Štev. 24.
V Ljubljani, 12. junija 1908.
XLVIII. leto.
■		■
	■h-.-l	
		
	1	
		
G-lasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Učiteljice, na delo za narod!
Po širni Avstriji se vrše slavnosti v proslavo šestdesetletnega vladarskega jubileja našega cesarja, in vsi narodi in stanovi tekmujejo med seboj, da dostojno in vladarjevi želji primerno praznujejo ta redki dogodek.
Cesar želi samo takih jubilejskih darov, ki služijo v blagor in korist njegovih podanikov. Dar, ki bi imel namen širiti prosveto med narodom in s tem skrbeti za njegov duševni blagor, bi bil pač ideal zaželjenega daru. Tak dar naj poklonijo učiteljice narodu za vladarjev jubilej 1
Za širjenje ljudske izomike skrbi pri nas visokošolska mladina, ki je ustanovila društvo „Prosveto", čigar namen je ustanavljanje ljudskih knjižnic in čitalnic po deželi. Knjižnice se ustanavljajo iz doposlanih denarnih prispevkov in iz darovanih knjig. Društvo ima že krasne uspehe, ker ga zavedni Slovenci radi podpirajo. Tudi učiteljice naj se udeležujejo dela za narodno prosveto!
V trajen spomin cesarjeve šestdesetlet-nice, nameravamo v vsakem okraju ustanoviti po eno ljudsko knjižnico. Učiteljice imamo mnogo knjig, ki so mrtvi zakladi za nas, prebrale smo jih in jih morebiti nikdar več ne bomo pogledale. Te knjige naj ožive, pošljimo jih med ljudstvo, kjer dobe mnogo hvaležnih čitateljev. Vsaka izmed nas naj da, kar more dati. Najbolj primerne so za ljudske knjižnice leposlovne knjige, n.pr. letnik „Zvona", „Dom in Sveta", povesti in romani ali zvezek pesmi. (Knjige brez vrednosti, n. pr. kak star koledar ali kaj podobnega, seveda nimajo smisla.) — Ljudstvo najrajše sega po čtivu, ki mu nudi zabavo.
Vsaka učiteljica naj podari nekoliko knjig, stopi naj tudi k svojim kolegom in drugim rodoljubom s prošnjo, da kaj podare, prepričani smo, da dobi povsod odprte roke.
Nabrane knjige naj prinese seboj k okr. konfereneiji, odkoder je bodo zastopnice društva slov. učiteljic skupaj poslale na „Prosveto", ki jih bo izročila svojemu namenu. Že se bliža čas okrajnih konferenc, zato nemudoma na
delo, da nobena ne pride praznih rok! Prosimo, poprimite se dela z vso odločnostjo, da se uresniči lepa ideja. — Zastopnice okrajev pa prosimo še posebe, naj blage volje pre-vzemo odpošiljatev knjig na naslov „Prosveta", Mestni dom — Ljubljana. Troške jim društvo slov. učiteljic radovoljno povrne.	Ž. %
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca maja: K 87.931*36.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Y /r AN /f> -V« /l> . f\ M* /p -V»	/r ^ /r -V. /fN /n M	A\ M
Definitivnost šolskih nadzornikov."3
Pri tem vprašanju je predvsem važno, kak namen ima šolsko nadzorovanje. Dejstvo je, da je nadzorništvo dandanes državen institut, ki ima paziti na to, da delujejo učne osebe v zmislu šolskih zakonov, kar je v naših razmerah isto kakor: v zmislu zahtev v državni upravi odločujočih činiteljev. V drugi vrsti šele ima paziti tudi na uspehe šolstva, pa tudi to ne na uspešen način, ker učiteljevega delovanja ni mogoče presoditi na dosedanji način, v kolikor ga vestni nadzorniki sami ne izpreminjajo, često proti volji onih odločujočih činiteljev. Avstrijski ljudskošolski nadzornik (srednješolski tudi 1) zadovoljuje navzgor le takrat, če zna biti dober policaj.
Dokler bodo razmere take, se ne moremo postaviti na nobeno stališče v vprašanju defi-
*) Glej „U. T." z dne 29. maja t. 1.
nitivnosti nadzornikov, ker moramo sploh kar najodločnejše protestirati proti takemu „nadziranju" od strani činitelja, ki za šolstvo sploh nič ne plača, ki niti učiteljišč ne dotira po potrebi, niti ne skrbi za naraščaj narodnega učiteljstva z ustanovitvami novih učiteljišč. Še več! Državna uprava hoče nadzirati učiteljstvo, ki se mora od njega pustiti poučevati; naravno je, da izhaja želja po višji izobrazbi iz učiteljskih vrst samih, toda da ni izšla iz možgan nadzorujoče vlade, to je dokaz, da je tako nadzorovanje nezmiselno. Kdo je že kdaj videl kako cokljo, ki bi imela vajeti v rokah ? V življenju še nihče, a v našem šolstvu jo vidi vsak, ki se le po strani ozre nanje. Ta c. kr. coklja je sedaj sklenila sredi ravne ceste voz ustaviti, le toliko naj se premika, da ne segnije; hotela je sicer dovoliti, da se voz vsaj do klančka malo hitreje pomakne — peti letnik učiteljišč so hoteli — a ker se premika prav pred vozom neka procesija, tudi to ni bilo mogoče, ker bi bili verniki moteni v svojem bogoljubnem in državo-ljubnem dejanju in n e h a n j u.*)
Pa pustimo te neljube misli, saj ni povsod tako črno. Imamo namreč v Avstriji tudi nadzornike, ki so celi možje, značaji, ki znajo tudi za takih razmer delovati šolstvu, učitelj-stvu in ljudstvu v prid. Tudi Slovenci nimamo samih Končnikov in Dreflakov.
Napredek izhaja odspodaj, ne gre odzgo-raj navzdol. Pravi učitelj eksperimentira vse življenje, zakaj kakor povsod, tako tudi v šolstvu ni mogoče govoriti o vzornem učitelju, ki bi se imeli po njem vsi drugi ravnati. Kakovost učitelja določa le njegova izobrazba, ki ima biti vsestranska, kakor je vsestransko življenje, ki zanje pripravlja svoje učence, in — značajnost, ki pa tudi ni nič prirojenega, ampak le posledica prave vsestranske izobrazbe. Izpolnjevati dolžnosti ne pomeni zanj samo biti v določenem času v šoli in tam izlepa in izgrda vtepati predpisano tvarino v „odprte in zabite" glave „paglavcev" ali, kakor se po vojaškem načinu
*) „Država" pomeni prvotno „posest*, to kaj
držim.
semtertja tudi še sliši, „materiala" — ampak izpopolnjevati se vse življenje, iskati pota, po katerih najlažje doseže svoj smoter: vzgojiti učence, razviti njih zmožnosti, da bodo ne toliko „dobri državljani", kakor srečni ljudje.
če ima biti učitelj tak, nam je takoj jasno, da država v njegovi šoli nima ničesar nadzorovati. Pač pa ima pomagati učitelju pri njegovem izpopolnjevanju.
Ne zato da ne bo šola v vsaki vasi drugačna, uniformiranje šolstva je velik nezmisel, ampak zato, da se učitelji medsebojno podpirajo, zato se imajo shajati k posvetovanjem v ožjih in širših organizacijah. Te organizacije podpirati gmotno in moralno, to je lepa naloga države, ki ji je na misli blagor naraščaja. S tem in z zadostno predizobrazbo učiteljskih kandidatov bo dosegla, da bo šolstvo vedno na vrhuncu dobe, in bo povsod dobro, tudi ne bo velikega razločka med posameznimi šolami in šolstvi posameznih okrajev: imela bo tudi „uniformirano" šolstvo, uniformirano po jedru, ne samo po obleki kakor danes.
Za nadzornika v takem šolstvu ni drugega mesta, nego da vodi dotična posvetovanja, da skrbi za red v administrativnih stvareh, da izvršuje kot načelnik nekakega odbora organizacije sklepe te organizacije itd. Administrativne stvari so tudi prav kočljiva stvar, nikakor ne bi hotel, da bi jih opravljal kak šolstvu nevešč uradnik, ker so s šolstvom v organski zvezi; tembolj, ker bi želel, da bi že uvedli šolsko statistiko tudi s šolskega, vzgoje-valnega stališča ¡uspehi šole, ne kako znajo otroci odgovarjati v formuliranih stavkih, ampak kako so se razvijali v celotni šolski dobi in kaj so desegli v poznejšem življenju. Vsaj za izredno zapuščene otroke bi bilo treba take statistike.
Tak šolski načelnik (nadzornik bi se seveda ne mogel imenovati) bi m»gel biti edinole voljen od svojega učiteljstva. Bil bi prvi med enakimi, kakor ima biti nadučitelj. Pa tudi enako plačan, le časten naslov je to. Kakor si predstavljam to službo, bi imel dovolj opravila, tako da bi ne mogel obenem poučevati.
LISTEK.
Ustanovitev domobranstva.
Način Napoleonovega vojskovanja začetkom minolega stoletja je zahteval ogromnih človeških žrtev in vse države, ki so se morale bojevati s francoskimi četami, so se potrudile, kar le možno, da izkoristijo do skrajnosti človeški material. Posledica tega napora je bila ustanovitev domobranskih čet. V Avstriji je bil izdan cesarski patent z dne 9. junija 1808, s katerim se zapoveduje ustanovljenje deželne brambe. Te določbe so skoraj neznane, v primeri z današnjo organizacijo domobranstva, pa zgodovinsko važne in zanimive. Mislim torej, da ustrežem marsikomu, ako priobčim glavne točke omenjenega cesarskega patenta, ki leži pred menoj tiskan v nemškem, slovenskem in laškem jeziku ter naslovljen na deželno vlado v Gorici. Po besedilu slovenskega prevoda bi se smelo soditi, da ga je napravil Vodnik.
Deželna bramba se sestavlja iz batalijonov in kompanij ter so ji podvrženi vsi moški od 18. do 45. leta, ki v vojaških polah niso označeni s posebnim zakonom za vojsko, za vojaške voznike ali nosače; izvzeti so duhovni, plemenitaši, javni uradniki, honorijoni, oni meščani, umetniki, rokodelci in kmetje, ki jih izključuje že zakon od vojaške službe.
Vsi za vojaštvo, vožnjo ali nosače sposobni moški, ki še niso dodeljeni reservnim bataljonom, se morajo, ne glede na njih število, izvežbati v orožju pri deželnih bataljonih ter dobe izkaznico, da so namenjeni za reservo.
Število za deželno brambo klasificiranih mož se za sedaj omeja na ono število, ki ga določijo okrožne oblastnije. Tem možem se vroči izkaznico, za kateri domobranski batalijon so določeni. Ker zaradi omejenega števila ne morejo vsi za orožje sposobni možje biti uvrščeni v deželne bataljone, se bodo ti srečkali, koga se uvrsti.
Pri žrebanju mora biti navzoč komisar nabornega okraja, zastopnik okrožno oblasti, dotični župnik in občinski načelnik. Kdor je
izžreban, lahko postavi namestnika iz istega razreda, pa le pred začetkom žrebanja in z vednostjo naborne oblasti. Temu namestovanju je glavni namen, pridobiti za deželno brambo doslužene kapitulante in druge sposobne moči.
Zdravniška preiskava se za moštvo deželnih batalijonov ne predpisuje, vendar se pa ne smejo sprejeti osebe, ki imajo očividne telesne pogreške.
Oblasti morajo takoj po dovršenem žrebanju, napraviti imenik mož, vzetih k deželnemu batalijonu, ter imenik ostalih sposobnih neizžrebanih, in oba imenika doposlati okrožni oblasti.
Vsak okraj se razdeli na več batalijonov, ki se imenujejo po dotičnem okraju. Vsak batalijon naj ima 800 do 1200 mož, zapoveduje mu štabni oficir. Batalijoni se dele po številu moštva v 4, 6, kvečemu v 8 kompanij pod poveljstvom stotnikov. Kompanije so razdeljene v 4 ali 6 vodov, vsak vod pa v toliko korpo-ralstev, kolikor župnij ali občin je uvrščenih v njega. Vodom so zapoveduiki subalterni častniki in korporalstvom pa podčastniki.
Ako se vpokojeni častniki sprejemajo v službo deželne brambe, jim pritiče prosto stanovanje in kurjava na stroške stanovanjskega zaloga. Na službenem potovanju imajo oficirji pravico na prisego. Zapovednike batalijonov imenuje cesar na prrdlog civilnih in vojaških pooblaščencev. Zapovednike stotinj in druge oficirje imenuje poseben pooblaščenec na predlog okrožnega glavarja in vojaškega komisarja. Imenovanja podčastnikov predlagajo gospodstva in zapovedniki stotnij okrožnemu glavarju in vojaškemu komisarju.
Vežba se vsako nedeljo in praznik po eno do dve uri, navadno po dovršeni službi božji, v župnijah ali korporalstvih pod nadzorovanjem nadčastnikov in podčastnikov. Ako je več občin blizu skupaj, se združijo za vež-banje. Vsak mesec enkrat se pozove po en vod, ako v dotičnem okraju ni močnejših oddelkov, da ga uri oficir. Zbirališče se mora tako določiti, da nima nobeden mož več nego tri ure hoda. Beservisti lahko prisostvujejo vežbam in se jih more po potrebi rabiti kakor izvežbovalce. Za red na vežbanju morajo skrbeti občinski
Ker pa ima vsak šolnik ostati v svojem elementu, v šoli, je s tem dano, da bi ne mogel biti voljen na daljšo dobo. Ker ima učitelj z učenci prestopati od prvega do najvišjega razreda, bi volilo učiteljstvo načelnike svojih ožjih in širših organizacij vsako leto izmed onih svojih tovarišev, ki poučujejo baš v najvišjem razredu. Učiteljice imajo biti v vsem s svojimi tovariši enakopravne, torej bi bile prav tako tudi lahko voljene za načelnice in nad-učiteljice.
Kakor sem se prej z veseljem obrnil od neljubih misli k veselejšim, prav tako neprijetno mi je zdaj, ko se moram vrniti iz upa-polne bodočnosti v realno sedanjost. Saj še tako poreče marsikateri čitatelj, da ni umestno govoriti o idealih. Takim rečem le eno: h o t e t i je treba.
Saj ni več mnogo črnogledih obupancev. Vsi čutimo, da se bliža v šolstvu popolen preobrat, ki ga ne bodo zadržali niti diplomatični zastopniki Bima, niti fanatizirani napadalci vseučilišč. Mi pa ga lahko — pospešimo.
Dokler pa bo vlada samovoljno nastavljala nadzornike, je prav vseeno za šolstvo, če so definitivni ali ne, zakaj prav tako, kakor je v provizoričnosti upanje, da bo odšel slab nadzornik, tako je v nji obsežen za nas tudi strah, da lahko vlada odstrani dobrega, a sebi neljubega nadzornika. Zato ne more napredno učiteljstvo na to vprašanje dati nikakega odgovora.	Z. B.
Pedagoške črtice.
Spisal Janko Pola k.
IV.
Nedeljskega popoldne sva sedela z dedom v senci pred ulnjakom. Oblački dima, ki jih je izvabljal ded pipi, jaz pa cigareti, so pluli kakor lepe misli pod nebo.
Govorila sva o čebelah, se čudila sličicam na panjih in preračunavala bogastvo, ki ga hrani ulnjak, podoba žive hranilnice. Ko sva se naveličala tega, sva jela ogledovati sadno drevje, pod katerega bogastvom se je šibila sleherna veja. In bogastva sva bila vesela oba. Zakaj, obetalo nama je obilno žlahtnega sadu, hladilne pijače in marsikatero svetlo krono. Še večje bogastvo pa je nama obetalo žitno polje, ki je valovilo kakor morje, kadar dahne nanj poljub rahlega vetra. V daljavi pa je šumel gozd čarobno pripovedko o silnem bogastvu, ki ga hrani vsakemu, kdorkoli ravna z njim razumno.
In govorila sva in računala. Misel je rodila misel, in sestavila sva računico, ki bi je bil vesel vsak ljudskošolski učitelj. V nji ni bilo ne tisočev ne milijonov. V nji so bili samo skromni izneski, s kakršnimi računi naš narod vsak dan. Ogibala sva se vseh preume-tnih spletk in se premikala v najpreprostejših oblikah. Vanjo nisva pisala brezmiselnih čistih števil. Vsako število je dobilo svoje ime. Škoda, da sva jo sestavila samo v mislih. Da sva jo sestavila črno na belem, bi bila midva prva, ki sva razorala ledino z ozirom na uporabno ustno računanje v ljudski šoli. Saj uporabno ustno računi ogromna večina našega naroda vsak dan. Da računi tako slabo, tiči vzrok v njegovi naobrazbi. Ogromna večina našega naroda pa se naobrazuje samo v ljudski šoli. Ali pa je krivo temu njeno učiteljstvo ? — Ne 1 .. Temu so krive ponajveč računice.
načelniki. Zapovednik batalijona in stotniki nadzorujejo v svojem okraju vežbe in morajo poedine postaje večkrat inšpicirati.
Batalijoni deželne brambe dobe puške in bajonete iz cesarske zaloge, hranijo pa se v občini pod odgovornostjo župana. Stroške za njih vzdrževanje in popravo nosijo naborne občine. Vsak domobranec si mora preskrbeti sam torbo za 30 do 40 patron in vrečo za kruh. Podčastnikom je -dovoljeno nositi sabljo in palico, morajo si pa oboje sami nabaviti.
K brambovskim batalijonom pristopivši oficirji stalne vojske obdrže svojo uniformo; civilnega stanu pa nosijo na Goriškem zeleno-sive hlače, temnozelene suknje s svetlomodrim ovratnikom in ošivi, rumene gumbe in okrogle klobuke. Moštvo nosi lastno obleko, na klobuku kokardo v deželnih barvah, svetlomoder ovratnik in enake našive.
Ustanove se tudi lahko posebne stotnije strelcev, ki se jih izvežba za predstražno vojsko. Ako je deželna meja v nevarnosti, se skličejo batalijoni, se jih zapriseže na zastavo in stavi pod poveljstvo zapovedujočega generala.
Edinost.
V	nas Kranjcih je z ozirom na računice mnogo boljše nego drugod. Zakaj računice Črnivčeve bi bile zlata vredne, da imajo do-stavek z ozirom na uporabno ustno računanje, in sicer v tonu, kakor računa ogromna večina našega naroda. V ravnokar omenjenih računicah je nekaj takega. A to je premalo. Ognimo se števil kot takih in računimo samo z imenovanimi števili. Saj le tako računimo v življenju. Številce onih, ki računijo tudi v življenju tu-intam s števili kot takimi, je tako neznatno, da ljudska šola ne sme grešiti tem na ljubo. A tudi ti zasledujejo vsikdar nekaj imenovanega, pa naj ima to že tako ali pa tako ime. Vse računanje je pač končno uporabno ustno računanje z ozirom na kulturno življenje. Škoda, da to sestavljalci računic tuintam tako radi pozabijo.
Zvonec, bič in rog so naju vzdramili iz zamišljenosti. Ponosno kakor kralj je gnal vaški pastir živino na pašo.
Najine misli pa so se oklenile živine in vsega, karkoli je z njo v dotiki. Čudom pa sem se čudil dedovi biologiji. Pa on mi ni vedel pripovedovati biološko samo o živalih, temveč tudi o rastlinah. Odkritosrčno povem, da sem tuintam pordel. Ali sem bil zadrege sam kriv ? — Ne 1 . . . Zakrivili so jo oni, ki so me vodili po tujini, da sem zrl s strahom na vse krvoločne zveri, mogočne ptice in ši-rokolistnate palme in pozabil ob njih najpreprostejše domače živali, ptice in rastline. Ej, težko je iti med narod in učiti onemu, ki bi bil v tujini morda virtouz v vsakem oziru, a je doma siromak in to tako z ozirom na korist, kakor tudi z ozirom na škodo živali, ptic in rastlin domovinskih. Da bi hoteli merodajni krogi pomniti to, bi bilo v nas kmalu drugače.
Če hočejo merodajni krogi, da bomo učili narod uspešno, naj ga nam temeljito pokažejo. Učijo naj nas spoznavati domovino, njen narod in njene potrebe. In hvaležni jim bomo mi in narod ter domovina. Dokler pa nas bodo vodili samo po tujini, bomo tujci med domačini. Da kot taki ne bomo imeli iz-lepa povoljnih uspehov, ni težko uganiti.
V	daljavi se je začulo otlo bobnenje. Zamislila sva se tako, da nisva opazila nevihte, ki se je bližala, čebelice so se vračale urno domov. Midva pa sva stopila v ulnjak. Zakaj debele deževne kaplje so jele padati izpod neba. Veter se je završal, blisk se je užgal za bliskom in bobnelo je, kot bi se podiral svet.
Deževalo je, deževalo .. .
Midva pa sva opazovala moč prirodnih sil s strahom. Saj one lahko uničijo v trenutku vse. In ravno tem prirodnim silam bi morali posvetiti v ljudskih šolah vso pozornost. Ni dovolj, da zvemo za vzrok prirodnih sil, treba je nam tudi vedeti, kako se jim uspešno branimo in kje se proti njim lahko zavarujemo, da dobimo pomoč, če nam uničijo dom, živež in živino. To bodi prirodoslovje ljudske šole. Le ne preveč žic in mreže 1 Zakaj ob teh one-more otroški duh tako hitro, kakor onemore v mreži ribica, če jo potegnemo iz vode. Vse iz življenja za življenje! In nikdar ne obilice, temveč vsekdar obilo.
Nevihta je ponehala. Vstala sva in se napotila v hišo.
„Besk !. ..«
Zadel sem ob žebljiček.
Ded se je zasmejal na ves glas in mi del, da bi se to njegovim platnenim hlačam ne pripetilo tako izlepa.
Ob kupici rujnega vinca so naju zapletle moje raztrgane hlače v razgovor, iz katerega sem posnel prav lahko, česa si želi naš narod iz zgodovine, zemljepisja in ročnosti.
Kaj mar našemu narodu letnic! ... Narod hoče zvedeti, kaj, kako in zakaj. Kulturne strani zgodovine hoče naš narod. In najbolj ga zanimajo domači junaki, ki so že pozabljeni ali pa še kvečjemu strašijo tuintam v obliki medlih pripovedk in pravljic. Z ozirom na vse to čaka pridnega delavca obilica dela. Tudi zemljepisja si ne želi naš narod v naštevanju mej in številk. Naš narod si želi zemljepisja v obliki kulturnih obrisov. Dajmo mu jih! Zakaj s tem mu bomo pokazali, da domovina ni tako ubožna, kakor se nam dozdeva. Dokazali mu bomo, da je domovina bogatejša nego marsikak del tujine, ki o nji lažejo brezvestni agentje, da se po njih cedi blagost. Da, cedi se, a ne blagost, temveč beda.
Kar se pa tiče ročnosti, sem zvedel od deda to-le: „Nobenih slik ne gledam rajši nego one v kotu za mizo in pa one na panjih. Zakaj one me spominjajo mladosti, ko sem še letal kot bosopetnik po vasi, in one me spo-
minjajo tudi let, ko smo se zbirali sredi vasi in peli pesmi v tiho, poletno noč. Najrajši nosim domačo obleko iz domačega blaga in v domačem kroju narejeno ter najrajši se spominjam časov, ko nas je naš stari učitelj učil snage in lepega vedenja I" —
Menim, da k temu ni treba komentarja. Pedagoško naobražen učitelj me bo umel. In samo tem pišem svoje pedagoške črtice.
Slučaji proti šesti zapovedi.
Lansko leto sem poročal v „Učiteljskem Tovarišu" o nekaterih temnih straneh domačega kroga s posebnim ozirom na šolsko higieno. Spis je zbudil pri pametnih ljudeh precej opravičene pozornosti, pri nerazsodnih občanih pa je bil vrlodošlo agitacijsko sredstvo proti moji osebi.
Tudi letos sem zadel z neko preiskavo v sršenovo gnezdo. Nisem mislil o nji poročati, ker zadeva pravzaprav ne sodi v javnost, a moram, ker se razširjajo po zaslugi gotovih, meni sovražnih krogov po občini in tudi preko njenih mej o preiskavi — gorostasne neresnice.
Nekega dne sta prišla v šolo deček in deklica pol ure prepozno. Dognal sem, da sta bila v gozdu in spolno občevala, v kolikor se more o takih grehih govoriti pri devetletnih otrokih. Izdala sta mi še druge.
Zatožene sem na štiri oči izpraševal, kako in kaj, in sicer delikatno, kolikor je bilo mogoče, da poz vem resnico. In zvedel sem stvari, da sem strmel.
Moja misel je bila predložiti preiskana fakta lokalni učiteljski konferenci v pretres in nato tajno opozoriti posamezne starše prizadetih otrok na eventualne pregreške.
Slepa ljubezen nekaterih roditeljev pa mi je takorekoč prekrižala načrte, napravljene iz najčistejšega človekoljubja.
Par mater je s silo pozvedelo od svojih otrok, o čem sem jih izpraševal v šoli. „Ubijem te, če si res tako delal, raztržem te! Pri-sežem, da moj otrok ni tak!" itd. se je glasilo po hišah.
Kratkovidne matere so dosegle svoj namen — otroci so vse utajili. In šle so s svojimi angelčki k predsedništvu krajnega šolskega sveta, da se pritožijo proti pohujševalcu mladine. Tam so jih ljubeznivo sprejeli: župan je dal na razpolago občinsko pisarno, predsednik pa je v p r i č o vseh prizadetih staršev, ozir. otrok zasliševal posamezne slučaje. Pozvedovalo se pa ni toliko „Kaj si storil", ampak „K a j te je vprašal učitelj?"
Sporočil sem vso stvar c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, in prišel je g. c. kr. okrajni šolski nadzornik, da preišče slučaje. Čisto um-ljivo je, da mu terorizirani otroci niso priznali tudi enega pregreška.
Zdaj pa nekoliko nasvetov:
I.)	Slučajev kontra šesti zapovedi če le moreš, ne preiskuj, kakor jih najbrže nikdar več tudi jaz ne bom.
II.)	Če si pa praktičen idealist in ti žilica ne da miru, pa ne izprašuj nikdar sam, temveč imej v bližini tovariša ali kako drugo zanesljivo oseko, tako da je ne bo opazil prizadeti otrok. Vsa stavljena vprašanja od tvoje strani in otrokovi odgovori, oziroma izpovedbe naj se takoj napišejo. Le tako boš mogel uspešno zagovarjati svoj postopek, inače ti bo delala neznanske preglavice slepa ljubezen slepih staršev. Silvester. SSSSSSSSaSSSSSSSS^SSS^SSSsSS^Sgggi
Ne zabite „Učiteljskega konvikta/"
Vesti iz Istre.
V odgovor na dopis, priobčen pod tem naslovom v 23. štev. „Učit. Tov." naznanjam, da sem dobil 7. t. m. ob 41/»- popoldne sledečo brzojavko: „Minister brzojavlja, šolska postava potrjena. — Mandic." S tem mislim, da je podan odgovor na prvi oddelek dopisa.
Kar je zaradi odgovora na drugi oddelek, kjer dopisnik vpraša: „Kaj pa mi? Ali jih ne bomo posnemali!" je pokazal dopisnik, da se že več kot eno leto ni udeležil nobenega zborovanja našega društva in da se ni zanimal za društveno zborovanje niti toliko, da bi povprašal kakega tovariša, Kaj se je razpravljalo pri društvenih zborovanjih. Nadejam se in sodim po njegovih besedah, da prihodnjih
zborovanj ne bo zamujal in videl bo, da nam ni potreba v tem oziru posnemati italijanskih kolegov. Toliko v naznanilo za sedaj. Na snidenje pri prihodnjem zborovanju!
A. Urbančič.
predsednik „Slov. učit. društva".
Ljudske šole v Novem Jorku.
Novi Jork, 20. maja 1908.
Evropejec, ki je prebil dlje časa v Združenih državah severne Amerike ter imel priložnost spoznati temeljito uredbo države, mora priznati, da je doživel veliko razčaranje. Bes je: marsikateremu popotniku, ki obišče Ameriko samo zaradi zabave, se dozdeva marsikatera stvar, ki jo ondi vidi, ako ne zlata, tako vsaj vredna občudovanja, vendar potem, ko jo presodi temeljito, pa se pokaže, da je to le — iluzija. Namesto svobode, kakršno predstavlja Amerika v domišljiji, dobimo ondi neomejeno vsevlado denarja, da ne izvzamemo malone vsemogoče korupcije, ki se je polastila celo stanu sodnikov in vsega sistema postavnega postopanja. Brezčutnost naroda je preobrazila splošno volilno pravico v mrtvo formulo; korupcija in nepoštenost vladata v vseh panogah javnega življenja in marsikateri župan ali občinski svetnik bi se ne odtegnil usodi župana iz San Fraciska — ki je bil obsojen pred nedavnim časom v šiiriletno ječo — ko bi se samo dobil v mestu pravnik, ki bi se drznil vložiti tožbo.
Nad to uboštvo javnega življenja se more povspeti samo ena reč, namreč ljudska šola. Zaradi sprejetega načela se peča država z vzgojo širokih mas naroda samo toliko, da se briga za vzdržavanje šol, ki bi imele nekakšno nalogo ljudskih in strokovnih šol; v poslednjem času pa se je jela brigati tudi za uredbo srednjih šol, ki so nekako slične našim nižjim srednjim šolam. Višje šole (Oolleges in Uni-versitetes) so pa večinoma privatni zavodi, ki imajo pravico javnosti. Šole, ki se vzdržujejo na stroške občin, so dobro založene z vsem potrebnim; učitelji imajo lepe dohodke, in predstojniki občin ne štedijo ne s trudom niti s stroški, samo da napravijo iz njih vzgoje-valne zavode prve vrste. Besnica: šolski zavodi so različni v raznih državah, splošno pa je uvedba šol povsod enaka. Posebne ljudske šole v Novem Jorku osnovane v največjem in najbolj bogatem mestu države, ne predstavljajo zgolj le nekak ideal ameriških ljudskih šol, marveč nam obenem dajo zmožnost, da spoznamo, za koliko se kosmopolitiški značaj ob-ljudenja ozira na vprašanje vzgoje ljudi.
Meščanske šole v Novem Jorku so naslednje: I. „Public Schools" (ljudske in strokovne šole), II. „High Schools" (nižje gimnazije in realke), III. „Evening Schools" (večerne šole).
Prisilno šolsko obiskovanje, ki mora biti strogo izvršeno, povzroča, da je šolsko obiskovanje dovolj dobro ; v poslednjem letu je namreč obiskovalo šolo 700.000 otrok.
„Public School" je po svoji uredbi nekakšna naša ljudska šola, ki ima osem razredov, katere mora učenec (ozir. učenka) končati, ako hočejo priti v kak višji učni zavod. Da se sposobnim učencem omogoči prehod v srednje šole nekoliko poprej, se je izdala na-redba, na podlagi katere zamore učenec, ki se dobro uči, kak razred preskočiti. Torej se dogaja, dasiravno ne preveč pogostoma, da učenec zapusti ljudsko šolo že po koučanem 12 (namesto 14) letu svoje starosti. V nižjih razredih poučujejo učiteljice, v višjih pa učitelji. Pouk v šoli se opira v vsakem oziru na najnovejše nazore in napreduje z duhom časa. Podobno kakor v naših ljudskih in strokovnih šolah so deli ondi pouk o raznih panogah znanosti, močno pa se jemlje ozir na to, da pridobi učenec potrebno spretnost v izražanju svojih misli. V to svrho so uvedene v nižjih razredih posebne ure, odločene za vaje v govoru in razgovoru. Mladi državljan se seznanja dovolj zgodaj s poglavitnimi osnovami državnih zakonov, s katerimi se mora seznaniti, da ima, ko zavzame vbodoče kakšno stališče, svoje jasne nazore, kar se tiče sistema, uprave in administracije države. Navzlic veliki verski vnemi ameriškega prebivalstva se vendar vero-nauk ne poučuje v šolah; bržkone ga ni mesta na svetu, ki bi imelo toliko cerkva raznih vero-izpovedanj, kakor Novi Jork, a vendar država
Dalje v prilogi.
Priloga k 24. štev. „Učiteljskega Tovariša" dne 12. junija 1908.
kot takšna ne priznava nobenih sekt. Otroci se uče veronauka v takoimenovanih nedeljskih šolah, ki se nahajajo v zvezi s cerkvami ter so vzdrževane na stroške občine. Vzgoja ameriške mladine se vendar dokaj razlikuje od vzgoje mladine st rega sveta ter se opira na skrupulatno gojitev fiziške izobrazbe. V to svrho služi ne le zgolj pouk telovadbe, ki je močno razvit, marveč tudi pouk spretnosti (the work shop). JJčenju telovadbe dajejo velik pomen svečancstne predstave pred občinstvom. Sle-hrnega pol leta se vrše javna tekmovanja vseh šol, in ničesar ne izpodbuja tako ameriške mladine kakor to, da se more udeležiti skupnih javnih vaj, in pa to, da jih spuste v vrsto telovadnih tekmovanj. K poglavitnim tekmovanjem pripadajo dirka, skakanje in metanje težkih usnjatih krogel, napolnjenih od znotraj s svincem (shot). Od strani občinstva je zanimanje za te vaje jako veliko; časopisi kaj široko pišejo o tem, in mladina dobiva v nagrado zlate srebrne in bronaste medaljone ...
Še važnejše morda nego pouk telovadbe je pouk v spretnosti. Ta pouk pridobi mladini neke vrste spretnost, ki ji zamore v vsakem slučaju prinesti dobiček. V velikih delavnicah, nahajajočih se v šolskih stavbah, se uči mladina tudi raznih rokodelstev.
Poučujejo v takšnih šolah pa nalašč v ta namen izkušani učitelji. Gradivo vsake vrste ima zmerom na razpolago; torej tudi vidimo, kako mladina tukaj reže, seka, skobla ter opravlja razne opravke itd. Šola daje učencem gradivo ne le zgolj za delo v delavnicah, marveč jim daje brezplačno tudi vsa učna sredstva, kakor: knjige, zvezke, pisalne potrebščine, brez ozira na to, ali ima otrok ubožne ali bogate starše. Lahko si je predstaviti, kako velike vsote troši mesto vsakoletno samo za ta učna sredstva pri tako velikem obiskovanju ljudskih šol v Novem Jorku! Slično kakor za otroke ne štedi mesto tudi s stroški za učitelje ter jih bogato na-graja. Učitelji ljudskih šol, ki jim prebivalci zaupajo vzgojo mladine in ki zavzemajo v državi stališče polno odgovornosti, so gmotno povsem preskrbljeni in se morejo posvetiti popolnoma in izključno svojemu poklicu. Kandidat, ki hoče napraviti izkušnjo za učitelja, se mora izkazati z izpričevalom, da je dovršil kura (tečaj) Colleque, ki deli nekoliko višjo izobrazbo nego naše višje srednje šole. Po dovršitvi tega tečaja dobi kandidat prvo akademiško stopnjo: Bachelon of Arts"; razen tega mora napraviti izkušnjo iz tečaja pedagogike.
Učitelj ljudske šole ne ostane predolgo na stopnji začasnega učitelja in brž ko napravi izkušnjo, ga imenujejo za pravega učitelja; takrat potem dobiva 900 dolarjev (okrog 4500 K) letne plače. Cez leta pa se mu ti dohodki še znatno izboljšajo. Kakor n. pr. pri nas ne dobi nikdar opozicije zahteva zastran izboljšanja armade, tako tudi v Ameriki zahteva po dobrih šolah nikjer ne naleti na odpor, ko bi bila tudi izvršba jako dragocena. Množica prišlecev v novojorško pristanišče, ki znaša na leto celo milijon duš, prinaša v ameriška velika mesta osebe, ki ne znajo državnega jezika. Da torej dvigne stopnjo olike teh ljudi, ki so še večinoma analfabeti, da jih seznani z jezikom in naredbami nove domovine, je potrebno, da je reprezentacija Novega Jorka osnovala številne šole, v katerih se prihajači iz starega sveta uče državnega jezika. Tudi v teh šolah, odprtih od 8. do 10. ure zvečer, so na razpolago vsakovrstna učna sredstva, in angleški učitelji in učiteljice imajo ob času učenja, uravnava-nega po metodi Berlitza, tako raznovrstno in mnogojezično poslušalstvo, kakor se je to godilo nekoč pri zgradbi babilonskega stolpa. Italijani, Nemci in Zidje iz Eusije, zlasti pa resno pred se zroči Kitajci — vsi poslušajo pozorno učitelja, ki je med to mešanico prisiljen pojasno-vati svojo govorico z raznimi gestami. Kakšna dobrota so te šole za ubožne prišlece, to je moči razumeti samo takrat, ko je človek videl vnemo teh ljudi, za učenje in živahno radost, ki izvira iz tega, da vsaj peščica teh ljudi razume del razlagane vede. Mesto se briga ne le zgolj za one, ki prihajajo, marveč tudi za lastno prebivalstvo, ki v svoji mladosti ni imelo prilike obiskovati šol: „Public" ali „High School". V vsaki delavnici je nekoliko narodnih in srednjih šol, ki so odprte zvečer od 8. do 10. ure; v njih se poučujejo učenci brezplačno. Šole so torej dobro založene in obsegajo oddelke, ki odgovarjajo našim trgovskim ali obrtnim šolam. Kdor je dovršil takšno šolo,
dobi izpričevalo ali diplom, ki ima enak pomen kakor dovršitev pravilno obiskovane vsakdanje
šole.
Posneme vredni napredek v ljudskem šolstvu pa se pojavlja tudi na vsakem koraku v suovanju poletnih šol. Le malo mladine je, ki ji je mogoče prebiti počitnice zunaj mesta; večina izmed nje mora ostati v Novem Jorku. Mladina se zabava torej po cele dneve na ulicah, kjer starši niso zmožni nadzorovati otrok zaradi različnih opravkov. Da se pride temu v okom, je mesto osnovalo takoimeno-vane poletne šole. Pod vodstvom učiteljev zahaja mladina na izlete v mestno okolico ali se zbira na dvorišču pod streho šolskega poslopja. Tu se vrše zabave, učitelji razlagajo zgodovino, slovstvo ali fiziko; mladina se ukvarja takisto z učenjem, spretnostmi. Dete, zavarovano na ta način pred vsemi slučaji, preživi veselo in s pridom poletne dneve ter ostane neprestano pod varstvom svojih učiteljev.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kamniški okraj
ima svoje zborovanje dne 25. t. m. v Domžalah. Ob tej priliki bo tudi pevska vaja za mašo ter poznejše petje ob slavnostnem okrajnem učit. zborovanju. Tov. pevke in pevci naj prineso s seboj oba dela Mohorjeve pesmarice in, če imajo, tudi glasove k Hubadovim narodnim pesmim. Drugo oskrbi pevovodja. Zborovanje je zjutraj ob V210. Takoj za tem je pevska vaja.
Slov. učit. društvo za kočevski okraj je, kakor smo že poročali, zborovalo 14. pret. mes. v Ribnici. Društveni podpredsednik tov. Štefančič pove v svojem nagovoru žalostni vzrok, zakaj je njemu pripadla dolžnost, sklicati in voditi občni zbor. V toplih in jedrnatih besedah se spominja umrlega večletnega obče priljubljenega društvenega predsednika Pr. Gregorača. Društveniki se v znak sožalja in v počaščenje njegovega spomina dvignejo s sedežev. Nato izreče zahvalo mnogobrojnim udeležencem pogreba, osobito ribniškim in sodraškim napred-njakom ter tov. Št. Tomšiču na tako pretresljivem nagrobnem govoru. Omenja tudi smrt naduč. Št. Primožiča ter odkrito prizna zasluge, ki si jih je pokojnik pridobil pri rojstvu sedaj vilo dobro uspevajočih organizacijskih društev naprednega učiteljstva. Zakliče i njemu: Bodi mu žemljica lahka! Potem nadaljuje: Lepo število navzočih me navdaja z veseljem. Vendar me prešinja neprijeten čut, ker mi oko pogreša tega in onega (to in ono). Konstatujem, da so
—	kakor v drugih okrajih — tudi pri nas taki, ki le v senci in zatišju čakajo, da bodo kdaj sedli k polni skledi, a hrano vanjo n j prinašajo drugi v potu svojega obraza. Ako je to pa tudi značajno, o tem menda nimajo časa premišljati. So nekaterniki — še bolj oni s krili — ki se ne zavedajo, da je naše društvo ena izmed mnogih sobic velike hiše, ki se morajo v nji pogosto shajati siromaki ter vedno glasneje klicati, da sliši vsa domovina njih težnje in gorje. Kdor ne trka, temu se ne odpre. Brezbrižniki so škodljivi društvu tudi s tem, da dostikrat svoje najbližje tovariše in tovarišice napravijo sebi enake. Kakor zdehanje je tudi brezbrižnost nalezljiva. Tok časa zahteva, da je vsak učitelj član tega ali onega stanovskega društva. Dosti ljubši mi je „Slomškar"
—	ako si ni iz golega egoizma nadel tega imena — nego tovariš, ki ni ne ptič ne miš.
K sklepu omenja govornik sprejetje volilnega načrta v odseku za volilno reformo ter tolaži društvenike, rekoč: Upam, da naši kruho-dajalci vendar ne bodo pustili, da bi se nas, ki smo vstopili v gmotno tako nesrečni, a za prosveto naroda eminentno važni stan, polastili občutki, kakršni morajo prešiniti obsojenca v pekel, kjer stoji — kakor opisuje Dante — nad usodnimi vrati napis: Vi vsi, ki vstopite, nehajte upati!	— an—
Štajersko.
Okrajno učiteljsko društvo ormoško
zboruje v nedeljo, 14. junija t. 1., v ormoški okoliški šoli. Začetek točno ob '/sH-uri pred-poldne.
Dnevni red: 1. Zapisnika. 2. Društvena poročila in dopisi. 3. Kratko poročilo o točkah
4.	in 5. dnevnega reda letošnje uradne konference. O referatu a) poroča tov. Ant. Kosi, o referatu b) tov. Eosina. 4. Poročilo o glavnem zborovanju „Zveze" v Celju, poroča tov. Bajšp.
5.	Določitev, kateri društvenik zapade kazni v prid društveni blagajnici. 6. Volitev delegatov na letošnjo veliko skupščino „Zaveze" v Gorici. 7. Nasveti in predlogi.
K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
Šmarsko-rogaško učit. društvo zboruje dne 14. junija t. 1. pri Sv. Križu na Slatini v šoli po naslednjem vzporedu: 1. Pozdrav. 2. Dopisi. 3. Šola in dom — predava tov. A. Pesek iz Narapelj. 4. Tajna kvalifikacija — predava tov. R. Košar od Sv. Bolfenka na Kogu. 5. Poročilo o „Zvezinem" zborovanju.
6.	Slučajnosti.
Tovariši in prijatelji šole dobrodošli!
Srednješolski vestnik.
*	* Reforma zrelostnih izpitov na učiteljiščih. Tekom tega meseca izide na-redba nauč. ministrstva glede važnih prememb pri zrelostnih izpitih na učiteljiščih. Novi iz-praševalni red velja že za letošnje zrelostne izpite. Pismeni izpiti bodo vbodoče le iz pedagogike in učnega jezika. Tema za pedagogiko mora dati kandidatu priliko, da odgovori v samostojni obliki na eno vprašanje iz vzgoje-slovja — ali ukoslovja tako, da se iz odgovora spozna pridobljena stanovska izobrazba. Iz učnega jezika se predložijo kandidatu tri teme, iz katerih si v teku pol ure izbere eno. Za izdelovanje so določene štiri ure. V enem lokalu ne sme biti več kot 30 kandidatov. Naloge za praktične izpite se morajo vročiti kandidatu tri dni pred izpitom. Kdor ima v špecialni metodiki obeh tečajih četrtega letnika red „povoljno", je oproščen ustnega izpita iz tega predmeta. Šest dni pred ustnim izpitom morajo biti kandidatje prosti šole. Iz tistih predmetov, v katerih je imel kandidat v zadnjih dveh letnikih vsaj red „povoljno", odpade ustni izpit. Vsak kandidat pa mora delati ustni izpit iz zemljepisja in zgodovine ter še enega predmeta, ki si ga izmed dveh sam izbere. Pri izpitih se ne sme gledati na manjvredne podrobnosti, na pamet naučena reprodukcija se mora zavreči ter se izpit sploh raztegne le na razumevanje stvarnega, da se pokaže kandidatova sposobnost za učiteljski stan. Zato se vrše izpiti v obliki «kolokvija. Vprašanja pri ustnem izpitu se smejo dati kandidatu tudi pismeno ter se mu dovoli kratek čas za premišljevanje. Redi iz kmetijstva, pisanja, risanja, godbe, telovadbe in ženskih ročnih del se vzamejo iz semestralnih redov dveh zadnjih letnikov. Privatisti in eksternisti se izprašujejo iz vseh predmetov, pismeno tudi iz matematike. Kandidati ali kandidatinje, ki imajo maturo srednje šole ali dekliškega liceja, se ne izprašujejo iz predmetov, ki so se jih učili na omenjenih zavodih, pač pa iz šolske higiene. Predložiti pa morajo izpričevalo treh višjih razredov.
*	* Moderni pedagog je ravnatelj novomeške gimnazije. To dokazuje ta-le ferman: „Es sind Fälle vorgekommen, daß Gymnasialschüler Zeitschriften, welche die sittlichreligiöse E r z i e h u n g d e r S c h ü -ler bedrohen und auf die Charakterbildung einen höchst nachteiligen Einfluß haben, nicht bloß zu Hause gelesen, sondern auch in die Schule gebracht, nämlich die „O m 1 a d i n a" und „Svobodna Misel". Das Lesen dieser beiden Zeitschriften wird hiemit den Schülern des Gymnausiums verboten. Alle Schüler, welche gegen diese Anordnung verstoßen, werden nach einmaliger fruchtloser Ermahnung vom Gymnasium entfernt. — Rudolfswert, am 6. Mai 1908. — Fr. B r e ž n i k, m. p."
*	* Povišanje v VIII. činovni razred so dosegli profesorji: Dokler, Vadnjal in Werner.
*	* Razširjenje slovenskega učnega jezika na slovenskih gimnazijah. Pod
tem bobnečim naslovom je deželni šolski svet sklenil, da naj se za bodoče šolsko leto uvede slovenski pouk veronauku v petem razredu. Istotako se uvede v grščini slovenski pouk v tretjem razredu. Zastopniki slovenskih strank so se brezuspešno trudili, da bi bili kaj več dosegli.
*	* Šolsko leto na ženskem učiteljišču v Gorici se sklene 24. junija. Slovenskih maturantk je domačih 35, zunanjih 5.
*	* Prva profesorica Dalmatinka. Gospica Jelka Periceva iz Stona s polotoka Pelješca je 1. t. m. z dobrim uspehom napravila izpit iz zgodovine in zemljepisa na češkem vseučilišču v Pragi. To je prva profesorica iz Dalmacije.
** Sprejemanje učenccv na državno realko v Trstu. V I. razred se bodo učenci sprejemali poleti in na jesen. V poletnem terminu se bo vršilo vpisovanje dne 27. t. m. od 3.-7. ure popoldne za začetne črke A—K; dne 28. t. m. od 8.—12. ure za začetne črke L—Z. Pismeni izpiti bodo 29. t. m. od 8.—10. ure dopoldne iz nemščine in računstva. Ustni izpiti istega dne od 10.—12. in od 3.—6. ure in sicer iz veronauka, nemščine in računstva.
—	Vjesenskem terminu se bo vršilo vpisovanje dne 15. septembra od 8.—12. ure dopoldne. Pismeni izpiti bodo 16. septembra od 8.—10., ustni istega dne od 10,—12. ure.
—	Na vpisovanje mora priti vsak učenec v spremstvu očeta, oziroma njegovega namestnika in prinesti s seboj rojstni, oziroma krstni list, izpričevalo o cepljenju koz in izpričevalo o zdravih očeh, ter zadnje šolsko izpričevalo, poslednje s sklepnimi redi iz veronauka, nemščine in računstva. — Učenci, ki napravijo izpit z dobrim uspehom, imajo še pred počitnicami plačati 4 K 20 h sprejemnine, po počitnicah pa še prinos 3 K za učna sredstva za šolsko leto 1908/09. — Zapisovanje učencev od II. do VII. razreda se vrši le 16. septembra od 4.—6. ure popoldne, končni sprejem bo šele 17. septembra od 5.-6. ure popoldne po razmeri mest, ki bodo na razpolago.
*	* C. kr. državna gimnazija v Trstu. Sprejemanje učencev v I. razred na tem učnem zavodu se vrši dne 19. t. m. od 10.
do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 20. junija od 9. ure naprej.
** Na c. kr. učiteljišču v Kopru se vrši vpisovanje za sprejemne izpite za prvi (I.) letnik v ponedeljek, dne 29. junija t. 1., od 10. do 12. ure predpoldne in v torek, dne 80. junija t. 1., od 10. do 12. ure predpoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Izpiti sami se prično v sredo, dne 1. julija, ob 8. uri zjutraj.
Književnost in umetnost.
Gradja za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas. Knjiga prva. — Krasno delo! Tako sem vzkliknil, ko sem dobil to veliko knjigo, obsegajočo 938 strani velike osmerke. Začudil sem se nad delavnostjo kr. zemaljskega šolskega nadzornika, kr. svetnika Antona Čuvaja. Kaj takega še nisem videl. To vam je ogromno delo. No, saj pravi pisatelj sam, da je rabil zanje polnih 15 let. Koliko truda, koliko nabiranja, koliko snovi, koliko gradiva!
Predočuje nam ves razvoj hrvaškega šolstva, počenši od začetka, ko čitamo o šolski vzgoji pred prihodom Hrvatov v njih sedanja bivališča, pa do leta 1835. To je, kratko rečeno, vsebina prve knjige. Obljublja se nam še nadaljevanje dela: Zgodovina šolstva od 1. 1835. "naprej.
Hrvaška publika, zlasti pa hrvaško uči-teljstvo je lahko veselo, da ima tako vlado, ki je na svoje stroške izdala to epohalno delo, ki je krasijo 102 sliki. Da vidiš, dragi čitatelj, kaj nam vse nudi ta knjiga, navedem najprej glavne oddelke.
Prvi oddelek razpravlja o šolah v hrvaških krajih do osnovanja kraljevine (1. 924.). Tukaj čitamo o šolah pred dohodom Hrvatov, o istih do dobe Karla Velikega, za Karla Velikega, o šolah v dobi cerkvenega razkola (857. 1.) in o dobi sv. Cirila in Metoda.
Drugi oddelek govori o šolah za kraljev iz narodne dinastije (924—1102).
Tretji oddelek ima dobo za kraljev iz rodovine Arpadove (1102—1300), četrti pa za kraljev iz rodovine Anžuvinske.
V petem oddelku so popisane šole za kraljevanja Sigismunda (1387—1437), za kra-ljevanja Matjaža Korvina in za kraljevanja Vla-dislava II.
Šesti oddelek obravnava šolstvo zaHabs-buržanov in sedmi za kraljev iz hiše Habsbur-ško-Lotrinške.
Seveda, čimbolj se bližamo novejši dobi, toliko obširnejši in zanimivejši so posamezni oddelki. Toliko na kratko o vsebini knjige. V naslednjem se hočemo baviti nekoliko z raznimi oddelki.	(Dalje.)
Koncentracija u osnovnoj nastavi. Rasprava Dragutina Heckmanna, učitelja. U Rumi. Izdanjem piščevim. Cijena 50 filira. — To temeljito razpravo, ki obsega 43 strani, toplo priporočamo.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica. V razpravi o proračunu je napadal poslanec Nemec vlado zaradi obnašanja v gosposki zbornici glede znižanja sladkornega davka. Zahteval je zakonito ureditev jezikovnega vprašanja za vso državo. Poslanec Glabinski je rekel med drugim, da Poljaki bodo vedno zagovarjali svobodo vede in pouka ter terorizem na vseh poljih pa obsojajo. Zahteval je razne socialne reforme. Prešlo se je na to v specialno debato. — Knez Lichtenstein je povedal, da so krščanski socialci dali nemškim strankam roko odkritosrčno, da se obnovi celokupnost, ki jo preprečuje vnanji vpliv.
*	Program Beckove vlade. Jezikovni zakon za kraljevino Češko je — kakor poročajo „Narodni Listy" — popolnoma zgotovljen in pripravljen za predloženje zbornici. Ne samo načela, na katerih sloni ta načrt, marveč tudi njegove detajlirane, natančno formulirane in paragrafirane določbe so baje znane ne le ministrom, marveč tudi poslancem obeh narodnosti. — Vsem, ki jim je ministrski predsednik prijavil svoj elaborat, je bila naložena najstrožja diskrecija. In tako je ostal načrt do danes tajnost. — „Narodni Listy" pripominjajo, da atmosfera v zbornici sedaj ni taka, da bi mogel baron Beck predložiti svoj načrt že v sedanjem poletnem zasedanju. Baron Beck da bo že jako zadovoljen, ako spravi pred počitnicami pod streho poleg proračuna tudi načrt o podržavljenju severočeške železnice in predlogo o davku na žganje. Niti povišanje bram-bovskega kontingenta ne bo sedaj rešeno. — Poslanska zbornica se snide zopet med 10. in 15. septembrom in namerava se takoj v prvi seji predložiti proračun za 1909, ki je že iz-gotovljen v poedinih resortih, in izvršiti takoj ob začetku jesenskega zasedanja nove volitve v delegacije. — Tudi sedaj ne bo zasedanje formalno zaključeno, ampak le odloženo. — Za jesensko zasedanje se pripravlja nadalje zakon o zavarovanju za starost in invaliditeto, po-državljenje družbe državnih železnic (ako bodo
pogajanja do tedaj dovršena), predloga glede podunavske paroplovne družbe, predloga glede financialnega zagotovljenja vodnih zgradeb, predloga o reformi hišnega davka in morda še novi kazenski in brambeni zakon. — To je naravnost ogromen program, po katerem bi bilo soditi, da se baron Beck čuti povsem varnega in da izključuje slučaj svojega padca v dogledni bodočnosti ter da se pripravlja za novo zakonodajno delo v širokem slogu. To vse dela Beck seve v^nadi, da se mu jeseni posreči doseči stalno premirje o jezikovnem vprašanju. — Glede znižanja sladkornega davka so „Narodni Listi" mnenja, da je to znižanje zaradi odioznega nastopa gosposke zbornice smatrati pokopanim. Zato pa se stranke sedaj potegujejo, da bi ministra financ Korytowskega pripravile do tega, da privoli v odpravo pristojbine za klanje živine, ki donaša na leto 10 milijonov kron. Stranke se tudi potegujejo za to, da bi se poboljšale plače poštnim in železniškim uslužbencem, kar bi tudi zahtevalo trošek 10 milijonov. Finančni minister baje ni načelno nasproten temu.
*	Štajerski deželni zbor bo, kakor je zvedel „Grazer Tagblatt", otvorjen šele v drugi polovici meseca septembra.
*	Deželnozborske volitve v Istri se bodo vršile, kakor se čuje, v drugi polovici meseca oktobra 1.1.
*	Jezikovni zakon za Dalmacijo. „Neue Freie Presse" ve poročati iz Zadra, da so Italijani v Dalmaciji silno razburjeni zaradi vesti, ki prihajajo z Dunaja glede namerjane uravnave jezikovnega vprašanja za Dalmacijo. Glasom onih vesti nameruje vlada baje urediti to vprašanje potom tajnih naredb, ne da bi vsebine teh poslednjih poprej priobčila strankam. — Namera vlade je, da se Italijanščina popolnoma odpravi iz notranjega uradovanja, a namesto dvojezičnih napisov, uradnih pečatov in javnih razglasov se imajo uvesti samo-hrvaški. Tako nastopanje bi nasprotovalo — pravi zadrski dopisnik dunajskega lista — dosedanjim izjavam in obljubam vlade. To postopanje more osupniti tembolj, ker Italijani ne nasprotujejo principialno vsaki uravnavi jezikovnega vprašanja, ako se ima to izvršiti potom pogajanj in ako bi se vsaj do neke mere ohranila večstoletna raba italijanskega jezika v notranjem poslovanju oblasti. Ni se torej možno ubraniti vtiska — pravi rečeni vir — da hoče vlada vso stvar odtegniti kontroli javnosti, da tem lažje odpravi italijanski jezik. To pa se protivi konstitucionalnim principom in opetovanim izjavam vlade, da se imajo jezikovna vprašanja urejevati le potom zakona in v sporazumljenju med interesiranimi narodi. Slednjič pravi zadrski vir, da bi se s takim postopanjem v Dalmaciji ustvaril nevaren pre-judic za uravnavo jezikovnega vprašanja v drugih deželah.
*	Jezikovni spor na Češkem. Iz Homutova javljajo: Tukajšnje okrajno sodišče je odklonilo prošnjo praškega stavbenika Hro-movačka, tičočo se neke zemljiške uknjižbe, z obrazloženjem, da je pri tukajšnjem okrajnem sodišču le nemški jezik v navadi. Okrožno sodišče v Mosteh je na pritožbo omenjenega Hromovačka razveljavilo razsodbo okrajnega sodišča v Homutovu ter je temu sodišču naložilo, da izvede zemljiško prenotacijo, dokler se sodišču ne predloži nemški prevod prošnje. Stavbeniku Hromovačku je sodišče dovolilo osemtedenski rok, da predloži po notarju overovljen prevod prošnje.
*	Vseslovanski kongres v Pragi. Prvi vseslovanski kongres, ki ima izvesti vse priprave za veliki vseslovanski shod na Euskem, bo v Pragi dne 12. julija 1.1. Udeleže se ga zastopniki vseh slovanskih narodov.
*	Walirniundova afera in štrajb na nemških visokih šolah. Iz Prage, 3. t. m.: Pred nemškim vseučiliščem se je zbralo večje število dijakov, ki so druge odvračali od kolegijev. Slušatelji češkega vseučilišča so imeli shod, na katerem so se posvetovali, kako stališče naj zavzamejo v očigled generalnemu štrajku nemških dijakov — Iz Brna : Napovedani generalni štrajk slušateljev tukajšnje nemške tehnike je pričel danes (3. t. m.) pred-poldne. Vlada popoln mir. Slušatelji, ki so hoteli na predavanje, so bili na prijazen način pozvani, naj se ga ne udeleže. Profesorski zbor je imel sejo, na kateri pa ni prišlo do nika-kega sklepa. — Iz Prage: Danes (3. t. m.) ob 7. uri zjutraj se je pred dijaškim domom zbralo 43 nemških dijakov, ki so se nato v izprevodu podali pred Carolinum in potem pred Klementinum. Od tam so šli pred tehniko, kjer so se zbrali po hodnikih in na dvoriščih. Število je naraščalo od ure do ure z novo došlimi dijaki. Na češkem vseučilišču in na tehniki so se vršila predavanja redno. Na nemškem vseučilišču in nemški tehniki pa ni bilo predavanj. Med zbiranjem ni prišlo do nikakega nemira, le v Oarolinumu so štiri katoliške dijake vrgli iz avle. — Iz Dunaja 3. t. m.: Današnje predpoldne je bilo na vseučilišču in na tehniki popolnoma mirno. — Iz Gradca 3. t. m.: Na tukajšnjem vseučilišču in na tehniki so bila danes predavanja ustavljena. — Iz Dunaja, 3. t. m.: „Hochschulkorrespondenz" poroča: Na nocojšnji zaupni seji so zastopniki vsenemških dijakov enoglasno sklenili, da pričnejo jutri zjutraj generalni štrajk. — Iz Dunaja, 4. t. m: Odbor svobodomiselnega dijaštva je sklenil resolucijo, v kateri izreka vladi in d e v e -torici nemških strank neza-
upnico zaradi njih postopanja v aferi Wahrmund.
*	Profesor Schnitzer. Znani modernist in profesor bogoslovja v Monakovem se je podvrgel višji cerkveni oblasti. Od druge strani pa poročajo, da ni profesor Schnitzer še ničesar preklical in da se tudi ni podvrgel.
*	Bavarski škofje so vsem bavarskim katoličanom prepovedali obisk inomoškega vseučilišča, češ, da uči na tem zavodu profesor Wahrmund modernistiške krive nauke.
*	Preganjanje narodnosti na Ogrskem. Budimpeštansko državno pravdništvo je dalo zapreti časnikarja Arnolda Laszlo „zaradi ščuvanja proti madjarski narodnosti".
*	O novi trozvezi pišejo članke z različnim komentarjem politiški listi; trozveza je : Anglija, Francija in Busija. Predsednik Fal-lieres je bil v Londonu povodom otvoritve fran-cosko-angleške razstave, angleški kralj pojde v kratkem v Petrograd. Za zaničevalce Busije je gotovo neprijetno, da jo vidijo sedaj v zvezi z Anglijo in Francijo, ko so prorokovali, da je ne bo nihče več pogledal.
*	Statistika justifikacij na Ruskem. Odkar so se na Euskem uvedla vojna sodišča, t. j. zadnjih 20 mesecev, so postrelili in po-obesili 1700 oseb ali 90 mesečno in 3 osebe vsak dan. Lansko jesen je bilo obsojenih 456 oseb na smrt, od katerih so jih usmrtili 176, t. j. 59 na mesec. Prve tri mesece tekočega leta pa je bilo usmrčenih celo 276 oseb.
*	Proračun Združenih držav. Kongresu Združenih držav je bil predložen proračun, kinnaša ogromno vsoto 1.107,086.569 dolarjev ali 5.535,432.845 K. Ta ogromna vsota je bila samo enkrat nadkriljena in to za državljanske vojne. Ta proračun je zaraditega tako visok, ker zahtevajo službe, ki jih je nanovo ustanovil predsednik Eoosevelt, letni strošek 63,535.000 dolarjev. Stroški za mornarico znašajo 122,662.716 dolarjev, t. j. 613,313.580 kron. •
*	Posledice ločitve cerkve od države na Francoskem. Klerikalni list „Gazette de France" je obelodanil rezultat svojih raziska-vanj o nabiranju prinosov za vzdržavanje bo-gočastja in duhovenstva. List priznava, da je uspeh enak ničli. V škofiji Sens niso v 133 občinah nabrali prav nič, čeravno so župniki sami hodili od hiše do hiše. Kakor v tej, tako je tudi v ostalih škofijah. Duhovniki se morajo naučiti kakega rokodelstva, ako se hočejo preživljati.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tov. Janko Ž i -r o v n i k izkupiček za „Narodne pesmi za Šolsko mladino" v maju 32'92 K; učiteljski zbor na Vranskem 6K; u č i -teljstvo v Bajhenburgu8K; tov. Angela Troštovaiz Vodic 2 K: tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 2 K; gospa Marija Eavnikar, nadučiteljeva sproga v Trnovem na Notranjskem 10 K; tov. Josip K o b a 1 iz Dolenje vasi pri Senožečah 2 K; učiteljstvo meščanske šole v Krškem za juni 5 K ; tov. Jakob F u r 1 a n iz Ljubljane za t, 1. 12 K; Jakobinca Dimnikova za juni 2 K; skupaj 81*92 K ; zadnjič izkazanih 2495-88 K; doslej dorovanih 2577*80 K. Bog plati!
Vestnik.
Učiteljski dobrotniki. Za „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" je nabral g. dr. F e r d o Kunej, občinski zdravnik v Št. Petru pod Sv. Gorami na Štajerskem od igralskega omizja 10*50 K. Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali : p. i. učiteljski zbor mestne nemške dekliške osemrazredne šole v Ljubljani 22 K. Vsa čast vrlim koleginjam mestne nemške šole! Josip S t e r n i š a , Avg. Lah, Kristinca Schul-1 e r j e v a (Pozdrav 1) in Anica O i u h a , vsi od sv. Duha, okraj Gorenja Eadgona; Alojzij Urbančič iz Mirne pri Gorici (4 K); Anton Hren, Eliza Kukovec in Matilda Zwirn (1 K), vsi iz Stoperc na Štajerskem; Zora Legatova in J. Zupančič iz Eateč na Gorenjskem ; Mavro T r a m š e k , Ivana Tramškova in Lud. P e t r i č vsi iz Sromelj na Štajerskem; Jakob F u r 1 a n iz Ljubljane; Ivan D a n e u in Anton G e r m e k, oba iz Sv. Ivana pri Trstu; Peter in Vilma Eepič iz Unca; učiteljstvo v Dol. Logatcu (8 K); Josip Hribar od Sv. Jederti pri Laškem trgu. Bog plati!
Kaj je „Slomškova zveza"? Na to vprašanje odgovarja „Slovenec": Ker nekaj učiteljev misli, da je „Slomškova zveza" politično društvo, in obenem „privesek" kake stranke, kakor so na primer druga okrajna učiteljska društva z „Zavezo" vred, zato se pojasnuje, da je „Slomškova zveza" popolnoma nepolitično društvo slovenskih učiteljev in učiteljic, katehetov, obrtniških in srednješolskih učiteljev ter profesorjev drugih javnih zavodov, vzgojiteljev in prijateljev šole, kateri hočejo podpirati nravno-verske, pedagoške iu patrijo-tiške smotre šole in krščanska načela ter zastopati materijelne stanovske interese učiteljstva. Kdor pa hoče temeljito zasledovati naše delo-
vanje, vdeležuje naj se naših bodočih sestankov. Prvi bode dne 9. junija ob 9. uri dopoldne na prijaznem Grosupljem. Tisti, ki še verujete na krščansko idejo, ste odločni in neustrašeni, pridite! — Neki liberalni učitelj je rekel: „Slomškova zveza je pravzaprav potrebna". — Malo pomislite še drugi, pa boste rekli: „Ees je!" — Pozabil je pristaviti: „To je naša pobožna želja!"
Prošnja. Začel sem sestavljati „Eočni zapisnik za šol. leto 1908./09. Ker želim, da bi bil šematizem učiteljstva v novem „Eočnem zapisniku" prav natančen in pravilen, prosim vse one, ki so zapazili v prejšnjem letniku kako napako, da me opozore nanjo po dopisnici. Popraviti hočem vse napačne podatke in se po možnosti ozirati na vse izražene želje. Vse one gg. učitelje in učiteljice, ki imajo izpit za meščanske šole, prosim, da se mi prijavijo in pristavijo, iz katere skupine so izprašani. Označiti hočemo to v novi izdaji. Za vsako uslugo se iskreno zahvaljuje že naprej
L. Jelene.
Boj za Št. Lenart v Slov. goricah.
Pišejo nam: Nemci so se vrgli z veliko silo na Št. Lenart v Slov. goricah na Štajerskem. Na vsak način ga hočejo ponemčiti. Predvsem jim je na poti slovenska šola in slovensko učiteljstvo te šole. Temu hočejo postaviti nasproti nemško šolo in nemško nacionalno učiteljstvo, zakaj kakršna je šola in učiteljstvo, taki so potem prebivalci kraja. _ Nemci očitno priznavajo, da se je boj za Št. Lenart šele pričel in da se razvije v pravo vojno. Usode-polno bo za onega, ki bo premagan v tej ljuti vojni, posebno za Slovence, če bomo premagani. Pomenljive so besede, ki jih beremo v nekem nemškem listu: „S Št. Lenartom bi veliko padlo..." Uvažujmo te besede in bodimo pripravljeni na naskoke sovražnikove !
Na adreso višjih oblasti. Iz Trsta poročajo: Doznajemo, da se vodstvi državnih ljudskih in meščanskih šol na trgu Lipsia in v ulici Fontana v kratkem razdelita, oziroma da se ravnateljema pridelita namestnika, oziroma pomočnika. Ker smo prisiljeni — zaradi popustljivosti vlade — pošiljati slovensko mladino v te zavode, a ker sedanja voditelja teh šol našega jezika ne znata, se nadejamo, da bo vlada ob imenovanju novih namestnikov ravnateljev toliko spoštovala državni osnovni zakon, da izbere može, ki znajo slovenski, t. j. deželni jezik, da bodo vsaj ti — če že ravnatelji ne — znali govoriti z našimi ljudmi v našem jeziku. Upamo, da bo gospod namestnik našo željo upošteval, ter da zabrani kako novo nakano gospodov Stolz-Perschinka.
Tiran Perscliinka. Iz Gorice pišejo: Korak, ki ga je storil deželni šolski svet brez vidnega vzroka zoper od države priznan kulturen zavod slovenski, razburja vso slovensko javnost na Goriškem. Ako ne uporabimo vseh zakonitih sredstev, da se ubranimo prvih na-silstev v Perschinkovem novem kurzu — kaj še doživimo, ko z uspehi zraste pogum nam sovražnemu, tujemu, janičarskemu mogotcu?
Zagovor. Prejeli smo in priobčujemo: „Slomškova zveza" sme biti vesela, pravi g. pisec notice „Iz Slov. gor." z dne 29. maja 1.1. št. 22., jaz pa mislim, da sme biti bolnica vesela, da dobi zopet novega prebivalca, če pojde namreč tako naprej! O celi notici naj si napravijo p. n. tovariši sami sodbo, ne splača se, da bi se spuščal v podrobnosti, saj ne morem reči o dopisu nič dobrega. Tov. pisec pozna razmere in osebe tako kot jaz. Pa če učiteljstvo na svoji solidarnosti in ugledu s takimi napadi kaj pridobi, je pač drugo vprašanje.	Prizadeti.
Iz Banjaloke na Dolenjskem nam pišejo: Tukajšnje učiteljsko osobje je priredilo dne 30. maja velik slavnosten majnikov izlet na Brod (Hrvaško) v proslavo cesarjevega 60-letnega vladarskega jubileja. Izleta se je udeležilo 108 otrok z učiteljstvom in župnikom. Spotoma je bila pri Fari sv. maša s petjem in cesarsko pesmijo. Potem so se otroci okrepčali s kruhom in pijačo za nadaljno pot. — Skupno kosilo je bilo v lepo okrašenem steklenem salonu g. Jakovca, kjer se je vrstilo petje in godba. Po kosilu jim je domači nad-učitelj pojasnil kratko pomen tega slavja, nad-učitelj iz Fare-vasi jim je pa v kratkem orisal življenje našega presvetlega vladarja, nakar se je mladina odzvala s cesarsko himno in živio ter slavaklici. Nato so še otroci dekla-movali razne pesmi. Večina otrok je prvič videla Kolpo in prestopila na Hrvaško, kjer so z otroško navdušenostjo zapeli „Hej Slovani". Oas je bil kratek, in treba je bilo misliti na povratek. Spotoma nazaj so peli in vriskali vzradoščeni otroci in jasno kazali, kako koristni so šolski izleti.
Velika nemška veselica se je vršila dne 28. pret. mes. v Gorici v hotelu „Union" na korist „Schulvereina". Vrt in vsi prostori so bili natlačeni. Prišli so vsi Nemci iz Gorice, obilo častnikov, aristokracije, nekaj Nemcev iz Trsta, vlada je poslala svojega zastopnika itd. Prodajali so razglednice z gradom, na gradu nemški mož z n e m-ško zastavo in napisom: „Von den Mauern der Alpen bis zum adriatisehen Meer" ali tako nekako. — Tako zidajo nemški most do Adrije
Tretji Izkaz prispevkov za spominsko ploščo Strmšku. Darovali so gg. F.
Luznar, nadučit. v Kranju, 3 K; S. Štrenkl, učit. v p. v Zibiki, 3 K; L. Hotschewar, učiteljica v Šmarji, 10 K; T. Lecker in Št. Lecker, učiteljici na Slivnici, po 2-5 K; Posojilnica v Šmarji, 20 K; Fr. Zacherl, učit. v Ljutomeru,
2	K; Zveza slovenskih štajerskih učiteljev iu učiteljic 50 K; F. Eksl, učit. v Vojniku, 3 K; A. Eecelj, učit. v Šentjurju, 2 K; A. Strigl, učit. na Frankolovem, 2 K; F. Pristavšek, učit. v Žalcu, 1 K-; Fr. Zopf, nadučit. v Pristavi; 10-06 K; Fr. Skaza, učit. v Velenju,
3	K; J. Zotter, nadučit. na Gomilskem, 2 K; M. Sotošek, nadučit. v Žetalah, 3 K; M. Berlisg, trgovec v Eogatcu,v2 K; A. Gaberc in F. Zrimšek, učitelja v Žetalah, po 1 K; J. Čoki, učit. v Kostrivnici, 1 K. I. izkaz 118 K, II. 132 K, III. 12406 K; skupaj 374 06 K. Šmarje pri Jelšah, dne 9. junija 1908.
H. Š u m e r.
Osebne vesti na Štajerskem. V pokoj je šel nadučitelj v Žičah Anton E b e r 1. Stalna učiteljica je postala pri Sv. Marjeti na Dravskem polju dosedanja suplentinja Ljudmila Skrbin-š k o v a.
Deška in dekliška šola v Kamniku
proslavita 60 letni cesarjev jubilej dne 5. julija t. I. in morda tudi še 19. julija. Ob tej priliki uprizorita obe šoli skupno Adamičevo spevoigro „Živi, svetli cesar naš!", ki jo je isti nalašč za take prilike napisal ter jo poklonil „Učit. konviktu". Ta jo v nekoliko dneh prevzame od tiskarne ter jo prične razpošiljati. Slavnost se vrši v tukajšnjem „Gasilnem domii", ki ga je dalo „Gasilno društvo" za ta slučaj na razpolago. Pri predstavi sodeluje tudi salonski orkester. Ker obeta biti prireditev jako zanimiva, vabimo že sedaj občinstvo, posebno učiteljstvo, k prireditvi. Vodstvo prireditve ima v rokah tov. Emil Adamič sam.
Javna tombola. „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija" priredi v društvene namene javno tombolo dne 28. junija t. 1. ob Vs^- uri popoldne na glavnem trgu. Tablice se prodajajo po 20 h po idrijskih trgovinah, kakor tudi na dan tombole na mestu. Ž ozirom na blag namen se pričakuje kar najobilnejše udeležbe iz mesta samega in okolice.
Čebelarski shod v Cerknici se vrši 14. t. m. ob 3. uri popoludne v ondotnem šolskem poslopju. Predaval bo zastopnik osr. čebelarskega društva g. nadučit. Ant. Likozar.
Čebelarski shod v Kobaridu se je vršil na binkoštni ponedeljek v šolskih prostorih. Predaval je strokovnjak tov. A. Likozar iz Ljubljane.
„Otroški dan" na Hrvaškem. Dne 6. in 7. junija so imeli vsi šolski otroci na Hrvaškem prosto in veselice pod milim nebom.
Gojenci budimpeštanske obrtne šole v Zagrebu. V Zagreb je prispelo okolo 80 gojencev obrtne šole v Budimpešti pod vodstvom dveh učiteljev. Dijakom je Zagreb jako ugajal. Le temu se ne morejo načuditi, da tako moderno mesto še nima elektriškega tramvaja.
Denar po 50 stotink. Vlada namerava izdati denar po 50 vinarjev, kakor je bilo že prvotno določeno, čemer pa se je upirala ogrska vlada. Ko se leta 19io. obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko, bo avstrijska vlada delala na to, da se uresniči njen načrt.
Prošnje za dopust vojakom v aktivni službi za časa žetve se morajo vložiti potom občine, ki jih potem dostavi okrajnemu glavarstvu.
Službe. Na dvorazredni ljudski šoli na Oolu se razpisuje nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim' potom do 9. julija 1908. Na dvorazredni ljudski šoli v Dol. Ze-monu se razpisuje mesto učiteljice v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 30. junija 1908. Na dvorazredni ljudski šoli v Trnju se razpisuje s tem nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo predpisanim potom do 22. junija 1908. Vse tri na c. kr. okrajni šolski svet v Postojni.
Šolsko zdravstvo.
Zobni nedostatki pri šolski mladini.
Mesto Eeichenberg je nastavilo šolskaga zobozdravnika, ki je obelodanil svoje izkušnje ob sklepu šolskega leta. To delo nas poučuje o stanju tega vprašanja. Med 405 učenkami je imelo le 35 popolnoma zdrave zobe, 19 učenk je imelo le z nadomestilom popolno zobovje, vse druge so pa imele več ali manj poškodovane zobe. Povprečno pridejo na 22 zob štirje bolni zobje. Med 305 učenci je imelo le 23 zdravo zobovje, 5 jih je imelo nadomestne zobe, vsi drugi pa bolne. Eazmerje je bilo torej pri dečkih neugodnejše kot pa pri deklicah. Na umeten način se je dalo rešiti le 11 odstotkov zob. Eaziskavanje je dognalo, da raste sorazmerno s starostjo tudi število bolnih zob. To je pač jasno znamenje, kako malo se deluje pri vzgoji za negovanje zob, dasi se uvidi od dne do dne bolj njihovo važnost. Dr. For-manek je pred kratkim s poizkusi dokazal, da so omotice, ki se večkrat dogajajo v prenapolnjenih prostorih, posledica strupenih tvarin v zraku. Ta strupena snov je pa največkrat amo-nijak, ki se tvori v nezdravih zobeh, kateri se izdiha in lahko škoduje v veliki količini vsi
p
okolici. Iz tega je tudi razvidno, da je nevolja proti ostremu duhu iz ust medicinsko utemeljena.
Za zobe. Kakšna bodi zobna ščetka? Bolje je, da je mehka kot pa trda, posebno pri nežnem zobnem mesu. Kako naj si čistimo zobe s ščetko? Pri gorenjih zobeh od zgoraj navzdol, pri spodnjih od spodaj navzgor, torej vedno proti ostrini. V tej smeri se namreč napravljajo zobne stanice. Ako si čistimo zobe na omenjeni način, spoznamo, da se izgube takoimenovaue serši (Weinsteinablagerung) v najkrajšem času in brez drugih pripomočkov.
Na glavi stati je nevarno. V nekem mestu v Vzhodni Prusiji so se izkušali mladi ljudje, kako dolgo bo kateri stal na glavi. Neki oskrbnik je stavil s tovariši, da vzdrži na glavi pol ure. Oprt na roki in noge prislonjene ob zid je ostal res pol ure v tem položaju. Toda kmalu nato seje onesvestil in prebudivši se zopet, je začel razgrajati in vpiti. Morali so ga zvezati in spraviti v blaznico, kjer po zdravniških izrekih ostane do smrti.
Oslovski kašelj. Oslovski kašelj je nalezljiv, in njegova nalezljivost tiči v izvržku, pljunku. Zaraditega se ne smejo družiti zdravi otroci s takimi bolniki. Pri obrambi pred tem kašljem igra veliko ulogo odstranitev izvržkov. Otroci, ki bolehajo na tem kašlju, morajo biti opozorjeni z vso strogostjo od prvega momenta, da ne pljuvajo povsod, niti ne na rute, ampak levpljuvalnike, ki morajo biti napolnjeni z antiseptično vodo (t. j. tako, ki zabranjuje gnilobo), zakaj le na ta način se da okuže-valni material uničiti. Pljuvalniki naj bodo nastavljeni v večjem številu; ne samo v eni sobi, kakor je navada pri mnogih privatnih družinah, ampak po celem stanovanju, da ima otrok čas tudi pri hipnih napadih, da si poišče tako posodo.
Bolezen in uboštvo. V „Centralnem listu za splošno negovanje zdravja" preiskuje dr. Rosenfeld vpliv blaginje na infekcijske bolezni na Dunaju. Pri tem prihaja do sledečega zaključka: zaradi uboštva je devetkrat toliko smrtnih slučajev zavoljo ošpic, več kot dvakrat toliko smrtnih slučajev zavoljo škrlatice in dvakrat toliko enakih slučajev zavoljo davice, kot bi jih imel okraj, ako bi bil imovitejši.
Šolska telovadba pozimi. Telovadbi v zaprtih prostorih se proti vi dr. Rammelt v „Časopisu za negovanje zdravja v šoli". Pred vsem ne more biti zrak več dober v telovadnici, ki jo uporabljajo vse predpoldne različni razredi, in najsi jo tudi par minut prezrači. Večje važnosti pa je p r a h, ki se ga ne more ubraniti v telovadnicah. Prah sili skozi usta in nos v sapnik in pljuča. Vsakdanje mokro pometanje ne koristi mnogo, ako stopa par ur zaporedoma 80 do 100 učencev po podu. Telovadba v dvoranah nudi tudi nevarnost prehlada. Marljivi učenci se lahko razgrejejo med vajo in dobe potne roke in potno perilo. Bodisi da gredo taki večkrat v neprijaznem vremenu domov, bodisi da stopijo zopet v učilnico, kjer se jim na lastnem telesu posuši perilo, vedno je s tem združena nevarnost prehlada. Rammelt je mnenja, da bi se morala vršiti telovadba pozimi in poleti pod milim nebom. Ako bi vreme bilo neprijazno, naj bi odpadla dotična ura. Kjer je led, naj nado-mestuje drsanje telovadbo.
Razgled po šolskem svetu.
—	Za šolske stavbe. Mesto Beljak si najme en in pol milijona kron posojila največ za nove šolske zgradbe.
—	„Lega nazionale" je imela v Rivi svoje letošnje glavno zborovanje. Društvo je imelo 1. 1907 celih 309.112 K dohodkov — katerih pa niso zbrali avstrijski Italijani sami, tamveč so jih dobili lepo število iz Italije. Delovanje društva utegne postati primorskim Slovanom usodepolno. Na Primorskem vzdržuje „Lega" 57 zavodov s 4000 večinoma slovanskimi gojenci in 100 učitelji, oziroma učiteljicami. Vprihodnje ustanovi še 12 šol, za katere „prosijo" slovenske in hrvaške občine. Potujočih knjižnic ima na Primorskem 21. Vsega skupaj (z Dalmacijo in Primorskim vred) vzdržuje „Lega" 72 lastnih šol, podpira 31 šol, vzgaja, hrani in oblači 8000 večinoma slovanskih otrok, podpira 200 dijakov, vzdržuje 43 večernih strokovnih tečajev in ima 80 potujočih knjižnic. Italijani z neizmerno pridnostjo nabirajo za „Lego" denar, ženstvo pomaga pri napravljanju veselic, šivanju oblek za šolarje, občine podpirajo „Lego" in zasebniki ji sporočajo v testamentih velike legate. — »Lega" nas napada na jugu, „Schulverein" na severu — slovenski klerikalci pa bojkotirajo in razdirajo našo Ciril-Metodovo družbo! — In „Slovenec" gre in piše:„V italijanski šolski družbi ne poznajo domačih poli t i č n i h razlik. „Lega" jim je najvišja narodna institucija, podobna, kakor je lepo rekel neki govornik, solnčni svetlobi, ki združuje vse barve spektra v eno." — Kaj naj rečemo k temu?
—	Za slovanska vseučilišča. V Po-diebradu je bil velik shod za slovanska vseučilišča. Zahtevo za jugoslovansko vseučilišče je utemeljeval poslanec Mandič.
—	General Nogi — ravnatelj dekliške šole. Portarturski zmagovalec je bil pred
kratkim imenovan za ravnatelja dekliške šole za deklice plemenitih rodovin. Dobil je nalogo, odklanjati tujinski vpliv in čuvati stare japonske šege in navade. Učiteljica Šimoda, priljubljena v tokioških plemenitih rodovinah, je črtala njegove namere in vnemala učenke za neumno angleško in ameriško modo. Ker se je Nogi postavil na njeno pot, je prosila za vpokojenje, In glej, proti pričakovanju se je ta ostavka sprejela. Nogi je bil prisoten, ko se je Šimoda ločila od svojih učenk. Pravi, da je tedaj več trpel kakor pod Port Arturom.
—	Nemški „Schulverein" ima sedaj v 1108 podružnicah 110.000 članov. Na Štajerskem ima sedaj 98 podružnic. Kakor je videti, se misli „Schulverein" vbodoče z vso silo vreči na Sp. Štajersko. Resen opomin za nas, da izkušamo obuditi vse speče podružnice družbe sv. C. in M., ustanoviti, kjer le mogoče, nove in se zediniti pri narodnem obrambnem delu!
—	Deseta inadjarska šola v eri Rauchovi. Madjarsko društvo „Julian" je kupilo v Vladislavcih posestvo, na katerem namerava zgraditi madjarsko šolo.
—	Umrl je v Zagrebu vpokojeni vseuči-liški profesor Spiro B r u s i n a v starosti 63 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let ravnatelj zoološkega oddelka deželnega muzeja v Zagrebu ter član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
—	Učiteljske plače v Istri. Državni poslanec Matko Mandič je bil v četrtek pri ministrskem predsedniku baronu Becku in naučnem ministru Marchetu v stvari sankcioniranja zakona o ureditvi plač istrskih učiteljev. Ministra sta izjavila, da so sedaj odstranjene vse glavne zapreke in da je treba premagati le še neke formalnost, nakar bo zakon predložen v najvišjo sankcijo
—	Wahrmund v Pragi. Praški list „Čeh" javlja, da nameravajo profesorja Wahr-munda poklicati na praško nemško vseučilišče. — „Wiener Allg. Zeitung" pa piše, da je doznala iz dobroobveščenih parlamentarnih krogov, da prof. Wahrmund ne bo predaval v tem poletnem semestru.
—	Loterija „Südmarke" Graški listi poročajo, da vrže ta loterija 70.000 čistega dobička. Seveda se uporabi že glasom namena loterije ves ta denar ob naših mejah. Kdaj dobimo Slovenci „Südmarko" ?
—	Glavna skupščina nemškega „Schulvereina". O Binkoštih priredi nemški „Schulverein" v Celovcu glavno skupščino. Za to priliko je dal deželni glavar baron Goess „Schulvereinu" na razpolago veliko dvorano deželnega dvorca.
—	Madjarske učiteljice in možitev. V ogrskem ministrstvu za notranje stvari se dela na to, da se bodo vbodoče zamogle učiteljice možiti in še nadalje ostajati na svojem mestu. Ministrska odredba, ki izide v kratkem, ima v tem smislu rešiti to vpašanje o možitvi učiteljic.
—	Dvorni svetnik prof. dr. Jagič
je imenovan ob priliki 70 letnice za častnega člana vseučilišč v Odesi in Petrogradu.
—	Z zagrebškega vseučilišča. Iz Zagreba poročajo: Profesorji še vedno prihajajo na vseučilišče, ali predavanja se ne morejo vršiti, ker nobeden dijakov ne prihaja na vseučilišče. Kakor se govori, je na akademiški senat došel odlok vlade, s katerim sprejema vlada stališče akademiškega senata glede su-spenzije profesorja Marojloviča, ter poverja disciplinarno preiskavo akademiškemu senatu.
—	Analfabeti v Portugalski. Ta dežela šteje okolo 6 milijonov prebivalstva. Od teh 6 milijonov 4 milijone ljudi ne zna ne či-tati ne pisati. Srečna dežela!
—	Zadružništvo na graškem vseučilišču. Prof. dr. H. Wimbersky predava v letošnjem poletnem tečaju na graškem vseučilišču po dve uri na teden o kmetijskem zadružništvu. Predaval bo o sledečih predmetih: o zadružništvu vobče, postava iz leta 1873 o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, najvažnejše vrste kmetijskega zadružništva, razvoj in statistika kmetijskih zadrug in zvez v posameznih avstrijskih deželah, na Nemškem, Danskem, v Švici, na Francoskem itd.
Z gospodarskega polja.
= Mlekarstvo leta 1906. Razmeroma največ mlekarskih zadrug je imela Predarelska (651), najmanj Istra (2). Kranjska je štela 89 mlekarskih zadrug.
= Za čebelarstvo v Dalmaciji. Za-dersko namestništvo je odločilo, da bo tudi letos v Dalmaciji teoretiško-praktični tečaj za gojenje čebel. Tečaj bo pri Kninu in bo trajal 8. dni. Začne se 30. junija.
= Razvoj čebelarstva. Največji čebelar na svetu je Harison iz Kalifornije v Ameriki, ki ima okolo 6000 panjev, od katerih dobiva na leto okolo 100.000 kilogramov medu. Na Grškem so našteli okolo 30.000 panjev, ki dajejo na leto okolo 1 in pol mil. kg medu. — Danska ima 80.000 panjev. Izmed vseh držav v Evropi se pa s čebelarstvom najbolj bavi Avstro-Ogrska, ki ima okolo 1 in pol mil. panjev, od katerih dobiva na leto okolo 21 mil. kg. medu.
= O razvoju zadružništva v Avstriji. Leta 1873., ko je stopil v veljavo zadružni zakon, je bilo v Avstriji skupaj 1550 zadrug, koncem leta 1906. je naraslo njih število na skupaj 11.683. — Posebno so se razvile kreditne zadruge, katerih je bilo leta 1873. 943, a koncem leta 1906. 7886. Število članov kreditnih zadrug je znašalo leta 1903. 1,643.375 — hranilne vlogo 1453 mil., izplačana posojila pa 1281 milijonov. Kon-sumna društva so imela leta 1905. skupaj 240.799 članov. Med konsumnimi društvi je najmočnejše „Prvo dunajsko konsumno društvo", ki je imelo leta 1905. že 45.000 članov ter jih šteje danes gotovo na 50.000.
= Najceneji konji so v Argentiniji. Tam je 4,762.340 konj. Na vsakih 100 prebivalcev pride 120 konj. Najboljši konji stanejo po 125—175 K. Izvrstnega konja se dobi za največ 75 K, jako dobre po 30, 25 K. Za Argentinijo ima največ konj Sibirija, kjer pride na 100 prebivalcev 85 konj.
= Ribiške zadruge ob Adriji. Po prizadevanju ribiškega nadzornika Petra Lori-nija v Trstu se je ustanovilo dosedaj 62 ribiških zadrug ob obali Jadranskega morja. Zadruge imajo namen, da omogočijo nabavo večjih ribiških bark, večjih in močnejših modernejših mrež in drugih izpopolnjenih priprav za ribištvo. Poleg tega imajo skrbeti za to, da bodo ribiči svoj lov unovčevali brez prekupcev in posredovalcev. Od teh zadrug je v Dalmaciji in na dalmatinskih otokih 33, v Istri 24 in v tržaški okolici 3.
= Velika vročina in suša vlada po vsi Istri. Pšenica in drugo žito, krompir, grah itd. silno trpijo zaradi suše. Trava se suši, živini primankuje paše. Na mnogih krajih uničujejo poljske pridelke črvi. Splošno primanjkuje tudi vode. Edino, kar kaže lepo, je vinska trta. A starega vina ne more kmet prodati, akoravno so cene padle.« Oljka obeta slab pridelek. Pač res: tožna Istra !
Raznoterosti.
X K 60 letnici Franc Jožefovega vladanja. Slučaji, da bi vladarji vladali 60 let, so v zgodovini jako redki. Najbolj znani so ti-le: Kralj Ramzes (1248 do 1281 pred Kr., torej 67 let); Sabor II. Veliki (Perzijski kralj iz rodu Sassanidov, 309 do 380 po Kr., torej 71 let). Potem je preteklo skoro tisoč let, dokler je zopet vladal kralj, ki je mogel slaviti 60Ietni jubilej vladarstva. To je bil Alfonz I. Henriquez, kralj portugalski (1109 do 1185). Potem so še: Jakob I. Arragonski (1213 do 1276, torej 63 let); Ludovik XIV. francoski (1643 do 1715, torej 72 let); Ludovik XV. (1715 do 1774, 59 let); Jurij III. angleški (1760 do 1820); Viktorija angleška (1837 do 1901, 64 let); kralj Friderik Avgust III. saški (1763 do 1827, 64 let).
X Poučni in poizkusni zavod za fotografijo, kemigrafijo, svetlotisk in graviranje obstoji v Monakovem. Ta zavod otvori 15. septembra svoje novo (deveto) učno leto. Zavod obstoji iz dveletnega učnega tečaja, od leta 1906. sprejema tudi dame. Risarsko in umetniško izobraženim ljudem je ta zavod prav priporočati. Zavod obstoji poleg iz navadne dnevne šole tudi še za mojstre iz mojstrskih in za visokošolce na tehniki iz visokošolskih tečajev. Lani je bilo na zavodu 260 slušateljev. Število poslušalcev je omejeno. Kdor se hoče kaj natančneje poučiti o tem, naj se obrne na pisarnico zavoda v Monakovem, Renn-bahnstrasse 11.
X Jakost solnčnih žarkov na Dunaju. Pred nekoliko časom je dunajski meteorolog Schneider izračunil množico toplote, ki jo dobivajo dunajska tla skozi vse leto in za dobo enega meseca. Nedavno temu je Schneider v listu „Meteorologische Zeitschrift" obelodanil podatke o svojem raziskovanju. Največja toplota je v juliju, najmanja pa v decembru. Množina toplote na en štirjaški centimeter je tolika, da bi se 52 litrov vode moglo zgreti za eno stopinjo. Ko bi se mogla združiti vsa toplota, ki pada na dunajska tla, bi se mogla vsa voda iz vseh rezervorjev zgreti na 100 stopinj C, a letna toplina bi storila to 517 krat.
X Maščeval svojo čast. Ovčar Kuzma Paroci v Vinkovcih je ustrelil svojega gospodarja Kopiloviča, ker se je prepričal, da mu je on zapeljal ženo. Morilca so izročili sodišču.
X Eksliumiranje Emila Zole. Dne 3. t. m. so ekshumirali truplo Emila Zole in ga prenesli v „Pantheon". Pred „Pantheonom" je prišlo do hrupnih demonstracij.
X Čudna oporoka. — V Gradcu je umrla 21. preteklega meseca posestnica Kon-stancija Karner. Žena je živela jako skromno, a zapustila četrt milijona kron. Dediči so njeni služabniki in dekle. V oporoki je določila, da naj takoj po njeni smrti zakoljejo njenega najljubšega konja, zato da nikomur ne pride živ v roke. Za svoje pse je zapustila 6000 kron, od obresti naj se preživljajo. Določila je, da psi stanujejo poleti na njenem vrtu, pozimi naj spijo v njeni spalnici. Ko bodo živali poginile, dobi glavnico neka župnija na Koroškem.
X 25.000 pestunj na ljudske stroške. Klerikalni ljudski izdajalci pisarijo, da je potrebno pomnožiti število vojakov, če je res treba več vojakov, takih, ki bodo nosili puško, naj se pa za vojaško službo porabijo tisti vo-
jaki, ki opravljajo danes posle pestunj. Danes namreč služi pri vojakih na ljudske stroške 25.000 fantov, ki se ne porabljajo za vojaško službo, marveč ki opravljajo službo pestunj pri oficirjih, ki jim snažijo škornje in obleke in pa hodijo s kuharicami na trg po peteršilj.
X Za spomin na cesarjevo šestdeset-letnico dobe vsi javni in vojaški državni uslužbenci enak jubilejski križec.
X Med otroki. V Pešti se je zaljubil mladi Geza Abonek v 10 letno hčerko rodovine, ki je stanovala v isti hiši. Mala deklica mu ni vračala „ljubezni". Zato se je z revolverjem svojega očeta ustrelil. S 4 kroglami v prsih so ga prepeljali v smrtnih težavah v bolniščnico.
X Najstareje drevo na svetu se nahaja na otoku Kosu ob obali Male Azije. To je neka jako stara platana, za katero se govori, da je pod njenim hladom predaval svojim učencem začetnik stare medicine, Hipokrat. Starost te platane cenijo najmanje na 2500 let. Steblo tega drevesa ima v obsegu 10 metrov.
Listnica uredništva.
A. G. v S.: Procesija na Telovo sodi med tiste verske vaje, ki jih običajno sprejme okrajna šolska oblast med obligatne verske vaje. Najbrž je pri Vas ta oblast že pred veliko leti to procesijo smatrala kot obvezno versko vajo. Zaraditega je šola kolikor toliko dolžna, da šolsko mladino nadzoruje pri tej procesiji. Vaš zastopnik naj se informuje pri okrajnem šolskem svetu. — Na Štajersko (M. S. v Ž.): Danes teden. Pozdrav! — Slovenski učit. kongres: Povabimo prihodnjič. Pozdrav! — S.: Pesem porabimo v „Zvončku". — P. P. v T.: Hvala! Porabimo čimprej!
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik jZavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Učiteljska tiskarna
se priporoča šolskim vodstvom za tisk
letnih poročil

za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—11
A.Umek v Brežicah in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-13
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in flrneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela, „tTnioa'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—24
lak za šolske table.
mmmmmmmmmmm
Vljudno priporočam p. n. užiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—6
Kolega!
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo, tíujte, kaj piše gca. učiteljica Prič-ova iz Slatenic: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: 1 kes cukna za celo stopamo bilo Z1-90 1 „ „ „ „ hAinjaio „ „ 2'—
1 ...... i, "tuje „ „ 2-40
1 „ ,, „ „ lepšo „ „ 3-— 1 ,, ,, ,, „ P»? lepo „ „ 3'40 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p. Sádek v Policky, Češko. 11326-3
JAX BAŠTA
v Schtmbaclm pri Hebu (Češko),1
sloveča Ivrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, eitre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploS,
Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Ceha, da naroči» svoje potrebščine pri Vaši cenj. firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L. 29./XH. 1906. Ne kupujte pod roko od preknpcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko! P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—6
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje doplačilo z zagotovilom, da ste me popoínoma zadovoljili. Borovany u Olešniee, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči g-g. učiteljem ln zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ij ubij ana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—19
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi':
Izborila kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3812-5	M. Rozman.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur ^
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur ScliafT-liausen, Klassig in Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: == is 52-39 Kolodvorske ulice št. 8.
veronika kenda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, srede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—41
Postrežba točna in solidna.
_ G-lavna zaloga_
[los. Petričevih zvezkov.
Marodna 6 82 knjigarna
v Ljubljani, SfJŽI
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
<
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 20
Ceniki gratis in franko.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7"	3-1
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . .
Zavarovalnine ....
Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 ....
Eezervne in poroštvene zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) .
Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva . . . . .
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade . .
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 34,791.584-99
2,188.391-24
„ 34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 22 26~12
General, zastop banke fSlavije'
v Ljubljani,
G-osposlse -u.lice št. ±2.
Franc Kollmann
Ljubljana
a. Mestnem trg-u.
priporoča slavnemu učiteljstvu svojo bogato zalogo
stekla, porcelana in podob,
kakor tudi svetilk za petrolej in elektriko. (146) 12 9
Prevzema tudi vsa steklarska dela in zagotavlja najcenejšo postrežbo.
Slovenci tapiJtoužigalice
OIUVC!IU,V korist družb.
sv. Cirila in Metoda!
122
31 3


Fr. Burgar
Spodnja Šiška
:::::::::::::::::: (pri Ljubljani) i:::;:::::::::;:::
parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajočih del.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.

it
11 26—18
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
ti' (8) 26-18-
111
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 18
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2 .
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—37