Poštnina plačana v gotovini
štev. 5
V Ljubljani dne 1. maja 1940.
Leto XX.
TELEFON 45-85
VOJNI INVALID
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega prvega v mesecu. Posamezna številka 1 din. / Naročnina mesečno 1 din. / Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in uprava v Ljubljani, St. Peterska vojašnica
Reševanje invalidskih prijav
O delu in uspehih okrožnih invalidskih
sodisc
Minulo je prvo leto veljavnosti nove invalidske uredbe. Navada je, da se po enem letu delajo obračuni, da se vidijo uspehi in neuspehi podjetja, društva ali ustanove. Prav iz tega razloga smo menda upravičeni, da tudi mi naredimo majhno primerjalno bilanco enoletnega dela okrožnih invalidskih sodišč.
V	preteklem letu je bil zaključen rok prijav. V Sloveniji je bilo vloženih nekaj nad 14.000 prijav po novi uredbi. O vseh teh prijavah morajo sklepati in odločati prvoinštančna okrožna sodišča, katerih naloga je zbrati vse potrebne podatke in dokazila in na osnovi teh izdajati pozitivna ali negativna rešenja. — Vsekakor je število 14.000 prijav veliko, toda vse te so porazdeljene na pet okrožnih invalidskih sodišč, in to v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti in Novem mestu. Na vsako sodišče je torej odpadla povprečno ena petina vseh prijav. Seveda moramo upoštevati, da je pripadajoči del vsakemu sodišču dodeljen po teritoriju, ki ga obsega, in zato te petine niso povsem enake. Toda, nam ne gre za natančno določitev števila posameznim okrožnim sodiščem dodeljenih prijav, marveč za celoten uspeh dela, ki je po enem letu razviden iz teh, morda samo približnih, vendar celotnemu uspehu precej točno ustrezajočih podatkov.
V	lanskem proračunskem letu, to je od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940., je izdalo Vrhovno invalidsko sodišče 1356 rešenj za Slovenijo. Ugotoviti pa moramo, da je konec letošnjega marca bilo tam iz Slovenije še 884 nerešenih jpredmetov, ne vštevši Mursko Soboto, od katere še nismo dobili poročila. Tedaj bi lahko sklepali, da so' vsa naša okrožna invalidska sodišča v teku enega leta izdala približno 2500 pozitivnih in približno 1500 negativnih rešenj. Dejstvo je, da je brez Murske Sobote še 10.859 nerešenih prijav, to se pravi, da v teku enega leta ni bilo rešenih niti ena tretjina invalidskih predmetov. Če bi to šlo tudi v bodoče z istim tempom, tedaj lahko pričakujemo, da bodo čez dobri dve leti vse prijave rešene.
V	čem leži vzrok? To se mnogi sprašujejo — sprašujemo se tudi mi. Nikomur nočemo delati krivice, zato skušamo objektivno presoditi obstoječi položaj. Ugotoviti moramo, da je pri nekaterih sodiščih delo povsem zaostalo. Stalno menjavanje dodeljenih sodnikov silno kvarno vpliva na ekspe-ditivnost invalidskih sodišč. Komaj se sodnik poglobi v to vprašanje, že je premeščen, a še slabše posledice za reševanje invalidskih prijav ima splošno pomanjkanje sodnikov, zaradi česar delo popolnoma zaostane. Tako je v zadnjem času mariborsko okrožno invalidsko sodišče ostalo sploh brez sodnika, ker na mesto prejšnjega, ki je odšel, ni bil imenovan drugi. — Častno izjemo v teh razmerah tvori novomeško sodišče, ki bo, po lastnem zatrdilu, v nekaj mesecih povsem dovršilo svoje delo.
Da bi šlo delo hitreje — tako kakor bi moralo, se obračamo s prošnjo na apelacijske sodišče, da poskrbi za zadostno število sodnikov, da se bodo invalidske zadeve reševale v pospešenem tempu. Z zaostanki namreč so
Minilo je že leto dni, odkar je bila uredba o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne sprejeta. Vsi, ki so imeli po tej uredbi pravico do prijave, so se prijavili, sedaj pa mnogi nestrpno čakajo na rešitve, čakajo na prevedbe. Oblastni odbor prejema od raznih strani pritožbe, da vojni invalidi zaman čakajo, zaman urgirajo. Toda ne gre morda samo> za one, ki bi morali biti šele pregledani, čakati morajo tudi oni, ki imajo že vse pravice po prejšnjih invalidskih zakonih, a je potrebna samo prevedba in nakazilo invalidnine.
Neki krajevni odbor pravi:	Ne-
strpni postajajo posebno oni, ki so že priznani in imajo 30 do 70 % invalidnosti — med njimi je tudi eden, ki ima 100 % z dodatkom, ki pa so bili po zakonu iz 1. 1929. reducirani zaradi davčnega cenzusa. V teku desetih let so se njihove gmotne razmere zelo poslabšale in so nekateri ostali brez vsakih sredstev. In sedaj je že leto dni brezupnega čakanja za njimi! Sprašu-
V 3. številki »Vojnega invalida« smo priobčili v članku »Revizija invalidske uredbe« tudi zahteve, ki jih je postavil Delovni odbor vojnih invalidov banovine Hrvatske. V tem članku smo povsem objektivno prikazali svoje stališče in izjavili, da v rešitvi teh zahtev ne vidimo rešitve niti moralne niti materialne plati invalidskega vprašanja. Na ta naša izvajanja je priobčil »Invalid«, glasilo ratnih invalida banovine Hrvatske, v svoji 5. številki članek z naslovom »Da se razumemo«, v katerem je nanizanih nešteto neopravičenih očitkov. Pravijo, da je bilo vodstvo slovenskih vojnih invalidov vedno oportunistično, da je bilo favorizirano, da je držalo vedno z močnejšim, da je podpiralo hegemonistično politiko v Udruženju vojnih invalidov, a nekako v zahvalo za to mu je bilo prepuščeno vodstvo invalidov v Sloveniji.
Težko bi bilo v tem primeru točno opredeliti, ali slonijo te in tudi na-daljne trditve na nevednosti ali pa na zlobi. Kako je izgledalo to naše vedno držanje z močnejšim, naj nam izpriča sledeči, le bežni pogled v preteklost.
prizadete vojne žrtve, ki morajo v bedi čakati na rešitve svojih predmetov in na nakazilo invalidnine. Mi smo preskrbeli pomožno osebje, vprašanje sodnikov bi pa tudi že moralo biti rešeno.
Še en vzrok je, da stvar ne napreduje tako kot bi mi hoteli in kot bi tudi bilo nujno potrebno. V zadnjem času se pri vojnih okrožjih kopičijo zaostanki, ker komisije za nadpreglede ne delajo več v pospešenem tempu. Tudi tu bi prosili za hitrejše reševanje invalidskih zadev in za upoštevanje težkega stališča, v katerem se mnogi invalidi nahajajo. Sedaj, ko je uredba tu, je treba gledati na vsestransko njeno upoštevanje in izvrševanje.
Kako nepravilno' in naravnost krivično bi bilo, če bi se zaostanki le preveč kopičili, naj nam pokažejo sledeče številke. Za lansko proračunsko leto je bilo zagotovljenih za vso državo za invalidnine 153 milijonov dinarjev. Z
jejo se povsem upravičeno:	»Kako
dolgo bo še to trajalo?«
Glede poslovanja sodišča nam pošilja isti krajevni odbor tudi sledeče, za naše razmere zelo zanimive in tudi poučne podatke. Od 200 članov tega odbora je bilo v teku preteklega proračunskega leta 48 članov prevedenih, a na 228 prijav, vloženih pri okrožnem sodišču, je bilo izdanih komaj 11 pozitivnih in 2 negativni rešitvi.
Vsakdo bo priznal, da to niso ugodni uspehi — uspehi enega leta. Upravičeno zahteva ta krajevni odbor, naj oblastni odbor potom novo ustanovljenega invalidskega odseka zahteva pospešeno reševanje vseh invalidskih zadev. O tem vprašanju razpravljamo sicer že v uvodniku, vendar tudi tu na-glašamo nujno potrebo pospešenega reševanja vseh invalidskih zadev, kajti krediti za izplačevanje invalidnin so rezervirani, in največji greh bi bil, če bi ti krediti zapadli zaradi prepočasnega poslovanja nekaterih invalidskih sodišč.
Važen mejnik v razvoju Udruženja vojnih invalidov je vsekakor 1. 1929. ko je prišlo v naši organizaciji do komisariata. Toda že pred tem letom je bil ljubljanski odbor UVI polnih pet let v opoziciji. Bili smo takrat popolnoma osamljeni in tudi prezirani od vseh ostalih oblastnih odborov. Tudi naši tovariši iz sedanje banovine Hrvatske niso bili takrat z nami in niso hoteli sodelovati pri naših stremljenjih po boljšem vodenju invalidske organizacije in po boljšem gospodarstvu v njej. Takrat so namreč oni imeli svoje zastopnike v centrali — česar mi nikoli imeli nismo — no- priznati moramo, da se za to tudi pulili nismo. Naglasiti pa moramo, da se takratni zastopniki hrvatskih invalidov v ožjem centralnem odboru niso obnesli. Kljub temu pa si zaradi očitkov, iznešenih v »Invalidu«, »drznemo« vprašati naše tovariše iz Radnega odbora, ali spada naš oportunizem in favoriziranje našega oblastnega odbora v to dobo — ko smo se polnih pet let povsem osamljeni borili proti napačnemu vodenju Udruženja vojnih invalidov in proti nepravilnemu gospodarstvu v njem?
naknadnimi krediti ministrstva financ in iz Narodnega invalidskega fonda je ta vsota narasla na 213 milijonov. Od te vsote na Slovenijo odpadli del je bil tako velik, da je ostalo še 3 milijone dinarjev, ki se lahko izplačajo za vse primere, rešene do konca junija. Nastane torej važno vprašanje: Ali naj ta denar zapade, ali naj ostane neizrabljen zaradi zaostankov pri invalidskih sodiščih.
Krediti za prihodnje leto so zvišani že na 300 milijonov dinarjev, ker se računa, da bo večji del prijav že rešen. Zato pa ponovno apeliramo na odločujoče:
Dajte okrožnim invalidskim sodiščem zadostno število sodnikov; postavite v Vrhovno invalidsko sodišče še enega sodnika Slovenca in skrbite, da bodo nadpregledne komisije redno poslovale, in da pridejo vojne žrtve čim-prej do svojih pravic, kar je v današnjih časih nujno potrebno.
Prišlo je leto 1929. in z njim diktatura, ko nam je bil vsiljen komisariat. V tisti dobi, ki je postala zelo kočljiva za moralno in materialno stran udruženja, je bilo še prav posebno potrebno stvarno zasledovanje vseh dogodkov. Sedaj pa je potreben objektiven odgovor na vprašanje: kdo se je prvi postavil po robu komisarju, kdo je prvi začel borbo- proti načinu dela v takratni centrali — kdo je prvi zahteval ukinitev komisariata in sklicanje kongresa? Ali niso bili to baš zastopniki ljubljanskega oblastnega odbora UVI? Priznati morajo to tudi oni naši tovariši, ki sedaj pišejo v »Invalida«, ker se bodo morda nekateri še spomnili, kdo je bil v tej za invalide vse Jugoslavije najtežji dobi oportunist, kdo je bil favoriziran. Če kdo, mi nismo bili, ker smo se odločno borili proti takratni centrali in smo bili v tej borbi zelo dolgo osamljeni. Namreč tudi takrat niso naši tovariši iz teritorija sedanje banovine Hrvatske pokazali nikake borbenosti.
Ko se je končno posrečilo ukiniti komisariat in je bil od leta 1931. dalje uveden v naše Udruženje drug duh in tudi drugačen način poslovanja, so se naši zastopniki često prizadevali, da bi bili sprejeti razni predlogi, katerih izvedba bi bila v korist celokupnemu Udruženju in mislimo, da se tudi pisci članka »Da se razumemo« v »Invalidu« ne bodo čudili če k temu ugotovimo, da smo naleteli na nerazumevanje v širšem središnjem odboru prav pri vseh zastopnikih iz področja sedanje banovine Hrvatske in to skoro pri istih osebah, ki danes' sedijo v Radnem odboru vojnih invalidov banovine Hrvatske. Da jim nekoliko osvežimo spomin, jih spomnimo samo na oni čas, ko se je pretresalo vprašanje reorganizacije Udruženja. To je bilo pred približno poldrugim letom. Takrat smo predložili širšemu središnjemu odboru osnutek pravil za reorganizacijo našega Udruženja po banovinah. Čeprav je bil naš namen pomagati tudi našim tovarišem Hrvatom, da bi bili povezani v takratni savski banovini v eno homogeno celoto, vendar smo morali doživeti, da iso prav oni glasovali proti našemu osnutku in vztrajali pri sistemu oblastnih odborov. Ta naš predlog je vseboval tudi sestavo središnjega odbora izvoljenega po proporcionalnem sistemu izmed zastopnikov posameznih banovin, kar bi bil vsekakor najpravičnejši in najpravilnejši način centralnega zalstopstva. In sedaj ponovno vprašamo, kdo je bil oportunist in favoriziran?
Nadalje se nam očita, da so nam v Beogradu prepustili vodstvo slovenskih invalidov. Ugotoviti moramo, da doslej še nismo imeli potrebe, da bi invalidom v dravski banovini kdo vsiljeval svoje pristaše ali pa svoje voditelje, bodisi strankarsko politične ali pa invalidsko hegemonistične, beograjske ali srbske. Iz vseh dosedanjih ugotovitev ste se lahko prepričali, da nismo bili favorizirani a še najmanj pa, da bi potrebovali koga, ki bi slovenskim invalidom vsiljeval vodstvo. Sami so si ga izvolili na povsem demokratičen način, ki vlada pri nas v vseh krajevnih in sreskih odborih, vlada pa tudi v oblastnem odboru. Zato nikakor ne moremo razumeti takega podtikanja od strani naših tovarišev Hrvatov in moramo tak postopek obsoditi kot netakten in netovariški.
Trditev, da smo mi invalidi Slovenije po sodbi Radnega odbora samo realisti in da izkoriščamo- situacijo med invalidi Hrvati in Srbi, je povsem na-
Da se razumemo
vadno podtikanje, kar nikakor ni tovariško, da se ne izražamo še ostreje.
Da je naša organizacija dosegla v splošnem več nego invalidske organizacije drugje, tudi to nam očitajo v omenjenem članku »Invalida« in pravijo, da naši invalidi po večini že prejemajo invalidnino. Res je, da je to precejšnja zasluga dobro- izvedene in dobro vodene invalidske organizacije v Sloveniji, kar pa nikakor ni! in tudi ne more biti v škodo našim tovarišem iz banovine Hrvatske. Prav radi tega mislimo, da očitek ni na mestu.
Glede svojih »favoriziranih« položajev vodstva UVI v dravski banovini izjavljamo, da se jih prav nič ne bojimo izgubiti in smo vsak čas pripravljeni odstopiti jih komur koli in tudi tovarišem iz Radnega odbora, če jih naši tovariši na ta mesta izvolijo. Omenili smo že in ponovno naglaša-mo, da imamo pri nas v tem pogledu povsem demokratičen postopek in ni našim članom še nikoli nihče nikogar vsiljeval.
Za nepravilno smatramo, če nekdo, ki ni dosegel uspehov, očita dosežene uspehe drugemu, ki je delal in se je trudil. To dela najbrže iz razloga, ker se zaveda, da je sam kriv. Naglasiti pa bi bilo potrebno, da so neuspehov krivi tako oni, ki so Udruženje tamkaj vodili, kakor tudi oni, ki so dovolili, da so taki ljudje, ki niso bili sposobni, vodili tako močno Udruženje, krivi pa so tudi oni, ki danes kažejo nanje, ker so morda nekateri stali ob strani, namesto da bi se preje, ko so to uvideli za potrebno, stopili na čelo invalidske-
mu udruženju in se borili za uspehe, ki so prav vojnim žrtvam nujno potrebni. Naglasiti moramo, da ne bi nikogar ne zavidali, pa če bi dosegel še tako velike uspehe, in želimo sedanjim borcem iz banovine Hrvatske, da bi s svojim delom dokazali koliko pač zmorejo. Izjavljamo pa, da si ne pustimo deliti lekcij ne iz Zagreba in ne iz Beograda.
Še eden očitek je, mimo- katerega ne moremo iti. Predbacivajo nam naš list »Vojnega invalida«, ki smo ga menda tudi imeli samo za to, ker smo bili »favarizirani« od Beograda. Toda potolažiti jih moramo z zagotovilom, da imamo slovenski invalidi svoj list že 20 let in smo- ga začeli izdajati že prej, nego je bilo osnovano skupno Udruženje.
Kljub vsem očitkom, ki smo jih v kratkem skušali tu očrtati in jih zavrniti, pa ponovno naglašamo, da vztrajamo na svojih izjavah v uvodniku »Revizija invalidske uredbe«. Uredba o invalidih in ostalih vojnih žrtvah je uspeh Udruženja vojnih invalidov, ki jo mora tudi braniti. In mi kot zavedni člani jo tudi bomo branili, ker nam ravno toliko koristi kot hrvatskim in srbskim invalidom. Smo pa vedno za to, da se popravi ono, kar je v tej uredbi nepopolnega.
H koncu pripominjamo še, da nočemo biti nikomur za advokata, toda svoje skromno mišljenje bomo menda vendarle smeli izraziti.
Upamo, da se razumemo! Če pa ne, si lahko še kaj povemo.
Tov. Božidar Nedič je postal podpred« sednlk mestne občine beograjske
Vest o tem ni navdušila samo Udruženje vojnih invalidov, ki se čuti z njim vred počaščeno, marveč vse bojevnike in mnogo drugih Jugoslovanov. Saj je tov. Božidar Nedič eden najpriljubljenejših, najzaslužnejših in najizkušenejših mož, kakršnih je malo. Njega spoštujejo in cenijo v vojaških, invalidskih, bojevniških, društvenih, političnih in drugih krogih v Beogradu, širom Jugoslavije, pa tudi v inozemstvu. Kdo med člani invalidskega udruženja ne pozna tovariša Božidarja Nediča? Kot večletni predsednik središnjega odbora je vedno in povsod zastopal samo invalidske interese. Njegova največja zasluga je, da smo dobili novo uredbo o vojnih invalidih. V najtežjih časih je stal neomajno na čelu naše organizacije, ki jo je ves čas spretno vodil. Tudi na merodajnih mestih je znal najpametneje in najuspešneje uveljaviti naše zahteve. Zaradi tega ga je naše udruženje izvolilo za Svojega častnega predsednika.
Pa ne samo invalidi, vsi bivši bojevniki ga upoštevajo pri svojem po-
kretu in vodstvu. Tov. Nedič je bil celo predsednik internacionalne bojevniške zveze »Ciamac« v Ženevi in je s svojim spretnim vodstvom in priljubljenostjo pridobil čast in. ponos vsem jugoslovanskim bivšim bojevnikom.
Tudi politična javnost je spoznala njegovo sposobnost in vrline, da ga je pri zadnjih volitvah izvolila za državnega poslanca za mesto Beograd.
Kot veščaku in izkušenemu socialnemu delavcu mu je bilo pozneje zaupano mesto v odboru uprave Narodnega invalidskega fonda, kjer stalno uspešno zastopa interese naših vojnih žrtev in njihovega udruženja.
Sedaj pa nas je razveselila vest, da mu je izkazano veliko zaupanje tudi v beograjski mestni občini, kjer bo izvrševal posle podpredsednika.
Najiskreneje čestitamo svojemu častnemu predsedniku, prijatelju in tovarišu k imenovanju na tako' važno mesto.
* * *
Pospešitev rešenj v svrho nakazila invalidnine
Kmalu po novem letu je bil porabljen ves redni proračunski kredit za invalidnine. Za čas do konca proračunskega elta, to je do 31. marca 1940., je bilo treba preskrbeti naknadnega, da so mogle biti nakazne mesečne invalidnine in zaostanki, kolikor je bilo že rešenih. Od naknadnega kredita za čas do konca proračunskega leta je prejela Dravska finančna direkcija v Ljubljani nekaj nad 6 milijonov din. Po nakazilu mesečnih rednih invalidnin in vseh rešenih zaostankov je ostalo na razpolago še okoli 3 milijone din za invalidnine in zaostanke v proračunskem 1. 1939./40., ko1 bodo dospela rešenja. Ako ne bo do konca junija rešenj, bo rezervirana vsota zapadla. Zato je naš Oblastni odbor poslal vsem okrožnim invalidskim sodiščem v banovini dopise, da naj pospešijo rešitve, in enako tudi Vrhovnemu invalidskemu sodišču v Beogradu. Pozval je tudi vse naše sreske odbore na sedežih okrožnih invalidskih sodišč, da naj s svoje strani tudi osebno po deputaci-jah pospešijo delo pri teh sodiščih.
V skrajšanje reševanja je naš Oblastni odbor predlagal okrožnim inva-
lidskim sodiščem upoštevati pismene izjave vojnih žrtev, da se proti prvo-instančnim rešenjem ne bodo pritožile, ako so z njimi zadovoljne, da ni treba čakati na 30dnevni pritožbeni rok in da se invalidski akti lahko takoj odpošljejo v reševanje Vrhovnemu invalidskemu sodišču v Beogradu. Nekatera okrožna invalidska sodišča niso nič odgovorila, da so S tem predlogom za skrajšanje pritožbenega roka zadovoljna, mislimo pa, da nima nobenega smisla zadržavati izdana rešenja, ako imajo pismene izjave, da ne bo pritožb.
V interesu vsakega invalida ali vdove je, da pri pristojnem okrožnem invalidskem sodišču poda tako pismeno izjavo, ako je z rešenjem zadovoljen, in to zaradi tega, da gre njegov akt takoj na Vrhovno invalidsko sodišče v Beograd. Ako se pa namerava pritožiti, naj čimprej vloži pritožbo.
Izjava, da se ne bo pritožil, naj se glasi sledeče:
»Podpisani izjavljam, da se proti rešenju okrožnega invalidskega sodišča v.........z dne .... št. ... ne
pritožim, ker sem z njim popolnoma
zadovoljen, in prosim, da se takoj odstopi Vrhovnemu invalidskemu sodišču v Beogradu, ne da bi se čakalo na potek 30dnevnega pritožbenega roka. Podpis.«
Vrhovno invalidsko sodišče v Beogradu je sedaj ustanovilo dva nova oddelka in so mu dodeljene nove moči, da ho moglo pospešiti reševanje. Naš Oblastni odbor pa je po svojem delegatu interveniral tudi pri invalidskem oddelku ministrstva socialne politike, da bi bila pospešena tako zvana kontrola rešenj. Tam sc mnogo invalidskih rešenj zadrži, kar nam dokazujejo izjave invalidskih sodišč, ki povedo koliko imajo že rešenega, in kar razvidimo tudi iz evidence rešenj, ki jih v prepisu dobiva naše udruženje. Imamo primere, da so bila rešenja Vrhovnega invalidskega sodišča izdana že lansko leto jeseni, pa še sedaj niso dospela preko kontrolnikov. — Priča-
kujemo torej, da bodo invalidska sodišča upoštevala nujne razloge za pospešitev rešenj, da bomo angažirali zadostne vsote za izplačilo invalidnin na račun rezerviranega kredita iz preteklega budžeta.
K reševanju je omeniti še pregled invalidov. Mnogo invalidov čaka, kdaj jih bodo pregledne komisije pozvale na pregled, ker invalidska sodišča poprej ne morejo rešiti njihovih zadev. Pregledi se vrše komaj po enkrat tedensko in pride na vrsto kvečjemu po 10 do 20 invalidov, čaka pa jih na stotine. Tudi v tem pogledu bi bilo treba ukreniti vse potrebno, da se pospešijo pregledi. Če bi se nekaj tednov stalno pregledovalo, bi prišli kmalu vsi na vrsto. Potem bi lahko kmalu pogosti pregledi zopet odpadli, ker bodo le redki invalidi prosili za ponovne preglede.
Da ne bo odklonitev
Zopet moramo opozoriti na dve važni vprašanji za one, ki prosijo za priznanje pravic po novi invalidski uredbi. Prvo se tiče bolezenskih invalidov, drugo pa svojcev umrlih invalidov.
Bolezenskim invalidom uredba že itak omejuje pravice, poleg tega pa še slabo tolmačenje pri reševanju poslabša njihov položaj. Po § 118. uredbe se bolezenskim invalidom priznava popolna zaščita le pod pogojem, ako so imeli poprej najmanj 50% nesposobnosti in se jim sedaj pri pregledu prizna najmanj 70% nesposobnosti. Drugače pa pripada bolezenskim invalidom samo zaščita brez invalidnine. Ta pogoj se napačno tolmači, tako da se priznavajo popolne pravice bolezenskim invalidom samo, ako so bili pred 17. majem 1923. priznani najmanj za 50%) 'invalide. Drugim bolezenskim invalidom pa rešenja invalidskih sodišč odklanjajo popolno priznanje. — To ni pravilno.
Uredba tako ne določa. Nikjer ni rečeno, da bi morali biti bolezenski invalidi že pred 17. majem 1923. najmanj s 50% priznani. Besedilo § 118. uredbe sicer pravi, da so morali biti proglašeni z najmanj 50%, toda ne kdaj, pač pa stavlja pogoj, da !so se prijavili do 17. maja 1923. in do tega dne podali pristojnemu oblastvu uradne dokaze, da so dobili navedeno bolezen pri izvrševanju odrejene, obvezne vojaške dolžnosti. Nadalje pravi: »so proglašeni za vojne invalide z gorenjim odstotkom nesposobnosti«, toda tudi pri tem ne zahteva »do kdaj«. Pač pa še nadalje zahteva, da »so bili prevedeni na invalidski zakon iz leta 1925.«
Iz tega se vidi dovolj jasno, da je pogoj samo ta, da so morali do 17. maja 1923. s prijavo le dokazati vojne poškodbe in da so morali biti kot najmanj 50% invalidi prevedeni na invalidski zakon iz leta 1925. Nikjer pa ni rečeno, da so morali biti že do 17. maja 1923. pripoznani za najmanj 50% invalide.
Tako pripadajo vse pravice po § 118. uredbe tudi onim bolezenskim invali-
dom, ki so bili po 17. maju 1923. spoznani za najmanj 50% invalide, to je do leta 1929., preden je izšel novi invalidski zakon, samo pod tem pogojem, ako (so bili prevedeni kot taki na invalidski zakon iz leta 1925.
Na primer: Bolezenski invalid je imel 17. maja 1923. samo 30% nesposobnosti. Pri ponovnem pregledu leta 1928. pa je dobil 50% in je prejel v začetku leta 1929. rešenje še po invalidskem zakonu iz leta 1925., da se mu prizna invalidnina kot 50% invalidu.
Dotični invalid izpolnjuje pogoje za bolezenske invalide po § 118. uredbe.
Drugo vprašanje, ki ga hočemo pojasniti, pa se tiče svojcev umrlih invalidov. Po § 52. uredbe pripada rodbinam umrlih invalidov invalidnina z dokladami, samo ako so bili invalidi od L do VIL skupine, torej od 100% z dodatkom do najmanj 50%. Rodbinam umrlih invalidov, ki so imeli od 20%' do 40%, ne pripada nobena invalidnina. Pripetijo se primeri, da se
nižjim invalidom poškodbe ali bolezni
naenkrat poslabšajo, nastanejo komplikacije in večkrat zaradi njih umr-jejo. In če so se dotični invalidi pred svojo smrtjo prijavili k ponovnemu pregledu, da se jim procenti zvišajo, tedaj njihove družine lahko dobe invalidnino. Navadno pa šele po smrti invalidov njihove družinei moledujejo za podporo, a takrat se ne more nič več pomagati.
Izgovarjajo se, da umrli sploh ni bil več sposoben priti k pregledu. Zato opozarjamo: Vsakdo, ki se mu stanje poslabša, naj se prijavi za pregled, ker se lahko ali doma pregleda, ali pa komisija brez pregleda sklepa. V takem primeru je dobro, da se prošnji z a pregled priloži izpričevalo domačega zdravnika, da komisija lahko sklepa po njegovem izvidu in predlogu.
Dotični, katerih se tičejo ta pojasnila, naj jih uporabijo za dosego svojih pravic.
OBVESTILA UPRAVE
NARODNEGA INVALIDSKEGA FONDA
Iz 93. seje dne 13. marca 1940.
V zvezi s prejšnjimi razpravami glede zdravljenja invalidov v toplicah v teku poletne sezone 1940., sprejme seja predložene pogoje za zdravljenje, kakor tudi za licitacije, s katerimi se bo v gotovih toplicah dajala v zakup prehrana invalidov. Določi se tričlanska komisija, ki bo skrbela za pravočasen razpis in vršitev teh licitacij.
Ker je število vojnih invalidov povečano, se bo v tekočem letu omogočilo zdravljenje v toplicah 30 % invalidov več kot lani. Za toliko se povišajo tudi tozadevni izdatki za tekoče leto.
Načrt uredbe o mirnodobskih invalidih se predela do končnega § 67. in se z vsemi popravki pošlje s spremnim pismom ministrstvu vojske in mornarice.
Končno so bile rešene prošnje za povračilo stroškov prevoza in zdravljenja in za zakup restavracij.
Iz 94. seje dne 15. marca 1940.
Na prošnje za posojila se načelno razpravlja. Ker še ni potrjen pravilnik za posojila, je odločeno, da se ne more prej nobeni prošnji ugoditi.
Prečitan je tekst spremnega pisma na ministrstvo vojske in mornarice k načrtu uredbe o mirnodobskih invalidih in se sklene zaprositi g, minister socialne politike, da načrt priporoči.
Izvrši se popolnitev in zamenjava pomožnega osebja pri okrožnih invalidskih sodiščih s tem, da se naroči pospešiti reševanje pri vseh sodiščih po stanju konec marca 1940.
Reši se oddaja kantin in nekatere podpore.
iNašim čitateljem pravoslavne vere
želimo
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Iz 95. seje dne 18. marca 1940.
Na znanje se vzamejo ukrepi po novi uredbi z dne 7. marca 1940. glede nabavk za vojsko iz. inozem'stya, v kolikor se tiče 1% dohodkov fondu.
Po dolgi debati se sprejme besedilo k načrtu za amandma pri novem finančnem zakonu, ki se tiče obvez Nar. inv. fonda po § 133., toč. 3.) uredbe o vojnih invalidih. Pri tej priliki je pregledan končni načrt za spremembe in popolnitve uredbe o vojnih invalidih, katere se nanašajo na prejšnje odločbe fonda in na njegovo delo.
Po odobritvi stroškov za zdravljenje, zdravila in za nakup kantin se preide na potrebe Vrhovnega invalidskega sodišča, kateremu se dodeli nadaljnje pomožno osebje v svrho izdelave že rešenih invalidskih aktov. Pokazalo se je, da je potrebno ustanoviti dva nova oddelka tega sodišča.
Iz 96. seje dne 20. marca 1940.
Na podlagi informacij, da je ministrstvo pošte in brzojava predlagalo ukinitev obvez po § 90. uredbe o vojnih invalidih izdajati v korist fonda invalidske znamke v notranjem pisemskem prometu, se sklene potom ministrstva socialne politike staviti vprašanje o ustrezajoči odškodnini za ta nerealiziran dohodek narodnemu invalidskemu fondu in konkretne predloge, kako bi se nadomestili ti odpadli dohodki.
K vprašanju nagrad sodnikom okr. sodišč, ki rešujejo invalidske akte, se sklene zaprositi za poročilo invalidskega oddelka pri ministrstvu socialne politike in za predlog, kako naj se ieplačajo že prej načelno odobrene nagrade.
Ortopedskemu zavodu v Trebinju se odobri 100.000 din za nabavke in delovne moči.
Ortopedskemu zavodu v Beogradu pa se odobri 10.000 din za podpore invalidom, ki prihajajo v zavod.
Udruženju družin padlih in umrlih oficirjev se podeli podpora 6000 din, prvenstveno za otroke.
Iz 97. seje dne 22. marca 1940.
Na vloge raznih gospodarskih državnih ali od države podpiranih podjetij glede plačila 1% od vojnih dobav, seja sklene ostati nadalje pri svojem načelnem sklepu, da nikogar ne izvzame in da v najkrajšem času dobi soglasno stališče ministrstva financ in ministrstva vojske in mornarice.
Potrebno bi bilo, da v tem važnem vprašanju pride čimprej do izmenjave mišljenj predstavnikov fonda z merodajnimi faktorji teh ministrstev. S pomočjo ministrstva socialne politike naj
Stališče Jugoslavije
V dneh, ko se mnogi celo po nepotrebnem razburjajo, je prav, da se tudi vojne žrtve seznanijo s stališčem naše države.
Nedavno je v italijanskem tisku izšla izjava visokega jugoslovanskega diplomata, ki med drugim pravi, da Jugoslavija doslej nima povoda biti zaskrbljena, da bi ji sprta tabora hotela vsiliti stališče, ki bi bilo nasprotno njeni nevtralnosti. Če pa bi se le pokazala taka možnost, jugoslovanska vlada ne bo pustila dvomov o svojih namenih. Nadalje je izjavil jugoslovanski diplomat:
— Smatramo celo za neverjetno, da bi imela ena ali druga vojujoča se stranka kar koli očitati nam, ker smo prepričani, da nismo dali nikakega povoda za njihovo razpoloženje.
Naši tradicionalni politični, gospodarski in kulturni odnosi z Nemčijo ostanejo neizpremenjeni, kakor ostanejo neizpremenjeni tudi naši odnosi z zapadnimi velesilami. Mi nimamo namena izpremeniti niti enih niti drugih.
se ohrani interes fonda, ki je odvisen od pravilnega izvajanja uredbe o dohodkih od vojnih dobav.
Ker je glavna kontrola v zadnjem času stavila nekaj pripomb na rešenja nar. inv. fonda, se ji sklene dostaviti obrazložena mnenja.
Izpopolnijo se direktive kr. banski upravi v Ljubljani zaradi podeljevanja nujnih denarnih podpor invalidom, ki prihajajo po proteze ali po drugih opravkih.
Vprašanje kopališkega zdravljenja oficirjev invalidov V tekočem letu se bo razpravljalo podrobno na eni prihodnjih sej.
Iz 98. seje dne 25. marca 1940.
Po referatu o stanju nerešenih invalidskih aktov pri okrožnih sodiščih in v zvezi z zaposlitvijo dnevničarjev do konca marca t. 1. se odloči podaljšati zaposlitev dnevničarjev za nadaljnje tri mesece, t. j. do konca junija 1940., in o tem obvestiti okrožna sodišča. Ob tej priliki se intervenira pri glavni kontroli, da vzame postavitev dnevničarjev pri okrožnih invalidskih sodiščih čimprej v oceno in izda svoje izjave glede soglasnosti, da ne bo treba čakati na izplačilo honorarjev.
Dovoli se izplačilo 200.000 din Sre-dišnemu odboru v Beogradu za vzdrževanje institucij v invalidskem domu za prvo tromesečje leta 1940.
Rešijo se prošnje za podpore, kantine, zdravstvene stroške in za izdatke fonda.
Iz 99. seje dne 27. marca 1940.
V zvezi s prejšnjim sklepom uprave se pregleda redigiran načrt sprememb uredbe o vojnih invalidih in se sprejme tekst prvih treh členov, ki se tičejo dela nar. inv. fonda.
Glede zdravljenja invalidov v toplicah v letu 1940. se sklene čimprej ise-staviti navodila, da se morejo obvestiti interesenti.
Za izpopolnitev statistike vojnih žrtev se zaprosi invalidski oddelek ministrstva socialne politike, da naj pribavi od finančnih direkcij stanje do danes reguliranih invalidnin. Ta evidenca bo služila tudi Središnjemu odboru udruženja vojnih invalidov in pa njegovim pododborom za njihovo delo.
Zaprosi se Središni odbor, da objavi v »Ratnem invalidu«, da so zasedena visa mesta pomožnih moči pri okrožnih invalidskih sodiščih in da ni treba vlagati novih prošenj.
Na znanje se vzame zahvala Udruženja mirnodobskih invalidov za izdelavo načrta njihove uredbe in pa iniciative dane od ministrstva vojske in mornarice.
Nedavno je bilo rečeno, da je ena izmed zapadnih velesil zahtevala od Jugoslavije zmanjšanje za polovico obstoječih kontingentov žita in drugega blaga, ki ga Nemčija nabavlja na našem trgu. Informacija je popolnoma netočna. Če pa bi bila tudi resnična, bodisi popolnoma ali samo delno, bi mogli dati samo en odgovor, da so naši gospodarski odnosi z Nemčijo določeni z medsebojnimi pogodbami, ki jih bo jugoslovcnska vlada, ker hoče biti zvesta lastni nevtralnosti, spoštovala v njihovi celoti.
Končno nudi jugoslovenski trg tudi drugim državam preko onih, ki vzdržujejo z njim najožje odnose, možnost nakupa. To, kar ostane prosto na trgu, je na razpolago tudi zaveznikom.
Rečeno je bilo nadalje, da je vlada Nemčije izročila noto jugoslovenski vladi z zahtevo po ustanovitvi rečne policije na Dunavu v svrho obrambe svojih transportov, ogroženih od tujih agentov. To je netočno. Ni bilo nobenih incidentov, niti jih ne bo vzdolž jugoslovenske vodne poti. Jugoslovanska vlada je odredila pravočasno primerne ukrepe, ki jamčijo plovbo na
Dunavu na podlagi sporazumov, sklenjenih z Nemčijo po priključitvi Avstrije k Nemčiji ter po ustanovitvi Češkomoravskega protektorata.
Korektno postopanje jugoslovenske vlade je v polnem soglasju z njeno nevtralnostjo in istočasno z obrambo jugoslovanskih interesov, miru in o-brambe ne le Jugoslavije, temveč tudi Balkana.
Zanimivo je, da v komentarju k tej izjavi italijanski tisk med drugim na-glaša, kako je jugoslovcnska vlada dala pravočasno povsod na znanje, da Jugoslavija ni hvaležno polje za vojaške promenade in da odklanja tudi vsakršna jamstva ali zaščito, ponujeno od kogar koli in pod katero koli pretvezo.
Dolžnost nas vseh je torej, ohraniti notranji mir in vzdrževati ob stalni pripravljenosti najpopolnejšo nevtralnost. Vsak državljan se mora zavedati, da lahko magsikdaj z nepremišljeno besedo pomaga ustvariti položaj, ki si ga celo sam najmanj želi.
ŽELEZNIŠKE LEGITIMACIJE INVALIDOV SE MORAJO ŽIGOSATI
Od železniške direkcije v Ljubljani smo1 prejeli dopis sledeče vsebine:
»Po čl. 5. pravilnika o voznih ugodnostih socialnega značaja veljajo za 5 let izdane železniške legitimacije za vojne invalide v času svoje veljavnosti brez vsakoletnega podaljševanja veljavnosti v odnosni rubriki.
Da bi se ta določba o nepodaljše-vanju veljavnosti invalidskih železniških legitimacij prav jasno poudarila, se je z odlokom GD. br. 15.948/40 odredilo, da prežigosa železniška direkcija o priliki izstavitve železniške legitimacije za vojnega invalida stran, predvideno za vsakoletno podaljševanje legitimacije, s posebnim žigom. V besedilo žiga bo direkcija vpisala leto, do konca katerega legitimacija velja, t j. peto leto od izstavitve in dodala svoji okrogli žig ter faksimil direktorja.
Žig bo treba pritisniti v vse do sedaj izdane železniške legitimacije za vojne invalide, zato prosimo naslov, da bi potom krajevnih odborov UVI pozvali vojne invalide, ki že imajo izstavljene železniške legitimacije za neomejeno število potovanj, da jih najkrajšim potom, ev. tudi osebno, brez vsakih formalnosti predlože oni železniški direkciji, ki je legitimacije izdala.«
Poudarjamo, da se morajo torej predložiti železniški direkciji samo železniške legitimacije vojnih invalidov, ki imajo pravico do neomejenega števila voženj, ne pa od ostalih oseb, ki imajo samo 12 voznih olajšav. Krajevni odbori naj zberejo legitimacije od svojih članov ter jih pošljejo direkciji s posebnim seznamom z navedbo številke železniške legitimacije in imena ter priimka lastnika legitimacije. Seznam naj naredijo v dvojniku, ter enega pridržijo zase. Kdor od invalidov pa hoče to stvar sam osebno opraviti pri žel. direkciji, naj to stori.
IZPLAČEVANJE PREJEMKOV V MOBILNEM IN VOJNEM STANJU
Ob morebitni mobilizaciji ali če nastane vojna, državni upokojenci in invalidi ne bodo več dobivali svojih prejemkov po pošti. Po uredbi o izplačevanju prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 18. novembra 1939., M. s. št. 1503, in po pravilniku o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 4. decembra 1939., št. 37.600/1, bodo v takem primeru prejemke izplačevale vse državne blagajne, brez razlike, proti pobotnicam, in sicer na podstavi plačilnih knjižic za mobilno in vojno stanje. Predmetne plačilne knjižice je finančna direkcija za svoje plačevance že izstavila. Državnim upokojencem, invalidom in ostalim vojnim žrtvam jih bodo vročile pristojne občine. Vsaka stranka bo morala prevzem svoje plačilne knjižice potrditi s svojim podpisom na posebnem spisku in plačati zanjo din 3,—. Le v izjemnih primerih sme občina izročiti knjižico pooblaščencu, če ji le-ta izroči upnikovo’ ne-kolkovano pismeno pooblastilo.
Plačilne knjižice so izstavljene po stanju prejemkov in odbitkov izza novembra 1939. Poznejše spremembe se
bodo upoštevale šele v primeru, če nastane mobilno ali vojno stanje. Državni plačevanci ise bodo morali tedaj zglasiti pri najbližji, kateri koli državni blagajni, ki bo spremembe v prejemkih in odbitkih vpisala v njih plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje na podstavi kupona zadnje čekovne nakaznice, po kateri bo upokojenec, invalid ali vojna žrtev poslednjikrat dobila prejemke po pošti. Kuponi čekovnih nakaznic so torej odslej zelo važna listina. Vsakokratni poslednji kupon naj vsaka stranka zelo skrbno shrani, ker bo morala z njim, če nastopi mobilno ali vojno stanje, dokazati, da ima še yedno pravico do prejemkov.
S prejemnikovo plačilno knjižico in z njegovim zadnjim kuponom se bo moral pri najbližji državni blagajni izkazati tudi pooblaščenec. Prejemnik sme namreč pooblastiti svojo zakonito ženo, zakonske ali pozakonjene otroke ali svoje starše, da smejo mesto njega prevzemati njegove prejemke. Svoje pooblastilo vpiše, na drugi strani plačilne knjižice. Pooblastilo mora overiti pristojna občina.
Če se kdo pred mobilizacijo preseli s področja ene na področje druge izplačilne blagajne (finančne direkcije itd.), mora predložiti svojo izplačilno knjižico za mobilno in vojno stanje novi izplačilni blagajni, da le-ta vpiše vanjo nastalo spremembo in da ga sprejme v evidenco v svoji knjigi za mobilno in vojno stanje.
Za vse umrle državne upokojence, invalide in ostale vojne žrtve, morajo njih svojci plačilne knjižice vrniti pristojni izplačilni blagajni, ki je vpisana na prvi, ob spremembah pa na tretji notranji strani plačilne knjižice.
*	Želite nekaj dni prijetne zabave, naročite si knjigo »Kmetje od včeraj in danes«, ki jo je spisal Ig. Koprivec. Knjiga stane s poštnino din 66,—, ali pa knjigo »Pisma iz mojega mlina«. V francoščim spisal Alfonz Daudet, prevedel dr. Janko Tavzes. Knjiga v bibliofilski izdaji stane din 250,—.
*	Zakaj iščete potrdila o prejemanju invalidnine? Pri računovodstvu Dravske finančne direkcije v Ljubljani smo zvedeli, da mnogi invalidi in vdove prosijo za potrdila o prejemanju invalidnine za priloge k prošnjam. Sporočamo, da takih potrdil sploh ni treba, ker se k prošnjam v vseh invalidskih zadevah prilaga prepise rešen j. V vseh pogojih za vlaganje prošenj v invalidskih zadevah je navedeno, da je treba priložiti overovljen prepis rešenja Vrhovnega invalidskega sodišča, s katerim je dotičnemu priznana invalidnina, nikjer pa ni predpisano, da je treba priložiti potrdilo finančne direkcije o prejemanju invalidnine. Torej, zakaj se išče taka potrdila, ki niso predpisana in kje so dobili dotični taka navodila? Zato ne nadlegujte s temi prošnjami finančne direkcije. Če pa kdo še nima novega rešenja Vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu, naj priloži k prošnji overovljen prepis prejšnjega takega pravomočnega rešenja.
*	V spomin dolgoletnemu zvestemu članu. Sreski odbor iz Kočevja nam je sporočil, da je dne 24. marca 1940. umrl tamošnji član in večletni predsednik nadzornega odbora tov. Mülle Avgust. Pokopan je bil dne 26. marca 1940. v spremstvu sreskega odbora in članstva. Tako smo izgubili zopet enega, ki je bil z vso vnemo zvest naši organizaciji. Na tamošnjih občnih zborih je večkrat stopil v ospredje ter gladko in jedrnato napravil svoj govor, ki je močno vzbudil in podžgal navzoče. Bil je izkušen in inteligenten mož, ker je svoj čas kot rudniški nameščenec hodil po svetu. Tudi njegova markantna postava z dolgimi brki je imponirala pri strumnih govorih, za katere je imel res poseben dar. Vsi ga bomo ohranili v spominu in ga pogrešali zlasti pri občnih zborih. Naj počiva v miru!
*	Romanje na Zaplaz. Nekateri tovariši invalidi iz novomeškega, trebanjskega in sevniškega okoliša priredijo romanje na Zaplaz v nedeljo, 19. maja. Sveta maša bo ob deseti uri. Vsi tovariši, ki se želijo udeležiti tega romanja, naj se poslužijo prvih vlakov. Prijave sprejema in pojasnila daje tov. Jurak Josip v Novem mestu.
RAZNE VESTI
*	V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite pisarniške potrebščine za šolo, pisarne in dom, knjige za šolanje otrok, znanstvene in leposlovne vsebine za odrasle, za otroke, za odraslo mladino, prijatelje in znance, učila za vse, merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo, svetlopisni papir »Jasnit« za kopiranje načrtov in skic. V tiskarni se izvršujejo vsa v to skroko spadajoča dela.
a Ključavničarstva bi se rad učil ISletni sin umrlega 70 %i vojnega invalida, lepe zunanjosti, nepokvarjen in priden. Išče dobrega mojstra v mestu ali na deželi. Pojasnila daje Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Moravčah.
*	Prijavam mrtvih prilagajte mrtvaški list. — Dravska finančna direkcija nas poziva objaviti vsem našim organizacijam in članom, da je treba prijavam o smrti invalidov, vdov ali otrok priložiti vselej tudi mrtvaški list, izstavljen od pristojnih župnih uradov. Brez mrtvaškega lista se ne morejo take prošnje reševati in je treba prijave
NAVODILA ZA PRIJAVE IN ODJAVE NAROČNIKOV
Uprava lista ugotavlja, da nekateri sreski in krajevni odbori po večkrat odjavljajo in zopet prijavljajo ene in iste osebe za naročnike. Enkrat je treba dotične črtati, potem jih pa zopet nazaj vpisovati. To povzroča upravi lista mnogo nepotrebnega dela. Za vsako številko se nabere mnogo prijav in odjav, kar je razumljivo pri tolikih naročnikih (preko 10.000).
Zato objavljamo ta poziv, da ga prečitajo naročniki in naše organizacije, da bodo omejili to večno prijavljanje in odjavljanje. Naročniki naj sami brez kakih opominov skrbe, da bodo vedno pravočasno obnovili naročnino, organizacije pa, da kodo izterjale naročnino, preden odjavljajo naročnike. Saj potem, ko bodo vsi dobivali invalidnino in se jim bo naročnina vsem odtrgovala, bodo prijave in odjave same odpadle. Če pa mora uprava vedno samo črtati in ponovno vpisovati toliko izprememb, ima samo nepotrebno delo, ekspedicija, obračuni in drugo pa čaka.
Veliko zamude in dela povzroča tudi površnost in netočnost. Organizacije pošiljajo izpremembe naročnikov kar med drugimi dopisi, s pomanjkljivimi podatki, ne navedejo točno pošt, pišejo imena drugega za drugim ali pa stavijo samo kratke pripombe.
Zato pozivamo odbore, da se drže sledečih navodil:
Sestaviti je treba na vsak list papirja posebej:
1.	Prijavo novih naročnikov.
2.	Prijavo starih (poprej črtanih) naročnikov.
3.	Odjavo naročnikov.
4.	Prijavo sprememb pri naročnikih.
Vsi ti seznami naj bodo vpisani lepo, čitljivo, imena drugo pod drugim, pod tekočimi številkami, pošte točno navedene in stavljene vse potrebne pripombe, da ne bo iskanja.
Posebno je treba paziti na spremembe naslovov.
Seznami naj se pošiljajo samo enkrat na mesec in sicer tako, da jih uprava lista prejme vsaj do vsakega 20. v mesecu.
Držite se strogo navodil.
NAROČNIKOM V VEDNOST.
Kdor pomotoma prejema po dva lista, naj enega vrne in navede, da ga zato vrača. Navede naj tudi pošto, na katero prejema drugi izvod, da se bo lahko napravil popravek. Ni pa zadosti, če se napiše samo »nazaj« ali »ne sprejmem«. S to pripombo se ne more nič popraviti.
Veliko je tudi takih, ki list vračajo zato, ker ga niso sami naročili, pač pa se jim je naročnina odtegnila od invalidnine. Mislijo, da ga bodo morali plačati. Dotični naj list kar obdrže,
pošiljati nazaj radi priložitve, kar vzame mnogo časa. Kdor torej vloži prijavo radi pogrebnih stroškov, priznanja invalidnine ali ustavitve doklad in drugega, naj ne pozabi priložiti mrtvaškega lista umrlega.
*	Po novi uredbi je bilo prevedenih od 1. januarja do 25. aprila t. 1. 508 vojnih žrtev, ki so v tem času prejele končnovel javno rešen j e Vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu. Ta številka nam pokaže, da pride na mesec povprečno 125 reženj za Slovenijo in ker imamo tu 5 invalidskih sodišč, odpade pri nas povprečno 25 rešenj> mesečno na eno invalidsko sodišče.
*	O zdravstvenih zadrugah smo razpravljali v uvodniku prejšnjei številke »Vojnega invalida«. Sporočamo članstvu, da so vse predpriprave v teku. Pri oblastnem odboru se že pripravljajo pravila. Ko bo vprašanje povsem zrelo, začnemo z ustanavljanjem omenjenih zadrug. Točnejša navodila prejmejo sreski in krajevni odbori v posebni okrožnici oblastnega odbora.
ker imajo plačanega. Skrbe naj le, da bodo vpis tudi pri pristojni organizaciji uredili, ker po uredbi morajo biti člani.
Dotični, ki še ne prejemajo invalidnine, pa naj nemudoma sami plačajo naročnino pri svojih organizacijah, ne pa direktno pri upravi našega lista, ker vso evidenco vodijo organizacije. Isto velja tudi za vse reklamacije lista. Tisti, ki so postali naši naročniki šele po odtegljaju pri finančni direkciji in poprej niso bili vpisani, katere mi na kratko imenujemo »fi-nancarji«, naj pri vseh reklamacijah navajajo številke likvidacijskih listov od invalidnine.
VOJNI INVALIDI, VDOVE IN STARŠI, ki so se včlanili v Udruženju vojnih invalidov, a še nimajo rešenj višjega invalidskega sodišča in ne prejemajo invalidnine, naj v lastnem interesu poravnajo članarino in naročnino za »Vojnega invalida«. Letos ne bo občnih zborov, zato naj se potrudijo do odbornikov ali pisarn posameznih sreskih ali mestnih odborov, ker bodo sicer črtami iz seznama članov in naročnikov. To jim bo pa le v škodo. Pohitite, da ne bo prepozno!
Uradne ure sreskega odbora UVI v Ljubljani bodo od 1. maja dalje le v sredo, četrtek in petek. V ponedeljek in torek je pisarna zaprta.
Važno obvestilo za člane in članice sreskega odbora UVI v Ljubljani.
Vojni invalidi in vdove ter starši, člani sreskega odbora Ljubljana, ki prejemajo invalidnino in stanujejo v policijskem okolišu Ljubljane, naj se zanesljivo javijo v društveni pisarni v šentpetrski vojašnici v teku prvega tedna v mesecu maju. Prevzeli bodo posebne knjižice, ki jim bodo služile za prejemanje invalidnine. Knjižice je izdala finančna direkcija in so jih vsi dolžni prevzeti. Ne prezrite tega obvestila!
Vsem sreskim in krajevnim odborom sporočamo, da središnji odbor še ni založil novih članskih knjižic, in to iz razloga, ker hoče počakati na reorganizacijo, zato bodo morali oni člani, ki so pristopili v teku lanskega leta, še nekoliko potrpeti.
Krajevni odbor v Zagorju. Nekateri oddaljeni člani so poslali za železniške legitimacije namesto denarja kolke po 20 din. Dotičnih legitimacij nismo mogli naročiti. Naj vzamejo kolke nazaj in prinesejo denar. — Člani in članice, ki so že prevedeni po novi uredbi, naj se zglase z rešenji pri tajniku, da se jim izposluje legitimacije. Ob tej priliki tudi lahko dobe knjižice uredbo in novoizišle pravilnike, ki pojasnjujejo invalidske zadeve in bodo vsakemu lahko koristile. Zato naj pač nihče ne pozabi kupiti vse te brošure. Med pravilniki najdete tudi ocene invalidske nesposobnosti, koliko pripada j odstotkov za posamezne poškodbe. Če imate vse invalidske brošure doma in
jih pazljivo čitate in preštudirate, si prihranite mnogo časa in povpraševanja. — Kdor še nima plačane članarine in naročnine za naš list (ker se mu ne odteguje od invalidnine), naj takoj plača, da se ne bo potem jezil ako bo črtan. Sporočamo tudi, da tajništvo vrši posle za stranke samo ob nedeljah od 7. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Druge dni tajnik ne more sprejemati, ker je drugod zaposlen. Prosimn upoštevanja.
Sevnica. Vse člane in članice sev-niškega krajevnega odbora, ki so že prejeli rešenja okrožnega invalidskega sodišča ali pa tudi že rešenja vrhovnega invalidskega sodišča v Beogradu, vabimo, da se zglasijo z njimi pri tajništvu. Tudi dotične, ki še nimajo sedaj nobenega rešenja, opozarjamo, da se morajo takoj po prejemu enega ali drugega zglasiti pri krajevnem odboru. Vsak naj prinese tudi odrezek nakaznice, s katero prvikrat prejme pokojnino. Vsako spremembo v družini je treba tudi takoj prijaviti krajevnemu odboru. Na primer: če se mu je rodil otrok, če je umrl otrok pod 16. letom starosti, ali če je umrla žena. Vse to je za poslovanje kraj. odbora potrebno. Že sedaj opozarjamo, da bo treba onim, ki še nimajo invalidnine, po kresu plačati članarino in naročnino. Upamo, da ne bo v drugi polovici leta takih težav z izterjevanjem, kakor v prvi polovici, ki še sedaj ni končano. Vsak naj se že sedaj pripravi, da ne bo delal težav.
Iz Ljutomera. Sreski odbor sporoča, da se občine pritožujejo, ker se invalidi ali vdove, ali sploh ne odzovejo na pozive v invalidskih zadevah, ali pa prihajajo prepozno. Dotične opozarjamo, da se morajo pozivom občin točno odzvati, sicer se bo v njihovih zadevah odgovorilo negativno, kar bo slabo vplivalo na rešitve. — Tudi sporoča vsem svojim članom in članicam, da naj opuste direktne dopise Oblastnemu odboru v Ljubljano, ker pridejo vsi taki dopisi najprej v poizvedbo k sreskemu odboru, ker brez sporazuma o tem Oblastni odbor nič ne rešuje. Vsak naj se obrača na Oblastni odbor le preko sreskega odbora, da si prihrani čas in nepotrebno poizvedovanje. —- Nekateri pa hodijo direktno na okrožno invalidsko sodišče poizvedovat kdaj bodo rešene njihove zadeve. To je popolnoma nepotrebno, ker sodišče dela hitro in izdaja rešenja po vrstnem redu. Za kake izjeme v primerih bolezni ali za proteze in podobno pa zaprosi sreski odbor, ki so vedno uvaževane. — Tovarišem iz Štrigove in Razkrižja pa sporočamo, da so njihove zadeve tudi že v delu. Najprej bodo rešene tiste, ki še niso bile rešene po invalidskem zakonu iz leta 1925. in dobivajo invalidnino še po starem. Naše udruženje je poskrbelo, da so vendar poslani v Mursko Soboto akti, ki so se nahajali pri bivšem invalidskem sodišču v Zagrebu. Tajnica sreskega odbora iz Ljutomera je morala osebno pomagati iskati naše invalidske akte, sicer bi bili še dolgo pozabljeni. — Zato prosimo malo potrpljenja brez razburjanja, ker bo kmalu vse rešeno.
Krajevni odbor Moravče sporoča vsemu članstvu, da ima v zalogi Uredbe in pravilnike v posebni brošuri, ki stane 10 din. Nadalje ima v zalogi tudi »Odločbe« finančne direkcije, ki se rabijo kot priloga k raznim prošnjam za podporo. Te tiskovine stanejo 1 din. Dalje se opozarjajo vsi oni, ik delajo razne prošnje za podpore, da prošnjam prilože vse potrebne listine. Prošnje, ki prihajajo na krajevni odbor brez predpisanih prilog, ise ne bodo reševale. Krajevni odbor ne bo iskal predpisane listine. To mora preskrbeti prosilec. — Še en opomin! Vse one naročnike lista »Vojni invalid«, ki še ne prejemajo invalidnine, opozarjamo, da naj se nikar ne razburjajo, ako ne dobijo lista redno ali ako jim je ustavljen. To je le njihova krivda, ker se ne pobrigajo, da bi redno plačevali naročnino. Krajevni odbor opozarja na plačilo, ako se pa članstvo ne zmeni, je primoran vsem takim list ustaviti.
Članom krajevnega odbora v Trbovljah so bile razposlane položnice v svrho poravnave članarine in naročnine
za list. Pozivajo se, da dolg takoj poravnajo. — Ako kdo potrebuje pojasnila, naj se zglasi pri tajniku, da dobi informacije. Nekateri dobivajo rešenja invalidskih sodišč, s katerimi so jim odklonjene pravice. Poprej se ne brigajo, potem, ko je rok za pritožbe potekel, pa se šele obračajo na krajevni odbor. Vse rešitve, od kjer koli, prinesite tajniku, da jih pregleda in vidi. ako je še kaj potrebno.
V vednost vsem članom in članicam sreskega odbora v Logatcu naj bodo te vrstice. Še vedno imamo take, ki ne prejemajo »Vojnega invalida« in sploh ne vedo za pravice in dolžnosti. Naj bodo že enkrat redni tako kot so drugod. Ako kdo potrebuje pojasnil, naj se zglasi pri krajevnem odboru, da bo na jasnem. Pri krajevnem odboru se ob nedeljah in praznikih dopoldne posluje za vse člane, ob delavnikih pa samo za nujne primere. Opazili smo, da so nekateri tako površni, da pogledajo samo, kar je debelo natisnjeno v »Vojnem invalidu«, in pravijo: »Saj ni nič novega!« — zavržejo list, potem pa nič ne vedo in sprašujejo kako je to in ono? Kaj bi bilo, če bi bili funkcionarji v organizaciji taki? Kako bi izgledalo naše invalidsko vprašanje?
Članski sestanek v Šoštanju. Sreski odbor udruženja vojnih invalidov sklicuje sestanek vsega članstva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. maja 1940., ob 9 uri dopoldne v hotelu »Jugoslavija« v Šoštanju. Prišel bo delegat oblastnega odbora iz Ljubljane. — Pozivajo se vsi člani in članice, da se tega sestanka udeležijo, ker se bo razpravljalo o raznih invalidskih in organizacijskih vprašanjih. Določen bo obseg šoštanj-ske organizacije. Od tistih, ki še nimajo invalidnine, se bo pobirala tudi članarina in naročnina za list za 1. 1940. — Pridite vsi!
Krajevni odbor v Marenbergu sklicuje za 5. maja 1940. ob 8. uri zjutraj izredni občni zbor v prostorih g. Jezerška v Vuzenici. Dnevni red bo: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila. 3. Volitve novega odbora. 4. Slučajnosti. — Pridite vsi člani in članice, ker se bodo po smrti prejšnjih funkcionarjev uredile društvene zadeve. Tudi se bodo sprejemale prijave za naročilo železniških legitimacij. Povabljen je tudi delegat oblastnega odbora iz Ljubljane. Pričakujemo, da ne bo nihče manjkal.
Sreski odbor iz Črnomlja sporoča: Znano je, da se gradi železniška proga iz Črnomlja v Vrbovsko. Pričakujemo, da bo podjetje zaposlilo tudi kakega vojnega invalida, saj je po zakonu dolžno zaposliti 10 % vsega uslužben-stva iz vrst vojnih žrtev. V našem primeru bi torej lahko zaposlili vse re-flektante invalide pri tolikem številu delavcev. Vsi vojni invalidi ali druge vojne žrtve, pa tudi otroci invalidov, ki reflektirajo na zaposlitev pri gradbi železnice, naj se obrnejo na sreski odbor udruženja, da jih priporoči, ali potrebno svetuje. Potem pa tudi oni, ki bi bili odklonjeni, naj se zglase pri udruženju, da primerno ukrene. Zaposlen bi bil lahko vsak sposobni invalid ali družinski član, če se bo pravično upoštevalo določbe. — Dalje prosimo svoje članstvo, da nam javlja vse spremembe, ki nastanejo na primer v družini, v rešenjih, v invalidskih procentih itd. Vsi, ki so že dobili rešenja po novi uredbi, naj jih prinesejo radi izpopolnitve statistike. Sedaj ne prinašajo nobenih rešenj, pač pa hodijo k udruženju samo oni, ki še nimajo rešenj, povpraševat, kdaj jih bodo dobili? Kdor je vložil prijavo naj mirno čaka, ker bo dobil gotovo rešitev po pošti. — Če kak član ali članica umre, naj svojci takoj sporoče udruženju, da ga črta iz evidence in svetuje ako je treba vložiti kake prijave radi pogrebnine ali pokojnine svojcem. — Končno prosimo, da vsi oni, ki še ne prejemajo invalidnine, plačajo članarino in časopis za leto 1940.
Kočevje. — Sreski odbor naznanja svojim članom in članicam, da se nahaja od 1. maja t. 1. naprej društvena pisarna v gostilni g. Vili Schleimerja v Kočevju št. 101 in ne več pri tovarišu Karlu Erkerju. Posluje se samo ob nedeljah dopoldne od pol 9. do 12. ure.
SLUŽBENI DEL
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta 13. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj).