pavšalni iranno v orsavi shi. 41. i»ew. {uhaja rase« tieeeli (n prašnikov vsak ti a n ob 10. uri dopoldne. Uredništvo te v Ljubljani, FrančiSkanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise Irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglas': Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isli prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust. tf (Jubilant, v pondeliek 21. februarja 1921 Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke. Posamezna itev. 1 K. teto V. Telefonska Sl. 312. Naročnina: Po poiti alt e dostavljanjem na dom za elo icfo K 240, za po! eta K 120, za četrt eto tv 60, za mesec ti 20. ža Nemčijo Mo leto K 312, «a ostalo tujino in Amerika K 360. deklamacije za list so poštnine proste. Opravni&tvo :e v L ubliatU Frančiškanska ulica št.6^ Učiteliska tiskarna. Telegrami. Vlada trdno stoji------------- Vlada trdno stoji. LDU Belgrad 19. Mi-rčstiski preds. Pašič je zahteval na zadnjem sestanku z zastopniki zemljorndničkega kluba, naj poda Idub deklaracijo, da bo podpiral vlado v konstituanti o priliki predložitve ustavnega načrta. Vlada bo šla s svoje strani zemljoradnikorn na roko, da se sprejmejo v ustavo najvažnejše določbe zemljoradničkega ustavnega načrta, ki so sploh v tem času možne. O tej Pašičcvi zahtevi se ima sedaj odločiti poslanski klub zeirvljoradničkc stranke. Sicer pa ni mnogo verjetnosti, da stopijo zemJjoradni-ki v vlado. Na povabilo ministrskega predsednika «ta danes dopoldne muslimanska posJanca dr. Hrasnica in dr. Silovič posetila g. Pa-Šiča. Osrednji odbor stranke ie dal poslancema svobodne roke glede politike in taktike. Vsi znaki kažejo, da bo klub podpiraj Vlado pri sprejetju ustave. Danes dopoldne so se zastopniki demokratskega in radikalnega kluba sestali k prvi seji. Razpravljali so o prvem členu ustavnega načrta. Zborovanje Turkov. LDU Sarajevo, 19. Po tridnevnem zborovanju Jugoslovenske muslimanske organizacije se je zborovanje snoči zaključilo, pri čemer je bila sprejeta nastopna resolucija: »Osrednji odbor Jugoslovenske muslimanske organizacije je danes končal svoje razpravljanje o politični situaciji in o pooblastilih poslanskemu klubu, naj po svoji lastni uvedi vnosti samostojno nadaljuje našo politično taktiko, pri čemer naj gleda na to, da bo dosegel, da se uresničijo naše želje, in da se ugodi našim zahtevam.1* Na tej seji se je tudi razpravljalo o položaju muslimancev v Sandžaku in v Ma-cedoniji in o tem, kako naj se izpopolni sedanja deželna vlada. Nadaljnjega razvoja politike muslimanov je treba odslej pričakovati v Belgradu. LDU Sarajevo, 19. Dosedanji predsednik bosanske vlade dr. Milan Srskič je končnoveljavno rešen svoje dolžnosti. Pričakujejo skorajšnji prihod novoimenovanega predsednika Nikole Gjurgjeviča. Francosko - poljska pogodba. LDU Pariz, 18. febr. (Havas.) Kakor javlja »Eclair«, je prišlo do francosko - poljskega gospodarskega dogovora. Trgovinske pogodbe so že podpisane, pogodbe, ki se tičejo drugih stvari, se podpišejo v kratkem. Francoska vlada bo s svoje strani delala z vsemi silami na to, da sodeluje pri ustanovitvi zveze splošnega, predvsem pa vojaškega značaja, katera bi obsegala Poljsko, Finsko. Baltske države, Romunijo in Češkoslovaško. Civis Romanus sum. Starorimska država je bila najmogočnejša in največja republika starega veka, ki je obsegala do malega ves tedaj znani svet. Seveda to ni bila republika v današnjem pomenu besede in njeno prebivalstvo ni uživalo enakih pravic, ker se je delilo v »polnopravne državljane«, v »tujce« in v »sužnje«. Ti zadnji pa sploh niso veljali kot osebe, ampak so jih smatrali kot stvari, s katerimi je vsak lahko delal, kar je hotel. vZato so pa uživali polnopravni državljani vse one ugodnosti, katere priznava moderna država svojini državljanom, in rimske oblasti so postopale s človekom, ki je ponosno izjavil: civis Romanus sum — jaz sem (polnopraven) rimski državljan — z vsem rešpektom, ki ga mora imeti tudi oblast pred človekom kot takim in pa kot takim, ki soodlcčuje v državnem gospodarstvu s svojim volilnim glasom. Današnja moderna država ne pozna več sužnjev in različnih državljanskih kategorij, ampak pozna samo polnopravne državljane (Iz-vzemši posamezne slučaje, ki jih določajo posebni zakoni). 'Kdor je državljan kake države, je polnopraven državljan. To je moderna zahteva. ki je izvedena pri vseli kulturnih narodih. Tudi delavec je polnopraven državljan — vsaj v teoriji. Praksa seveda. katero izvajajo državne obla-sri, je pogosto drugačna, kajti tako zahtevajo razredni interesi ali pa interesi pojedinih strank in klik, ki so slučajno na vladi. Ko smo pred dvemi leti ustanavljali svojo državo, smo bili mnenja, da ustanavljamo moderno demokratsko državo, v kateri bodo imeli vsi državljani brez izjeme enake pravice, in sanjali smo o državi, v kateri bo vsak državljan lahko s ponosom rekel: »Jaz sem Jugoslovanski dr- žavljan.« To naše pričakovanje se na žalost ni uresničilo. Namesto polnopravnih državljanov smo dobili tri kategorije državljanov, kakor so iiii imeli stari Rimljani (glej zgoraj). Delavec ne more reči s ponosom. »jaz sem jugoslovanski državljan«. če vidi, kako se je postopalo in se postopa s slovenskimi rudarji "•.'MrAftikl -..... “ ' 1 • Vrdnik pri Rumi je državni rudnik. Slovenski rudarji, ki so bili zaposleni v tem rudniku, so polnopravni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zanje vsled tega ne smejo in ne morejo veljati nobeni drugi zakoni, kakor za Srbe ali za Hrvate. Ako so kaj zakrivili, jih mora oblast postaviti pred redno neodvisno sodišče, ki jih ali obsodi ali pa oprosti. Ako pa niso zakrivili ničesar, potem pa mora oblast rešpektirati rek: »Jaz sem jugoslovanski državljan«. Čeprav prihaja le iz ust priprostega delavca ! Oblast v Vrdnikti tega ni stori-rila* Slovenske rudarje, ki so bili obdolženi »komunizma«, je kratko-malo naložila na odprte tovorne vozove in jih prevažala kot ljubo ži-vinčad cele tedne iz enega kota Jugoslavije v druzega lačne in žejne in zmrzle. brez denarja in brez vsakih sredstev! »Civis Romanus sum — jaz sem jugoslovanski državljan!« Kakšna razlika med tj^kdaj in sedaj! »Civis Romanus« ni,smel biti tepen (tudi stari Rimljani so poznali batine) in ni smel biti križan, ker take kazni so poznali Rimljani le za prltepeno svojat in za tujce, toda jugoslovanskega državljana pošilja tista oblast, katero tudi delavec soustvarja z volilnim listkom, na križevo pot, ki je skoraj hujša kakor smrt na križu samem! če bi živnl danes slavni rimski govornik Cice-ron, ki je bil sijajen advokat in velik zagovornik kapitalističnega režima in najljutejši nasprotnik starorimskega »boljševika« Katiline, ne bi zaklical svojega »o tempora — o moreš« boljševikom, ampak na kakšen drugačen naslov! Da so je slovenskim rudarjem zgodila velika krivica kot delavcem in kot svobodnim državljanom, je najboljši dokaz to, da se je zavzel zanje ne le mirni »Slovenski Narod«, ki gotovo ne brani slovenskih »bolj-ševikov«, o kateriia po pravici pravi, da jih sploh ni (naši »boljševiki« so običajni nezadovoljneži), ampak celo demokratsko »Jutro«, čegar stranki pripada minister za šume in rude dr. Križman, ki je vhovni šel rudttlitM v Vrrinibu. Od ministra dr. Križmana pričakujemo, da bo uvedel v najkajšem času glede razmer v državnem rudniku v Vrdniku najstrožjo preiskavo. Ako jc res demokrat, potem je njegova dolžnost, da pripomore preganjanim slovenskim rudarjem do njihovih pravic, da krivce najstrožje kaznuje in da zadoščenje razžaljeni delavski časti, ki je ravno toliko vredna kot ministrova, in da pomore do veljave izreku: Jaz sem polnopraven jugoslovanski državljan!« Poostrena cenzura v Sloveniji. Včerajšnje »Jutro« javlja: Ljubljana, 19. febr. Kakor smo izvedeli, je deželna vlada dala na vsa cenzurna mesta v Sloveniji ukaz, da naj se posveča pri cenzuri časopisja večja pozornost podivjanosti in sistematski doslednosti, s katero sc je zlasti zadnji čas začela nedostojna gonja proti državi, oblastvenim odredbam, poedinim plemenom našega naroda ter uradnim osebam. Kjer presega nisava časopisja meje dostojne kritike in je v nasprotju z obstoječimi zakoni, je vporabiti z vso strogostjo cenzurne predpise ter pisce tudi kazensko zasledovati. V slučaju trdovratnega in nepoboljšljivega pisanja, s katerim se načrtoma ubija avtoriteto oblasti ter s sistematično gonjo, z lažmi in s psovanjem izpodkopuje ugled države tn njenih uradov, je posamezne časopise v smislu decemberskega ukaza ministrskega sveta začasno ustaviti. Kakor čujemo. so dali neposredni povod za poostritev cenzure razni klerikalni listi, ki sistematično, s članki, noticami, načinom poročeva-nja širijo med narodom inržnjo proti državi in dosledno spodkopujejo njeno avtoriteto. Na nje pada tudi glavna odgovornost za gotovo ne simpatične odredbe deželne vlade. Mi niti najmanj ne dvomimo, da je. ta vest popolnoma resnična. Po naših domnevah je pa ni izrekla ljubljanska vlada sama od sebe, ampak je bržkone prišel »migljaj« od drugod. Naredba ne vsebuje nič novega, ampak obsega samo ponovitev znanih določb še bolj znane december-ske »Obznane«. Mi smo že takrat, ko smo »Obznano« prvič kritizirali, izrekli bojazen, da bo centralna vlada uveljavila v »Obznani« izražene represalije ne le .proti komunistom, ampak tudi proti drugim strankam, ki vladi ne bodo po volji. Sedaj so na vrsti poleg komunistov, klerikalci, jutri pridejo na red Radičevci itd. Proti »poostreni« cenzuri mi ne bomo v listu nič protestirali, prvič ker bi bili bržčas zopet pobeljeni, drugič pa ker nič ne bi pomagalo. Za nas je bila cenzura dovolj ostra že do sedaj. Pač pa si dovoljujemo skromen protest proti poostritvi cenzure samo za Slovenijo. To je neupravičen afont proti ljubljanskemu cenzorju, kateremu moramo dati izpričevalo, da je svojo službo prokleto resno opravljal! Pa kaj hočemo? Nehvaležnost, nehvaležnost!.., Pokrajinski zbor kovinarjev v Sloveniji. Ljubljana, 21. Včeraj se jc v posvetovalnici mestnega magistrata vršil prvi pokrajinski zbor kovinarjev v Sloveniji po lanskoletnem kongresu zedinjenja vseh kovinarjev Jugoslavije v Ljubljani. Kongres, katerega se je udeležilo 26 delegatov in 4 delegati s posvetovalnim glasom, je zboroval od 9. ure zjutraj do pol 1. ure popoldne in od 2. ure popoldne nepretrgoma do 10. ure zvečer. Kongres je izvršil dale-kosežne sklepe, predvsem sklepe o akciji in taktiki kovinarske stro- kovne organizacije. Poleg tega, da je bil izvoljen nov centralni odbor, se ustanove tudi razni važni odseki, ki bodo pripomogli k razvoju in utrditvi kovinarske organizacije. Ti odseki bodo: tarifni, akcijski in izobraževalni odsek, ki bodo igrali važno organizacijsko ulogo. Kongres je tudi sklenil izdajanje lastnega strokovnega lista „Kovinar“, 1 ki bo izhajal enkrat mesečno kot ! ncobligatno glasilo kovinarjev. (O kongresu podrobno še poročamo. Op. ur.) Podrobna debata v ustavnem odseku. *LDU Belgrad, 18. febr. Podrobna debata o načrtu ustave, ki ga je predložila vlada, se je pričela danes na 13. seji ustavnega odseka, ki se je pričela ob šestnajstih. Otvoril jo je predsednik ustav, odseka, dr. MomČilo Ninčič. Tajnik Boškovič je prečital prvi del načrta. Dr Laza Markovič predlaga, naj se člen 1. razstavi v dva dela: Država Srbov, Hrvatov in Slovencev jc ustavna, parlamentarna in nasledstvena monarhija. Službeno ime države jc »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Prosi, naj se po poslovniku glasuje o vsakem delu posebej. Posl. Jovan Gjonovič (republikanec) meni. da struktura prve vlade ni bila dobra in predlaga drugo. Pravi, da je početkoma samo suma-rično razložil stališče republikansKe stranke, ker je mislil, da ga bodo njegovi tovariši razumeli. Republikanska stranka meni, da jc treba našemu izmučenemu narodu dati tako vladno obliko, v kateri bo bolje uspeval. Zato je on proti temu, da bodi naša država monarhija. Ce se sprejme monarhija, bo mnogo več antagonizma, kakor bi ga bilo v republiki. Ugovarja proti temu, da bi se država imenovala »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ker to kaže, da smo tako zelo različni, da ne moremo ustvariti edinstvene države. Treba ie .driaun nazvati »Jugoslavijo«. kar bi odgovarjalo njenemu zemljepisnemu in etnološkemu položaju. Treba je v ustavo nujno ustaviti odredbo, da se ozemlja države ne smejo oddajati ali zamenjevati, ne da bi narod dovolil. Ze v začetku je treba naglasiti, da se je narod uje-diuil na svojo lastno iniciativo in p* svoji vodi sestamj suvereno državo. Radikalec Milorad Vujičič meni, c!a prvi oddelek ne vsebuje vsega onega, kar bi moralo imeti splošen značaj, in predlaga, naj se v splošni del ustavi: 1. naziv države in oblika vladavine; 2. grb in zastava; 3. državne oblasti; 4. razdelitev državnih oblasti; 5. službeni jezik in službena abeceda; 6. državna vera. — On misli, da bi nastala v ustavi praznina, če se ne bi predvidelo, da sc državne oblasti ne smejo niti menjati. niti cepiti. Kar se tiče razdelitve državnih oblasti, je to povsem drugo vprašanje. Z ozirom na predlog dr. Laze Markoviča prosi za dopolnila, po katerih bi se prvi člen ustave glasil tako-le: »Država Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki jo tvorijo zedinjene zemlje Srbov, Hrvatov in Slovencev, je ustavna in nasledstvena monarhija.« Nato povzame besedo dr. Janko Šimrak (Jugoslov. klub), ki izjavi, da stoji njegov klub na stališču narodnega edinstva in predlaga k prvemu členu, naj se ustavi vanj tiuli sKupno imej .ker bi sicer ime dr- žave bilo nekako separatistično. P»vi člen naj se glasi: »Jugoslavija, država Srbov, Hrvatov in Slovencev, je ustavna in nasledstvena monarhija«. Nato govori, kako so se razvijale druge vlade, in naglaša, da mora v teli časih vladati narod, ne pa absolutizem. K členu 4. predlaga: »Država Srbov. Hrvatov in Sloven-cev se deli na pokrajine, okraje in občine. Pokrajine so tele: Srbija, Hrvatska s Slavonijo in Medjimur-jem, Bosna in Hercegovina z Dal-* macijo, Črna gora, Vojvodina in Slovenija s Prekmurjem.« Zahteva zgodovinske meje ne radi državnoprav-nosti. ampak zato, ker te meje odgovarjajo gospodarskim in kulturnim enotam. Zakonodajstvo pa mora biti za vse enote isto. Dr. Vošnjak (zemljoradnik) pravi. da je imela krfska deklaracija prav. ko je proglasila monarhijo. Kar se tiče grba, pravi dr. Vošnjak, naj se na modrem ščitu izpuste besede. Službeni jezik naj bo srbo-hr-vatsko-slovenski. Posl. Ljuba Jovanovič meni, ča bi se razpravljalo o vsakem posameznem oddelku, bi se delo preveč zavleklo. Predlaga, naj se razpravlja o posameznih členih, ne pa o celih oddelkih. Predsednik dr. Ninčič pravi, da bo dal predlog posl. Jovanoviča na glasovanje koncem seje. Zemljoradnik Avramovič zahteva, naj se v prvi člen ustavi tudi to, da je naša država gospodarska in kulturna država. Predlaga, naj se prične ustava takole: »Zedinjen v enotno državo, si je dal troimenski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev v popolni svobodi tole ustavo: Člen 1. Jugoslavija, država Srbov, Hrvatov in Slovencev, je politična, gospodarska in kulturna enota. Na čelu ji stoji kralj, ki vlada po volji naroda in po določbah ustave, člen 2. Kot politična enota je država osnovana na načelih svobode. Člen 3. Kot gospodarska enota je dižava zasnovana na zadružnem načelu, kakor tudi na načelu gospodarske pravičnosti. Člen 4. Kot kulturna država je država osnovana na načelih mirnega razvoja in širjenja prosvete. Jezik naj bo srbo-hr-vatsko-slovenski. Dr. Laginja meni, da zahtevat Narodni klub, da se v prvem členu ustave naglasi, da je Jugoslavija kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev, ena, zedinjena narodna država. ki ima obliko monarhije S parlamentarno vlado. Poslanec Nedeljko Divac (socl-jalni demokrat) izjavi, da je za republikanski sistem vladavine. Če imamo danes dobrega kralja, ni gotovo, da bo tak tudi njegov naslednik. Če bi nam ne bil všeč, bi lažje zamenjali predsednika republike, kakor kralja. Socijalna demokracija je proti monarhističnemu sistemu vladavine, ker ta sistem izključuje enakost. Zahteva naslov: »Država Jugoslavija« ali »Republika Jugoslavija«. Pojem Srb. Hrvat ali Slovenec naj se rabi v istem smislu, kakor n. pr. Dalmatinec ali Istran itd. Vprašanje narodnih manjšin naj so uredi po zakonu. Sploh pa predlaga za podlago podrobni debati socialno-deniokratični načrt ustave. Politične vesti. F Klerikalci za žensko volilno pravico. Včerajšnjega od »Krekove prosvete« sklicanega ženskega protestnega shoia proti itkinjenju ženske volilne pravice se ie udeležilo okoli 2000 žensk. Kot glavni govornik je nastopil posl. dr. Gosar, ki Je 't, svojem res stvarnem govoru podal zgodovino izdelave volilnega zakona za občinska volitve v Sloveniji, o ženski volilni pravici in utemeljil socialno zahtevo po ženski volilni pravici. Dočšm imajo v češkoslovaški Jene aktivno ta pasivno volilno pravico pri vseh volitvah, pri nas še aktivne nimalo. Izjavil je, da je minister za notranje stvari K. DraSkovič zato zavlačeval občinske volitve v Sloveniji, ker je čakal uij^ne^a trenotka, da črta iz volilnega zakona odstavek o ženski volilni pravici. Za njim ie govorila gdč. dr. Pivec, ki je podala kratek pregled o ženski volilni pravici v drugih državah. Nato sta govorila še gdč. Zupan in s. Sušnik., ki ie med drugim izjavi*, da premalo bankirjev vlada našo državo. Končno je predsednica predlagala shodu brzojavko na ministrskega predsednika, v kateri 4000 (?) zbranih žensk protestira proti anuliranju ženske volilne pravice. Podpisana je »Krekova prosveta«. — Mi »javljamo k včerajšnjemu protestnemu stiodu samo to, da je socialno demokratična stranka za Slovenijo zahtevala ženskj volilno pravico že pred 20 leti, ko klerikalci o njej niso hoteli ničesar slišati. + Prepoved »Prosvete«. »Jutro« poroča: Minister za notranje stvari je prepovedat razširjanje listov »Naša sloga«, ki Uhaja na Dunaju In »Prosveta«, ki se tiska * Chicagl. Oba lista sta ustanovljena zato, da de’ujeta proti naši državi. — K tej »Ju-trovi« notici pripominjamo, da Izhaja »Prosveta« že 14. leto. ko o Jugoslaviji še ni fcflo ne duiia ne sluha! + Ker le poslanec Nastas Petrovič odstopu kot dan ustavnega odseka, pride na njegovo mesto dr. Miroslav Spalajkovič. + Italija, najprvo veni Iz Beograda poročajo, da so belgrajski krogi mnenja, da mora Italija že najprej Izprazniti nam priznana ozemlja, potem šele bi lahko govorili o sklepanju trgovinskih pogodb. — Nadalje smo zvedeli, da ljubljanskim »eks-portom« in *4n*portoro* mu nad nekim gospodom, ki Je prišel v Ljubljano oznanjevat neko novo vero, ka-rfkor da ver v Jugoslaviji že ne bi bilo več kakor pomaranč pri branjevkah za izbrati. Zenske so razgnali ognjegascl z nekaj cu*--ki rjrzle vode, nakar so ljudje od zunaj razbili na Mestnem domu 4 velike šipe, katere bo plačala mestna občina. Prav za prav bi jih moralo plačali ministrstvo ver. — Mi pa pravimo: Srečen svet, ki ima za take stvari čas. Nova vera! Vprašanje odtegnitve kronskih novčanic po I, 2 in 10 kron Iz prometa, se mora v glavnem smatrati za dovršeno. Spuščajoč v promet količine drobnega kovinskega denarja, je ministrstvo za finance odtegnilo iz prometa znaten del kronskih bankovcev. Definitivno se vzamejo ti bankovci iz prometa v najkrajšem času, ko dospe še pošiljka bankovcev po 25 par (novec, vreden 1 krono). Kovani drobiž se spušča te dni v promet na Hrvat-skem. v Sloveniji in Vojvodini. Šele ko dospe zadostna količina kovanega drobiža in bo zadoščeno potrebam tudi po ostalih krajih, v katerih cirkulirajo drobni kronski bankovci, se razdeli kovani drobiž po Srbiji in južnih delih države. Minister za finance je prejel te dni štiri vagone kovanega drobiža (825.000 , komadov po 25 par, a ostalo po 10 I par.) Glavni državni blagajni so tz-' dane že vse potrebne odredbe, tako d^ se že danes začne z izdajanjem kovanega drobiža v Beogradu. Najprej bo razdeljen drobiž po 10 par, a kmalu mu bodo sledili novci po 25 par. Finančne delegacije v Inozemstvu ukinjene. Ministrstvo financ Je sklenilo, da ukine vse finančne delegacije v inozemstvu. Vsi posli, ki so jih doslej opravljale te delegacije, preidejo na bamke, seveda proti gotovi kompenzaciji. Delavci, ne potujte v Ameriko! Minister za socialno politiko opozarja one, ki se nameravajo naseliti v Ameriki in si tam poiskati dela, da so v Ameriki, Severni ln Južni, izsledi za delo so zelo majhni. Potovanje v Belgijo. Kraljevo beJglj-sko poslaništvo naznanja, da nikomur ne more več vkliratl potnih listov, dokler ne dobi pooblastila od bruseljskega zunanjega ministrstva, ki se bodo Izdajala za vsak posamezen primer. Občinstvu se naznanja, da potni listi, ki imajo prilepljene liste, nc veljajo. Oni, ki imajo take potne liste, sl morajo nabaviU nove. Umrl Je v soboto v Belgradu glavni urednik »Epoche«, narodni poslanec ta predsednik Srbskega novinarskega udru-žen.ia, M Ban Savolč. Taksa za abonirane gledališko sedeže. Glasom zakona 157. finančnega zakona za leto 1920-21 znaša veselična taksa od aboniranih 10 odstotkov vplačane svote. Ker se veselična taksa dosedaj od strani abonentov Se ni plačila, se vsi ljubljanski abonente prosijo, da Jo plačajo v gledališki pisarni (operno gledališče). Vplačila se sprejemajo od 24. februarja do 26. februarja 1921 vsak dan od 3—6. Plačilo takse se bode potrdilo na vstopnici. Porotne razprave se prlčno pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek dne 21. februarja 1921. Na prve dneve so razplsame sledeče razprave, in sicer: na ponedeljek dne 21. februarja 1921 zoper Terezijo Capljovo zaradi tatvine iz navade, zoper Antona Veglja in Antona Vrani-šlča zaradi tatvine, zoper Matevža Benedičiča zaradi tatvine, goljufije in vlačugS-nja in zoper Karla Zupana zaradi tatvine; na torek dne 22. febr. zoper Nikola Lukari-ča zaradi tatvine in napačne zglasitve, zoper Ivana Wagnerja zaradi poneverbe in Marijo Rakoševo zaradi deležnosti na poneverbi, zoper Antona Benegaliia zaradi uboja in zoper Vincenca Horvata in Franceta Luznarja zaradi tatvine; na sredo 23. febr. zoper Franceta Kožuha in Franccta Komeka zaradi tatvine in pa zoper Ignacija Mačka zaradi tatvine; na četrtek 24. fubr. zaper Josipa Šcpica zaradi goljufije, zoper Ferdinanda Kučero in Franceta Za-kotnSca zaradi ropa in zoper Matijo Do-madnkota zaradi tatvine; na petek 25. febr. zoper Avrama Pappa in Izidora Alkalaja zaradi goljufije pol milijona kron, Izvršene na Jadranski banki in zoper Henrika Čudna zaradi goljufije. Nesreča pri stavbnem delu. Prejeli smo k objavljeni notici naslednje pojasnilo. Vodstvo Stavbne družbe Je ugotovilo, da preddelavca Jakoba Jorasa pri nesreči zidarja Franceta Ingillča ne zadene mikaka krivda. Ponesrečenec Je kljub izrecni prepovedi delovodje stopil na oder, ki je po- stavljen samo za varstvo električne žice in fasade in se je tam po svoji lastni krivdi ponesrečS. Revizija ljudskega štetja v Splitu Ker Je popis prebivalstva v Splitu napačen, ker izkazuje toliko prebivalstva kot pred vojno, namreč 26.000, dočim je pravo število gotovo višje, so oblasti odredile revizijo ljudskega štetja. Valutni špekulanti. Finančni ministr Je kaznoval menjalce denarja Anafa, Rustoja, Baruha In Juščuja radi protizakonitih špekulacij vsakega z denarno globo po 20.000 dinarjev, ki zapade državni blagajni. §Cw8fymi ve$’nik. Repertoar ljubljanskega gledališča: Drama: Ponedeljek, 21. »Miss Hobbs«, (A). Torek, 22. (zaprto). Sreda, 23. »Golgota«, (B). Četrtek, 24. »Miss Hobbs«, (E). Petek, 25. »Školjka«, (A). Sobota, 26. »Razvalina življenja«, slavnostna predstava v proslavo petdesetletnice avtorjeve, (izven). Nedelja, 27. »Golgota«, (izven). Ponedeljek, 28. »Razvalina življenja«, (C). — Opera: Ponedeljek, 21. (zaprto). Torek, 22. »Thals«, (A). Sreda, 23. Baletni večer, gostovanje moskovskega impera-torskega baleta, (izven). Četrtek, 24. Baletni večer, gostovanje moskovskega Im-peratorskega baleta, (izven). Petek, 25. Baletni večer, gostovanje moskovskega imperatorskega baleta, (izven). Sobota, 26. »Tosca«, (D). Nedelja, 27. »Fra Diavo-lo«, mladinska predstava ob 3. popoldne, (izven). Ponedeljek, 28. (zaprto). Novo pragko češko gledališče. Kakor }>vlja »Večer«, se svojčas zaplenjeno deželno gledališče vrne Nemcem. Za češko umetnost se zgradi novo gledališko poslopje na Revolucijskem trgu. Stolica za srbo-hrvatskl Jezik na vseučilišču v Padovi. Bel grajsko poslaništvo Je zaprosilo ministrstvo za prosveto, da w preskrbi knjige, ki Jih bo rabila padovsica stolica srbohrvatskega jezika. Claude Monet, slavni francoski slikar impresijonist je obhajal te dni 80 letnico svojega rojstva. Po svetu. — Stavka tekstilnih delavcev na Češkem se naglo razširja. Izbruhnila je za-raditega, ker podjetniki niso hoteli sprejeti delavskih zahtev v skupinski pogodbi. Prebivalstvo Bolgarije. Po pravkar dovršenem ljudskem štetju znaša prebivalstvo Bolgarije 4,700.000 duš, pričakovalo pa se je, da jih bo pet milijonov. Dognalo se je, da je nazadovalo število porodov, dočim so številke smrti ostale približno iste, kakor pri zadnjem štetju. — Sovjetske republike v sovjetski zvezni republiki se ImenuleJo: 1. Ukrajinska sovjetska republika; 2. delavska komuna volgskih Nemcev; 3. samostojia sovjetska bašklrska republika; 4. tatarska sovjetska republika; 5. samostojna sovjetska kirgiška republika; 6. čuvaška komuna; 7. karelijska komuna; 8. votljaška komuna; 9. čeremlška komuna; 10. kaliniška komuna; 11. turkestanska sovjetska republika; J2. azerbeidžanska sovjeska republika; 13. republika Korumijsk-Hiva; 14. sovjetska republika Buhara; 15. sovjetska republika Dagestan; 16. sovjetska republika armenska. — Japonska, to se pravi — njena bur-žoazlja, se je Izjavila proti razorožitvi. Ta izjava je napravila v VVashingtonu najglo-bočji vtis. — Hvala bogu, da vsaj to! — Doba poroke pri Angležinjah. Statistika zadnjih desetletij izkazuje, da sc Angležinje paroče od 1000 do 1040 v dobi od 15—20 let. 530 v dobi 20—24 let.247 od 25—29 let; 73 od 30—34 let, 26 od 35—39 let, 11 od 40—44 let in 9 od 1000 se jili pa poroči šc starejših, To je slično kakor pr! nas, kjer se večinoma deklet poroči v starosti od 20 do 30 let. — Neimenovan. Na davčnih polah v Zedinjenih državah flgurka neimenovana oseba s 33 milijoni dolarjev letnih projem-kov. Ameriški listi sumijo, da je ta oseba miliarder Rockefeller. — Na] bo, ali naj ne bo Rockefeller, toliko pa vsak pošten človek ve, da mora to biti eden najvetiih lopovov, kat Jih je zemlja kdaj rodila. — Zadeva državnih obveznic. Po členu 295 versailleske pogodbe in po drugih tozadevnih določbah v mirovnih pogodbah generalno ravnateljstvo državnih dolgov ne bo izplačevalo kuponov onih državnih obveznic, ki so bile pred vojno lastnina sovražnih podanikov. Da razsoja v vseh spornih vprašanjih, je finančno ministrstvo odredilo, da so v okrilju generalnega ravnateljstva državnih dolgov ustanovi začasni takozvani sporni odsek, ki bo na podlagi dokazil, da izvirajo obvezuice še iz predvojnega časa, odločal o posameznih spornih primerih. — Kriza v papirni Industriji v Češkoslovaški Po poročilu lista »Lidove Novi-ny« je nastala v industrij papirja taka kri-za, da se bo obrat v nekaterih tovarnan papirja zelo omejil, v nekaterih pa celo po. polnoma ustavil. — Oddaja imetja na Madžarskem, V da. našnji seji nar. skupščine je predložil fin. minister Iiegedls vrsto zakonskih načrtov, med njimi prvi del zakona o oddaji Nud-skega imetja, ki se tiče postavodajnih določb. Oddaja imetja znaša od 1000 do lO tisoč kron 5%, od 10.000 do 50.000 10%, od 50.000 do 100.600 kron 15%, In nad iOO.OOO kron 20%. Domače akcijske družbe morajo tekom dveh mesecev potem, ko stopi v veljavo ta zakon, svoje akcijske glavnico potom kolkovanja za 15% znižati in na to z izdajo novih akcij spraviti na prejšnjo višino. — Statistika ameriške pomorske trsovine. Foreigu Press Service prinaša stati, stične podatke o razvoju ameriške pomorske trgovine in navaja, da je ameriško tr-govsJco ladjevje v minulem letu Izvozilo polovico vsega izvoznega blaga sploh. Iz* vozna trgovina je znašala izražena s številka mi 12 milijard dolarjev, od česar Je bilo prepeljanega na ameriških ladjah za nad pet milijard. Število ameriškega trgovskega ladjevja se Je zvišalo lansko leto za 679 ladij. Vestnik Svebode. Člani odbora ljubljanske podružnice »Svobode« sc opozarjajo na današnjo od-borovo sejo ob pol osmih zvečer v uprav-ništvu »Naprejac. Člansko zborovanje. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo sklicuje člansko zborovanje prodajalne Ljubljana na dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega dotna. Muski vBiiitk, cene se prosi na Albin Šinkovec, brivee( VIJ pri Ljubljani. Saško, prvovrstno ima v zalogi tvrdka Kmet« Co. Ljubljana. Zshtevaltc ponudbe S litim luni LJlUJt FMDMH M STES. 6 : EEfiiSTMHSS mm 1 UMOEliO mn ==» TISKOV ENE ZA SOLE, ŽUPAN« STVA IN URADE, NAJMODERNEJŠE P8.AK&TE m VSBIS.& 2ffi SHODE IM V£SSL!CE LETNE ZAKLJUČKE piamoDEKNEisa »reidba m TSŠHfiPŽI£ CaSOPtSOV, KfliiG, BROŠUR {TD. STERiOTIPUA* UTOSRSPfM. iti veSIka zaloga vsakovrstnega USNJA koE, podplatov, gonilnih Jermenov I n boksa na debelo mestni trg Kapital: 20,000 000 kron. Slovenska eskomptna banka Rezerve okrog 6,000.000 krosa. Mmn tlrniM ! ..m tStattEl Mg" it .Ml tar ? luttim. Llliblian«, Sctenburgova Mllca ».1. I^riuje vse bančna transakcije najkuluntneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur Akieditivi Boi za. Tzdaiateli: Ivan Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne«; y Ljubljani, .Odgovorni urednik; Jak. Vehovec*