Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir-Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XIX - N. 5 (385)
Udine, 15. marca 1968
Izhaja vsakih 15 dni
Po pozabljenih dolinah in vaseh Beneške Slovenije
OD VLŠKORŠE
To ni bilo samo turistično popotovanje, temveč tudi srečanje s čudovito pokrajino in njenimi ljudmi. Na poti smo marsikaj slišali
pa smo vse to skušali spet zvesto zapisati
Naša pot od Viskorše do Torlana se je začela čisto turistično: namen smo imeli samo bežno obiskati te kraje, ki leže, razen Torlana, visoko v hribih. Nekoliko nas je tudi motila pot, pa ne samo zato, ker ni bila ves čas asfaltirana, temveč tudi zaradi zmrzali snega in podobnih nevšečnosti, ki za vsakim ostrim ovinkom ali nad previsom preže na še tako pozornega in pazljivega voznika. No, vsemu temu smo se izognili s previdno in počasno vožnjo, ki nam je hkrati nudila čudovit razgled na hribe in globoke, ostro zarezane doline, katerih bregove so tu pa tam pestrile posamezne hiše ali skupine hiš, podobne tropu razkropljene črede ovac, izgubljene nekje med hribi in dolinami. Bil je zimski čas, v nekem smislu nenaklonjen turističnim in lepotnim užitkom, a vseeno nam je srečanje z ljudmi odtehtalo vso mrtvost narave in sivo, melanholično mehkobo naše Benečije pozimi.
V Viskorši smo najprej zavili v gostilno pri Štaku. Krčmarica Ileana, krepka, odrezava in zgovorna ženska pri štiridesetih letih nas je bila zares iskreno vesela. V navalu njene prisrčnosti je bilo tudi nekaj robatosti in očitkov, češ, zakaj nas ni bilo tako dolgo v Viskoršo in vsi naši izgovori je niso mogli kaj preveč prepričati. Povabila nas je takoj na kozarec domačega vina in ob odprtem, furlanskem ognjišču, na katerem je bolj tlel kot pa gorel kostanjev panj, nam je postregla še z domačo salamo in sirom.
Ko smo se tako izdatno podprli, nas je popeljala v vinsko klet, ki jo je izredno zanimivo in okusno preuredila v zares izjemen in nenavaden gostinski lokal. Ko smo vstopili v podzemeljko klet, se nam je zazdelo, da nismo prišli v gostinski lokal, temveč v etnografski muzej. Po stenah, pod stropom in vsepovsod so viseli ali pa bili postavljeni originalni leseni kmečki izdelki in orodje, od dragocenega lesenega kolovrata, do cokel za teptanje zemlje, ki jim tod pravijo «žlicarji». Presenetila nas je tudi litografija panorame Ljubljane iz 17. stoletja in na začudene poglede smo dobili odgovor, da so ji to sliko pustili v spomin fontje iz orkestra Kombo iz Ljubljane, ki so gostovali v tem njenem folklornem «nočnem lokalu». Preveč prostora b; še porabili če bi hoteli opisati ostalo kmečko orodje od terilmce za lan pa do preprostih kmečkih lesenih vil. Ko smo tako opazovali to folklorno « razstavo » domače obrti in kmečkega orodja, se nikakor nismo mogli znebiti misli, da smo podobne predmete že videvali po kmečkih hišah Gorenjske, Dolenjske, in Štajerske, da so si tako neverjetno podobni in tako spet po svoje pričajo o slovenskem značaju teh krajev.
Težko smo se poslovili od krčmarice lleane, ki je hotela, naj na vsak način še ostanemo in z obljubo, da se bomo spomladi zagotovo vrnili, nas je končno pustila.
Zapustili smo vas in pred cerkvijo, tik ob pokopališču, ugledali mogočno lipo, zopet znamenje slovanstva. Saj je znano, da je prav lipa kot drevo simbol Slovanov. Velikost in obseg lipe pa sta kazala, da gre za staro drevo in pojasnilo, da so jo bili zasadili predniki prebivalcev Viskorše še v Napoleonovih časih. Ko smo se spomnili ob tej priložnosti na lipe, smo tudi zvedeli, da so imeli v sosedni obči ni tudi več kot štiri sto let staro lipo, ki pa je žal odmrla zato, ker lipa v italijanski zakonodaji ni zaščitena kot pomembno drevo.
Kmalu smo se začeli po strmih
ovinkih spuščati v dolino in naša prva postaja na tej poti je bil De-belež. Prijazno naselje, ki leži že globoko v dolini, je prav tako utonilo v zimsko spanje. Ob cesti je ropotal le starinski mlin z lesenim, velikim kolesom, ki se je vneto vr-tilo kljub velikim ledenim svečam ob ojesu. Pokukali smo še v mlin, kjer se je pravkar mlela koruza.
Pogled ma Viskoršo v Krnahtski dolini, ki leži nekako na pobočju Velikega vrha. Vas sestavljata dva zaselka: Dolenji in Gorenji konàc in je največja v tipanski občini, kamor upravno pripada
Mlinarja ni bilo nikjer, le lesene stope so enakomerno in zamolklo udarjale ter pele svojo monotono pesem o kruhu. Mlin je bil v glavnem lesen in je no drobno mlel koruzo, vendar si imel občutek, da bi bolj sodil v muzej kot pa, da še vedno opravlja svoje delu kljub e-lektriki, nafti in atomski energiji, in melje, to smo videli, dobro in drobno, verjetno na veliko veselje mlinarja in kmetov, ki so bili prinesli svojo žetev v mletje.
Torlan je bila naša zadnja postja pred Vidmom. .Tu smo bili že v Furlaniji, oziroma na meji med Benečijo in Furlanijo. Pa smo spet, prav tu, doživeli novo in veselo srečanje. Nasproti nam je namreč pri-mahal peš enainsedemdesetletni Marcel Novak, ki jo je z nahrbtnikom na rami kljub visokim letom čilo in veselo mahal peš v Debelež. Povabili smo ga na kozarček in na kratek razgovor in ni se dal prositi. Celo fotografiranje je prenesel z zadovoljstvom.
Ob kozarčku za gostilniškim pultom v Torlanu nam je Marcel zaupal svojo življensko zgodbo.
« 1911. leta, ko sem bil star trinajst let, sem že začel delati na Češkem, potem pa sem delal leto dni v Munchenu, 1912. leta pa me je pot zanesla na Javornik, v jese-(nadaljevanje na 2. strani)
  Illlllll IM llllllllllllllllll MIHI IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII lllllllllllllllllllllllllll MII   Il 111 III 11 lllll ■ MIHI MI MIHI II IIIIIMIIIIIIII111 llllll lllllllllll llllllllllll llillll (III lili
OZEMELJSKE SPREMEMBE V VIDEMSKI PRO VINCI
Ustanovljena nova provinca-Pordenone
Nova administrativna enota, ki leži na desnem bregu Tilmenta, meri 2.300 kv. km. fileje 51 občin in kakih 250.000 prebivalcev - Glavno mesto nove province je industrijsko središče dežele Pordenone, ki šteje kakih 55.000 prebivalcev
Ustanovitev nove province Pordenone je zagotovo narekovalo več vzrokov. Med glavnimi vzroki sta na prvem mestu zgodovinska opredeljenost in neverjetni povojni gospodarski razvoj tega področja. Tretji vzrok pa je verjetno tudi v preveliki razsežnosti videmske province in oddaljenosti Pordenona od glavnega mesta Furlanije Vidma.
Ozemlje na desnem bregu Tilmenta, od morja do Karnije, je bilo že pred mnogimi stoletji zgodovinsko opredeljeno. O tem ozemlju govori že v 11. stoletju neko « cesarsko pismo » Konrada II. Nova provinca meri 2.300 kvadratnih kilometrov, šteje 51 občin ter ima okrog četrt milijona prebivalcev. Novo provinco je zahtevalo 49 občin bivšega okrožja, samo dve občini sta bili proti, to sta občina Forgarija na skrajnem severu desnega brega Tilmenta in občina San Martino al Tagliamento. Morda bodo s kasnejšim deželnim zakonom zadovoljili zahtevi občine Forgarija, da se priključi nazaj k videmski provinci, v katero je spadala do sedaj. Tudi furlanski poslanec Biasut-ti, ki je doma prav iz te občine, je zastavil ves svoj vpliv in zagotovil, da bo občina Forgarija ostala v videmski provinci.
Ko smo govorili o gospodarski nujnosti, ki je narekovala ustanovitev nove province, moramo predvsem omeniti neverjetni razvoj mesta Pordenona, ki je morda do-
FURLANIJA JULIJSKA BENEČIJA
9
VIDEM
PORDENONE
TRST\P
®JGORICA
živelo največji gospodarski razvoj med italijanskimi mesti po vojni. Če namreč pogledamo statistike za nazaj, vidimo, da je Pordenone imel tik pred vojno komaj nekaj nad 12.000 prebivalcev. Pred de-
setimi leti je ljudsko štetje naštelo v Pordenonu 27.000 prebivalcev. Danes pa šteje Pordenone kar 55 tisoč prebivalcev, to pa pomeni, da se je prebivalstvo v desetih le-{nadaljevanje na 3. strani)
8. marca je ves svet praznoval mednarodni dan žena in s tem spet opozoril na vlogo in pomen ženske v sodobnem, naglo razvijajočem se svetu. Ob tem dnevu pa naj naše misli ne veljajo samo ženski kot današnjemu pomembnemu dejavniku v sodobnem političnem življenju, temveč tudi ženski kot materi, vzgojiteljici otrok in delavki.
Kljub številnim, lepim načelom o enakopravnosti žena v političnem in ekonomskem življenju, se ta načela vendar le počasi in s težavo pridobivajo svojo domovinsko pravico in potrditev. Res je, da so danes ženskam dostopni skoraj vsi poklici, da imajo danes ženske možnosti šolati se in izobraževati na vseh šolah, tja do univerz, kot je na drugi strani spet res, da je največja zaostalost še danes najbolj prisotna prav med ženskim delom prebivalstva. Toda kljub vsemu temu je bil doslej storjen že velik korak naprej in številke o zaposlenosti žensk samo pričajo, kako se je s tem dvignila ženska neodvisnost od čisto ekonomskih činiteijev, ki so bili doslej v vsej zgodovini glavni vzrok ženske odvisnosti od moškega in s tem tudi njene zaostalosti.
Boj za žensko enakopravnost se torej še vedno nadaljuje in to zelo uspešno, kar je treba vsekakor priznati. Vendar pa žal, vse premalo kljub temu priznavamo ženski njeno edinstveno vlogo kot materi in vzgojiteljici otrok, kot temeljnemu stebru sleherne družine. Zato bo morda tudi prav, če se bomo prav ob mednarodnem ženskem prazniku spomnili žensk kot mater in stebrov družine.
Še posebej pa bo prav, če se bomo ob tej priložnosti spomnili naših beneškoslo-venskih žensk, ki opravljajo morda še težjo nalogo kot ostale ženske po svetu. V mislih imamo namreč dejstvo, da slone na naših ženskah po dolinah in hribih naše Benečije kar vsi štirje stebri družine, saj so povečini njihovi možje in sinovi v tujini, kjer si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh tako zase kot za svoje družine. Bene-škoslovenska žena pa mora zato doma poleg vzgoje otrok skrbeti še za malo posestvo in tako povrhu še precej garati, ker ni pač doma moških, krepkih rok. In v tem je morda veličina naših žensk, ki morajo tako doma garati za dva ali tri ljudi, kljub temu pa ohranjajo zvesto naprej naš rod in jezik. In zato se v tem smislu še posebej priklanjamo vsem tem našim, neznanim ženskam, ki nosijo tako težko breme, a ga vseeno uspešno prenašajo brez tožba in nejevolje.
In prav tem, beneškoslo-venskim ženam, veljajo še posebej naša voščila in najlepše želje ob njihovem prazniku, 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.
Od Viskorše do Torlana
N PRIE MTHAM
niško železarno, ki sem ji potem kaj kmalu dal slovo. Spet sem odšel na Češko, kjer sem delal v o-pekarnah. Tu me je tudi dohitela prva svetovna vojna. Ker sem bil italijanski državljan, sem postal vojak šele 1916. leta. Poslali so me na frontov Trentinu. No, svetovno vojno sem uspešno zaključil, potem pa sem najprej pomagal graditi cesto v Tipani. Toda doma kmalu ni bilo več dela in moral sem v tujino.
Pot me je zanesla v Gornjo Šle-zijo, kjer sem delal in ostal do 1940. leta. Med drugo svetovno vojno pa me je končno premagalo domotožje. Vrnil sem se dokončno domov in tako imam zdaj hišo v Tipani ».
« Kaj pa ste-le delali, oziroma kakšen je bil vaš poklic, » smo dalje radovedno silili vanj.
« Bil sem težak, » je odgovoril kratko in s tem povedal vse. Potem pa je še pristavil, da ima hčerko poročeno v Gorici in da jo hodi večkrat obiskat.
In spet je bil čas tisti, ki je prekinil naš prijeten in zanimiv razgovor z Marcelom. Mi smo se odpeljali po asfaltu proti Vidmu, krepki in zgovorni Marcel pa si je oprtal nahrbtnik in jo mahnil peš navkre-
CESTNA ZVEZA VIDEM - TRBIŽ - SREDNJA EVROPA
ffliiM in dom mednarodne avtomobilske ceste
Furlanski senator Zannier zahteval prioriteto za gradnjo te pomembe mednarodne arterije, ki bo olajšala povezavo med Srednjo Evropo in Jadranom in hkrati prinesla gospodarski napredek Furlaniji in področju ob njej
msm
Prijavna oštirka lleana z možem Jakomom v svoji karakteristični in daleč naokoli znani gostilni
ber. Ko je izginjal za ovinkom, se nam je zdel kot tista naša korenina, katere ne morejo omajati niti izruvati najhujši viharji. Naša korenina v dobesednem in prenesenem smislu te besede.
TORLAN - Ta vas leži tik ob vhodu v krnahtsko dolino in je bila med vojno precej požgana. O njej mnogo govori tudi znani italijanski pisatelj Ippolito Nievo v romanu « Il Conte pecoraio »
V OKVIRU MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA
Komisija za javna dela v senatu je dokončno odobrila osnutek zakona, ki dopolnjujem spreminja obstoječi zakon za gradnjo novih cest in avtomobilskih cest.
Furlanski senator Zannier je ob sprejetju osnutka zakona konkretno govoril o avtomobilski cesti Videm — Trbiž — Avstrija. Senator je ob tej priložnosti o-menil nujnost načrtovanja novih cest na področju Furlanije in gorskega področja, kjer je še danes čutiti pomanjkanje dobrih komunikacijskih zvez, še posebej zvez s tujino, s Slovenijo in Koroško. Ko je govoril o avtomobilski cesti čez Brenner, je senator Zannier dejal, da bo s tem sicer rešen problem zvez vzhodnih pokrajin Avstrije in drugih narodov Zahodne Evrope, vendar pa pomeni prehod čez Trbiž prav tako pomembno pot iz Srednje Evrope proti Jadranu in Italiji.
V tem smislu mora dobiti avtomobilska cesta Videm — Trbiž
— Avstrija nedvomno prednost, ker bo hkrati tudi veliko prispevala k ekonomskemu razvoju področja, po katerem poteka. Sicer pa je senator Zannier Še poudaril, da je gradnja te ceste v soglasju z planiranimi evropskimi avtomobilskimi cestami, ki so jih dokončno programirali namednarod-ni konferenci v Ženevi 1950. leta. Kajti avtomobilska cesta Videm
— Trbiž je v bistvu del dveh planiranih evropskih avtomobilskih cest in sicer El (Rim - Dunaj -Varšava) in E14 (Rim - Praga -Ščečin).
Ob zaključku je senator Zannier dejal, da je gradnja te ceste nujnost, še posebej spričo posebnega sestanka v Trbižu ob prisotnosti ministra Mancinija, ki sta se ga udeležili tudi delegaciji slovenske in koroške vlade.
Pogovori med predstavniki občine Tolmin in predstavniki beneških Slovencev
Dne 5. t.m. so se v Tolminu sestali predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Gornjega Posočja in predstavniki beneških Slovencev, da bi pregledali do sedaj opravljeno delo, ki ga je vseboval program, izdelan na lanskem srečanju v Trenti.
Prisotni so ugotovili, da je bil večji del sprejetih nalog iz tega programa kulturno prosvetnega sodelovanja med občino Tolmin in Beneško Slovenijo uresničen. Na tem sestanku so ugotovili tudi, da obstoja še cela vrsta možnosti za razširitev kulturnega sodelovanja kakor tudi sodelovanja na drugih področjih, ki zanimajo slovensko prebivalstvo na eni in drugi strani meje.
73 tisoč obmejnih prehodov v Nadiški dolini
Februarja letos se je mednarodni promet na prehodu pri štupci-Robič spet normaliziral. Skupno so zabeležili 73.065 prehodov, med njimi je bilo 66.523 prehodov italijanskih državljanov in 6.542 tujih državljanov, to je v glavnem Jugoslovanov.
V istem obdobju pa je uporabilo avtobusno progo iz Cedala v Tolmin 1.907 oseb in 1.693 iz Tolmina v Čedad.
Padla s senika
šestdesetletna gospodinja Natalija Raccaro iz Petejaha pri špetru je padla s senika in si zlomila levo rame. V bolnišnico so jo sprejeli s prognozo mesec dni zdravljenja.
Spustili so fazane
Lovci iz špetra Slovenov si zelo prizadevajo, da bi obogatili svoja lovišča. Zato so te dni spustili v lovišča veliko število fazanov, da bi obnovili rod in pomnožili število ptic. Več sto fazanov so spustili na svobodo. Upajo, da bo tako lovišče postalo bogatejše in nudilo kasneje tudi boljši lov na fazane.
Podbonesec
Za carinski urad v Stupri
Pred dnevi je bil sestanek na katerem so obravnavali problem
carinske službe na obmejnem bloku štupca-Robič v Nadiški dolini.
Na sestanku so predstavniki carine in državnih oblasti ugotovili nujnost ureditve carinske službe na obmejnem bloku v štupci, ki postaja poleg blokov v Trbižu in Gorici čedalje potreb-nejši za razvoj gospodarstva v Nadiški dolini in gospodarski izmenjavi z Jugoslavijo. Ob zaključku kratkega sestanka so prisotni zahtevali od videmskega prefekta, da naj tudi čimprej u-redijo prostore za življenje in delo carinske službe na tem mednarodnem obmejnem bloku.
Spet začetek ribolova
Normalno vodno stanje v Nadiži je spet omogočilo ribičem ulov rib. Tako je 57 letni Umberto Di Gaspero iz Spesse pri Čedadu te dni ulovil postrv, ki je tehtala 2 kg in 160 gr. Nedvomno je tako težka postrv redkost v vodah Nadiže.
Bodoča avtomobilska cesta Videm — Trbiž pa ne bo povezovala samo Avstrije in Srednje Evrope s Furlanijo in Jadranom, temveč se bo nanjo v Trbižu priključila tudi cesta Ljubljana — Kranj — Trbiž, tako imenovana « gorenjska magistrala », preko nje pa tudi Zagreb in Beograd.
Sedanja cesta Avstrija — Trbiž — Videm zagotovo več ne ustreza povečanemu turističnemu in tudi prevozniškemu prometu in postaja danes že ozko grlo in ovira če-
dalje večjim turističnim in ekonomskim tokovom, ki imajo tod najkrajšo pot iz Srednje in Vzhodne Evrope na severni Jadran.
Strjene kolone avtomobilov v obeh smereh med sezono na tej cesti same dovolj zgovorno pričajo in terjajo čimprejšnjo rešitev. Ta pa je le v gradnji moderne avtomobilske ceste, ki nima samo lokalnega ali državnega pomena, temveč kot smo že omenili, nosi obeležje mednarodnega
pomena.
IIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIlilKIIIIUIIIII  ..........IIIU1IIII.................... Illl.....Ili.11 III II IIIM11II.I
REZIJA
TRUDI
E
Tudi letos je bilo tradicionalno rezijansko pustovanje v različnih krajih doline. Skupine praznovalcev oblečene v tradicionalne noše doline ali maškere so izvajali ob zvokih citer rezijanske narodne plese.
Tradicija v dolini zahteva, da pustovanje traja tri dni. Ljudstvo se tega pustovanja v resnici udeležuje množično, to je ne samo mladi in šaljivci temveč zares vsi ljudje rezijanske skupnosti. Od povsod je slišati sladke melodije rezijanske violine, ki i-gra neprestano, slišati je vedno druge napeve.
Starodavni slovanski ples ima v sebi nekaj kar človeka prevzame in vzpodbudi, ritem plesa pa ne utrudi niti starih niti mladih, pa čeprav traja vso noč. Pustovanja poosebja Pust, ki ga zmagoslavno nosijo tri dni ter ga ob koncu obsodijo na smrt in zažgejo na pustni torek. V organizacijo domačega Turističnega društva se je tudi letos udeležilo poleg domačinov pustovanja tudi veliko Furlanov in drugih obiskovalcev, višek pa je bil v tekmovanju za najboljšo masko, dalje za najstrašnejšo masko ter tekmovanje godbenikov.
Za najlepšo masko je bila izbrana Albina Madotto iz Osoja-nov. Nagrado za najlepšo otroško masko sta prejeli Nicoletta Tosoni in Biasio Anita iz Bilega. Tudi v vas Bilo je šla prva nagrada za godbenike. Prejel jo je Livio Miceli.
Ob koncu omenimo še to, da so v žiriji sodelovali tudi nekateri sodelavci italijanske radiotelevizije, ki so prišli posnet na trak nekatere rezijanske ljudske napeve.
Iz Kanalske doline
Deželna vlada je pred dnevi o-dobrila osnutek zakona za finansiranje nakupa in sistematizacijo zemljišča namenjenega za obmejno carinsko poslovanje na mejnem bloku Kokovo ter za druge nujno potrebne objekte. Za to predvidevajo 400 milijonov lir stroškov, ki bodo dodeljeni v dveh obrokih.
Obnovitev in razširitev omenjenega bloka narekuje več vzrokov, predvsem pa izredna gostota tako tovornega kot turističnega prometa ne samo med Avstrijo in Italijo temveč gravitacija celot-
nega prometa iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Smrtna avtomobilska nesreča
V bližini Pontaflja se je pred dnevi smrtno ponesrečil v prometni nesreči mladi Mauro Petrocchi iz Trbiža. Priljubljenega mladeniča so na njegovi prerani zadnji poti pospremili številni sorodniki, znanci in prijatelji, ki so poznali in ljubili pokojnega.
Nova telefonska številka rdečega križa
Rdeči križ in Trbiža sporoča, da je zaradi sprememb na telefonskem omrežju dobil novo telefonsko številko. Ce potrebujete pomoč rdečega križa, kličite številko 2482 trbiškega omrežja.
★
Iz pod Matajurja
Skoraj tritisoč jajc v eni sami noči
V Sovodnjah je star običaj, da zadnji dan pusta prijateljske skupine ob spremljavi harmonikarja hodijo po vaseh in zaselkih od hiše do hiše nabirat domače pridelke in dobrote. Tako je skupina štirih prijateljev iz Sovodenj v spremstvu harmonikarja nabrala v eni sami noči več kot 2.800 jajc in 100 salam, ki so tehtale 90 kilogramov.
Podarjene dobrote so potem prodali in priredili sovaščanom pustno veselico s plesom in jedačo.
★
Grmek
Občinska seja
Pod predsedstvom župana Lucia Zufferlija se je sestal občinski odbor, ki je imenoval svoje predstavnike v šolski patronat in u-stanovo za varstvo otrok OMNI. Prav tako je občinski odbor odobril načrt za gradnjo vodovoda v Hlodič in načrt za gradnjo poljske poti iz Luž v Lombaj.
Ro na c
Cestna dela
Zaradi prizadevanja občine so začeli z deli, da bi uredili prvi odsek ceste, ki vodi iz doline v našo vas. Gre za odsek iz Brišč v Skubince. Dela bodo stala 50 milijonov lir in skrajni čas je že bil, da so začeli obnavljati in modernizirati tudi pri nas to cesto, ki je bila doslej v skrajno obupnem stanju.
BEŽEN OBISK NA STARI GORI
SVEČANA PROSLAVA V AOSTI
NABOŽNA KNJIŽICA V SLOVENŠČINI
Za beneške Slovence in druge slovenske obiskovalce Stare gore so prvikrat po prepovedi fašizma izdali okusno brošurico “Devetdnevnica,, v slovenskem jeziku
« Devetdnevnica » namenjena beneškim slovenskim romarjem, ki trumoma prihajajo na Staro goro
Te dni smo se mudili na Stari gori. Presenetila nas je zapuščenost in osamljenost te znane slovenske božje poti, če pa povemo, da smo bili na Stari gori v iza-četku marca, smo povedali vse. Pač ni bil čas romanj in obiskov, zato pa so na Stari gori tembolj peli lopate in krampi — Stara gora se namreč z obnavljanjem in prezidavanjem pripravlja na bodočo sezono.
Kljub temu pa smo bili prijetno presenečeni, ko smo v trgovini s spominki, razglednicami in drugimi votivnimi predmeti naleteli tudi na drobno brošurico s slovenskim naslovom « DEVETDNEVNICA k Materi božji na Stari gori ». še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo brošurico odprli in v uvodnem poglavju pod naslovom « Zgodovinski podatki » naleteli na naslednje besedilo:
« Stara Gora je božja pot Beneških, vseh Slovencev. Tu se srečata slovenski in furlanski svet.
2e od 10-11 stol. so se tu naseljevali Slovenci in ustanavljali vasi. To svetišče je še od daljnih časov cilj slovenskih romarjev, zato tudi imenujejo
MiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimmii
★ Masten madež v knjigi očistimo z mešanico magnezije in bencina. Ko se posuši, magnezijo odpihamo ali narahlo zbrišemo. Če je madež trdovraten, postopek ponovimo.
★ Pokanje linoleja zaustavimo, če ga namažemo z glicerinom.
★ Osmojeno perilò moramo takoj oprati v čisti vodi. | če to ne zadostuje, ga poškropimo z boraksovo vodo in nato splaknemo še s čisto. Po potrebi postopek ponovimo.
★ Sveže madeže od jedi popijemo na kravati najprej s kruhovo sredico, nato pa očistimo madež še s krpico, pomočeno v topli vodi.
★ Zelo umazane okenske okvirje očistimo z milnico.
★ Kokosove tekače bomo najbolje očistili, če jih bomo izprašili in skrtačili s slano vodo.
★ Glavniki bodo spet čisti, če jim bomo odstranili umazanijo v vodi, ki vsebuje boraks.
★ šipe lepo očistite z vodo, ki ste ji prilili malo špirita.
★ Če nam v novih čevljih močno drsi, podrgnemo, podplate s steklenim papirjem.
★ S toplo vodo se bo perilo lepo enakomerno navlažilo.
Furlani Marijo na Stari Gori: Stara Slovenska Marija.
Svetišče je postavljeno na vzpetino, tako da jo okolne vasi dobro vidijo.
Sedanja cerkev ni prvotno svetišče. Prva stavba je bila postavljena že leta 585 po Kr; s časom so dozidali razna poslopja, tako da je bila cerkev ne same. božja pot, ampak gotovo zavetišče v turških časih in v vojnih nevarnostih. Leta 1650 so začeli na staro cerkev zidati novo; stare niso podrli, pač pa jo spremenili v kripto ali spodnjo cerkev.
Leta 1913 so svetišče na Stari Gori dodelili v oskrbo beneškim Patrom Frančiškanom Kapucinom. Leta 1922 je bila čudežna Marijina Podoba slovesno kronana.
Romarska pot na Staro Goro je postala s časom vsem znana. Tisoče in tisoče Marijinih otrok prihaja k temu zavetišču objokanih; odhajajo
pa s svetim mirom v srcih.
Razen beneških, goriških in tržaških Slovencev prihajajo tudi Slovenci iz Koroške. Med Sv. Mašo pri Marijinem oltarju vsa cerkev moli in poje po slovensko; številne so slovenske procesije, ki jih romar sreča na poti le k Mariji.
Našim ljudem je Stara Gora svetilnik na poti v življenje. Slovenski narod je bil vsa dolga stoletja varuh starogorske-ga svetišča in Marija je bila in je še varuhinja njegova. Slovencem je Stara Gora draga in Slovenci so dragi Mariji ». Brošurica je natisnjena zelo okusno in ima barvne platnice. Ko smo se pozanimali, od kod slovenska nabožna knjižica na Stari gori, so nam pojasnili, da so jo pač morali natisniti v slovenščini na zahtevo in željo beneških slovenskih romarjev in sploh Slovencev, ki prihajajo na izlet in obisk na to prelepo izletniško točko v Beneški Sloveniji.
Stara gora, sloveča slovenska in furlanska božja pot, kjer stoji starodavna cerkev, posvečena Materi božji. Od tu se nudi krasen in obsežen razgled, zato je Stara gora tudi priljubljena izletniška točka, posebno odkar vodi
tja dobra asfaltirana cesta
imimiiimiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiHiiMiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiMNiiMiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiHiMiiHiiiM
Kaftuo se za dobar hup opila prasela
Kaj šen kmet bo jau, de je nar-buojš fuotar za praseta pitat, sjerk, krompir an kostanj. Mi vam čemo povjedat, de se lahko praseta opita buojše an buj za dobar kup. Ta fuotar je suha dje-telja an senuo. Vi se bosta višno smejal temu, a prove, ki so jih nardil u dostih krajih, so pokazale, de je tuo rjes.
Dajte u koritu prasetam dost suhe djetelje an sena an tuo ta-kuo kot je, brez potrjebe, de jo režite. Ce bi tisto suho hrano rje-zal, bi biu prase parmuoran pojest poleg liščja, ki je tist, ki imà sostanco, tud tardo steblo, ki ne pita, ampa djela samo težo želodcu. Iz kupa nezrjezane djetelje »i sena se prase izbere samo tiste fine perje an tisto ga narbuj ridi. Tuo kar prasetu ostane lahko nucate za stejo.
DVAJSET LET POSEKA SIAMA DEŽELE DU AOSTI
Deželno volitve, ki bodo 21. in 22. aprila letos, bodo gotovo prinesle presenečenje in zmago naprednim in avtonomističnim silam te dežele
26. februarja je minilo 20 let, odkar je bil sprejet zakon o posebnem statutu, s katerim je bila Dolini Aosta, kjer prebivajo prebivalci francoskega jezika, priznana avtonomija.
Ob tej priložnosti je bila v Aosti svečana proslava, ki so se je udeležili predstavniki državnih in drugih oblasti ter predstavniki vseh dežel s posebnim statutom.
2e z odlokom z dne 7. septembra 1945. je bila prebivalcem s francoskim jezikom priznana pravica, da pri občevanju s politčnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi (razen pri izreku razsodb) uporabljajo v javnih listinah francoski jezik. Pouku italijanščine in francoščine v šolah vseh stopenj je določeno enako število ur. Deželni svet je pooblaščen, da revidira meje občinskih okrožij na osnovi položaja, kakršnem je bil pred letom 1922 in ponovno uvede imena krajev, ki so bila zatrta ali spremenjena za časa fašistične oblasti.
Dolina Aosta je mod tistimi deželami, ki jim je bil priznan poseben statut in sicer med Sicilijo, Sardinijo, Tridentinsko-Južno Tirolsko in Furlanijo-Julijsko Benečijo.
Do priznanja posebnega statuta za omenjenih pet dežel je prišlo predvsem zato, ker so avtonomistična gibanja, ki so nastala po vojni in pa potrebe zavarovati narodnostne manjšine ali pa obstoj med-
narodnih dogovorov, zahtevali poseben režim za ta področja. Tako so bili posebni statuti zakonito priznani 26. februarja 1948. za Dolino Aosta, Sardinijo, Tridentinsko-Južno Tirolsko in Sicilijo, medtem ko je bil posebni statut za Furlanijo-Julijsko Benečijo potrjen 31. januarja 1963. Tako pozna rešitev, ki jo sicer predvideva ustava, je bila za Furlanijo-Julijsko Benečijo sprejeta zato, ker so pričakovali, da bo rešeno tržaško vprašanje.
Pokrajinske volitve v Dolini Aoste so bile razpisane za 21 in 22 april t.l. Izvolili bodo 35 deželnih poslancev. Pred štirimi leti je zmagal na volitvah avtonomistični blok nad krščansko demokracijo in desnico. Avtonomistični blok so sestavljali komunisti, socialisti in «Union Valdòtaine». Union Valdò-taine je katoliško francosko avtonomistično gibanje in ni povezano s krščansko demokracijo, ki nasprotuje avtonomističnim težnjam prebivalstva francoskega jezika.
Omenjeni blok je bil na oblasti dežele dve leti, potem pa so se odcepili po nalogu Rima trije socialistični poslanci in s tem prispevali k ustanovitvi levega centra tudi v tej deželi.
Odgovor, kdo bo v novem vodstvu dežele, in možna so presenečenja, pa bodo najbolje pokazale deželne volitve 21. in 22. aprila letos v Dolini Aosta.
millllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIimtIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIMIIMMMIIIIHIIIIIIIIIIINMI
Ozemeljske spremembe v videmski provinci
S PII VE STRANI
alkohol. Dobar vinski kis se napravi takuole:
Kar je mošt izstisnjen naj se dajo tropine hitro u sod, de ne ratajo rjave, zak’ drugač bi kis imèu okus po tropinah. Potlé naj se nalije na tropine čiste vode, de se pokrijejo. Dodajte, če imate še malo špirita al’ žganja, če pa tega njemate, pa malo starega vinskega kisa. Potlè muora tuo stat u toplem prastoru. Parvi dan je trjeba use dobro premješat potlé se pa pusti u mjeru an se pokrije z redko cunjo, de muora priti ajar notar. Cez nekaj tjednu naj se stisne an se napouni sod s tistim kisom, a se ne smije preveč tardò zataknit, zak’ muora u kis prit še nimar malo ajarja.
tih podvojilo in s tem postalo tretje največje mesto v deželi Furla-nija-Julijska Benečija in pustilo za sabo celo Gorico.
Kje so vzroki tako naglega razvoja Pordenona?
Nedvomno v gospodarski podjetnosti in silnem razmahu industrije v tem mestu. Na prvem mestu moramo vsekakor omeniti veliko tovarno « Zanussi - Rex », ki je s proizvodnjo gospodinjskih strojev dosegla prvo mesto glede na vrednost proizvodnje in število zaposlenih in pustilo za sabo celo tržaške in tržiške ladjedelnice. Dalje je tu nova industrija kot so to-
varna tekstilnih strojev « Savio » in keramična industrija « Scala » ter seveda še vrsta večjih in manjših tovarn in podjetij, kar je vse prispevalo h gospodarskemu in seveda tudi ostalemu napredku ne samo mesta Pordenona, temveč celotnega področja nove province.
Kljub nasprotovanju nekaterih krogov in tudi dela lokalnega furlanskega tiska, ki je verjetno izviralo bolj iz sentimentalnih vzrokov, manj pa iz realizma obstoječega stanja, je ustanovitev nove province Pordenone vsekakor korak naprej k avtonomiji in napredku gospodarstva in razvoja nove province.
V\|	mduklrt«
_\>l/	orologerie k|»e< tali
p HT*r«cchi | \ ^	«leitromv-an.il
vas
čas
pridobi
vso
svojo vrednost !
mline
vuntrdi
UDI N F
Vi« t hm ifori* I
L; 51 -V. I fc' Ì
Ponavad se par nas zlo povar-šno djela vinski kis, kot de bi tuo ne bluo neč važno. Nekatjeri nu-cajo celuo smardliu kis, zak več ljet nalivajo vodo na stare tropine, ki že gnijejo. Dostim kmetom se zdi škoda tropin za kis, zak jih nucajo za žganje kuhat, na usakdanji nuc kisa p& ne pomislijo, čeglih je kis buj važen kot
VELEBLAGOVNICA
H
DMnimMn
LJUBLJANA
s poslovalnicami:
— « TRGOVSKA HIŠA », Tomšičeva ul. 2
— « Blagovnica s stanovanjsko opremo », Wolfova ul. 1
— « KONFEKCIJA ELITA », Čopova ul. 7 Obiščite nas in nam zaupajte svoje želje tudi v letošnjem letu!
hm
Bfniinii
ijnmnini
4
m
S
%
c
2a.ua^7rKal£e (nh£aČ
Milčinski :
Gospod in Sv. Peter
Ko je Gospod še hodil po svetu in ga je spremljal sv. Peter, se je zgodilo, da se je z neba usula toča; par trenutkov — in vse žito na polju je bilo pobito. Do koder je neslo oko, povsod samo strni-šče.
Peter je zmajal z glavo in je rekel: «Gospod, ali je prav, da vse vprek kaznuješ, dobre ljudi in nemarne? ».
Gospod je bil kar tiho.
Peter pa si je mislil: « Če bi jaz bil Gospod, jaz bi drugače vladal svet ». Ta misel mu ni šla iz glave. In ko sta se bližala vasi, je rekel: « Gospod, povej mi, ali se še nisi naveličal biti Bog? Vidiš, jaz sem že davno sit, da sem sv. Peter! ».
Gospod je spoznal Petrove misli, okrog usten mu je legel smeh in je rekel: « Ali hočeš, da menjava za današnji dan? ».
Peter je vesél pritrdil.
Šla sta v vas. Pri prvi hiši sta se ustavila in, ker sta bila še tešč, sta prosila zajtrka. Gospodinja je ravnokar iz peči jemala pogačo pa je dala vsakemu kos.
Gresta naprej po cesti, jesta pogačo, pa jima pride naproti deklica; prijazno jima pokima, še lepše ju pozdravi:
Peter se pošali in jo vpraša: «Deklica, kjer pa je tvoj zajtrk?».
« Ha, » se mu nasmeje deklica, « moj zajtrk je še v božjih rokah ».
Gospod stopi sv. Petru in ga tiho opomni: « Ali nisi čul, da je njen zajtrk v božjih rokah? Zdaj si ti Bog, ti ji moraš dati svoj kos pogače ».
Peter je milo pogledal belo pogačo v svojih rokah, pa ni bilo drugače, dal jo je deklici. Žalosten in tih je stopal za Gospodom in namesto pogače je požiral sline.
Nebo se je zvedrilo, pot ju je peljala preko potoka in, ko sta bila sredi vode, pravi Gospod: « Peter, vzdigni svoj prst! ».
Komaj je Peter to storil, že prileti roj čebel, se obesi Petru na prst in ena ga piči. Peter v ne-volji otrese ves roj v potok.
Gospod se rahlo nasmeje in reče: « Peter, Peter, hud Bog si! Ena edina čebela te je pičila. Ali je torej prav, da si pokončal ves
Petra je bilo sram in ni znal odgovora.
Tako sta prišla preko širokega pašnika. Pastirica je baš prignala goske, še jih je preštela, potem se je obrnila, da gre domov.
Gospod jo vpraša: « Ali ne boš pazila na gosi? ».
Pastirica odgovori: « O, danes se mi mudi nazaj, moram materi streči, bolna leži in nima drugega kakor mene. Mi bo že ljubi Bog pazil na goske! ».
Gospod pravi Petru: « Čuješ, danes moraš ti paziti na goske! ».
Obstala sta oba na pašniku. Sonce je pripekalo, goske pa so se podile po pašniku semkaj in tjakaj in hotele uhajati proti domu. Ubogi Peter pa se je lovil za njimi, mahal je, kričal in jih vračal in ni imel niti trenutka miru. Gospod pa je sedel v hladni senci in ga gledal.
Slednjič se je sonce umaknilo za gore, pastirica je prišla po gosi in Peter se je truden zleknil pod hrast. Bridko je potožil Gospodu in rekel: « Dovolj ini je,
nočem več biti Bog ».
Gospod pa pravi; « Peter, počakati moraš do polnoči, tako sva se zmenila ».
Vzdigneta se in gresta naprej. Bila je že noč. ko prideta v mesto. Stopita v krčmo in vprašata zastran prenočišča. Krčmar jima ga obljubi, sedeta za mizo in Gospod naroči kruha in vina.
Peter je bil truden in lačen, dobro mu je del počitek in dišal mu je božji dar. A komaj je prvi grižljaj spravil vase, ko se odpro vrata in v krčmo stopi nočni stražar.
Gospod ga vpraša: « Nočni stražar, ti tukaj? Kdo pa namesto tebe čuva? ».
« E j, » pravi oni, « do polnoči naj ljubi Bog, po polnoči bom pa jaz ».
Peter se je potuhnil in ni maral nič slišati, ali Gospod ga je rahlo dregnil in spomnil, da je Bog in da bo moral do polnoči ogenj čuvati in tate po mestu. Peter je čmeren vstal in šel.
Ko se je po polnoči vrnil, je Gospod že sladko spal. Peter je kakor snop padel na posteljo, oddahnil se tako glasno, da je zbudil Gospoda, in še vzdihnil je:
« Bogme, rajši sem le Peter kakor Bog! ».
V
Šopek	za
roj
i?
Moja mama kakor sonce greje mi srcé, tisto sonce spomladansko, ki prežene vse meglé. Moja mama kakor dežek mi blaži srcé, tisti tihi, blagi dežek, ki nam pozlati stezé.
Moja mama kakor veter mi bodri srce, tisti veter nagajivi,
ki požvižga z vrh goré.
Šla na trato bom zeleno, kjer se sonce vetru smeje, tja, kjer veter nagajivi rože in metulje šteje in kjer dežek, tihi dežek roso seje skozi veje, in na trati tej zeleni šopek našla bom izbran, šopek zvončkov in trobentic mami za njen dan.
Leena
živela je muha, ki je hodila v šolo. Posedala je vrh table in poslušala, kako je učitelj učil o-troke petja. Končno si je začela domišljevati, da se je naučila dovolj, da lahko uči druge. Zletela je skozi okno in se odpravila po svetu.
Na travniku se je pasel Osel. Muha mu je sedla na uho in zagodla:
« Bzi, bzi, bzi, dolgoušec ti! ».
Osel je zravnal ušesa in zari-gal:
«Kako lepa pesem! Hvala ti, da si me jo naučila. Zdaj mi pa sedi na rep in jaz te bom naučil letati stokrat hitreje, kakor znaš zdaj ».
Muha je sedla oslu na rep. O-sel pa je mahnil z repom po tleh in toliko, da ni muhe ubil. S težavo se je privlekla na breg po-
toka. Zlezla je na travno bilko in se grela na soncu. Ko si je opomogla, je zagledala v vodi postrvi, ki so švigale sem in tja. Zapela jim je: « Bzi, bzi, ribica molči! ».
Postrv se je pognala navzgor in pljusnila na muho vodo. Toliko, da je bolelo. Kako nehvaležen je svet! Počakala je, da se je posušila, nato pa zletela nazaj v vas.
Za» skednjem je srečala račko. Takoj ji je zapela:
« Bzi, bzi, bzi, račica beži! ».
Račka se je ustavila in nagnila glavo. « Lepa pesem, » je rekla, « škoda, da slabo slišim!
Muha je zletela k njej, sedla, na zemljo in začela znova:
« Bzi, bzi, bzi, ra — ».
Klaps! — in račka je pogoltnila učeno muho.
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllimillllUHUmi,,,,!,,,,,,,!,,!,,!,,!!,,,!,,,,!,!,,,!,,,!,,),,,,,),),,)!!!!!,!!!!,!!!
Sturbimi gustje
Srbska narodna pripovedka
Zaklala je starka ovco in jo razkosala, pekla noge, cvrla jetra, kuhala drob in meso.
Zvečer potrkajo na duri razbojniki:
« Imaš prenočišče, starka? ».
Starka odgovori:
«Nimam. Vse polno jih prenočuje: dva rogana, štirje nogani, trebuh — junak, drob dušeni, in jetra — graščak.
Razbojniki odidejo, misleč, da je hiša polna ljudi.
Tako jih je starka prevarila.
0 miški in jabolku
(iz večernih pravljic)
Tekla je miška po stezici med listjem in pritekla do starega vodnjaka. Kamnita ograja mu je že razpadala in le za ped visoko je še bilo vode v njem. Radovedna miška spleza na rob ograje in zagleda na dnu vodnjaka lepa, rdeča jabolka.
«Hop», pravi, «eno jabolko bo moje. Obgrizla ga bom ».
Skoči miška v vodnjak, hlastne z drobnimi zobmi — v prazno. V vodi ni bilo nobenega jabolka.
Preplašena miška plava, brca in milo cvili na pomoč.
Mimo pride kozliček, žejen je in se skloni, da bi se napil. Zagleda miško:
« Kaj delaš v vodi, miška? ».
« Jabolko sem iskala, pa ga ni ».
« Kvišku poglej, miška ».
Pogledala je miška navzgor in zagledala rdeča jabolka na veji. Ob vodnjaku je rasla jablana in njegovi sadovi so se ogledovali v vodi.
« Pomagaj mi, kozliček, na suho! ».
Kozliček je pomolil glavo v vodnjak. Miška mu je splezala po gobčku na rožičke in se rešila iz vode.
Smeh v šolski klopi
Učitelj je govoril o velikem iznajditelju Edisonu, ki je med mnogimi drugimi stvarmi izumil tudi žarnico. Ko se je Tonček vrnil iz šole, je navdušeno rekel mami:
« Pomisli, kakšne zasluge ima Edison! Če bi ne bilo njega, bi morali sedaj gledati televizijo ob sveči ali petrolejski svetilki ».
lllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllliaillllHIlliailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiliiliiiillliiiiiiiiilMiiiliftliiiMiiiMMlIlllIMMNNfllllllMMtltllMIIIMIIIIIIIINllillticaiitllMaillflllNIIIIIliailllMIlIMMliafllllllllllllllllllllllilliiiii
tun n i iiiiiiin ni i iiiiiiniii
W:
/
V:
«
T
A
V
45. Zavedal se je, da jo mora na vsak način ujeti, ker bi se sicer nadloge znova zgrnile na prebivalstvo Bungalovva. Kobra je hitela v visoki travi naravnost proti trnjevemu grmu, kjer je Riki-tiki slišal Darzeeja, kako še vedno poje svojo neumorno pesem. Toda njegova žena je bila modrejša od njega. Brž ko je ugledala Nagaino, je zletela iz gnezda in zaokrožila nad kačjo glavo. Ako bi ji pri tem pomagal še Darzee, bi jo z združenimi močmi prav gotovo pognala v drugo smer: tako pa je Nagaina pritisnila glavo samo že bliže k tlom in se prisukljala do podganje luknje, kjer sta bivala z Nagom.
46. Tik na pragu jo je Riki-tiki dohitel in ji zasadil svoje majhne bele zobe v rep. In ker je ni izpustil, je hočeš nočeš zdrknil z njo vred v notranjost. Redko kateri mongus si upa za kobro v njen brlog. V luknji je bila črna tema in Riki niti ni vedel, kdaj se bo podzemno skrivališče razširilo in bo Nagaina spoznala ugodno priložnost ter udarila po njem. Med zobmi je srdito stiskal njen rep in se skušal zadržati na obronku mehke, vlažne zemlje. Ko se trava ob ustju brloga ni več majala, je Darzee žalostno zapel: « Hrabri Riki-tiki je mrtev! Zapojmo mu mrtvaško peseml ».
47. Ko je dospel v svoji žalostinki, ki si jo je sproti izmišljal, do najbolj ganljivega mesta, se je trava ponovno zamajala in iz luknje je prilezel na svetlo Riki-tiki. Oblizoval si je brke, eno nogo nemarno vlekel za seboj in ves je bil pokrit s prstjo. « Vse je pri kraju, » je pribil. Nato si je otresel s kožuha prst in kihnil. To njegove besede so slišale rdeče mravlje in začele vreti druga za drugo v podganjo luknjo, da bi se prepričale, ali je Riki govoril resnico.
48. Riki-tiki se je medtem zleknil v travo in utrujen zaspal. Spal je pa v pozno popoldne in to po pravici, saj je res opravil trdo delo. « Zdaj pa domov, » je vzdihnil, ko se je prebudil. « Povej kotlarju, Darzee, naj oznani prebivalcem vrta, da Nagaine ni več. Kotlar je ptič in se oglaša, kot bi s kladivom tolkel po bronastem loncu. Zaradi njegove blebetavosti je postal klicar vseh indijskih vrtov in oznanja novice vsakomur, kdor jih hoče poslušati. In ko je Riki-tiki stopal po stezi proti Bungalowu, je že slišal za seboj njegov glas: « Din-dong, — tok! Nag je mrtev — dong! Nagaina je mrtva — ding-dong-tok! ».