klini čnih znakov bolezni moramo vedno pomisliti na morebitni lažno pozitiven izvid ali na lažno negative izvid – še posebej, ko klini čna slika govori v prid bolezni, izvidi pa so popoln oma normalni. Takrat je priporo čljivo ponoviti odvzem in opraviti ponovno analizo v zorca ob predhodni konzultaciji laboratorija. Lahko se zgodi, da pride do odstopanj a zaradi težav z aparaturo, zaradi nepravilnega shranjevanja in transporta krvi pred a nalizo (temperature prostora ali transportnega medija, čas odvzema, napaka epruvete) ali pa je prišlo do na pake zaradi človeškega faktorja (zamenjava epruvet, oznak). Kdaj je poznavanje zgoraj navedenih laboratorijskih parametrov še posebej pomembno? 1. Diagnostika zdravstvenih težav 2. Vodenje kroni čnih bolnikov 3. Redna uporaba nekaterih zdravil (diuretiki, epilept iki, antipsihotiki, hormonska terapija, biološka zdravila, onkološka zdravila, im unomodlulatorji …) 4. Polimorbiden bolnik, ki prejema številna zdravila 5. Odvisniki (droge, alkohol, zdravila …) 6. Na črtovanje preventivnih ukrepov 1 HEMOGRAM Rezultate kvantitativnih in kvalitativnih preiskav celic v periferni krvi imenujemo krvna slika – hemogram, ki je diagnosti čna in presejalna preiskava. Rezultati nam pokažejo podatke o rde či (eritrocitni) krvni sliki in beli (levkocitni) kr vni sliki ter trombocitni krvni sliki. Danes se v sodobnih laboratorijih uporabljajo hematološki analizatorji, s katerimi lahko dolo čamo ve č razli čnih parametrov, med njimi osnovni hemogram (eritroc ite, levkocite, hemoglobin, hematokrit, eritrocitne indekse, nekaj parametrov d iferencialne krvne slike in trombocite). 1.1 RDE ČA KRVNA SLIKA V rde čo krvno sliko sodi dolo čanje naslednjih parametrov: • število eritrocitov, • masna koncentracija hemoglobina, • volumen stisnjenih eritrocitov (hematokrit), • število retikulocitov, 67 • eritrocitni indeksi, • opis kvalitativnih sprememb eritrocitov v krvnem ra zmazu (anizocitoza, poikilocitoza, anulocitoza itd.). Hematološki analizator dolo či še RDW (angl. "Red Cell Distribution Width"). Število eritrocitov dolo čimo s štetjem v komori ali z dolo čanjem števila z elektronskim števcem. Izrazimo ga s številom eritrocitov na lite r krvi. Iz števila eritrocitov lahko izra čunamo povpre čni volumen eritrocitov, povpre čno koncentracijo hemoglobina in druge konstante. Referen čne vrednosti se razlikujejo glede na spol: moški (m ) 4,5-6,3 x 10 12 /l in ženske (ž) 4,2-5,4 x 10 12 /l. Povišano število eritrocitov najdemo pri pomanjkanj u kisika v krvi (npr. prirojena bolezen srca, cor pulmonale, plju čna fibroza), policitemiji rubri veri, dehidraciji i n ledvi čni bolezni. Znižano število eritrocitov najdemo pri izgubljanju krvi (anemije, krvavitve), okvari kostnega mozga (obsevanje, fibroza, rak, strupi), pomanjkanj u eritropoetina (ledvi čna bolezen), hemolizi, levkemiji, multiplem mielomu, slabi prehr anjenosti (pomanjkanje železa, folatov, vitaminov B 12 in B 6). Koncentracijo hemoglobina (Hb ) dolo čamo s hemoglobincianidno metodo. Z dodatkom kalijevega cianida spremenimo krvni hemoglobin v st abilno spojino hemiglobincianid in dolo čimo njegovo koncentracijo fotometri čno. Rezultat izrazimo v gramih na liter (g/l). Referen čne vrednosti: m: 140-180 g/l in ž: 120-160 g/l. Volumen stisnjenih eritrocitov (VSE) ali hematokrit je delež volumna, ki ga eritrociti zajemajo v krvi. Dolo čimo ga tako, da krvi dodamo sredstvo proti strjevan ju in jo centrifugiramo, eritrociti se nato stisnejo v stolp i č, med njimi ostane zelo malo plazme, razmerje med dolžino stolpca in volumnom oz. dolžin o stolpca celotne krvi imenujemo volumen stisnjenih eritrocitov (VSE) ali hematokrit . Hematokrit lahko izra čunamo tudi iz števila eritrocitov in povpre čnega volumna eritrocitov. Rezultat izrazimo z delom celote. Referen čne vrednosti: m: 0,40-0,54, ž: 0,37-0,47. Eritrocitni indeksi so števil čni podatki za zna čilnosti eritrocita, kot sta velikost (volumen) in obarvanost (koli čina in koncentracija hemoglobina v eritrocitu). Eri trocitni indeksi so nam v veliko pomo č pri opredelitvi posameznih oblik anemij. Povpre čni volumen eritrocita ali MCV (angl. Mean Corpuscular Volume) izra čunamo tako, da volumen stisnjenih eritrocitov (hematokrit) deli mo s števil čno koncentracijo eritrocitov in rezultat pomnožimo s 1000. Rezultat se izrazi v fem tolitrih. Hematološki števci pa rezultat izmerijo direktno. PVE (MCV) = VSE x 1000/št. E. Referen čne vrednosti: 81-94 fl (fentolitrov). Povpre čno koli čina hemoglobina v eritrocitih (PHE) ali MCH (angl. Mean Corpuscular Haemoglobin) izra čunamo sami ali pa nam jo izra čuna hematološki števec tako, da delimo masno koncentracijo hemoglobina s številom eritroci tov po formuli: PHE (MCH) = hemoglobin (g/l)/št.E. Referen čne vrednosti 26-32 pg (1 pikogram (1 pg) = 10 -12 g). Povpre čna koncentracija hemoglobina v eritrocitih (PKHE) a li MCHC (angl. Mean Corpuscular Haemoglobin Concentracion) nam pove kol i čino hemoglobina v enem litru krvi. Izra čunamo jo sami ali pa nam jo izra čuna hematološki števec tako, da delimo koncentracij o 68 hemoglobina s povpre čnim volumnom eritrocita po formuli: PKHE (MCHC) = h emoglobin (g/l)/VSE. Referen čne vrednosti: 310-350 g/l. Dolo čanje koeficienta variacije volumna eritrocitov (KVV E) ali RDW nam pokaže razporeditev eritrocitov v krvi glede na velikost n jihovega volumna. Hematološki števec izriše krivuljo porazdelitve eritrocitov po njihovih volum nih, izra čuna MCV in standardni odklon, nato izra čuna koeficient variacije, ki ga izrazimo v odstotki h. KVVE (RDW) = σ / MCV x 100 ( σ = standardni odklon) . Referen čne vrednosti: 11,5-14,5 %. S kombinacijo parametrov MCV in RDW si pomagamo pri klasifikaciji anemij. Dolo čanje števila retikulocitov Število retikulocitov v krvi je kazalec tvorbe erit rocitov v kostnem mozgu. Dolo čimo jih tako, da ostanke ribonukleinske kisline obarvamo z novim metilenskim modrilom in števil čno koncentracijo retikulocitov dobimo s štetjem v mikr oskopu ali s hematološkim števcem, ki ima vgrajeno preto čno citometrijo. Dolo čimo tako relativno kot absolutno število retikulocitov. Referen čne vrednosti: 20-100 x 10 9/l (0,2-2 %). Poleg tega moramo vedno pregledamo tudi razmaz krvi , kjer opazujemo spremembe velikosti, obarvanosti, oblike, morebitne vklju čke. Eritrociti so obi čajno okrogli, skoraj vsi enake velikosti, v premeru merijo okrog 7-8 µm. Če je premer manjši od 6 µm, so mikrociti, če so ve čji od 9 µm, so makrociti. Tabela 1: Orientacijske vrednosti parametrov rde če krvne slike Parameter Orientacijske referen čne vrednosti Število eritrocitov za odrasle (Erci) moški: 4,5-6, 3 x 10 12 /l ženske: 4,2-5,4 x 10 12 /l Koncentracija hemoglobina (Hb) moški: 140-180 g/l ženske: 120-160 g/l Volumen stisnjenih eritrocitov – hematokrit (Ht) moški: 0,4-0,54 % ženske: 0,37-0,47 % Povpre čni volumen Erci (MCV) 81-94 fl Povpre čna koncentracija Hb v Erci (MCH) 26-32 pg Povpre čna koncentracija Hb v volumnu Erci (MCHC) 310-350 g/l eritrocitov Porazdelitev Erci po volumnu 11,5-14,5 % Razvrstitve anemij 1. Po vzroku nastanka (idiopatska ali primarna (samost ojna bolezen) in simptomatska ali sekundarna (posledica drugih bolezni). 2. Glede na trajanje (akutna in kroni čna). 3. Po na činu nastanka (anemije po krvavitvi, anemija zaradi čezmernega razpada eritrocitov – hemoliti čne anemije, anemije zaradi pomanjkljivega nastajanj a eritrocitov). 4. Glede na koncentracijo hemoglobina (blaga: Hb > 100 g/l, srednje huda: Hb 70-100 g/l, huda: Hb < 70 g/l. 69 5. Glede na velikost eritrocitov (mikrocitna: MCV < 80 , normocitna: MCV = 80-100, makrocitna: MCV > 100). Primer bolnika 1 47-letna bolnica je prišla v ambulanto zaradi dušen ja ob naporu, ki je trajalo že dlje časa. Bole čin ni imela, vsakodnevne napore v službi in doma je zmogla, ob tem se je utrudila bolj kot obi čajno, velike težave pa je imela ob pohodu konec ted na, ki ga je morala prekiniti in se vrniti. Prav tako je povedala, da se ob hoji po sto pnicah v četrto nadstropje hitro zadiha. Na vprašanje o trajanju in dolžini menstruacij je pove dala, da so menstruacije dolgotrajne in mo čne. Ob pregledu so bile vidne blede sluznice in koža dl ani, krvni tlak je bil 130/70 mmHg, sr čna akcija je bila ritmi čna, normokardna, toni so bili dobro slišni, šumov n i bilo slišati, nad plju či je bilo slišno normalno dihanje, abdomen je bil bre z posebnosti. Rektalni pregled je bil brez posebnosti, blato je bilo rjave barve, brez primesi krvi. Zaradi suma na anemijo, ki se je nakazovala iz anam neze (zadihanost ob telesni obremenitvi, dolgotrajne in mo čne menstruacije) je bila poslana v laboratorij. Izv id: Lkci 7,9 x 10 9/l, Erci 4,29 x 10 12 /l, Hb 87 g/l, Hct 0,296 %, MCV 69 fl, MCH 20,3 pg, MCHC 21,9 g/l, RDW 21,9 %, trombociti 456, železo 6,8 µµ µµmol/l. Delovna diagnoza: huda mikrocitna anemija, najverje tneje sekundarna, kroni čna, zaradi dolgotrajnih in mo čnih menstruacij. Ukrepanje: poslana je bila h ginekologu, ki je odkr il številne miome, maternica je bila operativno odstranjena in anemije se pri njej ne po javljajo ve č. Zdravnica družinske medicine ji je uvedla terapijo z nadomestkom železa v trajan ju 6 tednov. Po tem času jo je naro čila na pregled. Glede nadaljevanja zdravljenja s preparati železa se bo odlo čila glede na izvid laboratorija po 6 tednih zdravljenja. Primer bolnika 2 66-letna bolnica prihaja v ambulanto po zdravila za arterijsko hipertenzijo. Zdravnica družinske medicine je ob zadnjem pregledu opazila, da je gospa shujšala in da je videti bleda. Ni navajala posebnih težav, obi čajno je imela normalno prebavo, se ji je pa v zadnj em času nekajkrat zgodilo, da je bila zaprta, nekajkrat pa je odvajala teko če blato. Takrat je imela tudi nekaj bole čin v trebuhu, ki pa ji niso vzbujale zaskrbljenosti . Ob pregledu so bile vidne sluznice nekoliko bolj bl ede, krvni tlak je bil 150/90 mmHg, srce in plju ča so bila avskultatorno brez odstopanja od normale, abdomen je bil mehak, ob globoki palpaciji je navajala nelagodje v levem spodnjem kv adrantu trebuha. Rektalno je bila ampula prazna, na rokavici so bili ostanki rjavega blata. Zaradi suma na nevaren potek bolezni (nepojasnjeno hujšanje, bledica kože in vidnih sluznic, izmenjevanje zaprtosti in driske) je bila poslana v laboratorij. Izvidi: Lkci 6,1 x 10 9/l, Erci 4,58 x 10 12 /l, Hb 108 g/l, Hct 0,357, MCV 78,1 %, MCH 23,6 %, MCHC 302 %, Erci RDW 31,8 %, Fe 9,6 µµ µµmol/l, TIBC 73,2 µµ µµmol/l, UIBC 64 µµ µµmol/l, transferin 36,6 µµ µµmol/l. Rezultati so pokazali kroni čno mikrocitno anemijo. Postavljena je bila delovna diagnoza: sum na tumor v predelu črevesja, vzeto je bilo blato na kri, ki je bilo pozitivno, napravljena koloskopija in ob tem odvzeta histologija je pokazala adenokarcinom v predelu rektuma, gospa je bila oper irana in je kasneje prejela dodatno onkološko terapijo. 1.2 LEVKOCITNA (BELA) KRVNA SLIKA V belo krvno sliko spada število levkocitov in dele ž ali absolutno število posameznih vrst levkocitov. Lahko jih preštejemo v komori z mikrosk opom ali pa to opravi elektronski števec – analizator. S preiskavami levkocitov diagnosticir amo in spremljamo okužbe, diferencialna 70 krvna slika nam omogo ča lo čevati med virusnimi in bakterijskimi okužbami ter s premljati imunološko stanje organizma v primeru zdravljenja n pr. s citostatiki. Referen čne vrednosti: 4-10 x 10 9/l. Znižano število levkocitov (levkopenija) je lahko posledica • odpovedi kostnega mozga zaradi npr. okužbe, tumorja , fibroze, • navzo čnost citotoksi čne snovi, • avtoimuna/vezivno tkivna bolezen (npr. sistemski lu pus eritematodes), • bolezni jeter, vranice, • izpostavljenosti obsevanju. Zvišano število levkocitov (levkocitoza) pa je lahko posledica: • okužbe, • vnetne bolezni (npr. revmatoidni artritis, alergija ), • levkemije, • mo čnega psihi čnega ali fizi čnega stresa, • obsežne okvare tkiva (npr. opekline). Diferencialna bela krvna slika (DKS) je podatek v o dstotkih o deležu posameznih vrst levkocitov, in zna čilnostih nekaterih patogenih celic, ki jih pri DKS ne štejemo (kvalitativne vrednosti). Štejemo prisotnost mikrocitov, makrocit ov, anulocitov, akantocitov, sferocitov, toksi čnih granulacij, hipersegmentiranih nevtrofilcev. Pr egledati je potrebno vsaj 200 celic v krvnem razmazu; bolj kot delež je pomembno absolutn o število posameznih celih, ki ga dobimo tako, da število vseh levkocitov pomnožimo z deležem za posamezno vrsto. Rezultat izrazimo s številom v litru krvi (10 9/l). Nevtrofilci Porast števila nevtrofilcev (nevtrofilija) opredelimo kot njihovo vrednost nad 7,5 X 10 9/l. Vzroki so • pove čana proizvodnja nevtrofilcev: o okužbe (bakterijske, glivi čne, redkeje virusne), o poškodbe tkiva (opekline, nekroza tkiva, miokardni in/ali plju čni infarkt), o mieloproliferativne bolezni (kroni čna mieloi čna levkemija, esencialna trombocitopenija, prava policitemija, mielofibroza z mieloidno displazijo), • pove čano sproš čanje nevtrofilcev iz granulocitnih zalog kostnega m ozga v kri: o kortikosteroidi, o akutna okužba, o poškodba tkiva (opekline), • premik nevtrofilcev od žilne stene v sredino žile: o zdravila (adrenalin, kortikosteroidi), o huda fizi čna aktivnost, o stres, • mešani vzroki: o presnovne motnje (diabeti čna ketoacidoza, akutna ledvi čna odpoved, protin, eklampsija, Cushingova bolezen), o zdravila (litijev karbonat), o metastati čni karcinomi, o akutna krvavitev ali hemoliza. Zmanjšanje števila nevtrofilcev (nevtropenija) opredelimo z njihovo vrednostjo manj kot < 1,8 x 10 9/l. Vzroki so • nezadostna proizvodnja zaradi: o bolezni krvi in krvotvornih organov, 71 o delovanja zdravil – npr. citostatiki, obsevanja z i onizirajo čimi žarki, hipovitaminoze (pomanjkanje folatov, vitamina B 12 ), o okužb (TBC, tifus, infekcijska mononukleoza, virusn i hepatitis …), • pove čan razpad nevtrofilcev: o hipersplenizem, o avtoimunske bolezni kot sistemski lupus, o Feltyjev sindrom, • premik nevtrofilcev iz sredine ob steno žile: o pseudonevtropenija (bakterijska okužba, hemodializa ). Agranulocitoza je huda akutna nevtropenija, ki praviloma vedno na stane po zaužitju zdravil (npr. nekateri antibiotiki, analgetiki, trankviliza nti, tirostatiki). V krvi ne najdemo nevtrofilnih granulocitov, v kostnem mozgu pa ne nezrelih celic granulocitne vrste. Eozinofilci Porast števila eozinofilcev (eozinofilija) je opredeljena kot število eozinofilcev ve č kot 0,5 x 10 9/l. Vzroki so • preob čutljivost na zdravila (eritromicin, sulfonamidi, zl ato, methotrexat, jodid), • neoplazme (Hodgkinova bolezen, ne-Hodgkinov limfom, številni karcinomi), • revmatske bolezni, • dedna eozinofilija, • okužbe s paraziti, • kroni čne vnetne črevesne bolezni, • Addisonova bolezen, • nekatere kožne bolezni, • nekatere bolezni plju č, • idiopati čni hipereozinofilni sindrom. Zmanjšanje števila eozinofilcev (eozinopenija). Vzroki so • akutna okužba, • zdravljenje z glukokortikoidi in adrenokortikotropn im hormonom, • operacije, • travmatski šok, • opekline. Bazofilci Porast števila bazofilcev je redko najden in se po navadi pojavi v nose čnosti, pri nekaterih akutnih in nekaterih kroni čnih boleznih: kozah, noricah, hipotirozi, jetrni ci rozi, v za četnih fazah kroni čne mieloi čne levkemije, pri sladkorni bolezni in miksedemu. Limfociti Referen čne vrednosti se razlikujejo se glede na starost. Do jen čki in mali otroci: > 9 x 10 9/l, pri starejših otrocih > 7,2 x 10 9/l, pri odraslih > 4 x 10 9/l. Porast števila limfocitov (limfocitoza). Klini čno pomembna je absolutna limfocitoza – povišanje števila granulocitov ne glede na so časno znižanje števila granulocitov v periferni krvi. Najpogosteje jo najdemo pri infekcijski monon ukleozi, influenzi, ošpicah, mumpsu, noricah, tifusu, brucelozi, tuberkulozi in pri hema toloških boleznih – kroni čna limfocitna levkemija, akutna limfoblastna levkemija. Monociti 72 Porast števila monocitov (monocitoza) (> 10 % monocitov v razmazu periferne krvi ) najdemo pri infekcijski mononukleozi, tuberkulozi, brucelozi, sifilisu, subakutnem bakterijskem endokarditisu, salmonelozah, malariji, kala-azarju, ulceroznem kolitisu, sarkoidozi. Ocena stopnje celi čne reaktivnosti organizma pri bakterijski okužbi: • akutna faza: nevtrofilija, limfopenija, eozinopenij a, • subakutna faza: monocitoza, • kroni čna faza: limfocitoza, prehodna postinfektivna eozin ofilija, • pomik v levo : pri hujših okužbah se v krvi obi čajno pojavijo pali časti nevtrofilci v ve čjem odstotku (ve č kot 10 %) ter druge nezrele oblike celic granuloci tne vrste. Pomik v levo je lahko fiziološki (pri akutni bakter ijski okužbi, pri acidozi, v komatoznem stanju, pri izjemnih fizi čnih naporih), ali patološki (pri hematoloških boleznih (kroni čna mieloi čna levkemija), malignomi. • pomik v desno : ob draženju centralnega živ čnega sistema, po transfuzijah, pri perniciozni anemiji. Tabela 2: Orientacijske vrednosti parametrov bele k rvne slike Parametri Orientacijske referen čne vrednosti Število levkocitov (Lkci) - za odrasle 4-10 x 10 9/l Nevtrofilni granulociti 0,4 -0,75 (40 -75 %) Limfociti 0,2-0,45 (20-45 %) Monociti 0,02 -0,1 (2 -10 %) Eozinofilci 0,01 -0,06 (1 -6 %) Bazofilci < 0,01 (1 %) Trombociti – za odrasle 140 -340 g/l Primera bolnika 3 Dve leti stara deklica je že tretji č v dveh mesecih zbolela s povišano temperaturo do 4 0 stopinj, bolele so jo roke in noge, žrelo, suho je kašljala. Ob pregledu je bila zmerno prizadeta, žrelo je bilo vneto, lokalne bezgavke so bile obojestransko na vratu pove čane in bole če, otoskopsko ni bilo videti posebnosti, nad plju či je bilo slišno normalno dihanje. Zaradi ponavljajo čih težav je bila poslana v laboratorij. Izvidi: Lkci 19,7 x 10 9/l , Erci 4,36 x 10 12 /l, Hb 120 g/l, Hct 0,361, diferencialna krvna slik a: nevtrofilci 72 %, limfociti 18,2 %, monociti 9,2 %, eozinofilci 0,6 %, bazofilci 0,0 %. Diagnoza: bakterijsko vnetje žrela. Zdravljenje: Ospen sirup, antipiretiki. Primer bolnika 4 18-letni fant je prišel v ambulanto prizadet, z zel o slabim po čutjem, oteklino na vratu in povišano telesno temperaturo do 40 stopinj. Težave so se za čele v čeraj, ko se je vrnil domov iz šolskega izleta. Ob pregledu so bile v žrelu vidne bele obloge obeh tonzil, na vratu levo je bil pove čan paket bezgavk, otoskopsko ni bilo posebnosti, nad plju či je bilo slišno normalno dihanje, ob palpaciji trebuha je navajal bole čine pod desnim rebrnim lokom. Zaradi jasne klini čne slike (streptokokno vnetje žrela) je prejel peni cilin peroralno in antipiretik. Po 5 dneh se je vrnil v ambulanto. Sta nje se ni izboljšalo. Še vedno je bil febrilen do 38 stopinj Celzija, navajal je bole čine v mišicah in zelo slabo po čutje. 73 Zaradi vztrajanja težav in suma na infekcijsko mono nukleozo je bil poslan v laboratorij: Izvidi: Lkci 3,3 x 10 9/l , Erci 5,36 x 10 12 /l, Hb 158 g/l, Ht 0,470, nevtrofilci 48,6 %, limfo citi 35,2 %, monociti 13,6 %, eozinofilci 2,3 %, bazofilci 0,3 %, celi čni bilirubin 43,63 µmol/l, direktni bilirubin 4,52 µmol/l, AST 0,90 µmol/l, ALT 0,85 µmol/l, γGT 0,48 µmol/l, alkalna fosfataza 1,19 µmol/l. Vzet je bil tudi bris žrela, ki je potrdil d iagnozo infekcijska mononukleoza. Diagnoza: infekcijska mononukleoza. Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki, analgetiki , hidracija). Naro čen an kontrolo čez en teden, v primeru slabšanje simptomov pa prej. 1.3 TROMBOCITI Trombociti sodelujejo v procesih primarne hemostaze in koagulacije krvi, vnetnih procesih, imajo sposobnost fagocitoze majhnih delcev, majhnih bakterij. Ker hematološki analizator ve čje in agregirane trombocite šteje kot druge celice lahko dobimo ve čkrat lažno zvišane ali lažno znižane trombocite – psevdotrombocitopenija. Takrat je potrebno opraviti razmaz krvi. Prvi dan menstruacije so njihove števil čne vrednosti nižje tudi za 50-75 %, število se zniž a tudi v nose čnosti, po operacijah, poškodbah, zlomih kosti. Porast števila trombocitov (trombocitoza) je stanje , ko je število trombocitov ve čje od povpre čnega normalnega (> 400 x 10 9/l). Pove čanje je lahko fiziološko - prehodno (miši čna aktivnost), reakcijsko (ob prebolevanju razli čnih bolezni), ali patološko (pri mieloproliferativnih boleznih). 2 Š ČITNI ČNI HORMONI Dolo čamo jih z biokemijskimi metodami, ki temeljijo na r eakciji antigen in protitelo. Dolo čamo lahko skupno koncentracijo hormonov (TSH, vezan o ali prosto – T4, T3) ali le njihovo prosto obliko (pT3, pT4), ki je manj odvisn a od anomalij plazemskih beljakovin in se danes uporabljajo bolj pogosto. TSH (tiroideo stimulirajo či hormon) je osnovni parameter delovanja š čitnice. Normalne vrednosti (razen v redkih izjemah) pomenijo normaln o delovanje š čitnice – EUTIROZO. Zvišane vrednosti najdemo pri hipotiroidizmu, zniža ne pri hipertiroidizmu. Na serumsko vrednost vplivajo nekatera stanja (npr. nose čnost), nekatere bolezni (jetrne bolezni, nefroti čni sindrom), mnoga zdravila kot so glukokortikoidi, sp ironolakton, litij, in še nekateri drugi psihofarmaki. Med 10. in 16. uro doseže TSH najnižj e vrednosti in je zato priporo čen odvzem v tem času. pT3 (prosta oblika tirotoksina) in pT4 (prosta oblika trijodtironina) se dolo čata dodatno, kadar je koncentracija TSH izven referen čnih vrednosti. TG (tiroglobulin) – nahaja se v votlini folikulskih c elic š čitnice in le neznatna koli čina prehaja v kri, koncentracija se pove ča ob razpadu celic (karcinom š čitnice), nespecifi čno je zvišan tudi pri ostalih boleznih š čitnice. Ščitni čna protitelesa – pri ugotavljanju aktivnosti avtoimunske bolezni š čitnice. V fazi ve čje aktivnosti avtoimunega procesa se vsebnost š čitni čnih hormonov pove ča in obratno. • Protitelesa proti tireoglobulinu (protitelesa antiT G) – zna čilna so za avtoimuni kroni čni tiroiditis (Hashimotov tiroiditis). Najdemo pa j ih tudi pri zdravih brez bolezni ščitnice. • Protitelesa proti encimu š čitni čna peroksidaza (protitelesa anti TPO) so udeležena pri dveh razli čnih reakcijah pri sintezi š čitni čnih hormonov, zna čilna so za Hashimotov tiroiditis. • Protitelesa proti receptorjem za TSH – so heterogen a skupina protiteles, nekatera imajo zavirajo či, nekatera stimulirajo či u činek. Podobno kot TSH pospešujejo kopi čenje joda v š čitnici in tvorbo T3 in T4. Zna čilna so za bazedovko – Mb. Graves. 74 Okvirne referen čne vrednosti š čitni čnih hormonov so • TSH: 0,3-5,7 mU/l, • pT3: 5,4-8,8 pmol/l, • pT4: 10-23 pmol/l. Normalne vrednosti š čitni čnih hormonov ne izklju čujejo bolezni š čitnice, vrednosti izven referen čnih obmo čij pa ne pomenijo vedno bolezni š čitnice (Tabela 3). Tabela 3: Vrednosti š čitni čnih hormonov in njihova interpretacija TSH pT4 pT3 Interpretacija normalno normalno normalno evtiroza znižan povišan povišan hipertiroza znižan normalno normalno latentna hipotiroza znižan znižan znižan sekundarna hipotiroza povišan povišan povišan sekundarna hipertiroza normalen ali znižan normalen ali znižan znižan huda neš čitni čna bolezen normalen normalen ali povišan normalen ali znižan učinek amiodarona na normalno ščitnico povišan normalen ali znižan normalen ali znižan hipotiroza Na vrednosti š čitni čnih hormonov vplivajo tako fiziološki dejavniki (ot roci imajo višje vrednosti TSH in T4, v nose čnosti se š čitni čni hormoni pove čajo za 1,5-krat) kot tudi patološki dejavniki (nekatera zdravila, revmatske b olezni, neš čitni čne bolezni). 3 HEPATOGRAM, SE ČNINA, KREATININ, ELEKTROLITI Tabela 3: Orientacijske referen čne vrednosti nekaterih najpogostejših biokemi čnih preiskav v ambulanti družinske Parameter/analit Referen čne vrednosti – moški Referen čne vrednosti – ženske S-AST do 0,58 do 0,52 S-ALT do 0,74 do 0,56 Y-GT 0,92 0,63 Alkalna fosfataza 2,15 1,74 Bilirubin do 17 do 17 Se čnina 2,8-7,5 2,8-7,5 Kreatinin 44-97 35-80 urat 180-450 180-450 Na 135-145 135-145 K 3,8-5,5 3,8-5,5 75 Cl 120-130 120-130 Ca 2,1 -2,6 2,1 -2,6 P 0,8-1,4 0,8-1,4 Celokupni holesterol 4,0-5,2 4,0-5,2 HDL 1,4 -2,8 1,4 -2,8 LDL 2,0-3,5 2,0-3,5 Trigliceridi 1,7 1,7 4 LITERATURA 1. Turk H, Kersnik J. Pristop k obravnavi anemij v amb ulanti zdravnika družinske medicine. Med Razgl (Suppl 1) 2007; 34. 2. Kert S. Kompletna krvna slika (KKS) – hemogram. V: Iveti ć V, Kersnik J, eds. Diagnosti čne preiskave za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Združenj e zdravnikov družinske medicine; 2007. pp. 313-319. 3. Kert S. Laboratorijska diagnostika š čitni čnih bolezni. V: Iveti ć V, Kersnik J, eds. Diagnosti čne preiskave za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Združenj e zdravnikov družinske medicine; 2007. pp. 408-412. 4. Kocijan čič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina. Ljubljan a: Medicinska fakulteta; 2005. 5. Paji č T. Osnovne preiskave v hematologiji. Dosegljivo na : http://www.ffa.uni- lj.si/fileadmin/datoteke/KB/Gradivo/4U%C5%A0farm_he matologija_gradivo_za_prip ravo_na_vajo.pdf 6. Skitek M. Najpogostejše laboratorijske preiskave in njihove orientacijske referen čne vrednosti v klini čni praksi. Dosegljivo na: http://www.mf.uni- lj.si/dokumenti/0a3bd1df2e66c9c75385ab17ed124de8.pd f 76 VAJE V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE 77 ZNAČILNOSTI DRUŽINSKE MEDICINE Janko Kersnik 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem programu predvidene vsebine je potrebno študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nada ljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Program je razdeljen na posamezne nosilce v aj, zato je potreben skupni u čni na črt in u čni na črt po posameznih vajah. Namen triurnih vaj je preds taviti zna čilnosti družinske medicine v prakti čnem okolju ambulante. 2 U ČNI CILJI Znanje • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Kako deluje ambulanta na osnovni ravni? Veš čine • Komunikacija s sodelavci. • Opazovanje besednega in nebesednega sporazumevanja. Odnos • Do sodelavcev. • Do bolnikov. • Do eti čnih vprašanj. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.10 PRIHOD 0.10 – 0.20 PREDSTAVITEV UDELEŽENCEV, PREDSTAVITEV SODELAVCEV V AMBULANTI 0.20 – 0.30 PREVERJANJE PRI ČAKOVANJ IN ŽE OSVOJENIH ZNANJ TER VEŠ ČIN. NAVODILO ZA SAMOSTOJNO DELO 0.30 – 2.15 SAMOSTOJNO DELO: OPAZOVANJE MEDICINSKE SESTRE IN ZDRAVNIKA PRI DEL U 2.15 – 2.45 RAZPRAVA O IZKUŠNJAH PRI SAMOSTOJNEM D ELU, POVZETEK U ČNIH CILJEV, NALOGA DO DRUGIH VAJ 2.45 – 2.50 POVRATNE INFORMACIJE 2.50 – 3.00 ZAKLJU ČEK VAJ IN ODHOD 78 5 U ČNE METODE • Učbenik Osnove družinske medicine, poglavje 1.2. Opre delitev družinske medicine, strani 12-20. • Navodila za vaje. 6 U ČNE OBLIKE • Individualno delo asistenta oz. u čitelja veš čin s študentom. • Opazovanje. • Razprava študenta z asistentom oz. u čiteljem veš čin. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Študent pride v prostore za vaje na lokaciji, ki mu jo posredujejo v tajništvu Katedre. Študenti se prijavijo asistentu ali u čitelju veš čin, kateremu so dodeljeni. Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. Asistent oz. u čitelj veš čin sprejme študenta, mu razkaže osnovne prostore, p rostor, kjer se lahko preoble če, predstavi sodelavce in njihove klju čne vloge. V prostorih je obi čajna ambulantna oprema. Asistent oz. u čitelj veš čin ima u čbenik, navodila za vaje in ocenjevalni list. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: Namen te naloge je vzpostavljanje prvega stika med študenti, asistentom oz. u čiteljem veš čin, sodelavci in vzpostavitev korektnega, neogrožajo čega vzdušja. Naloge: 10 minut o študentovih dosedanjih izkušnjah in njeg ovih pri čakovanjih o vajah iz družinske medicine: Vodja vaj se predstavi, na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja in izkušnje s podro čjem dela v ambulanti družinske medicine. Potem popr osi udeleženca, naj pove nekaj o sebi. Primerne teme so: • od kod prihaja, • kakšna so njegova pri čakovanja na vajah iz družinske medicine, • dosedanje izkušnje z družinsko medicino kot študent in kot bolnik, • kje je pridobil znanje, kako se je u čil o družinski medicini, • kje čuti težave in pomanjkanje znanja o družinski medici ni. 10 minut o namenu in ciljih vaj: • vodja vaj na kratko povzame namen vaj in pove svoja pri čakovanja in izkušnje z družinsko medicino, • razloži naloge in potek ocenjevanja na vajah v ambu lanti: o Priprava enega vzornega zdravstvenega kartona bolni ka o Prikaz in študij dveh primerov iz prakse o Analiza dveh didakti čnih primerov o 10 zapisov o posvetih z akutnimi stanji in 10 zapis ov o posvetih s kroni čnimi stanji (ko opazuje asistenta oz. u čitelja veš čin ali se z bolnikom pogovarja sam) 79 7. 3 Demonstracija, prikaz primera, opazovanje, reš evanje primerov Namen Čas za prikaz posameznih veš čin s poudarkom na sporazumevanju, jemanju anamneze, doseganju soglasja, vklju čevanju bolnika in na črtovanju ukrepov na podro čju družinske medicine. Vsebina: Demonstracija rednega dela v ambulanti družinske me dicine, prikaz preprostih primerov obravnav, opazovanje medicinske sestre in zdravnika pri delu, reševanje preprostih obravnavanih primerov. Predstavitev didatki čnega ali slu čajnega primera s podro čja osnovnozdravstvenega pristopa, ki ga študenti rešujejo za doma čo nalogo doma. Prikaz vodenja zdravstvenega kartona in zapisovanja posvetov. Študenti zapisujejo opazovane in lastne posvete v s voje študentske priro čnike. Dobijo zdravstveni karton bolnika, ki ga morajo ure diti do konca vaj po navodilih v študentskem priro čniku in predlogih asistenta oz. u čitelja veš čin. Naloge vodje skupine: Prikazati veš čino, reševanje primera, na čin organizacije dela ipd. na na čin, da ga lahko študenti ponovijo, ali vsaj konkretizirajo v svojem razmišljanju ob opazovanju. 7.4 Razprava Namen: Namen razprave je utrditi na vajah videne tipi čne lastnosti družinske medicine, jih povezati z lastnimi izkušnjami, vgraditi v svoja pri čakovanja, na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine, pripraviti se na samostojno delo in u čenje za drugi dan individualnih vaj Sporazumevanje z bolnikom. Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do osnovnozdravstvenega pristopa k rešev anju zdravstvenih težav bolnikov. Ni pravih in ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima študent možnost po vedati svoje mnenje. Spodbuja uspešne in manj uspešne. 7.5 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen: Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina: Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. Naloge vodje skupine: Poudariti osvojeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samost ojnih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev osnovnozdravstve nega pristopa v koncept celovite obravnave bolnika. Ev. dodatna navodila za študij in analizo primera. 80 7.6 Povratne informacije Namen: Analiza uspešnosti 7.7 Zaklju čne beseda udeležencu (2 minuti) Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah, predvsem s sposobnosti opazovanja telesnih, duševnih, družinskih, delovnih in okoljsk ih vidikov bolnikovih problemov. Opozorilo na pomembne tipi čne zna čilnosti zdravstvenih težav bolnikov, ki jih je štud ent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranost. 7.8 Zaklju ček vaj Namen: Umiritev in sprostitev po napornem delu Vsebina: Zaklju ček in slovo 8 LITERATURA 8.1 Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 8.2 Dodatna 1. Kersnik J. Problemsko usmerjena dokumentacija v spl ošni medicini. Med Razgl 1994; 33(2):223-40. 2. Kersnik J. Zdravstveni karton. In: Švab I, Rotar-Pa vli č D, eds. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2002. pp. 582-8. 3. Kersnik J. Pomen zdravstvenega kartona pri vodenju kroni čnega bolnika. In: Švab I, Rotar-Pavli č D, es. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zd ravnikov družinske medicine; 2002. pp. 589-93. 4. Kersnik J. Vloga zdravstvenega kartona pri vodenju kroni čnega bolnika. In: Švab I, ed. Vodenje kroni čnega bolnika v družinski medicini. Zbornik 16. u čnih delavnic za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske/splošne medicine SZD; 1999. pp. 15-20. 5. Kersnik J, Švab I. Predlog novega zdravstvenega kar tona. Zdrav Vars 1996; 35(7- 8):193-9. 81 AKTIVNO POSLUŠANJE Janko Kersnik 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem programu predvidene vsebine je potrebno študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nada ljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Program je razdeljen na posamezne nosilce v aj, zato je potreben skupni u čni na črt in u čni na črt po posameznih vajah. Namen triurnih vaj je preds taviti zna čilnosti družinske medicine v prakti čnem okolju ambulante. 2 U ČNI CILJI Znanje • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Kako deluje ambulanta na osnovni ravni? Veš čine • Komunikacija s sodelavci. • Opazovanje besednega in nebesednega sporazumevanja. Odnos • Do sodelavcev. • Do bolnikov. • Do eti čnih vprašanj. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 4 URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.10 PRIHOD 0.10 – 0.20 PORO ČANJE O OPRAVLJENI NALOGI, ODPRTIH VPRAŠANJIH ZADNJIH VAJ 0.20 – 0.30 PREVERJANJE PRI ČAKOVANJ IN ŽE OSVOJENIH ZNANJ TER VEŠ ČIN. NAVODILO ZA SAMOSTOJNO DELO 0.30 – 2.15 SAMOSTOJNO DELO: POGOVOR Z NEKAJ (3-5) BOLNIKI, KI IMAJO PRIMERE STANJ, NAŠTETIH V IZHODIŠ ČIH 2.15 – 2.45 RAZPRAVA O IZKUŠNJAH PRI SAMOSTOJNEM D ELU, POVZETEK U ČNIH CILJEV, NALOGA DO DRUGIH VAJ 2.45 – 2.50 POVRATNE INFORMACIJE 2.50 – 3.00 ZAKLJU ČEK VAJ IN ODHOD 82 5 U ČNE METODE • Učbenik Osnove družinske medicine, poglavje 1.2. Opre delitev družinske medicine, strani 12-20. • Navodila za vaje. 6 U ČNE OBLIKE • Individualno delo asistenta oz. u čitelja veš čin s študentom. • Opazovanje. • Razprava študenta z asistentom oz. u čiteljem veš čin. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Študent pride v prostore za vaje na lokaciji, ki mu jo posredujejo v tajništvu Katedre. Študenti se prijavijo asistentu ali u čitelju veš čin, kateremu so dodeljeni. Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. Študent se preoble če in javi asistentu oz. u čitelju veš čin. V prostorih je obi čajna ambulantna oprema. Asistent oz. u čitelj veš čin ima u čbenik, navodila za vaje in ocenjevalni list. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: Namen tega dela je • nadaljevanje stika med študenti, asistentom oz. u čiteljem veš čin, sodelavci in vzpostavitev korektnega, neogrožajo čega vzdušja; • spodbujanje zanimanja za vsebino vaj tudi med vajam i; • preverjanje opravljanja nalog; • pojasnjevanje ev. slabše razumljenih delov prejšnji h vaj ali novih vprašanj. Naloge: 10 minut o pri čakovanjih študenta, njegovem znanju in veš činah s tega podro čja in navodila za samostojno delo: • preverjanje že osvojenega znanja in veš čin s tega podro čja, • navodila za pogovor z bolniki in pregled medicinske literature glede na u čne cilje in izbrane primere, • usmeritve za delo z bolniki in njihovo zdravstveno dokumentacijo. • nadaljevanje nalog: o Priprava enega vzornega zdravstvenega kartona bolni ka o Prikaz in študij dveh primerov iz prakse o Analiza dveh didakti čnih primerov o 10 zapisov o posvetih z akutnimi stanji in 10 zapis ov o posvetih s kroni čnimi stanji (ko opazuje asistenta oz. u čitelja veš čin ali se z bolnikom pogovarja sam) 7.3 Demonstracija, prikaz primera, opazovanje, reše vanje primerov Namen 83 Čas za prikaz posameznih veš čin s poudarkom na sporazumevanju, jemanju anamneze, doseganju soglasja, vklju čevanju bolnika in na črtovanju ukrepov na podro čju družinske medicine. Vsebina: Demonstracija rednega dela v ambulanti družinske me dicine, prikaz preprostih primerov obravnav, opazovanje medicinske sestre in zdravnika pri delu, reševanje preprostih obravnavanih primerov. Predstavitev didatki čnega primera s podro čja osnovnozdravstvenega pristopa. Naloge vodje: Prikazati veš čino, reševanje primera, na čin organizacije dela ipd. na na čin, da ga lahko študenti ponovijo, ali vsaj konkretizirajo v svojem razmišljanju ob opazovanju. 7.4 Razprava Namen: Namen razprave je utrditi na vajah videne tipi čne lastnosti družinske medicine, jiha povezati z lastnimi izkušnjami, vgraditi v svoja pri čakovanja, na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine, pripraviti se na samostojno delo in u čenje za drugi dan individualnih vaj Sporazumevanje z bolnikom. Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do osnovnozdravstvenega pristopa k rešev anju zdravstvenih težav bolnikov. Ni pravih in ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima študent možnost po vedati svoje mnenje. Spodbuja uspešne in manj uspešne. 7.5 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen: Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina: Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. Naloge vodje: Poudariti osvojeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samost ojnih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev osnovnozdravstve nega pristopa v koncept celovite obravnave bolnika. 7.6 Povratne informacije Namen: Analiza uspešnosti Vsebina: Zaklju čne beseda udeležencu (2 minuti) Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah, predvsem s sposobnosti opazovanja telesnih, duševnih, družinskih, delovnih in okoljsk ih vidikov bolnikovih problemov. Opozorilo na pomembne tipi čne zna čilnosti zdravstvenih težav bolnikov, ki jih je štud ent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranost. 84 7.7 Zaklju ček vaj Namen: Umiritev in sprostitev po napornem delu Vsebina: Zaklju ček in slovo 8 LITERATURA 8.1 Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 8.2 Dodatna 1. Švab I, ur. Sporazumevanje med zdravnikom in bolnik om. 12. u čne delavnice za zdravnike splošne medicine. Ljubljana: Sekcija za s plošno medicino SZD, 1995, dostopno na http://www.drmed- mb.org/zborniki/new/Sporazumevanje%20med%20zdravnik om%20in%20%20bolnik om.htm 85 VKLJUČEVANJE BOLNIKA V LASTNO ZDRAVLJENJE Janko Kersnik 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem programu predvidene vsebine je potrebno študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nada ljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Program je razdeljen na posamezne nosilce v aj, zato je potreben skupni u čni na črt in u čni na črt po posameznih vajah. Namen triurnih vaj je preds taviti na čin in možnosti aktivnega vklju čevanja bolnikov v na črtovanje ter izvajanje diagnostike in zdravljenja v prakti čnem okolju ambulante družinske medicine. 2 U ČNI CILJI Znanje • Pomen in vloga aktivnega vklju čevanja bolnikov v na črtovanje ter izvajanje diagnostike in zdravljenja. • Celostni pristop k obravnavi zdravstvenih težav. • O pravicah bolnikov. Veš čine • sporazumevanje z bolnikom, • vživljanje v bolnika, • vzpostaviti povezanosti med zdravnikom in bolnikom, • vživljanje v človekovo življenje v času otroštva, zorenja in staranja, • upoštevati bolnika kot bio-psiho-socialno celoto, • upoštevati bolnikovo kulturno ozadje, • na ustrezen na čin voditi posvet z bolnikom (»dialog«, patient-cent red, doctor-centred), • izvabiti in upoštevati bolnikove želje, strahove in pri čakovanja, • vklju čevati bolnika v diagnostiko, zdravljenje in vodenje bolezni, • uporabljati razpoložljive vire v okviru eti čnih norm, • upoštevati socialne, etni čne, kulturne in druge razlike bolnikov pri iskanju zdravstven pomo či in izvajanju zdravljenja. Odnos • med bolnikom in zdravnikom, • do eti čnih dilem zaradi omejenih sredstev in organizacije dela v zdravstvu glede na strokovne potrebe bolnikov. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 86 4 URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.10 PRIHOD 0.10 – 0.20 PORO ČANJE O OPRAVLJENI NALOGI, ODPRTIH VPRAŠANJIH ZADNJIH VAJ 0.20 – 0.30 PREVERJANJE PRI ČAKOVANJ IN ŽE OSVOJENIH ZNANJ TER VEŠ ČIN. NAVODILO ZA SAMOSTOJNO DELO 0.30 – 2.15 SAMOSTOJNO DELO: POGOVOR Z NEKAJ (3-5) BOLNIKI, KI IMAJO PRIMERE STANJ, NAŠTETIH V IZHODIŠ ČIH 2.15 – 2.45 RAZPRAVA O IZKUŠNJAH PRI SAMOSTOJNEM D ELU, POVZETEK U ČNIH CILJEV, NALOGA DO DRUGIH VAJ 2.45 – 2.50 POVRATNE INFORMACIJE 2.50 – 3.00 ZAKLJU ČEK VAJ IN ODHOD 5 U ČNE METODE • Učbenik Osnove družinske medicine, poglavje 4. Veš čine sporazumevanja in poglavje 5. Veš čine vodenja posveta, strani 79-95. • Navodila za vaje. 6 U ČNE OBLIKE • Individualno delo asistenta oz. u čitelja veš čin s študentom. • Opazovanje. • Samostojno delo. • Reševanje nalog. • Razprava študenta z asistentom oz. u čiteljem veš čin. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Študent pride v prostore za vaje na lokaciji, ki mu jo posredujejo v tajništvu Katedre. Študenti se prijavijo asistentu ali u čitelju veš čin, kateremu so dodeljeni. Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. Študent se preoble če in javi asistentu oz. u čitelju veš čin. V prostorih je obi čajna ambulantna oprema. Asistent oz. u čitelj veš čin ima u čbenik, navodila za vaje in ocenjevalni list. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: Namen tega dela je • nadaljevanje stika med študenti, asistentom oz. u čiteljem veš čin, sodelavci in vzpostavitev korektnega, neogrožajo čega vzdušja; • spodbujanje zanimanja za vsebino vaj tudi med vajam i; • preverjanje opravljanja nalog; • pojasnjevanje ev. slabše razumljenih delov prejšnji h vaj ali novih vprašanj. 87 Naloge: 10 minut o pri čakovanjih študenta, njegovem znanju in veš činah s tega podro čja in navodila za samostojno delo: • preverjanje že osvojenega znanja in veš čin s tega podro čja, • navodila za pogovor z bolniki in pregled medicinske literature glede na u čne cilje in izbrane primere, • usmeritve za delo z bolniki in njihovo zdravstveno dokumentacijo. • nadaljevanje nalog: o Priprava enega vzornega zdravstvenega kartona bolni ka o Prikaz in študij dveh primerov iz prakse o Analiza dveh didakti čnih primerov o 10 zapisov o posvetih z akutnimi stanji in 10 zapis ov o posvetih s kroni čnimi stanji (ko opazuje asistenta oz. u čitelja veš čin ali se z bolnikom pogovarja sam) 7.3 Demonstracija, prikaz primera, opazovanje, reše vanje primerov Namen Čas za prikaz posameznih veš čin s poudarkom na sporazumevanju, jemanju anamneze, doseganju soglasja, vklju čevanju bolnika in na črtovanju ukrepov na podro čju družinske medicine. Vsebina: Demonstracija rednega dela v ambulanti družinske me dicine, prikaz preprostih primerov obravnav, opazovanje medicinske sestre in zdravnika pri delu, reševanje preprostih obravnavanih primerov. Predstavitev didakti čnega primera s podro čja osnovno zdravstvenega pristopa. Naloge vodje: Prikazati veš čino, reševanje primera, na čin organizacije dela ipd. na na čin, da ga lahko študenti ponovijo, ali vsaj konkretizirajo v svojem razmišljanju ob opazovanju. 7.4 Razprava Namen: Namen razprave je utrditi na vajah videne tipi čne lastnosti družinske medicine, jiha povezati z lastnimi izkušnjami, vgraditi v svoja pri čakovanja, na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine, pripraviti se na samostojno delo in u čenje za drugi dan individualnih vaj Sporazumevanje z bolnikom. Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do osnovnozdravstvenega pristopa k rešev anju zdravstvenih težav bolnikov. Ni pravih in ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima študent možnost po vedati svoje mnenje. Spodbuja uspešne in manj uspešne. 7.5 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen: Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina: Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. 88 Naloge vodje: Poudariti osvojeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samost ojnih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev osnovnozdravstve nega pristopa v koncept celovite obravnave bolnika. 7.6 Povratne informacije Namen: Analiza uspešnosti Vsebina: Zaklju čne beseda udeležencu (2 minuti) Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah, predvsem s sposobnosti opazovanja telesnih, duševnih, družinskih, delovnih in okoljsk ih vidikov bolnikovih problemov. Opozorilo na pomembne tipi čne zna čilnosti zdravstvenih težav bolnikov, ki jih je štud ent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranost. 7.7 Zaklju ček vaj Namen: Umiritev in sprostitev po napornem delu Vsebina: Zaklju ček in slovo 8 LITERATURA 8.1 Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 8.2 Dodatna 1. Švab I, ur. Sporazumevanje med zdravnikom in bolnik om. 12. u čne delavnice za zdravnike splošne medicine. Ljubljana: Sekcija za s plošno medicino SZD, 1995, dostopno na http://www.drmed- mb.org/zborniki/new/Sporazumevanje%20med%20zdravnik om%20in%20%20bolnik om.htm 89 UPORABA ČASA V DIAGNOSTIČNE IN TERAPEVTSKE NAMENE Janko Kersnik 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem programu predvidene vsebine je potrebno študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nada ljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Program je razdeljen na posamezne nosilce v aj, zato je potreben skupni u čni na črt in u čni na črt po posameznih vajah. Namen triurnih vaj je preds taviti zna čilnosti družinske medicine v prakti čnem okolju ambulante s poudarkom na uporabi časa v diagnosti čne in terapevtske namene, pomen stalnosti v družins ki medicini in pomenu dogovora z bolnikom ter skrbnega zapisovanja, kadar želimo uporabiti čas kot diagnosti čno in terapevtsko sredstvo. 2 U ČNI CILJI Znanje • Posebnosti dela v ambulanti družinske medicine. • Kako deluje ambulanta na osnovni ravni? Veš čine • Komunikacija s sodelavci. • Opazovanje besednega in nebesednega sporazumevanja. Odnos • Do sodelavcev. • Do bolnikov. • Do eti čnih vprašanj. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 90 4 URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.10 PRIHOD 0.10 – 0.20 PORO ČANJE O OPRAVLJENI NALOGI, ODPRTIH VPRAŠANJIH ZADNJIH VAJ 0.20 – 0.30 PREVERJANJE PRI ČAKOVANJ IN ŽE OSVOJENIH ZNANJ TER VEŠ ČIN. NAVODILO ZA SAMOSTOJNO DELO 0.30 – 2.15 SAMOSTOJNO DELO: POGOVOR Z NEKAJ (3-5) BOLNIKI, KI IMAJO PRIMERE STANJ, NAŠTETIH V IZHODIŠ ČIH 2.15 – 2.45 RAZPRAVA O IZKUŠNJAH PRI SAMOSTOJNEM D ELU, POVZETEK U ČNIH CILJEV, NALOGA DO DRUGIH VAJ 2.45 – 2.50 POVRATNE INFORMACIJE 2.50 – 3.00 ZAKLJU ČEK VAJ IN ODHOD 5 U ČNE METODE • Učbenik Osnove družinske medicine, poglavje 1.2. Opre delitev družinske medicine, strani 12-20. • Navodila za vaje. 6 U ČNE OBLIKE • Individualno delo asistenta oz. u čitelja veš čin s študentom. • Opazovanje. • Razprava študenta z asistentom oz. u čiteljem veš čin. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Študent pride v prostore za vaje na lokaciji, ki mu jo posredujejo v tajništvu Katedre. Študenti se prijavijo asistentu ali u čitelju veš čin, kateremu so dodeljeni. Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. Študent se preoble če in javi asistentu oz. u čitelju veš čin. V prostorih je obi čajna ambulantna oprema. Asistent oz. u čitelj veš čin ima u čbenik, navodila za vaje in ocenjevalni list. 7.2 Predstavitev udeležencev in preverjanje pri čakovanj Namen: Namen tega dela je • nadaljevanje stika med študenti, asistentom oz. u čiteljem veš čin, sodelavci in vzpostavitev korektnega, neogrožajo čega vzdušja; • spodbujanje zanimanja za vsebino vaj tudi med vajam i; • preverjanje opravljanja nalog; • pojasnjevanje ev. slabše razumljenih delov prejšnji h vaj ali novih vprašanj. 91 Naloge: 10 minut o pri čakovanjih študenta, njegovem znanju in veš činah s tega podro čja in navodila za samostojno delo: • preverjanje že osvojenega znanja in veš čin s tega podro čja, • navodila za pogovor z bolniki in pregled medicinske literature glede na u čne cilje in izbrane primere, • usmeritve za delo z bolniki in njihovo zdravstveno dokumentacijo. • nadaljevanje nalog: o Priprava enega vzornega zdravstvenega kartona bolni ka o Prikaz in študij dveh primerov iz prakse o Analiza dveh didakti čnih primerov o 10 zapisov o posvetih z akutnimi stanji in 10 zapis ov o posvetih s kroni čnimi stanji (ko opazuje asistenta oz. u čitelja veš čin ali se z bolnikom pogovarja sam) 7.3 Demonstracija, prikaz primera, opazovanje, reše vanje primerov Namen Čas za prikaz posameznih veš čin s poudarkom na sporazumevanju, jemanju anamneze, doseganju soglasja, vklju čevanju bolnika in na črtovanju ukrepov na podro čju družinske medicine. Vsebina: Demonstracija rednega dela v ambulanti družinske me dicine, prikaz preprostih primerov obravnav, opazovanje medicinske sestre in zdravnika pri delu, reševanje preprostih obravnavanih primerov. Predstavitev didakti čnega primera s podro čja osnovno zdravstvenega pristopa. Naloge vodje: Prikazati veš čino, reševanje primera, na čin organizacije dela ipd. na na čin, da ga lahko študenti ponovijo, ali vsaj konkretizirajo v svojem razmišljanju ob opazovanju. 7.4 Razprava Namen: Namen razprave je utrditi na vajah videne tipi čne lastnosti družinske medicine, jiha povezati z lastnimi izkušnjami, vgraditi v svoja pri čakovanja, na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine, pripraviti se na samostojno delo in u čenje za drugi dan individualnih vaj Sporazumevanje z bolnikom. Naloge vodje skupine Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do osnovnozdravstvenega pristopa k rešev anju zdravstvenih težav bolnikov. Ni pravih in ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima študent možnost po vedati svoje mnenje. Spodbuja uspešne in manj uspešne. 7.5 Povzetek u čnih ciljev, na črt samostojnega dela Namen: Obravnavane teme o organizaciji, vsebini dela in vl ogi družinske medicine umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Vsebina: Povzetek u čnih to čk in na črtovanje samostojnega u čenja in samostojno delo v obliki priprav na naslednje vaje. 92 Naloge vodje: Poudariti osvojeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskova nju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samost ojnih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev osnovnozdravstve nega pristopa v koncept celovite obravnave bolnika. 7.6 Povratne informacije Namen: Analiza uspešnosti Vsebina: Zaklju čne beseda udeležencu (2 minuti) Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah, predvsem s sposobnosti opazovanja telesnih, duševnih, družinskih, delovnih in okoljsk ih vidikov bolnikovih problemov. Opozorilo na pomembne tipi čne zna čilnosti zdravstvenih težav bolnikov, ki jih je štud ent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranost. 7.7 Zaklju ček vaj Namen: Umiritev in sprostitev po napornem delu Vsebina: Zaklju ček in slovo 8 LITERATURA 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 93 POSEBNOSTI POSVETA V DRUŽINSKI MEDICINI Janko Kersnik 1 IZHODIŠ ČA V okviru predmeta Družinska medicina v 4. letniku M F UM poteka pouk v obliki vaj. Po študijskem programu predvidene vsebine je potrebno študentom posredovati na primeren didakti čni na čin, da jim bo pridobljeno znanje koristilo pri nada ljnjem študiju in pri delu po kon čani MF. Namen triurnih vaj je predstaviti posebnost i posveta v družinski medicini v prakti čnem okolju ambulante. Študenti naj bi podrobneje ob delali le nekatere pogostejše ali zanimive primere takih stanj, ki jih je v času njihovega bivanja v ambulanti mo č predstaviti neposredno ali na podlagi zdravstvenega kartona. V u čbeniku so navedene dispneja, nespe čnost, zgaga, akutne infekcijske bolezni zgornjih di hal, nezapletena okužba spodnjih se čil, zastrupitev s hrano, akutna bole čina v prsih, bolnik z duševnimi motnjami, astma, kroni čna bole čina v križu, migrena, protin, sladkorna bolezen tip a II, zvišan krvni tlak, preventiva in obravnava bolnika z ve č boleznimi. Asistent oz. u čitelj veš čin lahko po lastni presoji uporabi tudi druge pogoste in za študente 4 . letnika primerne primere. 2 U ČNI CILJI Znanje • Seznanitev s posebnostmi posveta v družinski medici ni. • Seznanitev s slabo izraženimi zdravstvenimi težavam i. • Seznanitev z akutnimi in novonastalimi stanji. • Seznanitev z vodenje kroni čnih bolezni. • Seznanitev s preventivno dejavnostjo v družinski me dicini. • Seznaniti s so časnimi boleznimi in stanji. Veš čine • Jemanje usmerjene anamneze. • Izvedba usmerjenega pregleda. • Sporazumevanje. Odnos • Do bolnikov. • Do eti čnih dilem pregledovanja, diagnostike in posegov. • Do eti čnih vprašanj preventive in umiranja. • Do sodelavcev. 3 SLUŠATELJI Študenti 4. letnika medicinske fakultete – splošna medicina 94 4 URNIK Čas Vsebina 0.00 – 0.10 PRIHOD 0.10 – 0.20 PORO ČANJE O OPRAVLJENI NALOGI, ODPRTIH VPRAŠANJIH ZADNJIH VAJ 0.20 – 0.30 PREVERJANJE PRI ČAKOVANJ IN ŽE OSVOJENIH ZNANJ TER VEŠ ČIN. NAVODILO ZA SAMOSTOJNO DELO 0.30 – 2.15 SAMOSTOJNO DELO: POGOVOR Z NEKAJ (3-5) BOLNIKI, KI IMAJO PRIMERE STANJ, NAŠTETIH V IZHODIŠ ČIH 2.15 – 2.45 RAZPRAVA O IZKUŠNJAH PRI SAMOSTOJNEM DELU, POVZETEK U ČNIH CILJEV, NALOGA DO DRUGIH VAJ 2.45 – 2.50 POVRATNE INFORMACIJE, OCENA ŠTUDENTA 2.50 – 3.00 ZAKLJU ČEK VAJ, SLOVO IN ODHOD 5 U ČNE METODE • Učbenik Osnove družinske medicine, poglavje 6. Veš čine obravnave posameznih skupin zdravstvenih težav, strani 117-52. • Navodila za vaje. 6 U ČNE OBLIKE • Individualno delo asistenta oz. u čitelja veš čin s študentom. • Opazovanje. • Delo z bolnikom. • Delo z zdravstvenim kartonom. • Razprava študenta z asistentom oz. u čiteljem veš čin. 7 PODROBNEJŠI CILJI, METODE IN OBLIKE PO POSAMEZNIH VSEBINAH 7.1 Prihod Naloge: Študent pride v prostore za vaje na lokaciji, ki mu jo posredujejo v tajništvu Katedre. Študenti se prijavijo asistentu ali u čitelju veš čin, kateremu so dodeljeni. Študenti prinesejo s seboj eviden čne liste, u čbenik in navodila za vaje. Študent se preoble če in javi asistentu oz. u čitelju veš čin. V prostorih je obi čajna ambulantna oprema. Asistent oz. u čitelj veš čin ima u čbenik, navodila za vaje in ocenjevalni list. 7.2 Poro čanje o nalogi in odprtih vprašanjih zadnjih vaj Namen: Namen tega dela je • nadaljevanje stika med študenti, asistentom oz. u čiteljem veš čin, sodelavci in vzpostavitev korektnega, neogrožajo čega vzdušja; • spodbujanje zanimanja za vsebino vaj tudi med vajam i; • preverjanje opravljanja nalog; • pojasnjevanje ev. slabše razumljenih delov prejšnji h vaj ali novih vprašanj. Naloge: 10 minutno poro čanje o študentovi nalogi s prejšnjih vaj in razprav a o odprtih vprašanjih: 95 • preverjanje opravljene naloge, • pogovor o tem, kaj si je študent zapomnil in katere veš čin osvojil , • pogovor o vprašanjih, ki se mu pri tem pojavljajo . 7.3 Preverjanje pri čakovanj in že osvojenih znanj ter veš čin in navodila za samostojno delo Namen: Namen tega dela je • preveriti že osvojena znanja in veš čine s tega podro čja, • dati navodila za samostojno delo. Naloge: 10 minut o pri čakovanjih študenta, njegovem znanju in veš činah s tega podro čja in navodila za samostojno delo: • preverjanje že osvojenega znanja in veš čin s tega podro čja, • navodila za pogovor z bolniki in pregled medicinske literature glede na u čne cilje in izbrane primere , • usmeritve za delo z bolniki in njihovo zdravstveno dokumentacijo. • nadaljevanje nalog: o Priprava enega vzornega zdravstvenega kartona bolni ka o Prikaz in študij dveh primerov iz prakse o Analiza dveh didakti čnih primerov o 10 zapisov o posvetih z akutnimi stanji in 10 zapis ov o posvetih s kroni čnimi stanji (ko opazuje asistenta oz. u čitelja veš čin ali se z bolnikom pogovarja sam) 7.4 Samostojno delo, opazovanje, reševanje primerov Namen Čas za utrjevanje znanja in posameznih veš čin s poudarkom na sporazumevanju, jemanju anamneze, doseganju soglasja, vklju čevanju bolnika in na črtovanju ukrepov na podro čju družinske medicine . Vsebina: Pogovor z bolniki in pregled medicinske dokumentaci je. Izdelava zapisa o obravnavi bolnika. Oblikovanje stališ č o posebnostih vodenja bolnika v družinski medicini . Naloge asistenta oz. u čitelja veš čin: Prikazati veš čino, reševanje primera, pregleda medicinske dokumen tacije ipd. na na čin, da ga lahko študenti samostojno ponovijo in konkretiziraj o pri delu z bolniki in medicinsko dokumentacijo. 7.5 Razprava Namen: Namen razprave je utrditi na vajah videne tipi čne lastnosti družinske medicine, jih povezati z lastnimi izkušnjami, vgraditi v svoja pri čakovanja, na črtovati potrebne dodatne korake pri dopolnitvi znanja in veš čin na podro čju dela zdravnika družinske medicine , pripraviti se na samostojno delo in u čenje o posebnostih obravnave bolnikov v družinski medicini . Obravnavane teme o posebnostih obravnave bolnikov v družinski medicini umestiti v širši učni na črt predmeta in študija medicine. Študentu dati ocen o opravljenih vaj. Naloge asistenta oz. u čitelja veš čin: Vodja naj spodbudi študente predvsem, da v razpravo vnesejo svoje izkušnje, poglede, stališ ča in odnos do posebnosti obravnave bolnikov v družinski medicini . Ni pravih in ni napa čnih stališ č, napa čna je samo mla čnost, ki onemogo či prevzemanje novih spoznanj in 96 veš čin. Vodja mora poskrbeti, da ima študent možnost po vedati svoje mnenje. Spodbuja uspešne in manj uspešne. Poudariti osvojeno znanje in veš čine ter študente spodbuditi k nadaljnjemu raziskovanju družinske medicine. Poudariti pomen dodatnih samostojnih vaj in dela za pridobivanje izkušenj, veš čin in utrjevanje znanja. Umestitev posebnosti obravnave bolnikov v družinski medicini v koncept celovite obravnave bolnika. 7.6 Povratne informacije, ocena študenta Namen: Analiza uspešnosti Vsebina: Zaklju čne beseda udeležencu (2 minuti) Pohvala pozitivnim vidikom študentovega dela na vaj ah, predvsem s sposobnosti opazovanja telesnih, duševnih, družinskih, delovnih in okoljsk ih vidikov bolnikovih problemov. Opozorilo na pomembne tipi čne zna čilnosti zdravstvenih težav bolnikov, ki jih je štud ent lahko spremljal. Opozorilo ob ev. neustreznih odzivih ali nezadostni zainteresiranost. Pri oceni vaj, ki je opravil/ni opravil, se upoštev a, ali študent: 1. ustrezno opredeli vzrok prihoda 2. ustrezno sodeluje s timom pri reševanju bolnikovih problemov 3. ustrezno vzpostavi stik z bolnikom 4. uma ustrezen odnos do dela 5. je motiviran za delo 7.7 Zaklju ček vaj Namen: Umiritev in sprostitev po napornem delu Vsebina: Zaklju ček in slovo 8 LITERATURA 8.1 Temeljna 1. Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medi cinska fakulteta UM; 2007. 2. Navodila za vaje. 3. Zapiski predavanj. 97 Pril oga 1: NAVODILA ZA PRIPRAVO POROČILA O DRUŽINI Ksenija Tušek-Bunc Poro čilo o družini vsebuje družinsko drevo (“družinogram ”), družinski profil in družinsko problemsko listo. Namen te naloge je, da se študent podrobneje spozna z družino in njenim delovanjem. Pri tem odkriva kako delovanje družine vpliva na nastanek in razvoj bolezni in obratno. Navezuje se na predavanja Družina v družin ski medicini, Družina v zdravju in bolezni in Ocenjevanje družine. Osnovna literatura je u čbenik Osnove družinske medicine, vendar želimo, da študenti v seminar inovativno vne sejo svoje osebno videnje in izsledke iz drugih virov o družini. Družino, ki jo študent obiš če, dolo či mentor, asistent, patronažna sestra, ali si jo št udent izbere sam, ki pridobi tudi soglasje družine za sodelovanj e pri pouku. V ta namen dobi poseben obrazec, ki ga predstavnik družine podpiše, študent pa predloži asistentu. Za to čen čas obiska družine se študent dogovori samostojno. Poro čilo o družini naj zajame vsaj tri generacije. Ni pa nujno, da vse tri generacije živijo skupaj. Zara di varovanja osebnih podatkov naj bodo imena družinskih članov izmišljena, ravno tako naslov. Na lastno želj o ali na željo kateregakoli družinskega člana lahko študentje po opravljenem zaklju čnem razgovoru poro čilo zadržijo. En izvod poro čila pa je namenjen mentorju. Na prvi strani naj bod o napisani datum, ime in priimek študenta, mentorja i n asistenta skupine na Katedri. Predvideni porabljen čas za Poro čilo o družini = 5 ur (2 uri obisk, 2 uri priprava i n 1 ura predstavitev) Poro čilo mora biti v pisni obliki oddano pravo časno asistentu, vodjo skupine, v 7. semestru, da je še možno izdelke še ev. dopolniti. Opis druži ne naj bo pripravljen v elektronski (na disketi, CD-ju ali na e-naslov: katedra.dm.mf.um@gm ail.com) in papirnati obliki. Poro čilo o družini je lahko tudi seminarska naloga, če asistent odobri, da študent družino predstavi pre d skupino in o njej vodi razpravo. Primere poro čil o družini si študentje lahko ogledajo na Katedri . Poro čilo naj bo iz črpno (približno 5 tipkanih strani) in mora vsebovat i: 1. Družinsko drevo Razvidne morajo biti naslednje zna čilnosti družine: ∗ število družinskih članov ∗ njihova starost in spol ∗ poroke in lo čitve ∗ njihovi najpomembnejši zdravstveni problemi oz. dej avniki tveganja ∗ pri umrlih družinskih članih (v treh generacijah) je treba napisati vzrok smrti ∗ skupno gospodinjstvo ∗ najpomembnejši odnosi (navezanost, sovraštvo itd.) ∗ izdelano naj bo s pomo čjo risarja v Wordu ali podobnem programu in ne na r oko 98 2. Družinski profil Družinski profil naj vsebuje naslednje podatke: ∗ tip družine (jedrna, enostarševska, sestavljena, ra zširjena) ∗ stopnjo družinskega ciklusa (družina s šolskimi otr oki, družina z mladostniki, družina s prvorojencem, doba za četnega partnerstva, obdobje praznega gnezda) ∗ družinski APGAR I in APGAR II ∗ kratek opis medsebojnih odnosov, opis partnerskega odnosa ∗ kdo predstavlja dominantnega družinskega člana (kratka razlaga zakaj ste ozna čili dolo čenega družinskega člana za dominantnega in na katerih podro čjih) ∗ družinska vloga posameznega družinskega člana ∗ življenjski slog (pogostnost rekreacije, kvaliteta prehrane, prisotnost škodljivih razvad) ∗ izobrazba oseb v družini ∗ pomembni dogodki v družini ∗ reakcije družine na bolezen (družina bolniku pomaga , ga spodbuja ali obratno ipd.) ∗ Odnos bolnika do bolezni (jo sprejema, zavra ča, ipd.) ∗ etni čno (ne eti čno) in kulturno ozadje ∗ mreža socialnih stikov (sorodniki, prijatelji, sose di…) ∗ odnos s člani širše družine in odnosi po gospodinjstvih ∗ družinska anamneza: dedne bolezni in obremenjenosti ∗ rekreacija in preživljanje prostega časa (kaj po čnejo in kako ga preživljajo – skupaj, odrasli skupaj in otroci posebej, vsak posebej) ∗ družinsko okolje: opis doma, higienskih razmer, ure jenosti ∗ ekonomsko stanje družine ∗ odnos do zdravja in zdravstvene službe (stopnja sam ozdravljenja, skrb za zdrav na čin življenja) ∗ iz črpen zaklju ček, v katerem izpostavite najpomembnejši problem v družini, ki vpliva na zdravje družinskih članov, na črt za rešitev problema in predvidene pozitivne posledice (npr. problem: o če alkoholik; na črt: zdravljenje alkoholizma, spremljanje cele družine; posledice: izboljšanje o četovega zdravja in kakovosti življenja cele družine). Možni drugi problemi: debe lost, nezdrava prehrana, kajenje, smrt in žalovanje, duševne bolezni, odvisnosti, tel esna aktivnost, revš čina … 3. Zbirnik zdravstvenih težav v družini – družinska pr oblemska lista Problemska lista je seznam zdravstvenih problemov v zadnjih treh letih za vsakega družinskega člana. Pri vsakem problemu naj študent okvirno opiše že izvedene medicinske ukrepe in na črte za prihodnje. 99 Obrazložitev: Družinska medicina razume bolnika kot posameznika i n hkrati kot del družine. Poznavanje družine, njenih članov ter njihovih stališ č do življenja in zdravja, strukture in dinamike odnosov v njej, težav, s katerimi se sre čuje, so osnova za boljše razumevanje bolnika in njegovih težav in neredko tudi za lažjo in u činkovitejšo pomo č (tako bolniku kot njegovi družini), kadar nas prosi zanjo. OCENJEVANJE Ocenjujemo: 1. oddan in s strani mentorja ali asistenta potrjen iz delek, 2. predstavitev seminarja v prisotnosti vsaj 10 študen tov, 3. kakovost pisnega izdelka o predstavitev vseh predlaganih elementov o predstavitev družinskega drevesa o predstavitev družinskega profila o predstavitev problemske liste 4. kakovost predstavitve o podani klju čni deli seminarja o podajanje jasno in razumljivo o podajanje in razprava časovno v skladu z navodilom o tehni čni izgled prezentacije o uporabnost izro čenih povzetkov Kontaktni asistent: Ksenija Tušek-Bunc 100 Medicinska fakulteta Katedra za družinsko medicino UNIVERZA V MARIBORU MEDICINSKA FAKULTETA KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO PORO ČILO O DRUŽINI Ime in Priimek Mentor: prim. asist. Ksenija Tušek-Bunc, dr. med. Maribor, študijsko leto 101 Pril oga 2: SPORAZUMEVANJE – SAMOPOMOČ ZA ŠTUDENTA I Kakšno je Vaše mnenje o zdravniku (študentu) med posvetom: Zelo slabo 1 2 3 4 Odli čn o 5 Neprimern o/neustrez no 1 Uvod: • Pozdrav: pozornost in povabilo. □ □ □ □ □ □ • Splošna seznanitev z razlogom za obisk. □ □ □ □ □ □ 2 Ponovni posvet: • Zdravnik je omenil prejšnjo pritožbo in prošnjo za pomo č. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je omenil že sklenjeno soglasje in preveril izvajanje. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je vprašal o poteku bolezni oziroma pritožbe. □ □ □ □ □ □ 3 Razjasnitev: • Zdravnik je imenoval/razjasni l prošnjo za pomo č, želje ali pri čakovanja. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je imenoval/razjasni l razlog za prihod na posvet. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je spraševal in raziskoval bolnikove namige. □ □ □ □ □ □ 4 Pregled bolnika: • Zdravnik je dal bolniku navodila za pregled. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je □ □ □ □ □ □ 102 bolnika seznanil s postopki pri pregledu. • Zdravnik je bolnika pregledal spoštljivo in s skrbjo. □ □ □ □ □ □ Kakšno je Vaše mnenje o zdravniku (študentu) med posvetom: Zelo slabo 1 2 3 4 Odli čn o 5 Neprimern o/neustrez no 5 Sporo čanje informacij: • Obveš čanje (razporejanje podatkov) v majhnih koli činah □ □ □ □ □ □ • Jasne razlage □ □ □ □ □ □ • Razumljiv jezik □ □ □ □ □ □ • Preverjanje, če je bolnik razumel □ □ □ □ □ □ • Pozorno poslušanje □ □ □ □ □ □ 6 Čustva: • Zdravnik je vprašal o bolnikovih čustvih in jih raziskoval. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je dojel bolnikova čustva in stisko. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je uspešno obvladoval bolnikova čustva. □ □ □ □ □ □ 7 Povzemanje: • Zdravnik je na □ □ □ □ □ □ 103 kratko in v bolniku razumljivem jeziku povzemal pogovor. • Zdravnik je natan čno povzemal pogovor. □ □ □ □ □ □ 8 Vrstni red posveta: • Zdravnik je uporabil logi čni vrstni red stopenj posveta. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je dobro uporabil čas. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je najavil posamezne stopnje posveta. □ □ □ □ □ □ Kakšno je Vaše mnenje o zdravniku (študentu) med posvetom: Zelo slabo 1 2 3 4 Odli čn o 5 Neprimern o/neustrez no 9 Prilagodljivost: • Zdravnik je uporabil primeren glas, kretnje in stik z o čmi. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik je bolniku pustil dovolj časa in prostora. □ □ □ □ □ □ • Zdravnik ni sunkovito prekinjal bolnika. □ □ □ □ □ □ 104 Pril oga 3: SPORAZUMEVANJE – SAMOPOMOČ ZA ŠTUDENTA I I Uvod 0 1 2 n/a 1. Ustrezno pozdravi bolnika. 2. Ugotovi vzroke za obisk. 3. Sestavi seznam problemov, potrebnih obravnave (tj. »Še kaj drugega?«, zdravstvene težave, zaporedje težav). 4. Med posvetom vzpostavi osebno povezanost (tj. poleg aktualnih zdravstvenih težav). 5. Poskrbi za bolnikovo zasebnost (npr. zapre vrata or dinacije). Zbiranje informacij 6. Pozanima se za bolnikove poglede na zdravstvene tež ave in/ali razvoj le-teh. 7. Raziš če telesne in duševne dejavnike. 8. Raziš če psihosocialne/ čustvene dejavnike (tj. bivalne pogoje, družinske odnose, stresne dejavnike). 9. Pogovori se o predhodnem zdravljenju (tj. samozdrav ljenje, o prejšnjem obisku, druge oblike zdravljenja). 10. Pogovori se o vplivu zdravstvenih težav na bolnikov o življenje (tj. o kakovosti življenja). 11. Pogovori se o življenjskem slogu, preventivnih ukre pih (tj. dejavniki tveganja, tvegano vedenje). 12. Izogiba se »direktivnih« – usmerjevalnih – zavajajo čih (zaprtih) vprašanj. 13. Bolniku da možnost/ čas, da razloži svoje zdravstvene težave. 14. Posluša. Posveti vso pozornost bolniku (tj. gleda b olnika, besedno pritrjevanje, nebesedno spodbujanje). 15. Preveri/razjasni bolnikove navedbe (tj. povzame, vp raša »Kako zelo?«). Posredovanje in podajanje informacij. 16. Pojasni razloge za diagnosti čne postopke (tj. teste, preiskave, preglede). 17. Bolnika pou či o njegovih/njenih izvidih (tj. pojasni izvide tes tov, preiskav in pregledov). 18. Bolnika spodbuja, da vpraša, česar ne razume/preveri bolnikovo razumevanje informacij. 19. Prilagodi se bolnikovi ravni sposobnosti razumevanj a (tj. izogiba se medicinski latovš čini, strokovnim medicinskim izrazom in pojasni neznane izraze). Razumevanje bolnikovih pogledov 20. Pohvali bolnikove dosežke, napredek, izzive. 21. Zaveda se, da je moral bolnik čakati. 22. Izraža skrbnost, zanimanje in se vživi v bolnika. 23. Vzdržuje spoštljiv odnos. Zaklju ček posveta 24. Vpraša, če je še kaj drugega, o čemer bi se bolnik rad pogovoril. 25. Z bolnikom pregleda naslednje korake. Če je predlagal nov ali spremenjen na črt zdravljenja/preventive 105 26. Razpravlja o bolnikovih pri čakovanjih/ciljih glede zdravljenja/preventive. 27. Z bolnikom doseže soglasje o na črtovanih postopkih (tj. možnostih, razlogih). 28. Razloži pri čakovane koristi možnosti, o katerih sta se pogovarj ala. 29. Razloži možne stranske u činke možnosti, o katerih sta se pogovarjala. 30. Da podrobna navodila glede na črta. 31. Razpravlja o bolnikovih zmožnostih izpolniti na črtovano. 32. Razpravlja o pomenu bolnikove vlo ge pri zdravljenju/preventivi. Pripombe: 106 Pril oga 4: OBRAZEC PRIVOLITVE ZA OHRANITEV VIDEOPOSNETKA V UČNE IN/ALI ZNANSTVENO- RAZISKOVALNE NAMENE UNIVERZA V MARIBORU MEDICINSKA FAKULTETA KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO PRIVOLITEV ZA UPORABO VIDEOPOSNETKA V U ČNE IN ZNANSTVENO- RAZISKOVALNE NAMENE V okviru študija predmeta Družinska medicina na Med icinski fakulteti v Mariboru se v sklopu vaj Sporazumevanje 1 izvaja tudi videosnemanje pogo vora študenta s standardiziranim bolnikom z namenom u čenja komunikacije med zdravnikom in bolnikom. Vaš posvet z igralcem-bolnikom, posnet z videokamer o, lahko služi ne le kot kon čni izdelek za oceno, ki jo morate pridobiti v sklopu teh vaj, marve č tudi za u čne namene v smislu pou čevanja sporazumevanja sedanje in bodo čih generacij študentov v okviru dodiplomskega študija družinske medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru, ter morebitne znanstveno- raziskovalne namene. Pred kamero se bo odvijal le p ogovor, saj se intimni pregledi ne bodo snemali. Videoposnetek se brez Vašega dovoljenja ne bo kazal nikomur in bo po ocenitvi takoj uni čen, razen, če boste privolili, da ga v u čne in raziskovalne namene ohranimo dlje časa. Z Vašo privolitvijo bi želeli posnetek shraniti in Vas zato prosimo za soglasje. Predstojnik Katedre za družinsko medicino Red. prof. dr. Janko Kersnik, dr. med. SOGLASJE Strinjam se, da se videoposnetek mojega pogovora s standardiziranim bolnikom, ki je bil posnet dne.................. na Katedri za družinsk o medicino v okviru vaj Sporazumevanje 1 in pouka predmeta Družinska medicina, uporablja za učne in/ali znanstveno-raziskovalne namene (ustrezno prosimo obkrožite). Ime in priimek študenta: …....................... ................................................ Podpis študenta: …......................... ................................................... ........ 107 Pril oga 5: OBVESTILO BOLNIKOM UNIVERZA V MARIBORU MEDICINSKA FAKULTETA Katedra za družinsko medicino Tel.: 02/23 45 610 E-mail: mf@uni-mb.si Prof. dr. Janko Kersnik, dr. med. Predstojnik S P O Š T O V A N I ! OD _____________ JE PRI NAS (PRI VAŠEM ZDRAVNIKU) N A PRAKSI ŠTUDENT(KA) Medicinske fakultete Univerze v Mariboru __________________________________________________. VEŽEJO GA(JO) ENAKE ETI ČNE DOLŽNOSTI KOT ZDRAVNIKA IN OSTALE ZAPOSLENE. ČE NE ŽELITE, DA BI BIL(A) PRISOTEN(A) PRI VAŠEM POS VETU Z ZDRAVNIKOM, TO POVEJTE SESTRI ALI ZDRAVNIKU, DA BOS TA TO UREDILA. NEKATERE MED VAMI BOM PROSIL(A), DA SE BOSTE SAMI P OGOVORILI S ŠTUDENTOM(KO), KAR PRAV TAKO TUDI LAHKO ODKLONITE. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA RAZUMEVANJE! DATUM: ____________ MENTOR: _________________ M.P. 108 Pril oga 6: PRIMERI ZA ODČITAVANJE LABORATORIJSKIH IZVIDOV AKUTNO VNETJE SE ČNEGA MEHURJA (pripravila Suzana Kert) Bolnica: upokojenka, rojena leta 1938 Kroni čne bolezni: hipertenzija, angina pektoris, umetna aortna zaklop ka, prebolela je razjedo dvanajstnika Anamneza: štiri dni čuti bole čine nad mehurjem, izmerila si je nizko vro čino, opazila je, da jo mrazi Kaj bi jo še vprašali v anamnezi? Klini čni pregled: tel. temperatura = 35,7 st. C, ledveni poklep je ne bole č, trebuh je ob čutljiv nad sramno kostjo Laboratorijska preiskava urina: U-Osnovna analiza Vrednost Enote Orientacijske ref eren čne vrednosti Relativna gostota 1,015 1 1,005-1,040 pH 6,5 1 4,5 - 8,0 Proteini H 2 poE 1 Glukoza 0 poE 0 Metilketoni 0 poE 0 Urobilinogen pod 1 E.E. do 1 Bilirubin 0 poE 0 Levkociti H 4 poE 3 Hemoglobin H 3 poE 1 Nitriti H 1 poE 1 Zdravljenje: antibiotik Naloga: Razmislite in naštejte razloge, čemu v tem primeru napotiti na laboratorijske preiskave. 109 SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 (pripravila Suzana Kert) Bolnica: upokojenka, rojena leta 1951 Kroni čne bolezni: naglušnost, hipertenzija, stanje po operativni odstanitvi žolni h kamnov in histerektomiji z obojestransko adneksektomijo, GERB Dejavniki tveganja za sr čno-žilne bolezni: debelost, telesna nedejavnost, kajenje 15 cigaret/dan Družinska anamneza: oče sladkorna bolezen, mamina mama rak maternice Anamneza: preko noči je opazila, da megleno vidi na levo oko, že nekaj časa jo mo čno žeja in spije tri litre teko čine dnevno, pogosto jo žene na vodo Kaj bi jo še vprašali v anamnezi? Klini čni pregled: TT = 91 kg, TV = 160 cm, ITM = 35,5 kg/m2, RR = 158 /98 mmHg, iz ust je prisoten zadah po nikotinu, porumeneli nohti prvih treh prstov desne roke, srce – bp, plju ča – posamezni poki v vdihu Laboratorijska preiskava urina : U-Osnovna analiza Vrednost Enote Orientacijske ref eren čne vrednosti Relativna gostota 1,015 1 1,0 05 -1,040 pH 5,0 1 4,5 – 8,0 Proteini H 1 poE 1 Glukoza H 4 poE 0 Metilketoni H 3 poE 0 Urobilinogen pod 1 E.E. do 1 Bilirubin 0 poE 0 Levkociti 0 poE 3 Hemoglobin 0 poE 1 Nitriti 0 poE 1 Laboratorijska preiskava krvi: Biokemijske preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-Glukoza H 22,2 mmol/L 3,6-6,1 S-Kreatinin 68 µmol/L 44-97 S-Trigliceridi H 2,5 mmol/L 0,6-1,7 S-Holesterol H 5,7 mmol/L 4,0-5,0 S-HDL-Holesterol L 0,9 mmol/L nad 1,3 S-LDL-Holesterol H 3,1 mmol/L 2,0-3,0 S-Kalij 4,41 mmol/L 3,80-5,50 110 Zdravljenje: sladkorna dieta, redukcija telesne teže, ve čja telesna dejavnost, spodbuda za opustitev kajenja, en hipoglikemik, dva antihiperte nziva, antiagregacijsko zdravilo, hipolipemik Na kontroli tri leta kasneje Anamneza: izgubila je nekaj kilogramov, skuša se držati slad korne diete, trudi se, da se ve č giblje, tablet za maš čobe ne jemlje, ker jo je strah stranskih u činkov zdravila in jih res ne želi jemati Klini čni pregled: TT = 83 kg, TV = 160 cm, ITM = 32,4 kg/m2, RR = 12 0/86 mmHg, kajenje 15 cigaret/dan Laboratorijska preiskava krvi in urina : U-Osnovna analiza Vrednost Enote Orientacijske ref eren čne vrednosti Relativna gostota 1,015 1 1,005 -1,040 pH 5,0 1 4,5 - 8,0 Proteini 0 poE 1 Glukoza 0 poE 0 Metilketoni 0 poE 0 Urobilinogen pod 1 E.E. do 1 Bilirubin 0 poE 0 Levkociti 0 poE 3 Hemoglobin 0 poE 1 Nitriti 0 poE 1 Biokemijske preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-Glukoza H 9,1 mmol/L 3,6 -6,1 K-HbA1c H 10,8 % 4,3-6,1 S-Trigliceridi H 2,0 mmol/L 0,6 -1,7 S-Holesterol H 5,38 mmol/L 4,0-5,0 S-HDL -Holesterol L 1,06 mmol/L nad 1,3 S-LDL -Holesterol H 3,41 mmol/L 2,0 -3,0 Zdravljenje: sladkorna dieta, redukcija telesne teže, ve čja telesna dejavnost, spodbuda za opustitev kajenja, dva hipoglikemika, dva antihiper tenziva, antiagregacijsko zdravilo Naloga: Razmislite in naštejte razloge, čemu v tem primeru napotiti na laboratorijske preiskave. 111 MIKROCITNA HIPOKROMNA SIDEROPENI ČNA ANEMIJA (pripravila Suzana Kert) Bolnica: učiteljica v osnovni šoli, rojena leta 1967 Kroni čne bolezni: leta 2002 je prebolela globoko vensko trombozo leve spodnje okon čine s plju čno embolijo, leta 2005 je imela recidiv globoke ven ske tromboze leve spodnje okon čine, leta 2011 tromboflebitis v. saphene magne in v. epi gastrice inf. Zdravila: trajna antikoagulantna tromboprofilaksa Anamneza: 14 dni čuti bole čine v desni zgornji čeljusti in zato težko grize, šla je na pregled k zobozdravnici, ki je bila mnenja, da bole čine ne izvirajo iz zobovja Klini čni pregled: telesna temperatura = 35,9 st. C, otoskopija, vratn e bezgavke, žrelo – bp, izrazita bledica kože in vidnih sluznic Laboratorijska preiskava krvi: KKS Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti K-Lkci 5,9 109/L 4,0-10,0 K-Erci L 4,97 1012/L 4,20 -6,30 K-Hb L 70 g/L 120-180 K-Ht L 0,236 1 0,370 -0,540 MCV L 47,6 fl 81,0 -94,0 MCH L 14,1 pg 26,0-32,0 MCHC L 297 g/L 310 -350 RDW H 25,6 % 11,5-14,5 K-Trombociti H 456 109/L 140 -340 Biokemijske preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-Železo L 1,4 µmol/L 10,7-28,6 S-Feritin L 11 µg/L 30 -350 S-CRP 2,3 mg/L do 6,0 Laboratorijska preiskava blata (hematest): F-krvi, dva vzorca Vrednost Enote Orientacijske re feren čne vrednos ti F-kri, 1. vzorec <14 µg/L do 50 F-kri, 2. vzorec H 132 µg/L do 50 Ukrep osebnega zdravnika: Napotitev na internisti čno nujno medicinsko pomo č pod Nujno! Bolnica je bila hospitalizirana. Bolnišni čno zdravljenje : kot vzrok anemije najdejo miom maternice in diver tikulozo črevesja, zdravijo jo s transfuzijo koncentriranih eritrocito v in injekcijami železa. Stanje se ji izboljša. 112 Naloga: • Kaj bi jo še vprašali v anamnezi? • Kako bi ukrepali? • Razmislite in naštejte razloge, čemu v tem primeru napotiti na laboratorijske preiskave. 113 NORMOCITNA NORMOKROMNA SIDEROPENI ČNA ANEMIJA Bolnica: akademska kiparka in restavratorka, rojena leta 196 4 Kroni čne bolezni: v zadnjih desetih letih je imela štirikrat spontani splav, ve čkrat jo boli hrbtenica Zdravila: obdobno jemlje zaviralec protonske črpalke Anamneza: že nekaj časa je bolj utrujena in prekomerno zaspana, ponovno jo boli križ, srbi jo koža v predelu levega zapestja Klini čni pregled: bledica kože in vidnih sluznic, RR = 119/75 mmHg, p ulz = 62/min, reden, vrat – ščitnica primerne velikosti, koža levega zapestja ne kaže posebnosti Laboratorijska preiskava krvi: KKS Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti K-Lkci 7,1 109/L 4,0-10,0 K-Erci L 4,13 1012/L 4,20 -6,30 K-Hb L 115 g/L 120-180 K-Hat L 0,345 1 0,370-0,540 MCV 86,3 Fl 81,0 -94,0 MCH 27,8 Pg 26,0-32,0 MCHC 333 g/L 310 -350 RDW 14,1 % 11,5-14,5 K-Trombociti 236 109/L 140 -340 Biokemijske preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-Železo L 4,5 µmol/L 10,7-28,6 S-Feritin L < 10 µg/L 30 -350 S-TSH 1,15 mUL 0,35-4,94 Ukrep osebnega zdravnika: Osebni zdravnik ji je predpisal preparat železa v t abletah in jo naro čil na krvno kontrolo (KKS, S-Feritin, S-Železo) čez mesec dni. Naloga: • Kaj bi jo še vprašali v anamnezi? • Kako bi ukrepali? • Razmislite in naštejte razloge, čemu v tem primeru napotiti na laboratorijske preiskave. 114 PROTIN (URI ČNI ARTRITIS) (pripravila Suzana Kert) Bolnik: upokojenec, rojen leta 1942 Kroni čne bolezni: arterijska hipertenzija, zdravljena sladkorna bolez en pred leti, ki se mu je izboljšala, ko je izrazito shujšal, zato sedaj ne j emlje zdravil za to bolezen; ob časno ima ekstrasistole, ve čkrat so mu že otekali razni sklepi, ki so vedno rea girali na nekaj dnevno kuro analgoantirevmatika Zdravila: antihipertenziv, antiaritmik Anamneza: teden dni ga boli levo stopalo, desna peta in levo koleno, meni, da so nastale težave ker je jedel svinjska rebrca, nekaj dni je n a lasno pest jemal analgoantirevmatik Klini čni pregled: šepa na levo nogo, na levem stopalu je vidna izrazi ta oteklina I. MTP sklepa, ki je pordel in topel, desni gleženj je ote čen na lateralni strani, ote čeno ima tudi levo koleno, RR = 181/116 mmHg, pulz = 59/min (ob tem po ve, da je opustil antihipertenziv), vidna je debelost centralnega tipa Laboratorijska preiskava krvi: Hematološke preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti SR H 27 mm/h 0-15 KKS Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti K-Lkci 6,6 109/L 4,0-10,0 K-Erci 5,14 1012/L 4,20-6,30 K-Hb 150 g/L 120-180 K-Hat 0,436 1 0,370-0,540 MCV 84,7 Fl 81,0 -94,0 MCH 29,1 Pg 26,0-32,0 MCHC 344 g/L 310 -350 RDW 13,4 % 11,5-14,5 K-Trombociti 259 109/L 140-340 Biokemijske preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-Glukoza H 9,0 mmol/L 3,6-6,1 K-HbA1c H 6,7 % 4,3 -6,1 S-Kreatinin H 100 mmol/L 44-97 OGF 64 mL/min nad 90 S-Urat H 608 µmol/L 210-420 S-CRP H 38,7 mg/L do 6,0 Ukrep osebnega zdravnika: Osebni zdravnik mu je predpisal drug analgoantirevmatik ob zaščiti želodca z zaviralcem protonske črpalke, svetoval po čitek in hlajenje vnetih sklepov, 115 ponovno uvedel antihipertenziv in ga naro čil na kontrolni pregled čez sedem dni. Ponovna kontrola čez 14 dni: sklepno stanje je nespremenjeno, komajda hodi. Laboratorijska preiskava krvi : Hematološke preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti SR H 35 mm/h 0-15 Biokemijske preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-CRP H 75,2 mg/L do 6,0 Ukrep osebnega zdravnika: Osebni zdravnik ga je zaradi težjega poteka uri čnega artritisa, z neobvladanimi bole činami in zvišanimi vnetnimi ozna čevalci napotil na internisti čno nujno pomo č. Bolnik je bil hospitaliziran. Naloga: • Kaj bi ga še vprašali v anamnezi? • Kako bi ukrepali? • Razmislite in naštejte razloge, čemu v tem primeru napotiti na laboratorijske preiskave. 116 MEGALOBLASTNA ANEMIJA (pripravila Suzana Kert) Bolnica: upokojenka, rojena leta 1939 Kroni čne bolezni: arterijska hipertenzija, stanje po NSTEMI, stanje p o operaciji kr čnih žil Zdravila: antihipertenziv, antiagregacijsko zdravilo, po NST EMI je opustila dolgoletno kajenje Anamneza: prihaja zaradi redne kontrole krvi pred letno kontr olo pri kardiologu Laboratorijska preiskava krvi : KKS Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti K-Lkci L 3,1 109/L 4,0 -10,0 K-Erci L 2,81 1012/L 4,20-6,30 K-Hb L 110 g/L 120 -180 K-Ht L 0,321 1 0,370 -0,540 MCV L 114,0 Fl 81,0-94,0 MCH H 39,1 Pg 26,0 -32,0 MCHC H 342 g/L 310-350 K-Trombociti 154 109/L 14 0-340 Dodatna anamneza: po čuti se kar v redu razen, da čuti neko splošno oslabelost Klini čni pregled: bledica kože in vidnih sluznic, RR = 134/64 mm Hg, pulz = 56/min, reden, ITM = 22 kg/m2 Ukrep osebnega zdravnika: Osebni zdravnik jo je napotil na dodatno krvno analizo - dolo čitev S - folata in S - vitamina B12 ter gastroskopi jo. Laboratorijska preiskava: Preiskave Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti S-folati 13,6 nmol/L 6,1-32,6 S-vitamin B12 155 pmol/L 132-857 Gastroskopija: Kroni čni atrofi čni gastritis. Zdravljenje: injekcije vitamina B12 117 Ponovna kontrola krvi čez pet mesecev: KKS Vrednost Enote Orientacijske referen čne vrednosti K-Lkci 5,2 109/L 4,0 -10,0 K-Erci 4,61 1012/L 4,20-6,30 K-Hb L 119 g/L 120-180 K-Ht L 0,369 1 0,370-0,540 MCV L 80,0 fl 81,0-94,0 MCH L 25,9 pg 26,0-32,0 MCHC 324 g/L 310-350 K-Trombociti 211 109/L 140 -340 Anamneza: opaža, da ima ve č mo či in da je bolj zmogljiva kot pred zdravljenjem z injekcijami B12. Ukrep osebnega zdravnika: Osebni zdravnik ji je odredil dolgotrajno (vseživl jenjsko) zdravljenje z injekcijo vitamina B12 1000 µg 1-krat na dan za 4-6 tednov. Naloga: • Kaj bi jo še vprašali v anamnezi? • Kako bi ukrepali? • Razmislite in naštejte razloge, čemu v tem primeru napotiti na laboratorijske preiskave. • Zakaj je bila ob normalnem nivoju S-folata in SB12 postavljena diagnoza megaloblastna anemija? • Je bilo zdravljenje z injekcijami B12 u činkovito? • Kaj lahko trdimo o skladnosti bolnikovih težav, kli ni čnega pregleda in izvidov opravljenih preiskav? 118 Pril oga 7: KRATEK OPOMNIK ZA MENTORJE ZA IZVAJANJE VAJ V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE 4. LETNIK Povzela Zalika Klemenc-Ketiš po zaklju čkih u čne delavnice za mentorje, ki je potekala 31. 5. 201 4 v Mariboru PODRO ČJA, KI NAJ JIH POKRIJEJO VAJE 1. Uvodno spoznavanje z delom z bolnikom v ambulanti d ružinske medicine 2. Vklju čevanje v tim 3. Ustrezen pristop do bolnika 4. Učenje sporazumevanje z bolnikom in vodenje posveta 5. Seznanitev s posebnostmi dela v družinski medicini (usmerjena anamneza in klini čni pregled, odprto čakanje, upoštevanje okolja pri obravnavi bolnika) 6. Seznanitev z odlo čanjem v družinski medicini in prevzemanjem odgovorn osti, negotovost v družinski medicini 7. Sodelovanje med primarno in ostalimi ravnmi zdravst venega varstva 8. Izvajanje osnovnih veš čin dela v družinski medicini (pisanje recepta, napo tnice in seznanitev z ostalimi obrazci, ki jih uporablja zdr avnik družinske medicine) 9. Seznanitev s hišnimi obiski kot obliko dela v druži nski medicini 119