688. štev.
V Ljubljani, sobota dne 27. septembra 1913,
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša s v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70- — Za Inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se ut	poSilja	upravništvu.	m
:::	Telefon	številka 118.	at
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
at	Uredntttvo in npravuiitvo:	»t
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska utica It. 6,
Dopisi se poiiljnjo uredništvo. NefranktrmsM ptama se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo, ta oglase •e plačat pelit vrata 15 v, o« tu rini«*, poslana <a rakvale vrsta 80 v. Pri ve&ratncn ofi*ianju post pust. — Za odgovor Je priložiti mamko. M
Telefon iitevilka 118.	«
Nova vojna?
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 10. (23.) sept. 1913.
Kakor da še ni dovolj prelite krvi na Balkanu, se že oglaša tretja srbsko-albanska vojna.
Vsi znaki kažejo, da je nastala med Albanci vstaja, ki resno ogroža nove srbske meje. Po nepotrjenih poročilih so Arnauti že zasedli Debar, oboroženi s strojnimi puškami in topovi, stvarmi, o katerih provenienci se da mnogo misliti. Po tem dejstvu se da tudi uravnati bodoče komplikacije, ki zelo lahko nastanejo. To pa tem preje, čim bolj se bo od gotove strani, ki svojim državljanom niti Sol ne privošča, podpihoval plamenček v Albaniji z oboroževanjem Albancev v imenu katoliške vere in kulture.
Vsi — na dopustu se mudeči — srbski častniki so poklicani zopet pod orožje in sedmi belgrajski polk je že zapustil svojo garnizijo.
Čez par dni odide tudi naš četaš Franjo Goreč, ki postane to pot prav gotovo vojvoda kake čete. V ta namen si je v službi že izprosil dopust in tudi plača mu ostane likvidna za cel čas novega bojnega gibanfa na srbsko-albanskih mejah.
Nikdo ga ne zadrži več od njegovega namena: »Slovenski Srb, srbski Slovenec!« V boj za Srbijo! Človek brez ideala in brez požrtvovalnosti ie slab. Živim za ideal m za ideal umrjem.«
Taka in enaka so njegova gesla, s katerimi navdušuje tudi druge, naj gredo z njimi.
Kakor sem čul, so danes dospeli prvi ranjenci v Belgrad in Srbija — v sporazumu z Grško — ne bo končala prej svojih bojnih operacij po Albaniji, dokler ne zasede vseh — že enkrat zavzetih — krajev tja do bregov Jadranskega morja, nakar bo zahtevala od velesil poroštvo za mir m red ob srbsko-albanskih mejah.
Pa tudi bolgarski četaši izzivajo, posebno od Custendila udarjajo posamezne čete na srbske vasi, kjer plenijo požigajo in more.
Ker so se razmere — skoraj bi rekel z enim mahljajem roke — mnogo poslabšale, seveda ni niti misliti na kako gospodarsfko akcijo v novih krajih im resnost položaja se z vsakim dnevom bolj zvišava.
Kralj je včeraj prekinil svoje bivanje v Ribarski Banji in se nenadno povrnil v Belgrad, kjer je tajkoj sklical ministrski svet v ministrstvu zunanjih zadev radi najnovejših do-Kodkov v Albaniji.
Rusko »Novoje Vremja« navajajo neizpodbitne dokaze vzrokov krvavih dogodkov ob mejah Albanije In zvaljujejo z opravičenim ogorčenjem vso odgovornost na rame ne-
ke tuje velesile, katero ne smem imenovati.
»Novoje Vremja« zahtevajo ne-utralizacijo Albanije in prepoved uvoza orožja v albanske pokrajine, mesto tega pa naj bi se rajše uvažalo pljuge in knjige, da prebivalstvo čimprej opusti svoje dosedanje razbojniško življenje in roparske tradicije.
Res čudna je kulturna misija katoliške države?!
Toda z obstoječim gibanjem Albancev je vsekakor treba računati in srbska vlada bo predvzela — kar potrjuje tudi sinočnja »Samouprava«
— najskrajnejše mere in energične korake, da v najkrajšem času zagotovi svojim novim podanikom trajen mir pred amautsko in bolgarsko nevarnostjo.
Brezobziren nastop srbske vlade proti kalilcem miru bo edino sredstvo. da se nauče pameti ne samo Bolgari in Arnauti, pač pa tudi kdo
— drugi.
Albanski prijatelji so pisali — ko Je srbska vojska dospela do Jadranskega morja —, da albanski narod ne sme izgubiti svoje neodvinosti, ker je ta »plemeniti« narod po svoji psihologiji in po svoji primitivni individualnosti — vreden in zmožen višjih kulturnih poletov, kateri bodo še mnogo pripomogli v bodočnosti do popolnosti evropski civilizaciji.
Ko je prišlo na dnevni red vprašanje reda v albanski »državi« pisali so isti prijatelji, da noben financielen strokovnjak ni zmož.en pridobiti [z Albanije in njenega prebivalstva niti toliko sredstev, da bi se mogla ustanoviti prepotrebna moderna žandar-merfta v teh krajih.
In tako so postali Albanci v resnici popolnoma neodvisen element, kako pa znajo izkoriščati to svojo neodvisnost, pokazali so ravno zadnji dogodki in o »plemenitosti in kulturni sposobnosti Albancev« bodo samo še vrabci čivkali, ko bodo zagledali v tujem prosu strašilo iz-lepljeno iz »Neue Freie Presse« in drugih takih in enakih lističev in listov. Pač — difficile est satiram — non scribere.
Kaj bodo storile velesile v tem vprašanju, je vsekakor zelo zanimivo, ni pa izključena tudi proslavljena pomorska demonstracija pred Vaio-no in Dračem, pred katero bi si Albanci brezdvomno umazali — hlače.
Kaj pa potem?	Mars.
Štajersko.
Cemu taijenje? Zadnja »Straža« bi zopet enkrat rada bila zafrkljiva, pa tudi to pot nima sreče. Utajila bi rada to, kar smo glede zasedanja deželnega zbora tudi mi zadnjič konsta-tirali: da je zavel glasom graškega izvirnega poročila v dosedanji taktiki klerikalne obstrukcije, drug. nov veter, ki daje v izvestno merodajnih
političnih krogih v Gradcu upanje, da bo deželni zbor deloval. Da se i nas s tem ni mistificiralov je v potrdilo okolnost, da je bilježil isto tudi eden graških dnevnikov, a to istega dne, ko je tudi v našem listu bilo to objavljeno. Če klerikalci ne mislijo prenehati z obstrukcijo, čemu varajo potem vlado in — naj višjo javnost? Čemu. če niso pripravljeni odnehati z obstrukcijo, se kažejo v Gradcu voljne. prekiniti dosedanjo svojo politično taktiko? V Gradcu molijo roko v spravo, tu pri nas pa skušajo vse tozadevne njihove korake, čim iih registriramo bodisi v »Sl. Narodu« ali pa v našem listu, utajiti. Moramo konečno priti do zaključka, da igrajo dvojno igro, da slepomišijo ne le s svojimi volilci, marveč tudi z vlado. Pa ne, da b; šlo pri vsem — za kravjo kupčijo, kot stno že davno izražali sumnja? Na vsak način je za tako postopanje značilna označba nemško-klerikalnega poslanca, ki je dejal našemu poročevalcu:	»Slovenski	vaši
poslanci so kot dvorezno bodalo, človek nikdar ne ve, kje ima prijeti in česa se držati, da ne postane žrtev — politične zahrbtnosti.« In to je za, ves klerikalni miši maši v politiki po naši sodbi, dovolj značilno.
Leitersberg pri Mariboru. (Ro-vanje.) Nestrpni naš nadnemec Wer-nitznig še vedno ne da miru, dasi ve, da je njegova mera'do prekipevanja polna. Sedaj bi rad svojo zadnjo blamažo pri opisovanju s tem opral, da skuša enega naših somišljenikov spraviti iz kraja. V to svrho zbira podpise na neko pritožbo, ki tri naj dotičniku škodovala. G. Wernitznig-gu svetujemo, da gre svojo vročo nacijonalnc kri o pravem času hladit. Imamo zanj, oziroma proti njemu toliko gradiva, da. če ga uporabimo njemu nasproti, sfrči kot biljka iz naše okolice. Zato pa. prijatelji: lepo mirno in — hladno kri...
Maribor. (Vsakemu svoje.) V našem članku o nemčurskem porazu v Leitersbergu, smo prijeli tudi tajništvo našega političnega društva. Da se nam ne bo morda tozadevno očitalo pristranosti, povemo in izjavljamo ponovno, da Je najskrajne graje vredna tudi nečuvena malomarnost in naravnost tiebrižnost onih naših slovenskih gospodov v Leitersbergu-Krčevini, k' so vedeli za vse nakane Wernitzgove, a niso o njih obvestili niti politično društvo, niti naše časopise. Za tokrat ne povemo imen dotičnih gospodov, a prepričani naj bodo, da Jih bodemo o prihodnji taki priliki s polnim Imenom citirali pred javnost in zahtevali odgovora. S tako malomarnostjo hočemo pomesti in bodemo pomedli. Zahtevamo, da so gospodje pazin. Saj se vendar na-zivljajo Slovence? Ali jim je to mor, da le zgolj -- vsakdanja fraza? Prepričani smo. da ne in da Je bila temu doslej kriva le kemodnost.
Ormož. V našem mestu se vrše dne 2. in 3. otkobra 1.1 volitve v ob-
Grozne sanje.
Sam glavar si ne verjame, zato knjige v roke vzame. -in pogleda. — o jej. jej — kai če poide tak naprej?
Tamkaj manjka, tukaj manjka a nikjer ni nič ostanka, vse narobe — deficit — vrag pa vzel je ves kredit.
Brska tu in brska tam — tu računov ie seznam.
'kamor gleda, vsepovsod —
Je popolen bankerot.
Kje milijonov ie deset?
Kje je drugih fondov sled? Vse nejasno, vse navskriž. da pregleda ne dobiš.
Tukaj razne so dijete za poslance in za kmete — vrženih je ven zastonj petkrat petdeset tisoč kron
Drugo vzele so centrale, kdaj se bodo izplačale? razne špekulacije — in pa agitacije.
Za glavarja stanovanje (ali res je. ali sanje?) stane 60.000 kron — te smo vrgli ven zastonj.
Oj nesrečno gospodarstvo, zraven to deželno varstvo, to en grozen bo polom — oj. gorje, nasprotnikom.
Gledališče smo zaprlr; kar smo mogli, smo odrli.
zdaj pa vse narobe gre — nihče sveta si ne ve.
Sam glavar si ne verjame, da so to le sanie same, zato kliče dva moža. da se stanje prav spozna.
On povabi dva človeka dr. Zajca. dr. Kreka, naj pregledata blagajne, kakšno je denarno stanje.
Dr. Zajec. dr. Krek z lučjo iščeta vse vprek — toda kjer ničesar ni. se ničesar ne dobi.
(Diogenes. star modrijan, iskal z lučjo je zaman. — česar nima beli dan!)
Tudi Zajc in Krek iskala sta s predala do predala — našla pa sta prazen nič. kakor doktor Šušteršič.
J
Dr. Zajec luč drži in takole govori:
»Kai se zdi ti doktor Krek?« Krek pa pravi: »Eh, en—d—k.«f
I
Jllllljllllliiiiia T-v jniiiiUiiiniiiiM
-	.	H! ..............
Kaj bi dalje se trudila, sai ne bova nič dobili tudi nama mar ne gre — odgovoren je Lampe.
Ko glavar vse to posluša, vidi, da ie v kasah suša. iz težkih sanj se prebudi -grozne take so noči.
(Dalje.)1
činski zastop. Naši veliki »Nemci« Lessjag. Salleg, HeMlig et comp. so že začeli z vso silo delati. Na zmago računajo v vseh razredih. Slovenski davkoplačevalci! Z glasovnico v roki pokažite one dni, da Ormož ni samo »deutsche Stadt«, temveč da je tukaj že tudi močna slovenska postojanka. Na noge pa tudi vi, okoliški volilci!
Vsak naj stori svojo narodno do4ž-: nost!
Deželni zbor. V sredo dne 24.' t. m. sta bila na Dunaju cesarski na-; mestnik grof Clary in dr. Korošec. Oba sta konferirala z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom.; Namen konference je bil seved^ vprašanje za delazmožnost našeg^
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Nikakor ne.«
»Jaz te poslušam, in ko se mi zdi da bi šlo poizkusim sama — izpr-va seveda kakor stara vrana a pred teboj me ne bo sram tega. Nato zač-neva iskati efekte.. ti mi poveš ved-no odkrito svoje mnenje... in tako obdrživa komad, ali pa ga zavrneva, kakor uvidiva, da jie boliše. Ali hočeš?«
»Hočem že.«
»Ah, kako si pridna! No, kdaj prideš? Trikrat na teden, kaj? Ob desetih dopolne bi bil menda najpri-pravnejši čas. To ti menda ni prezgodaj?«
»Še prej lahko pridem, ako ti je drago.«
»Prej ne; pomisli, da hodim navadno pozno spat, m tudi ti kadar imaš zvečer posla. Kar pa se tiče cene ...«
»Plačala boš, kakor ti bo drago Saj veš, da te ne maram izkoriščati «
»Jaz tebe tudi ne, da veš. Pani-soju, našemu kapelniku, sem dajala po luisdorju, in tudi Marilje, ki ga gotovo poznaš, je dobival po dvajset frankov. To Je že stara cena.«
»Njihova morebiti, a moja ne, gospodična Mihelina. Pevke, katerim
me priporoča papa, da jim pomagam študirati repertoar, mi plačujejo naj-teč tri do pet frankov. Zakaj bi mi ti plačevala več, mii je docela ne-umevno.«
»Eh, daj no, Gilberta in ne primerjaj me z onimi revami pri »Sto Norostih«!... Povsod je znano, da plačujem to delo po dvajset frankov za vsakikrat, kadar pride kdo k meni študirat; noben igralec na klavir, niti najslabši, mi ne bi popustil niti groša od tega luisdorjia. In ti misliš, da se naj okoristim s tem, da sva prijateljici! Beži no !.. Oprosti se mi lepo za to grdo misel in zmeniva se za dneve.«
»Ljubezniva si, in dobra prijateljica,« je odgovorila Mihelina smeje se. »Malce huda sem nate, ker mi ne daš pozabiti, da si bogatejša od mene, a hvaležna sem ti vendarle.«
Ta hip jo Je premagalo. Plosnila Je z drobnimi rokami:
»To bo zadovoljen očka Flore-stanl«
»In Jaz šele!« Je dejala Bobeta. »Ampak — pij vendar svojo kavo, da se ti ne shladi.«
Tako je postala Gilberta Leme-trova Bobetina repetitorica, ki so jo videli prihajati vsak teden trikrat ob deseti uri zjutraj v Elizejsko cesto. Na račun te prigode si Je kupila novo obleko: kdor zahaja v tako elegantno hišo, mora gledati že nekoliko boli na svojo zunanjost
Bobeta je govorila resnico: pol francoskega plemstva se je brusilo okrog nje. Ti gostje sicer navadno niso prihajali zjutraj, a tu in tam se je oglasil kdo tudi že pred poldnevom
Zaradi Gilbertine navzočnosti Bobeta seyeda ni mogla zapirati svojih vrat. In tako se jima je pripetila nekega jutra majhna aventura — ki bi se je bili lahko že zdavnaj nadejali.
Gilberta ie bila vzkliknila, listaje po pesmih, dospelih ji z včerajšnjo pošto:
»Bobeta, poizkusi no tole, prav smešna je ...«
In s svojim šibkim glaskom, ki pa je zadoščal popolnoma v uveljavljenje te visoke poezije, je zapela ku~ plet, oponašaje v svoji šegavosti za' tegli glas Bobete.
»Tako je, tako!« ie klicala velika rdečelaska, zvijaje se od smeha, »dobro si me poštudirala! Bravo!«
»Bravo!« je ponovil moški glas.
Neki gospod ie odprl vrata sa*-lona:
»Kar sam se javim, da ne bo okolnosti.«
Toda ustavil se Je ves presenečen :
»Glej no! Mislil sem. da pojete vi, princesa Bobeta!«
Bil je vikont Franc de Pjerfit.
»Ne. dragi mol, pela nisem jaz.«
Predstavila }e Gilberto:
»Gospodična Lemctrova, moja priiateHica, ki mi pomaga študirati in
ki ste io že videli pri meni v Mon-martrskem predmestju.«
Poklonil Se je lahko. Njegovo o-ko sp je ustavilo na Gilberti s tisto vznemirljivo srepostjo. ki mu je bila lastna tu in tam.
Odgovoril pa ni ničesar: gotovo se ni maral vrniti v tisto preteklost, katere spomin se mu je obnavljal tako burno ob pogledu na to dekle.
Sicer pa ie imel govoriti z Bobe-to o precej važnih rečeh.
Prišel ie bil, da jo povabi na so-arejo. ki io ie pripravljal iahalni klub in na kateri so hoteli slišati divo s Štrasburskcga bulvarja ...
Toda dočim je govoril o tem z Mihelino, se je pogostoma oziral na Gilberto. In ko se ie poslovil, fo !e pozdravil iako ljubeznivo.
»Ves srečen sem. gospodična Lemetrova. da morem obnoviti znanje z vami in vam zatrditi, da ste bili zelo lepi svoje dni. da na ste dandanašnji še lepši.«
Prijateljsko je stisnil pevki roko:
»Do svidenja te dni enkrat, princesa Bobeta... da se domeniva zaradi programa.«
In že le bil odšel.
»No. no,« je menila Bobeta. ko sta bili sami. »le ne glej tako pusto... Fant ima naposled prav. Srčkana si, da bi te človek kar ugriznil, to pravim tudi Jaz.«
Franc de PjetfU se Je oglasil parkrat v dopoldanskih ’irah, da določi program za veselico v jahalnem
klubu. Z Bobetino prijateljico Je bil vedno zelo reserviran, a venomer Joi je motril s svojim vznemirljivim, srepim pogledom.
Nekega jutra — pevka Je bila ravno pri toaleti — je našel v salonuj samo Gilberto. kj se ie grela mirna ob kaminu.
Po kratkem trenotju obotavlja^-nja je začel zdaj d:
»Veste kai. gospodična Lemetrova. tudi vi bi morali priti k nam v Jahalni klub.«
»Jaz? Moj Bog, kaj pa hočen* tamkaj!«
»Ce ne drugega, lahko vsal spremljate svojo prijateljico na kJa virju.«	(
»Saj ima že Mariljeja, ki Jo b<J spremljal mnogo bolje od mene.«
»To ni tako gotovo.«
»In poleg (ega,« je dejala s smehom. »taz nisem za tja. Mraz bi po-, stalo v jahalnem klubu od moje črnd svilnate obleke«
>Saj res! Kakšna misel je to. 9žl si 'daste delati obleko^od črne svile.4 Zazdelo se ji je. da se upira v» njo njegov pogled preveč težko preveč predrzno.
Zato Je relf jki malce suho:
»Zdi se, da so i. ! baš takšne po všeči.«
On pa Je stopil bliže:
> Ne govorite neumnosti, ki 6i bU le na mesitu z ?->Srim mladeničem, kf se da potegniti za nos. Ali hočete -5e vas le volja priti tla — da vam pim obleko... še lepšo ofcl Bobetinefl
deželnega zbora. Kot se govori, se bode deželni zbor sklicalo, ne da bi pri tem prišlo do meritornega delovanja v zboru. Hkratu pa se bodo pričela med voditelji pogajanja za delazmožnost deželnega zbora. Cim bi bila ta pogaiania brezuspešna, pa pride sigurno do takoišniega razpusta in bodo razpisane nove volitve.
Voitsberg. (Nesreča v premogo-kopu.) 24. t. m. je bilo petero delavcev premogokopne družbe iz Kofla-ha zaposlenih v premogokopu v Oberdorfu pri Voitsbergu. Ob eni zjutraj so ravno trgali zaslone v nekem rovu. ko se bliskoma vsuje na nje zemlja. Dva je takoj pogrnila docela. Niti na pomoč nista mogla klicati, ker jima je zasulo usta. Eden je bil šel trenotek poprej po vodo. 'dva druga pa jc tudi zasulo. Od slednjih enega do vratu, druzega pa tudi že preko ust. Poslednjega so baš še v zadnjem času potegnili na varno dočim se je prvi sam izkopal. Zadušilo je oba tesarja. Krauzerja in Ko-stanjšeka. Prvi zapušča ženo in četvero nepreskrbljenih otročičev v starosti 12 mesecev in 8 let. Težak kruh in žalostna usoda.
Dole pri št. Vidu. (Roparski berač.) V petek 19. t. m. je prišel k posestnici Mariji Rusovi v Dolih nek berač Bivič ter jo naprosil za milo-dar. Rusova pa ga je zavrnila, češ, da nima ničesar. To pa je Bivica tako razjarilo, da je potegnil samokres in ustrelil Rusovo v leva prsa. Na ležečo je pokleknil in ji iztrgal denarnico, nato pa z|ežal, ker je prišel iz hiše mož Rusove. Bivica so že zaprli.
Maribor. (Akademija »Prosvete«.) Na vsestransko prošnjo je mariborska prosveta preložila svojo akademijo na soboto dne 11. oktobra. Slavno občinstvo na ta večer ponovno opozarjamo, ker obeta postati eden BftMtainejšMi naše sezona
Čin blaznega maščevanja? »Gr. Volksblattu« je došel zasebni brzoiav iz Dunaja, ki ve povedati, da se je pojavil v gozdih Dachsteina istotako volk. Dva lovca sta za njim steljala. a se je zver umaknila. Kmetovalci okolice — Ischl — pripovedujejo, da je volk pred dnevi napadel neko deklico, ki pa je utekla v neko bajto, na kar so kmetje volka pregnali. Pojavi-lo pa se le bale več drugih zverin, med njimi leopard in panter .Nek aristokrat je baje pokupil srednje veliko meoažarijo in zveri iz maščevanja izpustil v alpe. Težko verjetno.
Zverjad, ki je poprejc razsajala po Stubalpi, se pomika vedno boli oroti jugu. Sedaj straši že po Koralpt in čim pritisne mraz — tako meni neki lovec — veščak — je pričakovati s sigurnostjo, da pride na Kozjaka — takoj, zapadno od Maribora — iti na Pohorje. S samimi volkovi danes že nihče več ne računa. Smatrati je kot dognano, da se klati tamkaj okoli 1. dvoje volkorv, 2. hijena in 3. levinja mlada, ali pa kak panter, leopard ali kaj temu enakega. Velik lov bo le tedaj — po splošni sodbi lovcev — imel res uspeli, če bi se ga udeležilo do 6000 pušk, v dobrih rokah. Dalo bi se pa gotovo tudi kaj doseči. če bi bilo pripravljeno, recimo y Gradcu, 40 lovcev jako, da bi na prvi telefonični poziv odhiteli na krai. koder le zverjad morila. Vsa javnost v onih krajih je ogorčena nad vlado, ki še vedno drži roke križem in gleda, kako trpi ves kraj naravnost kolosal-rto škodo.
Radgona. (Igra narave.) V Stari vasi pri Radgoni živi neka 88Ietna starka, ki so H bili že davno izpadli vsi zobje. Sedaj pa so ji pričeli rasti zopet novi. V gornji čeljusti jih ji je zrastio že troje, v spodnji pa dvoje.
Neurje. V zadnjih dnevih je po Sp. Stajerju zopet divjalo strašno neurje, ki je napravilo veliko škode po vinogradih in poljih. Zlasti prizadet je celjski okraj, koder je strela na več mestih udarila in vžgala. Več po-posestnikov je pri tem prišlo malone na beraško palico.
»Učiteljski Tovariš« In mariborski klerikalci. Ker prihaja na mariborsko učiteljišče par eksemplarjev »Uč. Tovariša«, so zagnali klerikalci huronsko vptije, češ, ž niim se pokvarja bodoči učiteljski naraščaj. Učitelji-Sčnikom samo toliko: ne bojte se klerikalnega bevskanja in ostanite zvesti dosedanjim načelom. Prebiranje tega lista Vam nihče ne more prepovedati. ■G. ravnatelju Schreinerju pa svetujemo, da nekoliko izčisti svojo neposredno okolico, ki špijonira po vseh koncih ln krajih.
Zadruga rokodelskih obrtlj »od. okr. Laško v Laškem si le te volil a na občnem zboru 21. t. m. Zidanem mostu za predsednika g. Blaž Zupanc v paškem, za njegovega namestnika g. Ivana Berger v Trbovljah. V odbor so izvoljeni gg. M. Vuzdarič Laško. Bauerheim Peter, Hrastnik. Niko Pinterič In Miloš Rozin v Trbovljah.
1?vixž3se srečlre
najbolj Mneidjlra loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Dnevni pregied.
Izjava. Te dni so se vršili dogovori med slovenskimi denarnimi zavodi, da naj se doseže pri ljubljanskih dnevnikih, da se ustavijo napadi na domače denarne zavode, ker bi imeli od napadov le tuji zavodi dobiček. Tudi naše uredništvo je dalo zagotovilo, da ne prinese nobenega napada na denarne zavode S. L. S., ako tudi listi S. L. S. ne bodo napadali naprednih denarnih zavodov. Mi smo svojo besedo držali. Prelom® pa so jo klerikalni poštenjaki, ki so včeraj na nesramen način napadli napredne denarne zavode. Toliko je vredna klerikalna beseda. To se ni zgodilo prvikrat in bomo poslej vedeli — s kom imamo opravka. Slovenska javnost naj presodi vrednost dane klerikalne besede.
Uredništvo »Dneva«.
Dunajski vojni strokovnjaki Dunajski listi imajo navado, da pri vsaki vojni angažirajo posebne »vojne strokovnjake«, ki potem izrekajo svoje mnenje o vojnih operacijah.
I udi »Neue Freie Presse« ima takega »strokovnjaka«, ki piše sedaj o srbsko - albanski vojni, pa zelo — ne-strokovnjaško. Piše o mobilizaciji srbske drinske divizije in pravi, da ima ta divizija svoje ime po reki Drin ki h mejna reka med Srbijo in Albanijo. ko bi tepec vendar lahko vedel, da se je drinska divizija odlikovala še v vojni s Turčijo in Bolgarsko in da obstoja že več desetletij, ko Srbija še ni mejila na Albanijo, imenuje se pa po reki Drini, ki deli Srbijo od Bosne. Sploh je »militarischer Fach-mantt« dunajske »Neue Freie Presse« velik ignorant, ki piše take neumnosti, da se mu bodo smejali še oni srbski voli. ki so vozili za srbsko armado hrano in municijo — ako bodo le zvedeli za njegova razmotrivanja! Samo naša inteligenca tako pobožno in s tako vero čifa razmotrivanja dunajskih »vojnih« strokovnjakov, kot bi bila ta razmotrivanja kak evangelij.	n-
Naslov nemogoč. Pri priliki manevrov na južnem Češkem so avstrijski listi prinašali mape »z bojišča«, kjer so bila češka imena južnočeških krajev označena — nemško. Mape je prinašal tudi rajliovski list »Berliner T agblatt«, in glei: češki kraji so bili označeni — češko. Avstrijski listi pačijo krajevna imena slovanske dežele, ki spada pod Avstrijo; rajhov-ski list prinese krajevna imena tujega naroda in tujega kraja, tako kakor jih rabi narod in ne popačeno, kakor to delajo avstrijske mape. Zakaj ta razloček? No: Nemcem je glavno praktična stran map. Glavno jim je. da jim mapa koristi, ne da bi na mapi uganjali kakšno nemško šovinistično domišljavost.. Nemci vedo, da mapa služi za vojni čas; in vojni časi so resni. Kako bi se pa mogle čete orientirati. če bi bila krajevna imena napačno, popačeno označena? Na to misli Berlin. Dunaj misli pa drugače. Njemu je glavno, da češko ime napiše nemško. Zato se je pa na manevrih zgodilo, da je oficir pripeljal svojo četo v čisto drugo vas na prenočišče kakor bi to moral storiti po povelju. Kaj bi pa bilo, če bi bilo to za časa vojne? Enkrat smo že imeli priliko grajati karte avstrijskega generalnega štaba.
Tu pa tam se govori tudi o ma-cedonsko - bolgarski vstaji. Zanimivo je vedeti, da se je ta vstaja pripravljala na Dunaju in to vstajo pripravljati je bila naloga emisarjev. ki so hodili iz mesta v mesto pripovedovat, kdor jih je hotel poslušati. Isti ljudje, ki so govorili o slovanski misli so na Dunaju tudi pripravili kooperacijo z albanskimi roparji. Ti so pa prekmalu začeli, tako da bo kooperacija obeh band preprečena. Ce je imela nameravana macedonska vsta-ja na Dunaju svojo porodnico, tedaj tudi albanskih pustolovščin izvora ni
daleč iskati.
Škofovska pisma navadno niso konfiscirana. toda predrznost in oblastnost avstrijskih škofov gre že tako daleč, da je moralo te dni drž. pravdništvo v Sarajevu poseči po članku, ki ga je prinesel neki bosanski list škofa Stadlerja, ki je dokazoval. da je papež v katoliški državi več — nego cesar. Pred par tedni je namreč hotel škof Stadler v Sarajevu po sili izpreobmiti neko deklico na kat. vero, kar je zelo razburilo javnost. Svoje dejanje je Stadler opravičeval s tem. da je cerkev več nego država in da se cerkvi ni treba držati zakonov, ako gre za versko stvar, ker je papež več kakor cesar. Pri nas se je sicer to mnenje klerikalnih veljakov že večkrat povdar-lalo, sedal pa se je vendar nekemu drž. pravdniku zdelo dovolj. (Če le ne bo dobil za to z Dunaja ukora!) Kakor se vidi, bo počasi postala tudi Avstrija tako pametna, da bo začela gledati, kaj delajo nje škofje. (Doslej se nekateri klerikalni listi na cenzuri sploh niso črtali, med temi Je m pr. tudi »Domoljub«.) Pastirski listi so dob® nekako posebno pravico do
bojkota. Stadler je le en dokaz, na koga hoče zidati Avstrija svojo moč in kako hočejo cerkveni knezi obvladati državo (tudi Anton Bonaventura to pravico po svoje porabi — namreč s posojili!) Pred nekaj tedni so mogočni gališki škofje onemogočili poljsko - rusinsko spravo — ker je cerkev več nego država — sedaj Stadler krsti ljudi po sili, ker je cerkev več, nego država — avstrijski zastopniki krone si ne upajo v Rim, ker se boje. da bi se ne zamerili papežu — in zaradi katoliškega protektorata — ker je cerkev več kot država, se vtikamo v albanske zadeve — ki stanejo mnogo denarja in ne pri-neso nikakega dobička. Tako vlada klerikalizem nad Avstrijo.
Iz seie deželnega odbora. Z glasovi večine in proti ugovoru naprednega odbornika se store sledeči sklepi:	Odobri	se	dogovor	z	glavnim
močvirski«! odborom, glasom katerega zadnji prepušča kranjski deželi izključno souporabo vseh jezov na Ljubljanici v Gruberjevem kanalu proti temu, da dežela nosi vse stroške za ev. potrebno rekonstrukcijo jezov in za vzdrževanje istih ter da plačuje močvirskemu odboru za vso dobo souporabe posebnega kulturnega inženirja. — Prošnja Ljubljanskega Sokola za prepustitev gledališča za prireditev akademije dne 11. in I. oktobra se odkloni. — Deželnemu zboru se predloži predloga na zopetno noveliranje občinskega m občinskega volilnega reda in predloži razne peticije za razširjenje volitven® dobe v občinske zastope na šest let. — Deželnemu zboru se priporoča ustanovitev posebnega občinskega revizijskega urada, izprememba sta tuša v knjigovodstvu ter ustanovitev službe arheologa v deželnem muzeju. Deželni odbor imej pravico oddat! dotične službe brez razpisa. — Praktikantom pri dež. uradu za odmero davščine od Prirastka vrednosti s® imenuje Blaž Naglič. — Zahtevi vlade na izpremembo načrta lovskega zakona se ugodi le deloma oziroma stavi v tem smislu predlog deželnemu zboru. — Končno se je soglasno sklenilo, kar najtopleje podpirati občino Vipavo pri njenem prizadevanju za osiguranje stalne garnizije, za katero konkurira v zadnjem času Ajdovščina. — Občini Ribno se dovoli za dva mostiča 400 kron podpore.
Zopet infamija na pošti. Gospodu J. B. v Mariboru je poslal prijatelj razglednico fz Domžal, ko je bival tamkaj povodom glavne skupščine Družbe sv. C. in M. Karta je bila oddana tamkaj dne 7. t. m. Ko je dospela v Maribor, Je uradnik prečrtaj »Maribor o. Dravi« s črnilom in napisal »Lechen Post Rejfnig - Fresen«, odkoder je prišla karta dne 21. t. m. retour in — našla naslovljenca. Bilo bi vredno izvedeti, kdo je imel v Mariboru na glavni pošti dne 8. in 9. službo. Gotovo kak nemški petelin.
Deklamacijski večer y Mariboru, je prav dobro uspel. Predavanja gg. M. Skrbinšek in J. Sest so nam bila nekaj nele povsem novega, marveč resničen užitek. Ne bomo se spuščali v daljša izvajanja, konstatiramo pa vsekakor, da smo bili vseskozi zadovoljni tako z KK- predavateljema, kot tudi s tem, kar sta nama izbrala. Da. treba takih večerov, s takimi predavatelji, če bi zamogli imeti kal takega, dano tako mojstrsko kot je bilo to. večkrat v letu, bi se tudi mnogo lažje vglobili v naše leposlovje, zlasti v ono naše mlajše dobe. Prav posebno dobro uspeli so: Pesem mladine. Sulamdt. Orest. Bajka o sreči, V galeriji, Iškarijot. Romanje v Kevlaar. Pustna balada in Riharda III, I. 4. — Naši inteligenci, pardon: razup one, ki je vedno med nami, s>o seveda ljubše burke na nemškem odru. Bodi — siromakom! Sicer pa ie bil obisk še boljši kot smo pričakovali. — Na eyent. druge deklama-cijske večere po naši domovini, kar najtopleje opozarjamo. — Tudi tu je nemško - nacionalna nestrpnost igrala svojo vlogo: za dovolitev sta prosila gg. iz nevednosti na tukajšnji po-Iioiji, ki je odklonila. Osebna intervencija g. Skrbinšeka v Gradcu je izposlovala uspeh. Namestnija ie mariborskemu c. kr. okr. glavarstvu te-lefonično naznanila, da ie bila pozitivna rešitev odposlana v Maribor z brzovlakom. ekspres, ob 1. uri popoldne. C kr okrajno glavarstvo pa do 7. ure zvečer še ni imelo nujne, uradne pošiljke v rokah. Sele, ko je šel g. Skrbinšek na pošto na glavnem kolodvoru, je uradnik nekam omočen odposlal zavitek. Ali so v Gradcu, ali pa — in to ni izključeno — v Mariboru hoteli sitnariti. Na vsak način je čudno, da se nujne pošiljke, uradne — uradom, tako dolgo zadržuje. Kje si c. kr. poštna uprava?!
V včerajšnji številki se je v poročilu o lovu na divjo zver v Stubalpi vrinila napaka v ime levjega lovca. Imenuje se Bronsart, ne Brou-sfart.
Maribor. Gosp. Weixl preselt svojo trgovino s 1. oktobrom na Glavni trg št. 22., kjer otvori isti dan J Meletrgovino s papirnim in galante-
rijskim blagom. Opozarjamo na naš oglas. — Išče se tudi učenec iz boljše hiše.
Iz lfudskošoteke služba Namesto obolele učiteljice Marije Gržine je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Harijah prov. učiteljica Ivana Zwolf. za suplenta na meščanski šoli v Postojni pa je imenovan izprašan učiteljski kandidat Pavel Medič. Namesto obolele učiteljice Ane Fink -Suflajeve je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Velikih Laščah absolvirana učit. kandidatinja Marija Tiegel. Za prov. učitelja in vodjo enorazrednice v Selu v novomeškem šolskem okraju je imenovan učitelj Ivan Škufca, namesto obolele učiteljice Viktorije Zagorjanove pa ie imenovana za suplentinjo v Gaberjah izprašana učiteljska kandidatinja Antonija Hribarjeva.
Otroka porodila in ga odložila. Preteklo sredo popoldne sta našla dva dečka v gozdu med Nadgorico m Sotesko živega novorojenčka. Nesla sta ga v Nadgorico in sta ga oddala tamošnji babici. Otrok je ležal v črni ročni torbi, bil je v obleko zavit in pogrnjen z belim žepnim robcem. Orožništvu se je posrečilo zaslediti otrokovo mater še isti dan v osebi 221etne samske posestnikove hčere Ivane Tekavc iz Prežganja v litijskem okraju. Orožništvo je Tekav-čevo aretiralo in jo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Nesreča vsled splašenih konj.
Pretekli pondeljek je pridrdral po okrajni cesti v Tomačevem neki kolesar na motorju ravno v času, ko je stal pred svojo hišo posestnik Fr. Dovč z vozom, v katerem sta bila vprežena dva konja. Konja sta se motorja ustrašila in sta se splašila. Dirjala sta po poti proti Stožicam* kjer so ju tamošnji domačini ustavili. Komaj eno uro pozneje, ko je Dovč bit s svojima konjema na njivi pr! Sv. Križu, je zopet pridrdral isti kolesar s svojim motorjem po okrajni cesti, ki drži v Ljubljano. Konja sta se znova splašila in Dovč je moral porabiti vse sile, da ju je obdržal. Pri tem pa je prišel pod konja in se je poškodoval. K sreči so njegove poškodbe le lahke.
Posledica pretepa. Pretekli torek je neki posestnik sunil z nožem med prepirom in pretepom 241etnega Antona Zupančiča, posestnikovega sina iz Dolenjega Brezovega pri Višnji gori. Zupančič je dobil smrtno nevarno poškodbo na spodnjem životu.
Napad. Posestnikovega sina Antona Ahlina iz Daljne vasi je neki delavec na državni cesti na Laveroi brez vzroka napadel in ga začel pretepati. Ahlin je zadobfl več znatnih poškodb na glavi.
Tatvina kolesa. Francu Spraj-carju iz Planine je ukradel te dni neznan tat kolo z znamko Alpina. Kolo je dobro ohranjeno, le pluta na levem držaju je nekoliko pokvarjena. Na sumu tatvine je neki vandrovec, ki je najbrže identičen s krojaškim pomočnikom Janezom Striedinger-jem iz Spitala ob Dravi. Za imenovanim je izdana že od leta 1912 tiralica.
Pretep med fanti. Dne 22. t. m. je nastal v Turjaku med več fanti pretep, pri katerem je bil 291etni delavec Edvard Oale z nožem težko poškodovan. Posledice pretepa je čutil tudi 19Ietni dninar Jakob Štrukelj. Temu so zlomili levo roko.
Svojega brata vsekal čez dlan. Triletni Janček Zupančič iz Male Ko-strelnice je 24. t. m. med igro vsekal svojega okrog eno leto starega brata Franceta z neko ostro stvarjo čez dlan leve roke in ga znatno poškodoval. Franček se nahaja v deželni bolnici v Ljubljani.
Nerazpočeno granato Je našel 201etni Janez Penko iz ParU pri Zagorju na Notranjskem. Granato so pustili vojaki. Ko jo je fant začel vrtati, se mu je granata nenadoma razpočila in ga poškodovala na rokah in levem očesu. Penko je moral iskat! pomoči v deželni bolnišnici.
Nogo s| zlomil. Ko je nosil pred kratkim 531etni Franc Orad, delavec v papirnici v Vevčah, zvitke papirja, mu je eden od njih padel na levo nogo in mu jo ie zlomil pod kolenom.
S škafom Je padla In se težko škodovala na glavi te dni 581etna dninarica Ivana Menart, vdova iz Idrije.
Huzar — morilec. V gostilni pri Viharniku v Volšperku sta sedela te dni hotelski sluga Mercinger in njegov tovariš Al. Maurer. Kmalu za njima sta prišla dva huzar ja 1. eskadrona 6. huzarskega polka, in sicer Mihael Kovacs in Štefan Palinka v spremstvu ključavničarskega pomočnika Ivana Fabusa, ki je prišel p ed kratkim z Dunaja. Vsedli so se k posebni mizi. govorili so ogrsko. Med govorom so se sprli in med prepirom je potegnil huzar Kovacs nenadoma sabljo in sunH z njo Fabusa v prsi. Fabus je padel vznak m tla, sablja ni prodrla obleke in ga * ranila. Ko sta Merdnger in Maurer to videla, sta vstala in odšla iz gostilne, ker se nista hotela vtikati v prepir. Takoj sta jimia sledila oba huzabia In sta iu
dohitela že na prveni ovinku. Komaj sta ju došla. je skočil huzar Kovacs k njima in je udaril Mercingerja s| sabljo tako silno po glavi, da se je ta takoj zgrudil. Nato sta oba Imzarjj® pobegnila. Ranjenca so odpeljali vi bolnišnico, njegova rana je smrtno nevarna in težko bo okreval. Star je 32 let in doma na Spodnjem Avstrijskem. Nasilnega huzarla Kovacsa so še isti večer aretirali.
Dva samomora. Na nekem skednju v celovški okolici in sicer nedaleč od takozvanih »Sedmih gričev« so našli obešenega 41 letnega prodajalca kruha Ivana Lenarčiča, doma iz Kamnika na Kranjskem. Lenarčiča so že delj časa iskali zaradi poneverbe in goljufije. Pri njem so našli razbito uro in 1 krajcar denarja. — Iz Vrbskega jezera so potegnili truplo utopljenke soproge nekega kovaškega mojstra. Zena je izvršila samomor vsled popolne duševne pobitosti.
Rop na cesti. V torek zvečer sta napadla dva neznanca na Rudolfovi cesti v Celovcu gospodično, ki se ie vračala v spremstvu svojega brata in svoje svakinje domu. Eden napadalcev ji je iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela gospodična večji znesek denarja.
Slaven rusinski zgodovinar umrl. V Lvovu je umrl dne 25. t. m. v 95. letu slaven rusinski zgodovinar kanonik Anton Petruszewiecz, član krakovske akademije. Rajnik ie delal 50 let slovanski slovar. Rokopis je nekaj dni pred svojo smrtjo v 60 zabojih odposlal akademiji v Petro-Krad.
Železniška nesreča na Češkem.
Pri Kolcu na Češkem je dne 26. t. m, skočil iz tira tovorni vlak. Pomožni vlak. ki je ponesrečenemu tovornemu vlaku vozil na pomoč, je pa na neki drugi postaji zavozil v tovorni vlak. Več oseb je bilo ranjenih.
Mednaroden angleški pustolovec zaprt. Zaprli so v Londonu te dni, v prvem hotelu v Leicestru nekega moža. ki se je pripeljaj z avtomobilom z dvema slugama. Aretovanec je nevaren mednaroden pust>lovec in je obdolžen, da je v najelegantnej-ših toplicah pokradel veliko biserov.
LjubPana.
— »Kai cajtenge!« Tudi slučajni vskliki včasih prav dobro označujejo! splošno mnenje. Beseda, ki pade v trenutku, je lahko pomenljiva za celo dobo. Zat'o se še enkrat vračamo k caitengam. Letos smo bili že parkrat priča, kako ie mogočna roka usode-polrio posegla v uredništvo »Slov.
Naroda«. Toda to je njih stvar. Besede dr. Tavčarja v dež. zboru pa so. veljale vsem — tudi nam. V tistih besedah je bilo izraženo vse preziranje časopisja (n časnikarjev. Mislimo, da bi ravno napredna stranka imela nal-raani povoda tako izražati se o časopisju. kajti vse, kar danes še napredno stvar na Slovenskem drži — ie napredno časopisje. Organizacija ie slaba. — stranka ni močna, dela ni — torej vse drži časopisje in le to se še vztrajno bori za slovensko narodno in napred. stvar. V težki borbi z ne. štetimi ovirami — ie to Časopisje vestno vršilo svojo dolžnost. Tudi nt šlo na boi brez uspehov — kajti iz-, bojevalo je pogosto zmago že takrat — ko je stranka vrgla puško v koruzo. In temu časopisju naj velja porogljiv zasmeh: kaj cajtenge! »Slovenec« kar vriska od veselja, češ da ie dr. Tavčar obsodil pisanje naprednih' listov. »Slovencu« pride tak izgovor prav posebno sedaj, ko ie ravno napredno časoplsie pripravilo napredni stranki zelo ugodna tla in si bo »Slovenec« seveda zelo oddahnil, če bodo šli naprednjaki preko naprednega časopisja češ: Kai cajtenge! —Vsa napredna Javnost na Slovenskem se danes drži samo še pod nepremagljivo silo napr. časopisja, ki razkriva klerikalne lumparije za to ne bo nič: kai cajtenge.
— En dnevnik pomeni za nas toliko kakor za državo dridnaut — tako so rekli klerikalci na svojem shodu. Tako oni cenijo delo svojega časopisja. Saj ie v časopisju vsa njihova moč. ki jo tudi z vsemi sredstvi podpirajo. Zato Pa bi bili klerikalci zelo veseli, če bi napredno časopisje izgubilo svoj vpliv na Slovenskem. To bi zanje pomenilo več. nego zmaga naa nar. napr. stranko. Zato tudi ne pra-vijo: »Kal cajtenge!« ampak ravno „a]teng se boja saj se v napr. časopisju zbira vsa napredna slov. armada Sirite slov. narodne cajtenge!
Dva duhovnika slovenska stojita pred n?5a javnostjo v taki luči, da diskreditirata cel duhovenskl stan, Dr. Krek je razkrinkan v včeraj objavljenih pismih — za njim pd, pride iv I r.tnpe. ki stoji še mnogo nižje nego * Ki ek. Dr. Kreku si se šel vsa krivda odpustila, ker je precej človc&o Zlobnost dr. Lampeta p^ presega feleko vse meje sovraštva in maščevalnosti. V tem je bil prav,; na mestu vzklik dr. Tavčarja. Svoje poslansko mesto izrablja dr. Lampe, Ha na nečuven način dolži Hudi zlo-
činov, ki imajo zanje ialiKo grozne -Posledice in ne morejo niti tirati zlobnega Lampeta pred sodišče. Kdor na ta način izrablja svojo imenutiteo. (zasluži pač ime. ki ga ie dr.^ Lampetu zabrusil v obraz posl. Ribnikar. Slovensko ljudstvo, zgledui se nad svojimi vzornimi duhovniki.
Na žaljive in lažniive trditve, ki jih je Izrekel dr. Lampe v seji dež. (Zbora dne 24. septembra 1913 glede moje osebe, naj omenim, da ie pod mojo častjo spuščati se s tem gospodom v kako polemiko. Vzdržujem pa v polnem obsegu vse. kar sem pisal v svojih člankih o kupčiji z deželo Kranjsko za moje koncesije na Savi. Pripuščam pa sodišču določiti, kdo med nama ie govoril resnico.
Tomo Pavšlar.
Občni zbor Slov. Filharmonije. Kakor smo že poročali, se vrši občili zbor Slov. Filharmonije v soboto. 27. t. .m. ob osmih zvečer v salonu Mrakove restavracije na Rimski cesti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov. Ker je na dnevnem re-'du poleg običajnih točk tudi vprašanje nadaljnega obstoja, se prosi za obilno udeležbo.
— Nove umetniške razglednice. ♦V zalogi tvrdke Ig. pl. Kleinmayer & Bamberg ie izšla serija 6 umetniških razglednic- po slovenskih narodnih pesmih (1—6). Razglednice ki jih je naslikal znani umetnik HrSmrekar, Izborno predstavljajo veselje in trpljenje slovenskega ljudsva po naših narodnih pesmih. Slikarju se je posrečilo. da je s pravim umetniškim razumevanjem v podobi podal vse mišljenje, ki veje iz narodnih pesmi. Umetniku moremo k delu Ie čestitati in upamo, da se bodo te krasne razglednice kar najbolj razširile med slovenskim ljudstvom.
— Akad. ier. društvo »Prosveta« v Ljubljani. V teku počitniške poslovne dobe je »Prosveta« dobila izredno mnogo prošeni za ljudske knjižnice, ki jih je tudi ustanovila oziroma spopolnila. kolikor jih ie bilo največ mogoče. V Spodnjem Dravogradu na Koroškem smo knjižnico popolnoma zamenjali; 120 novih knjig, izbrane vsebine smo tja odposlali; v 'Ratečah smo knjižnico s 40 knjigami tepopolnili z novejšo literaturo, ena-fco v Kranjski Gori: v Šmarjeto na Koroško ie šlo 30 mladinskih knjig; idrijski podružnici smo priskočili na pomoč s 35 knjigami za novo knjižnico v Loki. ki se otvori v nedeljo, stavliaio se pa knjižnice za Apače na Koroškem in zbirka mladinskih knjig za Požek tudi na Koroškem. Z navedeno odpošiljatvijo 400 knjig smo do Bobra izpraznili zalogo in spričo mnogo nerešenih prošeni za kniige in Sestavljajo se knjižnice za Apače na nja: darujte prečitane knjige »Prosveti«. zlasti Tavčarja. Jurčiča. Levstika, Stritarja. Trdino. Krsnika, novejše romane in mladinske spise. »Prosveta« te vrste kniige tudi rada kupi in zato prosimo vse. ki nosijo take knjige starinarjem, da jih ponu-friio »Prosveti« potom dopisnice, na kateri naj navedejo ceno. (Ljubljana, Mestni Dom.)
— Naša notica o tem. da je neka gospodična povabila nekega zamorca iz arene na rendezvous. se napačno razlaga. Uredništvo ie sprejelo notico v dobri veri. da je to navaden dovtip. Gotovi ljudje hočejo sedaj Spraviti notico v zvezo z nekim nedolžnim dogodkom, ki nima z ono notico nič skupnega. Onega gospoda, ki si je dovolil trditi, da je izvedel ime one gospodične v uredništvu '»Dneva*, poživljamo, da to dokaže, kc; „ sicer nesramen lažtijivec. — Uredništvo.
Opozarjamo na današnje predavanje Trešiča - Pavičiča v »Mestnem Domu«. Začetek ob 8. zv.
— Ženstvo In športne prireditve. Sportman nam piše: Po drugih krajih. povsod, kjer sem si ogledal športne prirditve. katerekoli si bodi vrste, sem imel priliko opažati, da se za take prireditve prav močno zanima tudi nežni spol. Na Dunaju, v Pragi. Budimpešti Zagrebu, zlasti pa v Berlinu, na Angleškem in Švedskem je med gledalci vse polno elegantnih dam v krasnih toaletah. Po vseh teh krajih sem opažal, da so športne prireditve nekak rendez-vous eleeantn* in odlične publike. Pri nas na Slovenskem ie to vse drugače — vsaj tako opažam — naše ženstvo se ne briga mnogo za šport. Ali bi ne moglo biti tudi v tem oziru nekoliko drugače? Ali bi ne mogla pokazati jutriŠna tekma. da Je lahko drugače? In ali ne bi to ravno povzdignilo naš šport, mu pripomoglo do boljšega razvoja?
»V u»av,a »Haškove« desetlet-
x.Jut.rišnia nogometna tekma, ki se vrši ob vsakem vremenu na igrišču pod Tivoli. ie ob enem tudi proslava športnega kluba bratskega naroda med Slovenci. Hrvat-ski akademski športklub praznuje letos svojo desetletnico in za nas Slovence je vsled tega jutrišnja športna Prireditev nekaka proslava njegove
Besetlet^ce, Nadejati §e ie Mai. da
to slavje počasti s svojim števil, po-setom naše narodno občinstvo in tako dokumentira svoje simpatije do bratskega nam naroda, ki nam pred-nači na športnem polju.
— Koncert v hotelu pri Lloydu. Dne 27. septembra prirede bivši godbeniki Slov. Filharmonije koncert. Dirigira koncertni mojster gosp. Bo-gurnil černy. Proizvajale se bodo najnovejše skladbe. Vstopnina 40 v. Začetek ob 8. uri. Za obilen poset se priporočajo bivši godbeniki Sloven. Filharmonije.
— Nesreča na Žabjeku. Včeraj popoldne je padel 7!etni Vinko Jerala. stolarja sin, ki je tresel kostanj, raz drevo. Veja se je pod dečkom zlomila in ta je padel 6—7 metrov globoko na kamenita tla. Ko so ga odpeljali z rešilnim vozom, je tožil nad groznimi bolečinami v roki in glavi.
— S plinom se je hotela zastrupiti 261etna Marija Bučar, služkinja pri vratarju tobačne tovarne Lavrenčiču. Nahaja se v deželni bolnici.
— Nepreviden kolesar. Ko je šla zidarjeva žena Frančiška Mlakar, ki stanuje na Dolenjski cesti, domov, se je pripodil za njo neki kolesar, ki
je bil tako neroden, da je podri Mlakarjevo na tla. Pri tem se je tudi sam prekopicnil s kolesa. Oba. Mlakarjeva in pripravni dirkač sta dobila lahke poškodbe. Poleg tega se je razbilo Mlakarjevi tudi nekaj kuhinjske posode, ki jo je nesla v ročni torbici s seboj.
— Tatinska dekla. Kuharici Mariji Celarc na Poljanskem nasipu je bil pred kratkim ukraden prstan. Kot storilko je policija aretirala neko deklo. pri kateri so našli omenjeni prstan.
— Žepne tatvine na trgu. V zadnjem času se dogaja vse polno predrznih tatvin na tukajšnjem trgu. Preteklo sredo so bili naznanjeni kar trije slučaji tatvine. Prva -tatvina se je izvršila na sadnem trgu, kjer je bila neki kupujoči ženi ukradena iz ročne torbice denarnica s 13 kronami Denarnico so potem našli izpraznjeno kakih dvajset korakov stran na tleh. Tatica je pustila v nji nekaj vinarjev in eden zastavni listek. Na perutninarskem trgu je bila neki trgovki ukradena iz žepa denarnica a tridesetimi kronami. K sreči je omenjena ženska malo prei poravnala pri nekem mesarju račun v znesku 140 kron. sicer bi padla tudi ta vsota v roke tatici. Na podoben način ie tatica izmaknila neki prodajalki živil denarnico z 22 kronami. Storilki se je posrečilo izginiti s kraja tatvine.
— Nove čevlje si ie preskrbel za zimo 361etni hlapec Janez Naglič iz Preddvora pri Kranju. Nerodno pri tem ie samo to, da si Jih je preskrbel zastonj in da ni hotel zanje niti beliča dati. Te dni je namreč prišel k čevljarju A. Ravnikarju v Sodni ulici in je zahteval par čevljev pod pretvezo, da je uslužben pri trgovcu Edmundu Kavčiču kot hlapec. Ker dela Ravnikar za vse Kavčičeve hlapce čevlje, je dal Nagliču paj novih čevljev v vrednosti 15 kron. Ko je pozneje hotel Ravnikar za čevlje denar, je izvedel, da ni Naglič že dolgo časa v službi pri Kavčiču.
— Prijet tat. 331etni brezposelni slikarski pomočnik Adolf Perko je prišel večkrat v trgovino Marije Rogelj na sv. Petra cesti, ne da bi tam kaj kupil. Poslednjikrat ie bil v omenjeni trgovini dne 19. t. m. Mudil se ie tam skoro eno uro. Ko se je potem odstranil, je zapazila trgovka, da gledajo Perkotu izpod suknje črni trakovi. Ti trakovi so se držali treh predpasnikov, katere je Perko malo prei ukradel v trgovini. Pretekli torek je prišel Perko v trgovino C. J. Hamanna na Mestnem trgu in je ukradel tam s pulta dvoje srajc. Tatvino pa so kmalu zapazili in Perkota naznanili. Tat je bil še isti večer aretiran. Izročili so ga tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Radi prepovedane izselitve je stražnik aretiral pretekli Četrtek na tukajšnjem južnem kolodvoru leta 1893 rojenega samskega tesarja Ivana Bogovčiča iz Velike Doline pri Krškem. Izročili so ga sodišču.
— Ker je bil na sumu tatvine samski delavec Alojzij Šinkovec iz Dol pri Litiji, ga je stražnik na Poljanski cesti aretiral in ga izročil sodišču.
— »Maks in ljubezen«, ta vele-komična veseloigra v treh delih v glavni vlogi z Maks Linderjem, kraljem humorja, se bode predvajala v kinematografu »Ideal« od danes do pondeljka. Slika je velekomična in vzbuja mnogo smeha. Poleg tega se predvaja tudi krasna detektivska drama »Ljudje in krinka«. V torek senzacija »Padec Byranca« v barvah.
Trst.
Pod naslovom »Pretresljiva dejanja« je »Dan« objavil pred par dnevi daljši članek, y katerem je med drugim poročal tudi o nečloveških sJ&aemiili, kaJk da aj<taka pre-
dilnica na razpolago slovenskim delavcem in da so si ta »stanovanja« ogledali državni poslanec dr. Rybaf, nadučitelj Engelman in strokovni tajnik Brandner. — Danes pa nam poročajo iz Ajdovščine^da je bila takoj nato ena družina vržena na cesto — mož je seveda izgubil službo — in to zato. ker je ta družina gori omenjenim trem osebam — med katerimi se nahaja tudi državni poslanec, dovolila. da so si ogledali stanovanje. Ravnatelja ie moralo dejstvo, da je imel priliko pogledati v ta strupena stanovanja član držav, zbora, pač strahovito zapeči, zato je v svoji jezi očeta družine odslovil, istotako pa je tudi postavil pod kap celo družino. Iz tega lahko sklepamo, kako strašno neprijetno mora biti gospodu ravnatelju, da gredo take stvari v javnost. Toda naš list ne bo odnehal, te razmere bomo razkrinkavali toliko časa. dokler se v to postavljene oblasti ne zganejo in storijo svojo dolžnost. Da to tovarna sama ne bo storila. to je gotovo. Tu mora poseči vmes vlada. Sicer pa je škandal, da tega še ni storila. Mislimo, da to vendar ni v njenem interesu, če javnost izve, kaj se dogaja v ajdovski predilnici. Mi bomo poskrbeli, da bo ves svet obveščen o tem, kako se y Avstriji izvršujejo obrtni in drugi zakoni; da so ti zakoni v veljavi samo tedaj, kadar jih rabi kak nemški kapitalist. a da zgubijo popolnoma vso veljavo, kadar bi imeli nalogo braniti interese slovenskih delavcev. Vse kaže, da pritožbe nič ne pomagajo več in da bo slovensko delavstvo primorano akceptirati druga sredstva, da se bo moralo posluževati v dosego pravic, ki mu gredo po zakonih, edino le svoje moči. — Kakor smo informirani, bo državni poslanec dr. RybaF zaradi gori omenjenega dejanja ostro nastopil ter zahteval od vlade, naj nemudoma napravi konec temu neznosnemu postopanju, ki je prava sramota za Avstrijo.
Gorica - Ajdovščina. V Gorici nemško-nacionalni inšpektor \Vieser, ki ima nalago, spraviti v Gorico čim več Nemcev — v Ajdovščini pa ita-lijansko-nemško nacionalno predilni-ško ravnateljstvo, ki hoče s tem, da importira Italijane iz kraljestva, napraviti »nekemu« uslugo. Gorico hočejo podjarmiti Nemci, Ajdovščino pa Italijani. pa je to resnica, to nam kaže vse njihovo prizadevanje. Na vse mogoče načine si prizadevajo, da bi podjarmili Slovence na Goriškem in na Primorskem sploh, oziroma, da bi jih izpodrinili. To je slika, ki jo imamo dandanes pred očmi. Opozarjamo slov. državne in deželne poslance, da najpoprej zastavijo svoj vpliv proti Wieserju in proti ravnateljstvu ajdovske predilnice. Tako ne sme iti naprej. Slovensko ljudstvo ie že naveličano nepostavnih šikan, neprestanega zatiranja in zapostavljanja, proč z onimi ljudmi, ki so poslani, bodisi iz nemškega, ali pa iz italijanskega tabora samo s tem namenom, da bi nas uničili! Naši poslanci naj ysaj pokažejo, da delajo za ljudstvo. Sedaj zelo malo slišimo o tem, zato se nam večkrat vzbuja misel, čemu smo jih pravzaprav volili. Pokažejo naj. da so pripravljeni zagovarjati naše interese na najradikalnejši način.
Kako gospodje v uradu c. kr. namestništva v Trstu uvažujejo avstrijske državne osnovne zakone, je razvidno iz sledečega slučaja: Tajništvo »Narodne delavske organizacije« je vložilo na c. kr. namestništ-venega svetnika pritožbo zaradi ne-postavnega postopanja okrajne bolniške blagajne v Trstu. Pritožba je vsebovala štiri strani; razume se, da je bila vložena v slovenskem jeziku. Pred par dnevi je prišel na to v slovenskem jeziku pisano vlogo odgovor — seveda po dveh mesecih --in sicer v italijanskem jeziku. Je li mari to enakopravnost v državnih uradih kakor to zapovedujejo drž. osnovni zakoni? Ne. to je izzivanje! Prosimo, če so bili uradniki omenjenega urada zmožni prečitati štiri strani od vložene pritožbe v slovenskem jeziku, potem morajo posedovati pač tudi te zmožnosti, da podajo odgovor v slovenskem jeziku. Oni tega seveda ne store, ker imajo zabavo s tem. da Slovence šikanirajo in zasmehujejo. To Je vsekakor žalostno dejstvo, ki bi moralo biti čimprej ko mogoče iztrebljeno. — Pač nismo imeli te sreče, da bi bili prišli na svet kot Albanci, kajti v tem slučaju bi se nam boljše godilo. Živela Avstrija! Živela Albanija!
Društva.
Odbor telovadnega odseka »Sokola I.« Moste pri Ljubljani vabi vse članstvo na sestanek, ki se vrši danes zvečer ob pol 9. uri pri br. Klincu (nasproti remize električne cestne železnice). Ker se bo razgoyarjalo o nameravani ustanovitvi samostojnega društva, pričakujemo zanesljive udeležbe. — Na zdar!
»Gledališko društvo« na Jesenicah jaaa&suiia. & poiipxi ac aedsljo
28. t. m. Kot popoldansko predstavo »Angelo, tiran padovanski«, drama v treh dejanjih (4 slikah). Dejanje se vrši za časa beneškega despotstva nad Padovo. Začetek ob 3. uri. konec ob 5. uri popoldne.
Povest srbskega vojaka.
Mir.
Naš polk se je naselil v neki šumi ob Bregainici. Tam smo ostali 6 dni. Oprali smo svoje perilo in se po dolgem času v miru naspali. O Bolgarih ni bilo sledu — armada je bila razpršena. deloma se ie rešila čez mejo. deloma ie zbežala v gore. Bolgari so spravili v tei vojni vse na bojišče. Našli smo med mrliči mlade 171etne fante — pa tudi stare ljudi. Naš polk je izgubil 840 mož (od 4000). Padli so pri naskoku na Redke Bukve in na bregih Bregalnice.
Počasi so naše čete odhajale nazaj proti Belgradu.
Naš polk jc prišel 3 dni pred slavnostnim vhodom v Belgrad in se nastanil na Banici. _Tam se je začela demobilizacija in 'dobil sem dovoljenje. da smem oditi.
Še par vprašani.
»Kaj pa srbske čete?«
»Te se sedai izpopolnijo z novimi rekruti. Srbija je bila z obleko za vojake dobro preskrbljena. (G. Krstič nam ie pokazal svojo fotografijo.) ki ga kaže kot srbskega vojaka v popolnoma novi lepi obleki.) Ker pa je obleka v vojni mnogo trpela, enako obuvalo — ie za rekrute zelo dobro prišla turška vojaška obleka, ki so jo dobili Srbi cela skladišča — dočim ie turška armada bežala raztrgana in bosa čez Macedonijo.«
♦
»Kaj pa Bolgari?«
»E. oni so reveži. Zanimalo vas bo morebiti, zakaj so pustili Rumu-ne nemoteno prodirati. Zato. da so Rumuni zavarovali Sofijo, da ie niso zasedli Srbi. General Stepanovič je bil namreč s svojo armado, v kateri so bili sami starejši možje, že preko Vidina na poti. da od severa pride v Sofijo — zato so Bolgari poskrbeli, da so nekai kilometrov od Sofije stali Rumuni. Kaka ironija sode!«
*
»Kako se vam zdi sedai pri nas.«
»Kar me je naiboli presenetilo, je bil sprejem v Zemunu! Prei so tam uradniki zmerjali Po mažarsko in po švabsko ljudi, ki so prišli preko Save iz Srbiie — sedal pa so bili nenavadno prijazni.« Tudi nekaj!
*
» kako je to. če Je človek cel mesec na prostem brez strehe?«
»Človek se tako privadi, da se mu čudno zdi. ko je zopet pod streho. Leži se n. pr. oblečen prav dobro v Jarku — tudi če lije dež. Ako je drugi dan solnce, se zopet osušiš. — Mraz je boli neprijeten. Tdi ako nekaj dni ni kruha, ni pravega veselja. Toda tudi temu se vsak privadi. V Macedoniji za denar nismo mogli dobiti ničesar. Bolgari so prisilili ljudi, da so vse poskrili. Sicer Pa vidite, da dobro zgfedam. (Res. g. Krstič fz-gleda prav dobro, je rdeč in zdrav.) *
»Kako pa ie n. pr., ko človek tako strelia In bije?«
»To je tako: streljaš in biješ. Čudno ie to. Spočetka misliš to in ono — potem ne misliš nič več. Čimdalje drznejši si, čimdalje manj ti je za človeka. Sicer igra tu usoda čudno igro. Nekdo dobi eno krogljo — pade in ie mrtev. Zgodil pa se je slučaj, da je imel en vojak 13 krogel j v telesu — in danes ie zdrav v Belgradu. Poveljnik drugega polka ie šel vedno pred polkom s samokresom v roki (sicer hodiio častniki sredi polka), vodil ie cele naskoke in ni ga zadela niti ena kroglja. To le sreča. Počasi postane vojna — opravilo in zdi se ti nekaj navadnega ono grmenje — ušesa se privadijo — srce tudi.
*
»Kakšna ie Macedonija?«
»Macedonija je lepa. hribovita dežela. Med griči leže rodovitne doline. Krasna zemlja, za katero se je vredno bojevati. Sedaj le seveda ta-korekoč prazna. Že preje ni bila posebno obljudena, ker so se Macedon-ci izseljevali, deloma na Srbsko in Bolgarsko, deloma v Ameriko, pa tudi pri nas so delali po železnicah. Bili so veliki trpini. Sela v Macedoniji so borna. V podnožju gričev leži pet, šest hiš. čisto nizkih, lesenih, za silo zgrajenih. Mnogo je sedai popolnoma uničenih. Najboljše bi bilo vse podreti in iznova postaviti, potem se razvile tam novo življenje. Macedonija bo lahko ena najbogatejših pokrajin na Balkanu. Treba pa bo mnogo dela. Srbski vojaki so za časa premirja zauuMli mnogo cest in ob
teh cestah se bodo razvila nova mesteca.
*
Tako nam je pravil g. Krstič in še mnogo zanimivega. Odšel je v Trst in od tam pojde menda zopet na svoje mesto.
(Konec.)
Najnovejša tefe-fonska in brzojavna
poročila.
Srbsko - albanska vojna.
BOLGARSKI OFICIRJI VODITELJI ARNAVTOV.
Belgrad, 26. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Zastopnik ministra zunanjih zadev dr. Miroslav Spalajkovič je danes izjavil, da je pozitivno dokazano, da se nahaja med arnavtskimi napadale? bolgarski polkovnik Markov z desetimi drugimi bolgarskimi četaškiml voditelji. Dr. Spalajkovič Je dalje izjavil, da se je ukrenilo vse potrebno, da Arnavtl nikdar več ne bodo napadli srbsko ozemlje.
KATOLIŠKI ŠKOF ŠUNTA.
Belgrad. 26. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Neki srbski oficir, ki Se je pred dvajsetimi dnevi še nahajal na poziciji Oroslja v Albaniji, izjavlja, da se Je arnavtski napad začel pripravljati že pred dvema mesecema, in sicer najprej z agitacijo, ki so jo vodili posebno katoliški škof s svojimi duhovniki, potem se ie pa začelo oborože-vati ljudstvo z orožjem, ki Je prišlo od zunaj, tako, da Je sedai oborože« nih okolu 60.000 Arnavtov. (Jim bodo že Srbi pobrali orožje! Op. ur.)
V Albanijo je došlo več velikih pošiljatev dum-dum nabojev.
ARNAVTI POŽIGAJO, ROPAJO IN MORIJO.
Belgrad. 26. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Poročila pravijo, da korakajo Arnav. ti proti Kičevu in da dobivajo neprestano nova ojačenja. V Debar je prispelo iz Elbasana 5000 Arnavtov. Ve. lik del Arnavtov se je razdelil v manjše čete, ki rušijo, požigajo in morijo na vse strani.
Arnavtl so hoteli udariti na Bitoli. srbske čete so iih pa že ustavile in sedaj čakajo ojačenja, ojačenja pa že dobivajo tudi srbske čete.
SRBSKI ARNAVTI SO MIRNI.
Belgrad. 26. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Arnavti na Srbskem ozemlju so mirni in deloma celo služijo v srbski armadi kot prostovoljci in oni pravijo, da so Arnauti iz sedanje Albanije tudi poprei vsako jesen prihajali i one strani Drina in ropali, da so se preskrbeli za zimo. Ropal; so pri kristjanih in pri Turkih in tudi pri premožnejših Arnautih in mogoče je. da so se agitatorji poslužlll tega običa> ja in nahujskali Arnaute na sedanj) napad. Med napadalci se nahajajo samo oni Arnauti s srbskega ozemlja, ki so že poprei prišli v Albanijo.
BREZ PARDONA!
Belgrad, 26. septembra. (Izvirno brzojavilo poročilo »Dnevu«.) Ojačenja, poslana srbskim četam, bodo v najkrajšem času na svojem mestu in potem stopi srbska armada takoj v ofenzivo In bo brezobzirno kaznovala napadalce. Vsa javnost zahteva, da se ne sme poznati nobenega pardona, Arnauti morejo dobiti enkrat za vselej tako lekcijo, da jim nikdar več niti na misel ne pride. da bi napadli Srbijo, ki jim mora pokazati, da ona ni Turčija, v kateri so delali kar so hoteli, temveč urejena država, ki hoče imeti mir ne samo na svojih mejah, temveč tudi na samih mejah.
Seveda se srbska armada ne bo zadovoljila s tem. da arnautske napadalce samo vrže čez mejo. temveč’ bo prestopila tudi mejo in zasledovala napadalce tudi na ozernliu albanske države, dokler Jih popolnoma ne premaga, potem Pa ostane na albanskem ozemlju toliko časa. dokler se Albanija popolnoma ne uredi kot država. To ni samo pravica, temveč tudi dolžnost Srbije nasproti njenim državljanom ki Jim mora zafciguratl mir In varnost življenja In imetka.
S tem morajo računati Arnauti In velike sile. katere poslednje uvl-devajo. (Ja se Srbija nahaja v silobranu in zato Je niti ne bodo ovirale v nleni vojaškf akciji proti arnaut-sklm razbojnikom, ki nobenega pardona ne zaslužijo In ga ne bodo nit’ deležni.
•
GRČITA IN TURČIJA.
Belgrad. 26. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dneyu«.)
»Politiki« javljajo Iz Soluna, da Krške politične in vojaške kroee skrbi vedenje Turčije, ki noče izpolniti niti ene grške zahteve, vsebovane v mirovni pogodbi. Posebno se Turčija brani pJačati stroške za preskrbo turških vietnikov. ki znašaio okolu deset milijonov in ravnotako noče privoliti v to. da bj turški državljani grške narodnosti bili oproščeni od vojaške službe.
GRŠKA IN DEDEAGAČ.
Atene, 26. septembra. Grška vlada ie svojim poslanikom naročila, da nai urglrajo odgovor velesil v zadevi Dedeagača. kler postala položaj vsled prisotnosti več tlsočev nerednih turških čet že neznosen.
GRŠKA ZAHTEVA OD TURČIJE TERMIN.
Atene, 26. septembra. Grška vlada se le obrnila na Porto z zahtevo, da JI Porta sporoči, kedai namerava zonet pričeti z grško - turškimi pogajanji.
SRBIJA IN NEMČIJA.
Belgrad. 26. septembra. Srbska vlada ie pozvala nemško vlado, da naj se H pošlje strokovnjake za narodno - gospodarske naprave in za živinorejo v svrho študirania melioracijskih del in izkoriščanja novo-osvobojenih krajev.
Nemška vlada ie potom svojega poslanika v Belgradu odgovorila, da se srbski želji ugodi in da so tozadevni uradnik] že na potu. (Sedal pa ima Avstrija; za njenim hrbtom bo žela Nemčija. Avstrija bo še obžalovala svoje prohazkovine.)
ITALIJA SE TUDI OGLAŠA
SEVEDA.
Rim, 26. septembra. Italijanska vlada zelo pazno motri dogodke od albanski meji in proglaša, da vse to ne more spremeniti sklepov londonske konference. (No. no; kaj so pa Turki storili! Ali Italijan misli, da bodo Srbi zastonj pacifictrali?)
FERDINAND KOBUR2AN SE POJDE ZDRAVIT.
Sofija, 26. septembra. Ferdinand Koburg se pojde zdravit v tujino.
POTIOREK.
Dunaj, 26. septembra. Danes popoldne je bil v avdienci sprejet šef bosanske vlade Potiorek. Nato je bil sprejet v daljši avdienci tudi grof Berchtold.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last jn tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Seseda S vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malifa oglasih ni nlC popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob (. uri zvečer.
Iščem 20 delavcev za zgradbo železnice. Natančneje v gostilni Kru-Sič. Novi Vodmat 61.
Pohištvo se ceno proda. Dunajska! cesta 6., III. nad.	936-2
4 lepi košati kostanji, pripravni za gostilniški vrt, so na prodaj. Natančneje v »Prvi anončrri pisarni«.
___________932-1
Skorai nova uniforma, za c. kr.
dr. profesorja, se prav ceno proda. Sv. Petra cesta štev. 14 (prodajalna oblek).	931.1
BEgg nnsa
Učiteljska tiskarna
Ljublana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
SsSsSSE
Slovenski čevljar
Josip Vertovec v Trstu,
Via Stella št. 2., se priporoča svojim rojakom. — Prvi 2 K, ki jih zasluži, daruje družbi sv. Cirila in Metoda.
W
Zenitna ponudba.
Uradnik v najboljši moški dobi in simpatične vnanjosti, se želi seznaniti z naobraženo in lepo gospodično ali vdovo (ne čez 30 let staro) v svrho poznejše ženitve. Želi se nekoliko pre-jmoženja. — Resne ponudbe pod šifro: .Bela Ljubljana" na »Prvo anončno pisarno* v Ljubljani.
Mesečna soba.
Lepo meblovana se na Sv. Petra cesti štev. 4. (Obrežna steza štev. 2) takoj odda. Več se poizve istotam I. nadstr. na levo. Razgled na cesto.
Laška kuhinja
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume,
I I 1 * M IL So Kako
modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi, ::
Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mizarsko obrt spadajoča dela.
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna.
Ceniki se pošiljajo franko In zastonj.
■■■■■■■■■■■
Med Ljubljano in : :	Postojno.	:	:
Oni mladi gospod, lep, velik, v svetlorujavi obleki, s temnim površnikom in Girardi-slamnikom ki se je v petek, dne 19. t. m. med 8. in 11. uro peljal po zgoraj imenovani progi, se prosi, naj sporoči svoj naslov, da se mu vrne neki predmet, ki ga je izgubil.
Naslov: „Zita“, poštnoležeče Velikovec, Koroško.
Alojzij ŠSajpah
iz Velike Loke, sedaj gostilničar v Krškem,
priporoča vsakovrst. dobra dolenjska in bizeljska vina, ali mošt. Pripravljen sem vedno vsakemu kar najbo-bolje in pošteno postreči. Kakor dosedaj, dobe se še v nadalje pri meni različne poskušnje.
noč.
v. ^Kavarna
/ J^s^odprtacelo
O
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Spre.mem čevljarskega
pomočnika
v trajno delo in vajenca takoj. L. Šajn, čevljarski mojster v Ilirski Bistrici.
Veletrgovina!
Dovolim si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem svojo dosedanjo trgovino s papirjem v Mariboru, Gosposka ulica štev. 33., odstopil gdč. Ivanki Weixlovi, jaz pa otvorim s
1. oktobrom t. 1. na Glavnem trgu štev. 22 (v Zieglerjevi hiši)
veletrgovino
z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter pokrajinskimi in umetnimi razglednicami. — Bogata izbira, ter najnižje cene opravičujejo nado, da slavno občinstvo mene tudi v tem novem podjetju po možnosti podpira.
Spoštovanjem
Vilko Weixl.
Prodija vseh slovenskih časnikov.
d) Plošče preje K 4-—, >i/ sedaj samo K 1*95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov I Zahtevajte cenike.
Ci r 5)
95
O
E 25 cm velike, dvostranske, priznano
£3 najboljših znamk «tz prodajam radi velike v zaloge pod last. ceno
lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado »Nerll* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Mednarodno ^pedioijsbo podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstaaacvlJ 0X10 1S7©.	Telefon	štev. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni prometna vse strani. — Reekspedicija in skladišča. Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • , shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . ' • * • Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
FRAN KRAIGHER
fcrojašlcl m oj eter
G-oepcsk O. ulIIcsl šteT7-_ S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblel* po ™	♦ j. • Jnozeniskega in domačega blaga veeno na izbero — Sore-
jema tud, .zdelovanje oblek in popravila. 1 Cene zmerne 1 Izdefuie »sako,,sine svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, čpežne Edi £ v,_____________eksport	po	morju.	229
J
irfcgji
Modistinja
■
i
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
„Pri Škofu“ 3|
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
3Gč
Modni salon
Stuchly-Maschke
3 Ljubljana, Židovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila točno In ceno.
Frlzn etm.o doToio Toleier© — aaAaslc® oene.
11
^=0
/!
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
DODDDDDDDDDODnDDDR ([©klic©. OOnDDDBDDDnDDOBDDD
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
V O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. m
 	J
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Lpijmslia kreditna banka vLfublfani.
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružrlce v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
n§c 43|4°|o ~w
Poslovalnica vPrve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnic«.	Rezervni fondi K 68,461.432*56. — Izplačane fca A 'MJ "R 8 AU Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. jjRSJL*J«. w Jm. države z vseskozi slovansko-narodno opravo, ■vzajemno Kavnrova 1 i* 8 ba nba v Pragi*
i Zlasti |c ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. '		 ■ .	Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar S"i wh lastni Gosposki ulid Št. 12.
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini
pod zelo ugodnimi r°P°ii- — Zahtevajte mspckie