Goriško zdravstveno podjetje izdalo dvojezično publikacijo o svojih storitvah >/14 Primorski Rado Gruden Priletni predsednik nemške nacionalistične organizacije Heimatdienst Josef Feldner se očitno v tretjem (starostnem) obdobju svojega življenja skuša zbližati s Slovenci v Avstriji in na ta način »kupiti« odpustke za skrajno protimanjšinsko politiko, ki sta jo on in njegova organizacija desetletja vodila na avstrijskem Koroškem. Feldner se v zadnjih letih kaže kot zmeren politik, ki je Slovencem pripravljen priznati marsikatero pravico, čeprav ne vseh, ki bi ji v skladu z Avstrijsko državno pogodbo pripadale. Za njegovo spremembo ima, po njegovih besedah, največ zaslug tako imenovana konsenzna skupina, v kateri med drugimi sodelujeta tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, v njej pa ni predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Stalen dialog med nemško večino in slovensko manjšino naj bi bil po mnenju članov skupine edini pravi način, da Slovenci dobijo svoje pravice, s katerimi bi se strinjali tudi nemško govoreči prebivalci Koroške. Kompromis o postavitvi 164 dvojezičnih tabel gre v to smer, čeprav je zadovoljil predvsem nemško, veliko manj pa slovensko stran. Nekatere stvari je mogoče še popraviti, da bi bili tudi Slovenci bolj zadovoljni. Feldner in še posebej njemu ideološko sorodni mlajši Korošci lahko pri tem pomagajo. Ali se bo to zgodilo, bo pokazal čas, ki bo tudi razsodil, ali je Feldnerjevo zbliževanje s Slovenci iskreno, ali pa gre le za iskanje prostora zase in organizacijo, ki jo je čas povozil, in med nemškim prebivalstvom nima več nobenega vpliva. italija - Politika Je tudi Tremonti za volitve? LUXEMBOURG, RIM - »Zakaj Španija plačuje nižje obresti na svoj javni dolg kot Italija?«, so italijanski časnikarji vprašali gospodarskega ministra Giulia Tremontija ob koncu včerajšnjega zasedanja ekofi-na in evroskupine v Luxembourgu. »Mogoče zato, ker je Španija razpisala predčasne volitve,« je odvrnil Tremonti, ki je s temi besedami v domovini ponovno razvnel polemike o možnosti predčasnih volitev. Sicer pa se poslanska zbornica zdaj spet ukvarja z vladnim zakonskim predlogom o prisluškovanjih. Na 5. strani dnevnik SREDA, 5. OKTOBRA 2011_ Št. 235 (20.250) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evropska unija - Zasedanji evroskupine in Ecofina Odločitev o Grčiji preložena, strožja proračunska pravila Dosegli dogovor o zavarovanju poroštev Grčiji - Borze potonile tržič - Pred desetimi leti odprtje V Kinemaxu poldrugi milijon ljudi »Poslovni podvig se je obrestoval« TRŽIČ - Včeraj, 4. oktobra, je minilo natanko deset let od odprtja tržiškega Kinemaxa. Za družbo Transmedia, ki jo je leta 1991 ustanovila petnajsterica goriških filmskih navdušencev večinoma iz vrst Kinoate- ljeja, je bilo odprtje takrat najsodobnejšega multipleksa v deželi FJK ogromen korak naprej. Projekt Kine-maxa, pravi danes predsednik Tran-smedie Boris Peric, je predstavljal veliko naložbo - sedem milijard lir go- tovo ni bil drobiž -, hkrati pa je pomenil velik poslovni izziv. V desetletnem obdobju so v tržiškem multi-pleksu s petimi dvoranami našteli 1.564.000 gledalcev. Na 14. strani LUXEMBOURG - Finančni ministri držav v območju evra so v ponedeljek v Luksemburgu vnovič preložili odločitev o izplačilu naslednjega obroka posojil Grčiji ter zavrnili kakršno koli možnost bankrota države ali njenega izstopa iz območja evra. Poleg tega so dosegli dogovor o zavarovanju poroštev Grčiji. Finančni ministri EU so sicer včeraj formalno potrdili kompromis z Evropskim parlamentom o svežnju šestih zakonodajnih predlogov, imenovanem "6 pack". Sveženj predvideva zaostritev proračunskih pravil in krepitev nadzora nad makroekonomskimi ne-ravnovesji. Borze so včeraj potonile. Na 13. strani Titova cesta v Ljubljani »neustavna« Na 2. strani Kraške dobrote na Borznem trgu Na 4. strani Začeli so se ponedeljkovi večeri DSl Na 8. strani Boris Pahor na Festivalu harmonije Na 12. strani V Sloveniji vse več delavcev iz Italije Na 14. strani V Gorici utrjujejo grajsko obzidje Na 14. strani trst - Županstvo Boj proti raku: temeljna je preventiva TRST - V dvorani občinskega sveta je bila včeraj prvič javna razprava na temo preventivnih pregledov na dojkah oziroma na debelem črevesju in danki prek mamografa ter o novih študijah, ki so jih opravili na tem področju v tržaški pokrajini. Srečanje je priredila tržaška sekcija zveze za boj proti rakastim obolenjem Lilt v sodelovanju z občinsko upravo in mestnimi muzeji. Glavni poudarek je bil na pomembnosti preventive v boju proti rakastim obolenjem. Na 7. strani trst - Narodni dom Velik uspeh pobude Prisvojimo si RAI 2 Sreda, 5. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Ustavno sodišče odločilo o Titovi cesti v Ljubljani naborjet - Jutri Poimenovanje po Titu za ustavne sodnike neustavno dolini is V MOL bodo odločitev spoštovali - V Mariboru in Velenju imenovanja po Titu ostajajo na tromeji LJUBLJANA - Titova cesta v Ljubljani spet dviguje temperaturo v slovenskem glavnem mestu pa tudi ponekod drugod po Sloveniji. Včeraj je namreč ustavno sodišče soglasno odločilo, da je odlok Mestne občine Ljubljana, s katerim so poimenovali Titovo cesto, v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva in z načelom demokratičnosti, ki vsebinsko tudi opredeljuje Slovenijo kot ustavno demokracijo. Protiustavnost predpisa po navedbah ustavnih sodnikov nastopi takrat, "kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so v celoti nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami". "Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu," pojasnjujejo. V ljubljanskem primeru poimenovanje ceste po Titu namreč ni poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine, so zapisali. Kot pojasnjujejo, je bil namreč omenjeni odlok sprejet leta 2009, "18 let po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na ustavnih vrednotah, nasprotnih vrednotam režima pred osamosvojitvijo". Ustavno sodišče je o omenjenem odloku odločilo na pobudo članov Mlade Slovenije - podmladka zunaj-parlamentarne NSi. V odločbi so med drugim zapisali tudi, da namen postopka ustavne presoje ni bila presoja osebnosti in konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, kakor tudi ne zgodovinska presoja dejstev in okoliščin, temveč je bila ustavnopravno upoštevana le simbolna razsežnost njegovega imena. "Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v desetletju neposredno po drugi svetovni vojni," pojasnjujejo. Iz Mestne občine Ljubljana so sporočili, da spoštujejo odločitev ustavnega sodišča o odpravi dela odloka, s katerim so poimenovali Titovo ulico, in jo bodo dosledno upoštevali. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je vodstvo MOL kljub temu ponosno, da je pokojni mestni svetnik Peter Božič predlagal takšno poimenovanje ene od ljubljanskih vpadnic. Predlog za poimenovanje ulice so dodatno preverili tudi v jav-nomnenjski raziskavi, podprlo ga je 60 odstotkov vprašanih Ljubljančanov, pojasnjujejo na MOL. Ljubljanski mestni svet pa je nato odločitev o poimenovanju sprejel 25. maja 2009. V Mariboru in Velenju pa poimenovanja po predsedniku nekdanje SFRJ Josipu Brozu Titu ostajajo. Mestna občina Maribor ne razmišlja o preimenovanju Titove ceste, so sporočili z občine. Občina je v preteklosti zavzela stališče, da želi pri imenovanih ulicah ohraniti zgodovinske dogodke in pomembne zgodovinske osebe. Prav tako na občini ne želijo po nepotrebnem povzročati stroškov stanujočim posameznikom kot tudi gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na omenjeni ulici, so navedli. V Velenju, ki je bilo do osamosvojitve Slovenije Titovo Velenje, imajo Titov trg in Titov spomenik. Kot je dejal župan Bojan Kontič, so bile v 90. letih prejšnjega stoletja težnje in zahteve po preimenovanju trga oz. premestitvi spomenika, vendar so bile neuspešne. V NSi in njenem podmladku, Mladi Sloveniji, od koder prihaja po- Titova cesta vodi mimo Športnega parka Stožice od krožišča Tomačevo do Žal buda za presojo ustavnosti odloka o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, so zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča. Kot pravi predsednica NSi Ljudmila Novak, je to prvi korak s strani državne institucije k priznanju dejstva, da je bil Tito zločinec. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik pa pravi, da je ustavno sodišče zadnja za- konska instanca, zato je treba njegovo odločitev spoštovati. Je pa Stanovnik v izjavi za STA poudaril, da ima zadeva "svoje politične implikacije, saj to ni samo odločba ustavnega sodišča v pogledu vladavine Josipa Broza Tita, ampak je ustavna obsodba, ki se nanaša na poveljnika ene od štirih zavezniških armad, ki so osvobodile Evropo". Pred očmi je tako po Stanovnikovih besedah treba imeti tudi ta aspekt, ki bo v svetu "brez dvoma zabeležen". "Smo prva dežela v svetu, ki je na tak način obsodila enega od komandantov osvobajanja Evrope pred 65 leti," še ugotavlja predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Po njegovih besedah namreč ne gre ločiti dejstva, da je bil Tito poveljnik jugoslovanske armade v času druge svetovne vojne in predsednik Republike Jugoslavije po vojni. Toda Stanovnik poudarja, da vse, kar sam kritično pove glede te razsodbe, ne more biti tol-mačeno, kot da ne priznava odločitve ustavnega sodišča.(STA) NABORJET - Jutri ob 16. uri se bo v Beneški palači v Naborje-tu v Ul. Bamberga 52 začela okrogla miza, ki jo pod naslovom Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromej-nega območja Italije, Slovenije in Avstrije prirejata Slovenski raziskovalni inštitut in SKS Planika. Na okrogli mizi bodo skušali izpostaviti prednosti in pomanjkljivosti raziskovalne dejavnosti v Kanalski dolini ter na širšem tromejnem območju, predvsem pa razmišljati o novih izzivih, izhodiščih in razvojnih perspektivah. Na okrogli mizi bodo sodelovali slovensko govoreči predstavniki raziskovalnega in akademskega sveta iz Italije, Slovenije in Avstrije, predstavniki lokalnih javnih uprav, civilne družbe, šolstva in gospodarstva ter predstavniki nemške in furlanske skupnosti v Kanalski dolini. avstrija - Manjšinska politika Feldner obžaluje vlogo, ki jo je na Koroškem igral Heimatdienst CELOVEC - Predsednik (nemško-nacionalno usmerjenega) koroškega Heimatdiensta (KHD) in član konsenzne skupine Josef Feldner bo danes v Celovcu predstavil knjigo o sporu glede dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Kot je pred predstavitvijo knjige dejal, gre za razmislek o tem vprašanju, obdobje pa sega od leta 1920, torej od leta ustanovitve KHD, do kompromisne rešitve vprašanja dvojezičnih tabel spomladi letos. Feldner ob tem ugotavlja, da naj bi bila njegova knjiga neke vrste »zaključna črta« o tem vprašanju, ki je desetletja zaposlovalo in, kot je izrecno priznal in obžaloval, močno oškodovala Koroško. Pri tem je samokritično izpostavil vlogo (gonjo proti slovenski manjšini - prip. ured.) KHD skozi desetletja vsaj do leta 2005 in tudi svojo osebno (protimanjšinsko) vlogo. »Obžalujem, da smo v KHD tako dolgo, tudi še po razpadu Jugoslavije, strašili s slovensko Koroško. Slovenija, ki ima le četrtino števila prebivalstva Avstrije, ne ogroža Avstrije ali koroške enotnosti,« je menil Feldner v pogovoru za koroški dnevnik Kleine Zeitung. Glede konsenzne skupine pa je dodal, da je le-ta prebijala led in mnogo prispevala k sedaj doseženem političnem kompromisu postavitve dvojezičnih krajevnih tabel v skupno 164 krajih na južnem Koroškem. Še posebej je izpostavil, da je KHD spremenil svoje mnenje s sodelovanjem z nekaterimi predstavniki koroških Slovencev v konsenzni skupini, predvsem s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Sturmom. (I.L.) Predsednik KHD Josef Feldner (desno) s predsednikom ZSO Marjanom Sturmom ljubljana V živalski vrt prihajajo surikate LJUBLJANA - V Živalski vrt Ljubljana v petek zvečer prihajajo surikate, ki jih sicer poznamo tudi pod imenom zemeljsko ščene. Surikate prihajajo iz reda zveri, v divjini pa živijo predvsem v savanah in polpuščavah Angole, Namibije, v puščavi Kalahari in južni Bocvani. Težke so do 950 gramov, v dolžino merijo do 29 centimetrov, živijo pa lahko do 10 let. Čeprav odlično kopljejo, najraje živijo v že izkopanih rovih drugih živali. Surikate so večinoma dejavne podnevi, v divjini živijo v krdelu, ki ga sestavlja do 30 živali, v živalskih vrtovih pa so te skupine seveda manjše. Njihova hrana so žuželke, pajkovci, polži, glodavci, ptiči, jajca in kuščarji, pa tudi strupene kače in škorpijoni. Zaradi svoje majhnosti pa so seveda tudi sami pogosto plen ujed in kač, včasih pa tudi večjih plenilcev, kot so levi. Zaradi specifičnih značilnosti suri-katov ureditev ograde v živalskih vrtovih zahtevno opravilo. Ker znajo tako kopati luknje kot plezati, mora biti ograja gladka in dovolj visoka, da je ne preplezajo. slovenija - turčija - Pravosodje Izpolnjeni pogoji za premestitev Zelenka LJUBLJANA - Po slovenski zakonodaji so izpolnjeni pogoji za premestitev v Turčiji zaprtega avtoprevoznika Franca Zelenka v Slovenijo, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Okrožno sodišče v Mariboru je 11. maja s sodbo priznalo sodbo turškega sodišča. Ministrstvo za pravosodje je 13. maja poslalo sodbo Zelenku, kar je potrebno zaradi možnosti pritožbe in nastopa pravnomočnosti, Zelenku pa je bila vročena 21. julija, so pojasnili na ministrstvu. O pravnomočnosti sodbe je bilo ministrstvo obveščeno 12. avgusta in takoj o tem obvestilo Turčijo, obvestili pa so jih tudi, da so po slovenski zakonodaji izpolnjeni pogoji za premestitev obsojenca v Slovenijo. Poleg tega je ministrstvo prosilo, da se turška stran, če se strinja s premestitvijo, poveže s slovenskim Interpolom zaradi konkretnih dogovorov za izvedbo predaje. Na zahtevo turške strani je ministrstvo ponovno posredovalo prepis slovenske zakonodaje glede kaznivega dejanja, za katerega je bil v Turčiji obsojen Franc Zelenko, ter določbe v zvezi s prestajanjem kazni v Sloveniji. Iz Turčije doslej niso prejeli obvestila, ali se strinjajo s premestitvijo. Ko bo do tega prišlo, se bodo pristojni organi obeh držav (Interpol) dogovorili o datumu in načinu predaje obsojenca. Na policiji so potrdili, da so stekle aktivnosti v zvezi z izročitvijo, o njej se bodo v nadaljevanju uskladili s turškimi varnostnimi organi. Izročitev bo opravljena v skladu z obstoječimi pravili za tovrstne postopke v policiji, podrobnosti pa zaradi varovanja postopkov ne morejo razkrivati. Marca 2007 so v Turčiji aretirali 51-letnega Zelenka, ki je poleg čistilnega sredstva za steklo prevažal 13 ton anhidrid ocet-ne kisline. Leta 2009 so ga v Turčiji obsodili na 10 let zapora in mu naložili plačilo globe v višini 50.000 evrov. Od takrat naprej si njegova hči prizadeva, da bi ga zaradi zdravstvenega stanja vsaj premestili v Slovenijo. O možnosti Zelenkove premestitve pa se je novembra lani med obiskom v Istanbulu s turškim ministrom za pravosodje pogovarjal tudi slovenski pravosodni minister Aleš Zalar. (STA) Med slovenskimi pedagoškimi delavci 80 odstotkov žensk LJUBLJANA - V Sloveniji se z vzgojo in izobraževanjem ukvarja 45.600 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje, kar je 5,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Največja področna skupina strokovnjakov so učitelji, med pedagoškimi delavci pa je 80 odstotkov žensk. Razmerje moški - ženska se spreminja obratno sorazmerno z ravnijo izobraževanja. V vrtcih so ženske zastopane v 98%, v osnovnih šolah jih je 88%, v srednjih 66, na višjih strokovnih 48, na univerzah pa je žensk pedagogov 35%. Pogrešani Matej Živec se je sam vrnil domov AJDOVŠČINA - Pogrešani Matej Živec se je v torek pozno zvečer sam vrnil domov, so sporočili iz Policijske uprave Nova Gorica. S tem je policija preklicala vse aktivnosti iskanja. 33-letne-ga Živca iz Štanjela, ki v zadnjem času prebiva v Vrtovinu v ajdovski občini, so nazadnje videli v nedeljo ob 19. uri, ko je od doma odšel na sprehod. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 5. oktobra 2011 3 trst - Pobuda Prisvojimo si ponovno RAI »Mi ne zahtevamo višjih plač, hočemo le opravljati svoj poklic« Izpostavljeno poslanstvo deželnega sedeža za Furlanijo-Julijsko krajino TRST - Radiotelevizijska ustanova RAI ni na dobrem glasu. Kvarnemu vplivu političnih strank so se pridružili konflikt interesov, vplivi oblastniških skupin in nesposobni upravitelji. Rezultat tega so slabe oddaje in padec verodostojnosti. Tega ne občutijo samo poslušalci in gledalci (plačniki letne naročnine), temveč tudi zaposleni, ki nočejo križem rok spremljati in sprejemati propada ustanove. Pobuda Prisvojimo si ponovno RAI, ki je svojo pot začela včeraj popoldne v Narodnem domu, ima kot glavni cilj, da javna (ni isto kot državna) ustanova pridobi spet verodostojnost, ki jo izgublja. »Mi nočemo višjih plač ali drugih bonitet, hočemo le boljše in več delati,« je situacijo nazorno prikazal Giovanni Marzini, glavni urednik italijanskega uredništva deželnega sedeža RAI. Vabilu sindikata novinarjev Usi-grai (za govorniškim odrom je bil napis v italijanščini, slovenščini in fur-lanščini) se je odzvalo res veliko uglednih gostov. Zastopane so bile javne uprave, univerzi Trst in Videm ter raziskovalne in kulturne ustanove. Precej je bilo tudi zastopnikov slovenske manjšine. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je izpostavil nenadomestljivo vlogo RAI za uveljavitev politike sožitja in za zaščito slovenske in furlanske narodne skupnosti. Novinarji deželnega sedeža niso jezni samo zaradi dogajanj na državni ravni, temveč tudi zaradi nekaterih odločitev, ki jih Rim hoče vsiliti lokalnim podružnicam. Odločen nastop sindikatov novinarjev in drugih uslužbencev je za sedaj preprečil ukinitev nočnega deželnega televizijskega dnevnika, kanal RAI News pa je začel prejšnji dan oddajati neko večerno vsede-želno TV oddajo, ki nima ne repa ne glave. Problemi se vsekakor kopičijo, upravitelji, ki so imenovani od parlamenta oziroma od strank pa niso kos položaju. Deželni odbornik Roberto Molinaro je obžaloval, da RAI močno zamuja s televizijskimi oddajami v fur-lanščini. Znanstvenica Margherita Hack je rekla, da pogreša čase KD in KPI, ko so politiki sicer pogojevali RAI, a so bili daleč bolj olikani in izobraženi od sedanjih. Rektor Univerze Trst Francesco Peroni je dogajanja na RAI označil kot degeneracijo politike, ki ostaja vsekakor plemenito poslanstvo. Zal večkrat le v besedah. S.T. Včerajšnje srečanje v Narodnem domu med posegom Giovannija Marzinija kroma rai - Državni vodja sindikata Usigrai Carlo Verna »Narodni dom simbol trpljenja, a tudi prijateljstva in sprave« TRST - »Zadovoljen sem, da se je ta naša pobuda pričela v stavbi, ki je simbol trpljenja, a tudi sprave in prijateljstva med narodi.« Tako je vodja novinarskega sindikata RAI Carlo Verna odprl včerajšnje srečanje Prisvojimo si RAI, ki bo v prihodnjih tednih na sporedu v vseh večjih italijanskih mestih. »Radiotelevizijska ustanova RAI je javna dobrina, kot je javna dobrina voda,« je podčrtal Verna. Priznal je, da je letna naročnina RAI ena najbolj osovraženih davčnih pristojbin v državi, še posebno, ker je večkrat novinarska in splošna programska ponudba ustanove precej slaba. Ne po krivdi uslužbencev, temveč zaradi slabega vodenja ustanove in velike zakonske nedorečenosti, v kateri posluje RAI. Vsaka italijanska dežela ima svoj sedež RAI, ki oddaja lokalna radijska in televizijska poročila. Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino ima še posebno vlogo, ker skrbi tudi za slovensko manjšino, in kmalu upajmo tudi za furlansko skupnost, je poudaril Verna. V uvodnem delu srečanja mu je vprašanja postavljal deželni predsednik novinarskega sindikata FNSI Carlo Muscatello, nakar je novinar RAI Giampaolo Mauro »intervjuval« številne predstavnike deželne politike in civilne družbe. »Naš deželni sedež RAI ni nezmotljiv in si večkrat zasluži tudi kritike, če bi ga okrnili ali obubožali pa bi to zelo škodilo deželni skupnosti Fur-lanije-Julijske krajine,« je bilo slišati v Narodnem domu. Carlo Verna (v ospredju) in Carlo Muscatello kroma izjave lacote Podpora SKGZ Italijanski uniji TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza in njen predsednik Rudi Pavšič izrekata podporo in solidarnost Italijanski uniji, predstavniški organizaciji italijanske manjšine v Istri, in predvsem pa njenemu predsedniku Furiu Radinu ter predsedniku Izvršnega sveta Mau-riziu Tremulu ob nezaslišanih in žaljivih trditvah, ki jih je na njun račun izrekel Massimiliano Lacota, predsednik Zveze Istranov, ki združuje del istrskih beguncev. Lacota je namreč krivil prav Italijane, ki so ostali v Sloveniji in na Hrvaškem, da nosijo veliko odgovornost za množičen odhod Italijanov iz Istre. Zgodovinska dejstva so glede istrskega eksodusa dokaj jasna in zanj nosi bistveno odgovornost fašizem in njegova tragična politika, ki je tako hudo zaznamovala naše kraje, poudarja Pavšič. Italijanska unija je v vseh letih svojega obstoja potrdila pomembno vlogo pri ohranjanju kulture in jezika med pripadniki italijanske manjšine in ima velike zasluge za konstruktiven dialog med slovensko in italijansko manjšino. Posebej Maurizio Tremul se je v vseh teh letih močno angažiral v korist takega dialoga in rezultati njegove dela in organizacije to potrjujejo. V zvezi s tem SKGZ izpostavlja važne pobude, ki gredo od skupnega manjšinskega omizja v okviru povezovalnih pobud med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo do skupnih evropskih projektov med obema manjšinama. »SKGZ se ograjuje od vseh tistih, ki z umetnimi in zgodovinsko izkrivljenimi trditvami ustvarjajo napetosti in sovraštvo na tem območju, ki ponuja veliko priložnosti za vsestransko sodelovanje, dogovarjanje in razvoj. Podpiramo tudi duh in vsebino lanskega julijskega srečanja predsednikov treh sosednjih držav, ki so med obiskom v Trstu prišli tudi v Narodni dom in s tem izpričali svojo bližino naši kolektivni tragediji, ki je sad fašističnega dvajsetletja in njegove protislovenske raznarodovalne politike. V okviru takega razmišljanja je pomembno tudi nedavno srečanje predsednikov italijanske in hrvaške države v Pulju, srečanje, za katerega nosi prav Italijanska unija veliko zaslug,« zaključuje svoje sporočilo SKGZ. zagreb O začetku sojenja Sanaderju 14. oktobra ZAGREB - Zagrebško sodišče bo 14. oktobra odločalo o začetku sojenja bivšemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju zaradi suma sprejetja nezakonite provizije od celovške banke Hypo Alpe Adria sredi 90. let prejšnjega stoletja. Kot so napovedali, se bo sojenje začelo najkasneje v začetku novembra. Sodnik Ivan Turudic, ki bo tudi vodil sojenje v omenjenem primeru, bo 14. oktobra na pripravnem naroku odločil o datumu začetka sojenja ter o dokazih in pričah, ki bodo v glavni razpravi, so danes še pojasnili na spletni strani sodišča. Sanader se bo takrat izjasnil glede obtožnice. Njegovi odvetniki in tožilci Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) pa bodo lahko predlagali nove dokaze, če so jih pridobili po potrditvi obtožnice prejšnji teden. Tožilstvo Sanaderja bremeni, da je kot tedanji pomočnik zunanjega ministra od koroške banke prejel pol milijona evrov nezakonite provizije za posredovanje pri posojilu v višini 20 milijonov evrov za hrvaško diplomacijo v letih 1994-1995. Obtožen je tudi vojnega dobičkarstva. deželni svet - Predsednik FJK Tondo ponovil svojo »prednostno lestvico« »Najprej zmanjšati število svetnikov« Varčevalni ukrepi 13. oktobra na seji pristojne deželne komisije - Obetajo se zelo dolgi in zapleteni postopki TRST - Pristojna komisija deželnega sveta bo 13. oktobra pričela obravnavati zakonske osnutke o varčevalnih ukrepih, ki naj bi jih deželni parlament odobril v prihodnjih mesecih. To je edini sklep včerajšnjega političnega omizja o zmanjšanju stroškov za deželno politiko, ki je potekalo ob navzočnosti predsednika deželnega odbora Renza Tonda. Dejansko gre za tri prednostne naloge: zmanjšanje števila deželnih svetnikov od sedanjih 59 na 48, zmanjšanje števila deželnih odbornikov in proračunski rezi za službene avtomobile. Medtem ko sta prva dva ukrepa izvedljiva v razmeroma kratkem času, mora spremembo sestave deželne skupščine potrditi državni parlament z ustavnim zakonom in torej v dvojnem branju. To se gotovo ne bo zgodilo v tej zakonodajni dobi, tako da bomo na deželnih volitvah 2013 znova izvolili 59 deželnih svetnikov. Na seznamu prioritet deželnega sveta se niso znašle plače in bonitete svetnikov, kot tudi ne preživnine, do katerih imajo pravico nekdanji deželni poslanci. In prav to so problemi, ki najbolj žulijo javno mnenje, ki v času zaostrene gospodarske krize pričakuje rez vsaj bonitet (npr. potnih stroškov) deželnih politikov. Ta problem bi lahko deželni svet rešil v nekaj mesecih, lotil pa se bo vprašanja zmanjšanja števila svetnikov, ki zahteva največ časa ter dolge in zapletene postopke. Z leve odbornik Garlatti, predsednik Dežele Tondo in predsednik deželnega sveta Franz 4 Sreda, 5. oktobra 2011 GOSPODARSTVO enogastronomija - Na Borznem trgu v Trstu vsak dan srečanje s proizvajalci Trst, morje, Kras kot dodana vrednost nedeljske Barcolane Trgovinska zbornica, Občina in Pokrajina spodbudili srečanje med proizvajalci in odjemalci TRST - Trst, morje, Kras - geslo, pod katerim se tudi v slovenskem jeziku na Borznem trgu v Trstu predstavljajo najboljša kraška vina in tako osrednjemu dogodku, nedeljski Barcolani prispevajo svojo dodano vrednost sadov domače zemlje. Danes ob 17. uri bodo proizvajalci najboljši kraških vin - Beniamino Zidarich, Paolo Vodopivec, Sandi Skerk in Edi Kante - svoje proizvode predstavili novinarjem. Seznanili jih bodo z lastnostmi in organo-leptičnimi značilnostmi svojih najboljših vin, s katerimi so si zaslužili navedbe v najpomembnejših italijanskih enogastro-nomskih vodnikih. Predstavniki medijev bodo poskusili Zidarichevo in Vodopivčevo vitovsko, ki sta bili pred nedavnim uvrščeni med »redka in izredna« vina v vodniku »I Vini d'Ita-lia 2012« založbe l'Espresso. V degustaci-ji bodo tudi vina Sandija Skerka, ki si je lani prislužil priznanje za trajnostno vinogradništvo, ki ga podeljuje Gambero Rosso. In seveda Edija Kanteja, avantgarde nove sezone kraškega vinogradništva in vi-narsta na ravni odličnosti. Novinarji bodo imeli priložnost, da se pogovorijo z njimi, pri pokušanju vin pa bodo ob kozarcu deležni tudi drugih kraških dobrot, med njimi sira in Zobčevega lososa iz Glinščice. Spremljevalni dogodek Trst, morje, Kras se je na Borznem trgu z dvema velikima standoma začel že v ponedeljek in bo potekal do vključno sobote. Vsak dan ob 18. uri se tam vrstijo pogovori in degustacije, ki so si jih na tržaški Trgovinski zbornici in njenem podjetju Aries zamislili kot priložnost za srečanje med proizvajalci in odjemalci. Režijo dogajanja je prevzel Expo Mitteschool, pri pobudi pa sodelujeta tudi Občina in Pokrajina Trst. Program srečanj se je v ponedeljek začel z Adrejem Skerljem in s Paolom Vo-dopivcem, včeraj pa so se obiskovalci pogovarjali z Dariom Zidaricem, ki proizvaja zelo cenjen sir Jamar. Danes bo poleg že navedenega posebnega srečanja vinarjev z novinarji ob 18. uri še srečanje z Edijem Zobcem in pokušnjo njegovih odličnih rib, ki jih bo spremljala kraška skuta. Jutri bo na vrsti degustacija z vinogradnikom Sandi-jem Skerkom in njegovim vinom Ograde 2009, z oljkarjem Paolom Starcem in olji z oznako Tergeste DOP, in s sladoledarno Gelateria Marco, ki bo ponudila v po-kušnjo nenavadno »poroko« oljčnega olja s sladoledom. Vino in med bosta protagonista tudi v petek, ko se bosta predstavila čebelar Fausto Settimi in Beniamino Zi-darich s svojim vinom Prulke 2009. Za sklepni sobotni večer pa bo na vrsti nazdravljanje s Kantejevim KK rose. Dobrote morja in Krasa na tržaškem Borznem trgu vabijo tudi v slovenščini kroma eu - Italijanski partner je Insiel V Trstu zasedajo partnerji Logistika za življenje TRST - Logistika kot dejavnik razvoja mednarodnega transporta, a tudi in predvsem kot integrirani okolj-sko vzdržen in okolju prijazen sistem - to je ključna tema tržaškega zasedanja evropskega projekta Logistic for Life (Logistika za življenje), ki se ga udeležujejo predstavniki dvanajstih evropskih držav. Zasedanje se je na sedežu družbe Insiel začelo včeraj in poteka še danes, lokalni organizator pa je ravno in-formatska družba Insiel, sicer italijanski partner tega evropskega projekta. »Pregledali smo doslej opravljeno pot,« je povedal direktor družbe Insiel Fulvio Sbrojavacca, »kar pomeni sintezo stvari, ki so bile do sedaj povedane in narejene. Jutri (danes, za tistega, ki bere, op. ur.) bomo sestavili projekt in okvirni program, ki ga bomo nesli na naslednje zasedanje v grški Solun.« Projekt Logistika za življenje, ki ga financira Evropska unija, poteka že 30 mesecev. Vanj so vključene vse evropske države, ki si prizadevajo za racionalizacijo sistema prevoza blaga, ki je še vedno preveč usmerjeno na cesto in s tem močan vir onesnaževanja. Evropski projekt spodbuja aktivnosti koordiniranja in podpiranja, ki so usmerjene v skupno zasledovanje energetske učinkovitosti, in to na osnovi mednarodnega sodelovanja različnih sodelujočih subjektov. Ceste, železniške mreže, pristanišča, z eno besedo vse kritične resurze trasport-ne logistike, je treba upravljati kooperativno; vsi javni in zasebni subjekti morajo sodelovati na različnih ravneh, na operativnem, taktičnem, strateškem. V tej perspektivi bodo lahko informatske rešitve prispevale ključne rešitve za upravljanje kompleksnosti in za povečanje učinkovitosti inter-modalnega prevoza blaga, in to s končnim ciljem razvijanja transportnih sistemov v vse bolj »zeleno« smer. gibanja - Po raziskavi banke Intesa SanPaolo Izvozna dejavnost Triveneta dokaj živahna, pojenja pa v FJK ZKB prireja simpozij o zadružnem kreditu v času krize TRST - V sredo, 19. oktobra bo v dvorani Tergeste tržaškega hotela Savoia Excelsior prvi letni simpozij Zadružne kraške banke (ZKB), na katerem bodo ugledni gostje analizirali, kako sta sistem zadružnega kredita in zadružništvo nasploh poslovala v korist skupnosti v času gospodarske krize. Srečanje, ki ga organizira slovenska banka, bo prva izvedba sicer letnega dogodka, na katerem bodo obravnavane gospodarske in finančne razmere na območju severovzhodne Italije in v zadružnem sektorju. Uvodni nagovor bo na simpoziju, ki se bo začel ob 17.30, pripadel predsedniku ZKB Sergiju Stancic-hu, sledila bodo predavanja Guida Casellija (vodja študijskega centra Unioncamere Emilija-Romagna) in Giuseppeja Graffi Brunora, predsednika deželne federacije zadružnih bank FJK, nato pa bo stekla okrogla miza s predstavniki zadružnih krogov iz FJK, Veneta in Tridentinske-Južne Tirolske. FJK navezuje stike VIDEM - Izvoz industrijskih okolišev v Furlaniji-Julijski krajini se je septembra upočasnil, izhaja iz raziskave študijskega centra banke Intesa SanPaolo z naslovom Monitor okolišev Triveneta. Raziskava je vzela v poštev 20 okolišev na skupaj 32, kolikor jih stalno spremlja. Rast povpraševanja na tujih trgih za blago iz deželnih industrijskih okolišev se je septembra ustavila pri 4,5 odstotka, ugotavlja raziskava. Posebno močno zaviranje povpraševanja v tujini so zabeležili na področju industrije sestavnih delov in ter-momehanskih izdelkov v videmski pokrajini, gospodinjskih strojev na Porde-nonskem in pri proizvodnji nožev in ška-rij v Maniagu (Pordenon). Nekoliko bolje je šlo drugim okolišem v deželi, v prvi vrsti pohištevni industriji na Pordenonskem in vinarstvu v Furlaniji, izhaja iz raziskave. Študijski center bančne skupine Intesa SanPaolo, kateri v Furlaniji-Julijski krajini pripada banka CariFVG, ki ji predseduje podjetnik Giuseppe Morandini, v svoji najnovejši raziskavi opozarja tudi, da »bo drastično poslabšanje pogojev na področ- Giuseppe Morandini arhiv ju izvoznega povpraševanja upočasnilo proces gospodarskega okrevanja«. Raziskovalci ocenjujejo, da bo treba za vrnitev izvozne dejavnosti na ravni, ki jih je imela pred krizo, počakati na prihodnje leto. Za makroregijo Triveneto pa raziskava ugotavlja, da je prišlo v letošnjem drugem četrtletju že peto četrtletje zapored do rasti izvoza, ki je dosegel 11,4 odstotka, medtem ko se je v treh tehnoloških polih povzpel celo za 16,9 odstotka. Vodilni izvozni trg je Kitajska (+46,7%), vzpenja pa se tudi Rusija (+21,2%). Kot omenjeno, se upočasnjuje rast izvoza industrijskih okolišev v Fur-laniji-Julijski krajini (+4,5%), živahen pa ostaja izvoz okolišev v Venetu (+12,8%) in še posebej na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, kjer so že tretje četrtletje zapored dosegli zaznavno rast, še posebej v zadnjem, ko je dosegla 23,6 odstotka. Primerjava se nanaša na enako četrtletje lanskega leta. Poleg Kitajske in Rusije se kot izvozni trg uveljavlja tudi Brazlija, največji prispevek k izvozu Triveneta pa še vedno zagotavljajo tradicionalni trgi z Nemčijo (+15,8%) in Francijo (+18,2%) na prvih mestih. Raste tudi izvoz v ZDA (+11%), medtem ko je skoraj ustavljen na trge Velike Britanije, Španije, Grčije in Japonske. PORDENON - Finančna družba Finest se skupaj z institucionalno delegacijo Dežele FJK, agencije Informest, družbe Insiel, organizacije Obiettivo Lavoro in videmskega združenja industrijcev udeležuje misije v Albaniji. Za podjetja iz Fur-lanije-Julijske krajine in iz vse severovzhodne Italije je albanski trg zanimiv, poudarjajo v Finestu, kar dokazuje podatek, da je dejavnost finančne družbe na tem trgu od leta 1993 do danes dosegla že 2,5 milijona evrov vrednosti in obrestovala za 15 milijonov evrov naložb. Prva zavarovalna polica za neporočene pare MILAN - Zavarovalnica INA As-sitalia iz skupine Generali je izdala prvo zavarovalno polico za neporočene partnerje. Gre za varčevalni program, ki je prvič v Italiji namenjen vsem parom, tudi neporočenim. Produkt, ki so ga poimenovali »Uno in due«, omogoča hkratno zavarovanje dveh oseb, tudi brez družinskih vezi, z eno samo zavarovalno polico. - EVRO 1,31S1 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 4.10. 3.10. ameriški dolar 1,3181 1,3327 japonski jen 101,08 102,39 kitajski juan 8,3858 8,4973 ruski rubel 43,3350 43,2470 indijska rupija 65,1240 65,5160 danska krona 7,4426 7,4423 britanski funt 0,85650 0,85960 švedska krona 9,1628 9,1592 norveška krona 7,8360 7,8260 češka krona 24,908 24,878 švicarski frank 1,2169 1,2140 madžarski forint 299,63 294,50 poljski zlot 4,4069 4,3815 kanadski dolar 1,3923 1,3967 avstralski dolar 1,3984 1,3838 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3270 4,3001 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7092 braziljski real 2,5024 2,5224 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5056 2,4885 hrvaška kuna 7,5070 7,5038 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23944 0,37433 0,55783 0,00667 0,02333 0,06833 1,356 1,554 1,753 1 ZLATO (999,99 %%) za kg 3S.730,1S € -1564,83 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,62 IMTTTDCI IDDDA 1 m C -1,40 +1 49 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,75 +1,47 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,30 163,10 162 60 -0,96 +1,94 TELEKOM SLOVENIJE 62,80 +3,83 +2,95 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 17,00 AERODROM LJUBLJANA 12,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm cr» nn -3,10 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,40 1 80 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,50 -0,06 +6,64 -1316 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 10,20 5,50 10,24 +5,57 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 288,00 20,62 179 00 -6,27 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 12,50 -2,34 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. oktobra 2011 -2,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,915 67,00 1043 -2,14 -1,83 -1 88 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,225 -2,78 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,392 1,67 0915 -4,74 -5,01 +2 18 EDISON ENEL ENI 3,272 12 95 -0,85 FIAT FINMECCANICA 3,714 -0,54 -6,26 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,94 11,86 -3,52 -0,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,12 11 40 -5,08 -1 38 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,58 -3,98 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,258 5,73 -3,75 -1,21 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,528 4,998 -4,98 -3,42 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,47 23,84 -3,66 -4,45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,456 4,656 -0,58 -3,04 +1 40 TENARIS TERNA 0,8325 9,065 -3,87 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,796 0,0441 2 718 +0,29 -2,86 UNICREDIT 0,7485 -2,93 -3,73 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,72 $ -2,44 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 624,58 +2,44 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.787,89 927 31 -1,59 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 1.934,12 ein en -0,02 -0,41 LISICA i j, uajyiou i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.059,92 -4,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.461,40 2.048,60 -1,82 -1,75 S&P 500, New York 1.083,94 -1,39 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.074,81 5.236,92 4.954,78 -2,65 -2,60 -2,38 CAC 40, Pariz 2.856,19 -2,41 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.808,00 891,20 2.098,31 -3,47 -2,88 -1,87 Nikkei, Tokio 8.456,12 -1,05 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.531,02 16.250,27 2.359,22 -3,45 -3,40 Sensex, Mubaj 15.864,86 -1,77 / ITALIJA Sreda, 5. oktobra 2011 5 politika - Gospodarski minister »nehote« podprl predčasne volitve v Italiji Tremonti: Španija je na boljšem, ker je razpisala predčasne volitve Poslanska zbornica pa se bo krizi v brk ukvarjala s preiskovalnimi prisluškovanji LUXEMBOURG, RIM - »Zakaj Španija plačuje nižje obresti na svoj javni dolg kot Italija?«, so italijanski časnikarji vprašali gospodarskega ministra Giulia Tremontija ob koncu včerajšnjega zasedanja Ecofina in evroskupine v Luxembourgu. »Mogoče zato, ker je Španija razpisala predčasne volitve,« je odvrnil Tremonti. »Zakaj potem Italija ne sledi španskemu zgledu?«, so vztrajali časnikarji. »Ah, govoril sem kar tako tjavdan,« se je z nasmeškom skušal popraviti minister. Tremontijeva izjava je seveda v hipu obšla italijanski politični svet in naletela na najrazličnejše odzive. To je še en dokaz, kako aktualne so predčasne volitve tudi v Italiji. Sicer pa je Tremonti včeraj v Luxembourgu skušal predvsem poudariti, da so italijanske javne finance solidne. »Naši javni računi bi zdržali tudi ob nični rasti,« je dejal. »Garancija za to je dejstvo, da je Italija ena redkih držav, ki izkazuje primarni presežek,« je pristavil. Pojasnimo naj, da je primarni proračunski presežek pozitivna razlika med prihodki in odhodki javne blagajne, ki ne upošteva stroškov plačevanja obresti na javni dolg. Drugače rečeno, če bi bil italijanski javni dolg nižji, potem bi Italija izkazovala celo proračunski presežek. Sicer pa je Tremonti prepričan, da je Italija na pravi poti tudi za krčenje svoje zadolženosti. Kot kaže, pa ima vladna večina druge prioritete. Na njeno zahtevo bo poslanska zbornica danes začela obravnavati na plenarnem zasedanju zakonski predlog za omejitev prisluškovanj v sodnih preiskavah ter za omejitev njihovega objavljanja. Načelnik Ljudstva svobode v pravosodni komisiji Enrico Costa je včeraj vložil popravek, ki skuša najti nekakšno kompromisno rešitev za objavljanje prisluškovanj. Po tem popravku naj bi prisluškovanja ne smeli objaviti do »fil-trne obravnave«, se pravi do obravnave, na kateri bi sodniki skupno s tožilci in obrambo določili, katera prisluškovanja so za sojenje relevantna in katera ne. Vladni zakonski predlog pa za zdaj ohranja določilo, po katerem naj bi bili vsi mediji, vključno spletni, dolžni v teku 48 ur objaviti popravek na zahtevo prizadete strani, sicer bi tvegali hude globe. A v teku so pogovori, da bi tudi v tem primeru našli kompromis, ki bi bil sprejemljiv vsaj za t. i. tretji pol. Levosredinska opozicija pa je na bojni nogi. Načelnik Demokratske stranke Dario Franceschini je napovedal trdo in ostro opozicijo. Načelnik Italije vrednot Massimo Donadi pa se je vprašal, kako je mogoče, da se sredi dolžniške krize, ki bi lahko Italijo spravila na kolena, parlament na zahtevo vlade ukvarja z novim zakonskim ukrepom za rešitev premierja iz sodnih težav. Gospodarski minister Giulio Tremonti ansa spletna anketa - Pokojninska reforma Za izenačenje moških in žensk Vsakič ko se v Italiji tako ali drugače govori in razpravlja o reformah pokojninskega sistema teče beseda tudi o možnosti izenačenja starostnega praga za moške in ženske. Slednje v Italiji, kot v večini evropskih državah, vključno s Slovenijo, se danes prej upokojijo kot moški. Spletni Primorski dnevnik je o tem vprašanju pripravil anketo, ki je dala precej presenetljive rezultate. 51 odstotkov sodelujočih v anketi namreč meni, da bi bilo treba izenačiti pokojninski starostni prag med spoloma, 46 odst. tej možnosti nasprotuje, ostali pa se o tej zadevi niso opredelili, ker jih morda ne zanima ali pa nimajo dovolj podatkov za presojo. Ali se strinjate z izenačenjem starostnega praga za upokojitev žensk z moškimi? 51% 46% 3% 98 - Da 91 - Ne 6 - Ne vem fiat - Sekretarka Cgil kritična tudi do vlade Camusso: Marchionnejevi recepti sodijo v 19. stoletje t "j" (T; www.primorski.eu RIM - »Fiatova odločitev, da zapusti Confindustrio, pomeni odločitev, da ne bo spoštoval pravil te države.« Tako je sekretarka sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso včeraj ocenila ponedeljkovo napoved pooblaščenega upravitelja Sergia Marchionneja, da družbi Fiat in Fiat Industrial z novim letom ne bosta več včlanjeni v zvezo industrijcev, ker da je predsednica slednje Emma Marcegaglia 21. septembra s sindikati podpisala nesprejemljiv sporazum o delovnih pogodbah. Sicer pa je Camussova še posebej grajala vlado, češ da pristaja na rušenje pravil in na prelaganje bremena krize na pleča delavcev, po drugi strani pa nima moči, da bi od Fiata zahtevala, naj pokaže svoj razvojni načrt v Italiji. »Vlada niha med uveljavljanjem zasebnih interesov v javnih aktih in sprejemanjem diktatov Evropske centralne banke,« je dejala. »Samozvani veliki inovatorji,« je nadaljevala Camussova, nanašajoč se na Marchionneja, »se v resnici vračajo k receptom iz 19. stoletja: nočejo pravil, delavcem nalagajo breme krize in hočejo Susanna Camusso ansa urejati industrijske odnose, ne da bi povedali, kateri so njihovi novi proizvodi in kakšne zaposlitvene perspektive se obetajo. Znajo samo napovedovati nove vpise v dopolnilno blagajno,« je dejala. Vodja Cgil je izrazila pričakovanje, da bo Fiat še naprej proizvajal v Italiji, a pristavila je, da se njegov načrt, imenovan Fabbrica Italia, vse bolj izkazuje kot fatamorgana. Izrazila je upanje, da bosta tudi sindikalni zvezi Cisl in Uil spregledali in se odločili za enoten nastop sindikatov v korist razvoja in v obrambo delavskih pravic. Prijava družbe Fininvest v zvezi z razsodbo Cir MILAN - Družba Fininvest je včeraj vložila prijavo na ministrstvo za pravosodje v zvezi z razsodbo pri-zivnega sodišča, ki je obsodilo družbo na plačilo 564 milijonov evrov družbi Cir. Prijavo je podpisala predsednica Marina Berlusconi, po mnenju katere so sodniki prizivnega sodišča v razsodbi opustili nekatere stavke, ki naj bi prispevali k obsodbi družbe Fi-ninvest. Odvetniki družbe Cir so odgovorili, da je to le pretveza, s katero skuša družba Fininvest vplivati na kasacijsko sodišče, ki bo imelo zadnjo besedo. Odvetniki so tudi pojasnili, da sodniki v razsodbah zapišejo, kar je po njihovem mnenju pomembno glede na razsodbo, ostalo pa običajno opustijo. Castelli proti Napolitanu glede padanskega naroda RIM - Ligaški vladni podtajnik za prevoze Roberto Castelli se je včeraj oglasil v zvezi z besedami predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je dejal, da »padanski narod ne obstaja«. Castelli je poudaril, da so predsednikove besede zanj žaljive in ustrahujoče. »Očitno za predsednika Napolitana ne obstajam in to je zaskrbljujoče,« je povedal Castelli v nekem intervjuju za Radio 24. Napolita-nove besede so dejansko opozorilo, da se ne sme Severna liga lotiti določenih argumentov, »ker bodo drugače sprožili proti nam sodstvo in nas bodo aretirali,« je še menil Castelli in dodal, da bi rade volje postal mučenik, ker bi mu postavili spomenik. Evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani pa se je polemično odzvala, da se boji »človeka, ki bi hotel dobiti spomenik kot mu-čenik padanskega naroda«. Nič javnih shodov na Trgu Navona in pri fontani Trevi RIM - Do konca leta bodo prepovedani javni shodi na Trgu Navona in pri fontani Trevi v Rimu. Tako predvideva odredba, ki jo je v ponedeljek podpisal rimski župan Gianni Alemanno. Prvi občan večnega mesta je sprejel to odločitev po vandalskih dejanjih, ki so med nedavnimi javnimi manifestacijami oškodovala ta dva zgodovinska in kulturna spomenika. Predvidena pa je izjema. Na Trgu Navona se bo namreč redno odvijal božični sejem, ki je v večnem mestu zelo priljubljen. Alemannova odredba je naletela na odobravanje, a tudi na kritične odzive. barletta - V zrušenju stavbe pet mrtvih in šest ranjenih Žrtve so delale na črno Predsedmik republike Napolitano zahteva BARLETTA - »Nesprejemljivo ponavljanje tragičnih nesreč zahteva natančno določitev vzrokov in odgovornosti, ki so jim botrovali, pa tudi stalno nadziranje varnostnih razmer stanovanj in delovnih prostorov.« Tako je predsednik republike Giorgio Napolitano napisal v sožalnem sporočilu, ki ga je poslal županu Barlette Nicoli Maffeiu dan po ponedeljkovem zrušenju dvonadstropne zgradbe v mestnem središču. Nesreča je zahtevala pet življenj, in sicer štirih delavk, ki so delale v tovarni pletenin v pritličju poslopja, ter 14-letne hčerke lastnikov obrata. V njej je bilo tudi šest ranjenih. Kot smo poročali, so krajani že pred dnevi opazili, da stabilnost stavbe popušča, in so o tem obvestili pristojni občinski urad. Po tehničnem ogledu pa občinski funkcionarji niso sprejeli nobenega ukrepa. Zadevo zdaj preiskuje javni tožilec iz Tranija. Sicer pa je kraj tragedije včeraj obiskal tudi predsednik Apulije Nichi Vendola. Menil je, da bi lahko tragedijo preprečili. Izrazil je prepričanje, da bo sodna oblast odkrila morebitne odgovorne, sicer pa je poudaril, da bi morali v Apuliji in sploh v Italiji več vlagati v preventivo. Deželni odbor Apulije se je pod Vendolovim predsedstvom včeraj popoldne zbral na izredni seji in med drugim sklenil, da bo nudil pomoč sorodnikom žrtev. Ti so razkrili, da so delavke predilnice delale na črno in dobivale 4 evre na uro. hitro določitev vzrokov in odgovornosti Reševalci na ruševinah zgradbe ansa perugia - Amanda in Raffaele že doma Osumljenca oproščena: kdo je torej ubil Meredith? PERUGIA - Amanda Knox in Raffaele Sollecito sta od ponedeljkovega večera svobodna. Prizivno porotno sodišče ju je oprostilo vseh kaznivih dejanj (umora britanske študentke Meredith Kercher, posedovanja noža, spolnega nasilja in kraje), za katera sta bila decembra 2009 obsojena na 26 oz. 25 let zaporne kazni. Amando so sodniki vsekakor prepoznali za krivo, ker je za umor obtožila nedolžnega Patrika Lumumbo: triletno zaporno kazen je sicer že prestala, plačati pa bo morala še 22 tisoč evrov odškodnine. Številni so se prizivne razsodbe razveselili, ravno tako številni pa so jo označili kot sramotno. Med njimi so bili tudi tožilci, ki napovedujejo priziv na kasacijsko sodišče, češ da gre za nepravično odločitev, ki povsem izničuje razsodbo prvostopenjskega sodišča. Napake so po njihovem mnenju storili preiskovalci prizivnega sodišča, pretirana medijska pozornost pa naj bi botrovala temu, da je prišlo do takega ne- Meredith Kercher ansa primernega izida. Razsodba je bila hladna prha tudi za družino Kercher, ki še danes ne ve, kaj se je pripetilo tistega 2. novembra 2007 in kdo je ubil njihovo 22-letno Meredith. Z grenkobo so sprejeli razsodbo, saj spoštujejo porotno pri-zivno sodišče, vendar od njega zahtevajo tudi resnico. Marsikdo se namreč sprašuje, kdo je torej sodeloval z Ru-dyjem Guedejem pri umoru Meredith. Včeraj sta bila Amanda in Raf-faele že na poti domov, kjer bosta obrnila stran in zaživela novo življenje. 6 Sreda, 5. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občinski svet - Resolucija Colonija (Demokratska stranka) in Karlsena (Občani) Trst in njegov itinerar spominov 20. stoletja Med dogodki zgodovinskega spomina požig narodnega doma 13. julija 1920 Trst kot stalni sedež zgodovine in spominov 20. stoletja. Tako nosi naslov resolucija, s katero sta vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Giovanni Maria Coloni in vodja Občanov Patrick Karlsen »odgovorila« na resolucijo svetnikov Unaltra Trieste Alessie Roso-len in Franca Bandellija o poimenovanju mestne ulice po 12. juniju 1945, dnevu odhoda partizanov iz Trsta, ki jo je v ponedeljek zvečer tržaški občinski svet zavrnil z glasovi levosredinske večine. Colo-ni je že med svojim posegom na občinski seji napovedal dokument, ko je poudaril, da je treba na tržaško polpreteklo zgodovino in na vse, kar je prinesla in odnesla, gledati celostno, ne pa parcialno, preko posameznih datumov, kot sta to s svojim dokumentom nakazala občinska svetnika Un'altra Trieste. Včeraj sta Coloni in Karlsen, ki se je zavzel za spomin na 30. april 1945, »dan vstaje« Italijanov v Trstu, dokument predstavila in ga tudi pojasnila. Poudarila sta, da je potreben »organski pogled na kompleksno zgodovino Giovani Maria Coloni kroma Trsta in vzhodnega Jadrana v dvajsetem stoletju. Obdobje tragičnega trpljenja in zoperstavljanja se je dokončno zaprlo, treba pa je recipročno sprejeti različne spomine. Politika bi morala storiti korak na poti recipročnega razumevanja različnih spominov. Zato je treba odpreti novo stran zgodovine. Dvajseto stoletje naj postane objekt študija in razmišljanja, poglobitev vanj ponuja skupnosti dragoceno priložnost za civilno in demokratično rast. V ta namen Coloni in Karlsen v resoluciji predlagata pripravo tematskega iti-nerarja, ki naj bi povezal datume, kraje in spomenike na občinskem ozemlju, pomembne za tisto obdobje mestne zgodovine. V dokumentu sta kot izraz velikega institucionalnega pomena omenjena dan spomina (27. januar), in dan spominjanja (10. februar), pa tudi 13. julij 2010 in srečanje treh predsednikov na Velikem trgu, s katerim je bilo podčrtano to, kar danes združuje, v nasprotju s tistim, kar je včeraj ločevalo. Med najbolj pomembne dogodke, ki imajo za zgodovino tržaškega dvajsetega stoletja še poseben pomen »sodijo gotovo požig Narodnega doma leta 1920, vstaja Nacionalnega odbora za osvoboditev 30. aprila 1945 in 12. junij istega leta, ki označuje prehod mesta v zahodno sfero, kljub temu, da je ostalo pod Zavezništo vojaško upravo do 26. oktobra 1954 z kroma vrnitvijo trsta Italiji.« Resolucija dejansko poziva župana in njegov odbor, naj pripravita primeren tematski itinerar, ki bi ovrednotil najbolj pomembne zgodovinske dogodke, ta iti-nerar pa naj bi dopolnili tudi z obeleže-njem teh dogodkov v mestnih muzejih. M.K. rajonski sveti - Srečanje z občinskimi upravitelji Sv. Ivan: vse polno problemov Krajani so pod zasilnim šotorom opozorili na prometni kaos, pomanjkanje parkirišč, prostorov za mlade in ostarele Najbolj zgovorno sliko položaja, v katerem se nahaja Sv. Ivan, je veliki šotor na območju nekdanje avtobusne re-mize, v katerem potekajo - odkar prenavljajo bližnjo cerkev - verski obredi in v katerem je sinoči potekalo tudi srečanje krajanov s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in člani njegovega odbora. Prispodobo je ponudil član rajonskega odbora za Sv. Ivan in Kolonjo Luciano Ferluga. Občinska uprava se je pred nekaj tedni na srečanju na Ferdinandeu že seznanila z odprtimi vprašanji drugega predela tega mestnega in primestnega rajona, sinoči je bil na vrsti Sv. Ivan. Številni prisotni so našteli celo vrsto problemov: od prometnega kaosa do paradoksalnega vprašanja parkirnih prostorov (medtem ko je nekaj sto parkirnih mest neuporabnih ...). Od primernih zelenih površin za sprostitev otrok in ostarelih, do pomanjkanja prostorov za mladino, od deževnice, ki ob nalivih dere po Drevoredu Sanzio in poplavlja krožišče pri Bošketu, do divjih pozidav visokih stanovanjskih blokov ob stoletnih hišicah. Vzgojiteljica Adriana Margon je izrazila zadovoljstvo, ker bo vrtec po več kot tridesetih letih domovanja v montažni hišici vendarle dobil primeren domicil, opozorila pa je, da bi morala uprava več postoriti za otroke in mladino, na primer z ureditvijo kolesarske steze do mestnega središča. Radi Pečar je spomnil, da sodita v rajon tudi Lonjer in Podlonjer, ki imata tudi celo vrsto nerešenih problemov. Naštel jih je: kanalizacija, neurejen promet, pomanjkanje parkirnih prostorov. Odbor je seznanjen z njimi, upati je, da jih bo vzel v pretres in - za razliko od predhodnika - rešil. Pečar pa je tudi obžaloval odsotnost prevajalca, ki bi moral biti prisoten na javnem srečanju. Upravitelji so si zabeležili pritožbe krajanov. Odbornica za javna dela Elena Marchigiani je opozorila, da je potrebnih posegov nič koliko, da pa je občinska blagajna vse revnejša, zato bo treba izbrati nekatera prioritetna dela. Na srečanju so se občinski možje seznanili z glavnimi problemi rajona, sedaj jih bodo analizirali in poiskali rešitve, ki jih bodo občanom nakazali na prihodnjem sestanku. M.K. Tržaški občinski odbor z županom Cosolinijem na čelu med srečanjem pri Sv. Ivanu kroma resolucija Deset let »se nista spomnila« na 12.6.1945 Resolucija nosi številko protokola 1/11. Bila je prva, predložena v tržaškem občinskem svetu v novem županskem mandatu. Sl Ace Mermolja_ Politična in medijska scena nam ne ponujata veliko dogodkov, ki bi nas bogatili: materialno in duhovno. Italijanska vlada druge republike ni nič boljša od tiste iz prve. Brutalno: Berlusconi in Bossi ter njuni priskledniki so slabši od An-dreottija in Craxija. Ugotavljanje nas demoralizi-ra. Tudi opozicija nas ne razveseljuje. Strinjam se z Bersanijem, ko pravi, da se mora opozicija, ki želi vladati, najprej zediniti glede programa. Voditelje in kandidate bi morali izbirati po tem dejanju, saj ima leva sredina okostnjaka v omari: zmago na volitvah in nadaljnji konflikt po volitvah. Tako je padel Prodi in leva sredina je na stežaj odprla vrata Berlusconiju, ki je po prvi izvolitvi (1994) »zdrsnil«, ker ga je zapustil Bossi. Naslednjič je zmagal Prodi, a so se v levosredinski koaliciji, kljub uspehom (vstop v evro), pričele smrtonosne kre-garije. Scenarij se ne sme ponoviti. Vsekakor je danes žalostno gledati vitezov dvor, kjer se mešajo Letta, Tarantini, Alfano in La-vitola. Politika si ne more privoščiti, da posedajo za isto mizo resni ljudje in faloti. To se dogaja v vitezovem imenu in to stane Italijo in Italijane duhovne in finančne muke. Žalostne slike prihajajo tudi iz Evrope, ki se ne more zmeniti glede evra, Grčije in drugih problemov. Desni in liberistični ekstremisti v Evropski uniji, v Evropski centralni banki in v Mednarodnem monetarnem skladu so npr. predpisali Grčiji zdravljenje, ki je hujše od bolezni. V vsakem priročniku o gospodarstvu boste brali, da sta za izhod iz krize potrebna dva elementa: varčevanje pri nepotrebnem in istočasno pospeševanje rasti. Kako naj se Grčija reši, ko pa mora odpustiti 30.000 državnih uslužbencev, rezati plače in pokojnine, odrekati pomoč podjetjem in varčevati preko vsake mere. Ekstremisti Grčiji nočejo pomagati, ampak jo želijo kaznovati. Pritisk na vlado in ljudi je tolikšen, da država ne bo izpolnila svojih obvez, ampak bo doživela hude socialne nemire, ulične izgrede in še kaj hujšega. Kot je povedal kardinal Bagnasco: zrak smrti, a ne samo v Italiji. Ob vsem tem »grdem« moramo beležiti, kako mnogi ljudje iščejo nove poti, kako so radovedni, kako pripravljajo osebne alternative, berejo knjige, bližajo se kulturi, zrejo v skrivnosti neba in brskajo po preteklosti, da bi iz izkušnje pomagali sebi in svoji misli. Dejstvo beležimo že pri uspehu nekaterih knjig. V Italiji žanjejo lep prodajni uspeh knjige teologa Vita Mancusa. Iz radovednosti sem kupil njegovo zadnje delo »Io e Dio« (Jaz in Bog). Jaz ima dvojni pomen: jaz kot Mancuso, Ace ali Pepi in jaz kot subjekt. Bog pa je dejavna skrivnost, vprašanje, ki zadeva vsakega razmišljujo-čega. Knjiga me je lepo presenetila. Mancuso ne dokazuje in ne prepričuje, ampak postavlja vprašanje božjega v mrežo sodobnosti in ga veže na vprašanja znanosti, umetnosti razuma in življenja. Mancuso ne priklepa Boga na razum, čeprav se razum sprašuje o Bogu. Ni pa nujno, da se srečata in spojita, saj je misterij polje, ki prekorači sam razum. Podobno obstajajo v »razumni« znanosti vprašanja, ki jih sami znanstveniki opredeljujejo kot doslej neprodorno skrivnost. Sodobni znanstveniki ne bi padli s stola, ko bi dokončno dokazali, da so lahko nevtrini hitrejši od svetlobe. Tudi Einstanova teorija je teorija, ki ni porok neke absolutne resnice. Tako je Bog nekaj absolutnega in obenem vprašljiv, v tej vpra-šljivosti pa je dejaven in ploden. Ploden je kot kot težnja k dobremu in kot svoboda. Ne bi nadaljeval, vendar čudi, kako lahko uspeva knjiga, ki, kljub avtorjevemu trudu po jasnosti, ne more biti neko lahkotno branje, ampak zahteva določen napor. Očitno si mnogi želijo »napeti« možgane in prekoračiti svet pritlehnih novic. Jože Pirjevec je napisal, da veliko hodi po Sloveniji, kjer predstavlja svojo knjigo o Titu. Sam sem takoj po izidu tekel v knjigarno in pričel brati. Kaj me je spodbudilo, saj nisem reden bralec zgodovinskih knjig? Spodbudila me je radovednost o mojem lastnem življenju in početju. Ko sem v prvih novinarskih letih delal na Primorskem dnevniku, so me pošiljali na Drago, ki je bila na Opči-nah. Tito je bil še živ in živa je bila Jugoslavija. Na Primorskem je bila jugoslovanska ideja mit, Tito veliki vodja, na Dragi sem poslušal o absolutnem zlu komunizma. S poročili z Drage za Primorski sem se vsakič pošteno namučil. Še pred poklicem sem študiral v Ljubljani. Po tolikih letih sem želel vedeti, kaj in kako je bilo s Titom med skrajno mitizacijo in prav tako ostro denigracijo, skratka, med absolutnim zlom in absolutnim dobrim. Po tolikih letih mi je Pirjevec pomagal, kot je verjetno pomagal številnim bralcem. S podobno radovednostjo sem bral In-kretovo knjigo o Kocbeku in z mano jo je bralo mnogo ljudi. O knjigi sem pisal, sedaj bi jo komentiral z naslovom knjige, ki jo je napisala Hannah Arendt potem, ko je v Jeruzalemu sledila Eichmannovemu procesu. Naslov knjige se glasi (v mojem prevodu) »Banalnost zla«. Zlo ni ustvarjalno, ampak je banalno, kot ugotavlja že Mancuso. Pirjevec pa opisuje dvojnost Tita, ker je znal biti obenem uživaško banalen in politično, za tedanji čas in prostor, tudi nenavadno prodoren in torej ustvarjalen. V njem se je mešalo veliko elementov. Vračam se k začetku: zakaj tolikšna radovednost v časih, ki so pravzaprav prevečkrat banalni? Lahko bi zadevo opredelil z odstavkom iz ekonomije. Fabrizio Galimberti je zapisal, kako je ekonomist J.M. Keynes videl v negotovosti prihodnjega časa osnovo vsakega ekonomskega početja. Nato je Galimberti pristavil: »Če ne poznamo prihodnosti, je to dodatni razlog, da se nanjo pripravimo«. Iskanje, brskanje po knjigah, vprašanja o bogu in zgodovini so moder odgovor na jasen občutek in na strah, kako negotova je naša prihodnost. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo Primorskemu dnevniku Na drugi strani nedeljske številke Primorskega dnevnika, dne 2. oktobra 2011, je bilo v okviru objavljeno vabilo Slovenskega raziskovalnega inštituta in SKS Planika na okroglo mizo z naslovom: Stanje in perspektive raziskovanja Kanalske doline ter širšega tromejnega območja Italije, Slovenije in Avstrije. Okrogla miza je napovedana za četrtek, 6. oktobra 2011, ob 16.00 uri v Beneški palači v Naborjetu. Nedvomno gre za zanimivo pobudo, ki je prvenstveno namenjena Kanalski dolini. Organizatorja (SLORI, Planika) sta ogovorila veliko število ustanov iz Italije, Slovenije in Avstrije. V vsej tej množici najavljenih govorcev pa le nekaj manjka. Ustanove iz Slovenije, Avstrije in Italije (italijanski del) so res prisotne v znatnem številu, primanjkuje pa manjšinski del Slovencev v deželi FJK. Od vseh najavljenih govorcev (teh je kar 17) je le 1 (!), ki govori v imenu slovenskih ustanov v deželi FJK: Milan Bufon, predsednik SLORI-ja. Menim, da sta bila organizatorja preozka pri izbiri. Med najavljenimi govorci pogrešam še zastopnike nekaterih slovenskih ustanov: Inštituta za slovenski jezik iz Špetra ter Narodne in študijske knjižnice (oziroma njenega Odseka za zgodovino), ki hrani veliko gradiva (publikacije, periodični tisk, fotografije, zemljevide, dokumente ipd.) tudi o Slovencih v Kanalski dolini. Pogrešam tudi prisotnost predstavnikov obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, to je SSO in SKGZ, ki ju je deželni svet zakonsko priznal kot predstavnici Slovencev v deželi. So pa na primer vabljeni predstavniki Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino. Nenavadno je tudi, da je kot govorec prisoten predstavnik Slovenskega znanstvenega inštituta z Dunaja in ne SZI iz Celovca. Prav tako iz Celovca ni vabljena univerza, ki se že vrsto let temeljito posveča prav proučevanju tromejnega območja, in širše, prostora Alpe Jadran. Na seznamu manjkajo tudi nekateri posamezni raziskovalci, ki se že več let aktivno ukvarjajo z raziskovanjem v Kanalski dolini. Škoda za delno zamujeno priliko. Vsekakor želim, da bi iz okrogle mize le izšle pametne in dobre pobude v dobrobit slovenske manjšine in medsebojnega sožitja. Milan Pahor Športni center Silvano Klabjan v Dolini Zahvaljujem se županji prof. Premo-lin za hiter in natančen odgovor na svetniško vprašanje, ki sem ga vložil. Hotel pa bi le pojasniti, da svetniško vprašanje ni bilo vloženo, ker se podpisa- ni ne bi hotel zglasiti na občinskem sedežu pri pristojni od-bornici. Svetniško vprašanje je bilo vloženo, ker sem menil, da večina občanov, katerim športni center "Silvano Klabjan" leži pri srcu ali se ga na katerikoli način poslužuje, ni imelo zadostnih informacij glede trenutnega stanja le-tega. Namen vprašanja je bilo torej dati možnost občinski upravi, da na hiter in primeren način zamaši to vrzel. Mislim, da je dolžnost občinskih svetnikov, da z instrumenti, ki jih dodeljuje zakon in občinski statut, opozorijo upravo, tudi na to, da je prišlo do morebitnih pomanjkljivosti pri podajanju informacij vsem deležnikom. Poleg tega se mi zdi uporaba sredstev javnega obveščanja bolj transparentna in istočasno manj obremenjujoča za upravitelje, kot to da osebno odgovarjajo posameznikom, tudi če so ti občinski svetniki, ko se gre za tematike širšega interesa. S spoštovanjem, Igor OTA, načelnik dolinske občinske svetovalske skupine SKP-SIK Predlog v zvezi z malimi kraškimi občinami Pred dnevi sem prebral na straneh PD članek "Morje-Kras: sodelovanje in varčevanje", kjer je govora o sodelovanju in delitvi stroškov med občinami Devin-Na-brežina, Zgonik, Repentabor, Milje in Dolina. Sprašujem se, ali je to prava pot, ko se že dalj časa govori o ukinitvi majhnih občin. Načrt administrativnega in ekonomskega sodelovanja je kratkoročen, ne daje gotovosti in prej ali slej se bo sedanje stanje poslabšalo. Kako to, da ni nihče predlagal druge rešitve za kraške občine? Ali ne bi bilo bolje ustanoviti eno samo kraško občino, kot jo predlagamo mi, t.j. z združitvijo vseh treh občin na Krasu in z istočasnim pri-ključenjem obeh kraških okrožij Tržaške občine v novo občino, ki bi štela več kot dvaindvajset tisoč prebivalcev? To bi bilo v interesu vseh prebivalcev: starih in novih. Tako veliko občino bi bilo težko zbrisati. Vem, da se ni lahko odpovedati stolčku, a v tem trenutku se pojavlja realna možnost za spremembe: to je edinstvena priložnost. Skupna občina je edina alternativa za izboljšanje administrativnih in drugih problemov na Krasu; druge rešitve ne bodo rešile problemov. Zdaj ali nikoli več. Giuseppe (Bojan) Nabergoi, Odbor za novo Kraško občino prejeli smo - Stališče Koordinacije Slovencev Demokratske stranke Slovenska narodna skupnost in mediji V zadnjem času se vse bolj pogosto pojavljajo stališča, ki imajo kot osrednjo temo naš edini slovenski dnevnik Primorski dnevnik. Smatramo, da je pravilno in koristno, če se o tem razpravlja, vendar nas ne prepričajo ne načini ne pristopi, ki so bili doslej uporabljeni. Mislili smo, da so določeni očitki, polemike za nami, saj se je berlinski zid že davno tega zrušil tudi v naši sredi. Po znani krizi Primorskega dnevnika v 90. letih, ki so jo vse komponente manjšine pomagale rešiti, je z ustanovitvijo zadruge dejansko dnevnik postal vsemanjšinski in skrb zanj so prevzele vse komponente. Skupaj so dale pobudo za ustanovitev zadruge, ki je postala -poleg podjetja PRAE - DZP - glavna in edina nosilka pristojnosti in odgovornosti za upravljanje dnevnika. Oba upravna odbora sta odraz manjšinske pluralnosti in torej odraz celotne manjšine. Nad vsemi pa je suvereno članstvo zadruge, ki je dejanski lastnik dnevnika. Mislimo tudi, da imamo na razpolago vse demokratične forume, kjer se lahko iznesejo naše kritike, pripombe in predloge. To se v teh letih ni dogajalo, saj so šli občni zbori zadruge -razen izjem - mimo brez kakršnekoli kritike. Tudi razne odločitve znotraj odborov so bile sprejete v popolnem soglasju. Čudijo zato hude kritike, ki jih beremo v teh zadnjih mesecih; za nas je nesprejemljivo, da se uporablja časopis za vnašanje novih napetosti znotraj manjšine, predvsem pa, da se poskuša barantati Primorski dnevnik za postavljanje zahtev, ki niso prioritetne in tudi ne zadevajo celotne manjšine. Glede vsebinske plati in poročanja imamo seveda znotraj manjšine različna mnenja, kar navsezadnje ne čudi; tudi Slovenci v Demokratski stranki marsikdaj nismo zadovoljni s poročanjem, vendar na to ne gledamo zlonamerno v smislu večje ali manjše naklonjenosti uredništva eni ali drugi politični opciji; glede tega menimo, da je ob upoštevanju volilnih razmer v manjši- ni verjetno ena stran (tista, ki je najbolj kritična) privilegirana. A ne gre zato, da bi s tehtnico merili prostor, ki ga dnevnik namenja posameznim strankam in njenim predstavnikom; to kar mi pogrešamo, je bolj strokovno, poglobljeno in manj površno obravnavo aktualnih tem, ki zadevajo našo skupnost, a ne samo. Po našem mnenju ni dovolj slediti populističnim in vitimističnim kampanjam, jokavosti in »zahtevni-štvu«. Zdi se nam, da bi lahko dnevnik preko svojega kakovostnega novinarskega kolektiva odigral bolj odločno in avtonomno vlogo. Vendar ni tu prostor, da bi razpravljali o vsebini dnevnika; strinjamo se namreč s predlogom Predsednika zadruge Kufersina, da bi to problematiko obravnavalo skupno predstavništvo. Po drugi strani pa bi bilo koristno, če bi se o tem razpravljalo tudi na javnem srečanju. To seveda ni dovolj, če se želimo resno spoprijeti z vprašanjem poročanja; v poštev moramo istočasno vzeti tudi ostale medije, v prvi vrsti naše radijske in televizijske oddaje. To še toliko bolj, ker gre za javni medij, ki prejema od države dvakrat večjo vsoto od Primorskega dnevnika. Kaj pa rezultati? Vprašati se moramo, kakšen učinek ima na slovensko narodnostno skupnost, koliko je poslušalcev in gledalcev. Tudi v zvezi s tem je potrebna bolj poglobljena razprava; zdi se nam, da se sami potiskamo v neko folklori-zacijo, saj se daje predvsem pozornost prireditvam, pevskim zborom itd... Pogrešamo poročanje o političnem dogajanju, poglobljeno poročanje o aktualnih in stvarnih problemih manjšine: bilo je kar nekaj dogodkov, ki jih naša redakcija ni neposredno spremljala, od prisotnosti Prodija na tržaški občini do obiska tržaškega župana Cosolinija v Ljubljani, če se omejimo le na zadnje dogodke. Pogrešamo tudi večjo prisotnost v videmski pokrajini. Poleg Raia so tu še drugi mediji, ki prejemajo javne prispevke in niso ravno nepristranski. Skratka o vsem tem bi morala manjšina spregovoriti: odkrito, brez predsodkov in predvsem z namenom, da izboljšamo sedanjo realnost. To je še toliko bolj potrebno v trenutku, ko se postavljajo pod vprašaj sredstva za založništvo na eni strani in krčenje vloge javne radijske in televizijske službe, predvsem z okrnitvijo tretje mreže. Prepričani smo namreč, da premorejo naša sredstva množičnega obveščanja dobre in kakovostne novinarske kadre, ki bi lahko še v večji meri prispevali k vsesplošni rasti naše skupnosti in njeni uveljavitvi v tem prostoru. Razumemo sicer težave zaradi stalnega krčenja prispevkov, vendar to ne more biti alibi, da vsi skupaj ne storimo ničesar. Konec koncev so v današnji realnosti mediji izredno pomembno sredstvo, saj ustvarjajo javno mnenje in lahko pripomorejo k izboljšanju družbe; to velja tudi za naše manjšinske medije. Vsi mi pa jim lahko stojimo ob strani s konstruktivno kritiko ali tudi pohvalo, nikakor pa z zaničeval-nim odnosom ! / PRIREDITVE_Sreda, S. oktobra 2011 1 9 nova gorica - SNG Jutri premiera Cankarjevih Hlapcev V SNG Nova Gorica so na oder postavili Cankarjeve Hlapce. Režijo je prevzel Miha Golob, poleg njega pa je v ustvarjalni ekipi veliko novih imen, ki so tokrat prvič ustvarjala v novogo-riškem gledališču. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala umetniška vodja gledališča Ira Ratej, je prišel čas, da o Hlapcih spregovori mlajša generacija. Direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk je poudaril, da so do tako velikega teksta čutili veliko težo odgovornosti. »To, kar sem videl na vajah, lahko strnem v osem načel sistemov kakovosti, to je sistemov za upravljanje in vodenje ljudi na dolgoročni osnovi, ne samo s tistim, kar pomeni videz, saj so ustvarjalci pokazali na tisto, kar je tudi v spodnjem delu ledene gore in sicer ostaja nevidno,« je o predstavi povedal Čuk. Po besedah Ratejeve pa je vsaka uprizoritev Hlapcev »nekakšen lakmusov papir tega, kje Slovenci v določenem trenutku smo oziroma kaj delamo sami s sabo«. Tokratna uprizoritev Hlapcev je drugačna od ostalih, a še vedno aktualna tudi v tem času. »Hlapce smo zaprli v Plečnikovo Peklensko dvorišče, tako kot je Plečnik zaprl svo- je študente, moderniste. Vsak večer se nato to dvorišče odpre in se ponovi ista zgodba,« je o predstavi povedal režiser. Po njegovem prepričanju so Hlapci Cankarjevo vizionarsko delo. »Hlapci smo namreč vsi, ki dopuščamo tak sistem in nič ne naredimo, da bi ga spremenili,« je dodal. Pri tokratni uprizoritvi Cankarjeve drame, ki je bila edina prepovedana zaradi svoje aktualnosti, je sodeloval skoraj celoten ansambel novo-goriškega gledališča. Poleg režiserja Mihe Goloba pa so prvič v novogori-škem gledališču sodelovali dramaturg Krištof Dovjak, glasbenik Vasko Ata-nasovski, kostumografinja Nina Holc in igralec Tomislav Tomšič. V predstavi nastopajo še Aljoša Ternovšek k.g., Ra-doš Bolčina, Miha Nemec, Kristjan Guček, Bine Matoh, Marjuta Slamič, Helena Peršuh, Teja Glažar, Milan Vo-dopivec, Jože Horvat, Maja Nemec, Vesna Vončina k.g., Mira Lampe Vu-jičič, Branko Ličen in Nevenka Vran-čič. Dramaturginja predstave je Ana Kržišnik, lektor Srečko Fišer, scenografka Petra Veber in oblikovalec luči Samo Oblokar. Premiera bo v četrtek, 6. oktobra, ob 20. uri. ljubljana - V Kinu Šiška Helikoni bodo drevi prvič zaigrali V ljubljanskem Kinu Šiška bo danes pod imenom Protho nucleus svetovna premiera nove družine glasbil - he-likonov. Zamisel zanje se je porodila slovenskemu glasbeniku Igorju Krivokapi-ču, uresničilo jo je nemško podjetje Melton. Štiri nova glasbila, ki ustrezajo štirim tonskim obsegom, bodo prvič zaz-venela na koncertu pod vodstvom Izidorja Leitingerja.Krivokapič je, kot je povedal na današnji predstavitvi, pred desetimi leti v Trbovljah naletel na velikanski instrument, ki se je imenoval cesarski bas. Glasbilo so dali obnoviti in ga predstavili na svetovnem kongresu tu-bistov. Njegova pobuda, da bi instrument začeli izdelovati, je bila sprva zavrnjena, ne pa tudi zamisel, da bi začeli izdelovati celotno družino teh glasbil. Zvočnost tega starega instrumenta so, tako Krivokapič, hoteli spraviti v vse glasove in narediti kompaktno družino glasbil toplega zvena, kot je človeški glas, in veličastnosti, kot so orgle. Posluh za to je izkazalo nemško podjetje Melton, po Krivokapičevih trditvah vrhunska firma na področju gradnje glasbil. Krivokapič se je s svojo vizijo, da bi iz novih trobil sestavili simfonični orkester, obrnil na Goethe inštitut. Ta je projekt podprl, saj je v novih instrumentih po besedah direktorja inštituta Hendrika Kloningerja zaznal nov umetniški izziv. Iz prvotno slovensko-nem-škega sodelovanja pa je projekt kasneje dobil evropske razsežnosti, saj sta k njemu pristopila še Francoski Institut Charles Nodier in švicarsko veleposlaništvo. V Kinu Šiška bo danes mogoče slišati štiri helikone, od sopranskega do basovskega, v sozvočju z dvema saksofonoma in dvema tolkaloma. V oktet so se združili nemški, francoski, švicarski in slovenski glasbeniki pod vodstvom Izidorja Leitingerja, ki je prav za to priložnost napisal štiri nove skladbe. Toda bolj kot koncert bo to slovesnost ob invagu-raciji novih instrumentov, je ocenil Kri-vokapič. Drevišnji koncert bo sicer šele uvod, ki bo vodil k simfoničnemu orkestru Jedro, v katerem se bodo heli-koni predstavili v celoti - poleg so-pranskega, altovskega, tenorskega in basovskega so namreč izdelali tudi ba-ritonskega in kontrabasovskega. Kakšna točno bo zasedba, še ni jasno, po Krivokapičevih besedah pa načrtujejo najmanj 28 glasbenikov. Orkester se bo v polni zasedbi in z novimi deli predstavil oktobra 2012. (STA) FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 11. oktobra ob 18.00 / Maja Adu-ša Vidmar / predstava za najmlajše / »Mali modri Huhu«. V petek, 14. oktobra (za šole ob 12.00) in ob 20.30 / Roland Schimmelpfennig / »Zlati zmaj«. V petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Fur-lanič Valentinčič / »Mama«. Stadion 1. maj Danes, 5. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rust-ja - SSG / »Ma me prou provociraste...«. Tržaška knjigarna V soboto, 8. oktobra ob 18.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provociraste...«. KRIŽ Ljudski dom V sredo, 12. oktobra ob 20.30 / Tamara Matevc, Boris Kobal / »Poslednji termi-na(l)tor«. NABREŽINA Kulturni dom Igo Gruden V torek, 11. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rust-ja - SSG / »Ma me prou provociraste...«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Jesenska simfonična sezona V petek, 7. oktobra ob 20.30 / Simfonija št. 7 L. van Beethove / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent Francesco Lanzil-lotta, solist Matteo Rivi. Ponovitev: v soboto, 8. oktobra ob 18.00. Slovensko stalno gledališče V petek, 7. oktobra ob 21.00 / Miela, Bo-nawentura / »Pupkin kabaret«. V petek, 13. oktobra ob 20.30 / Leioa kan-tika korala / »Baskovski mladinski zbor«. ■ BARCOLANA JAZZ Do nedelje, 9. oktobra bo po tržaških ulicah v sklopu 43. Barcolane vrsta glasbenih dogodkov v imenu jazza in swinga. Danes, 5. oktobra ob 20.00 / Arena Gas Natural / B.F. Dixieland Jazz Band. Nedelja, 9. oktobra ob 13.30 / Nabrežje / Musique Boutique. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 9. oktobra ob 19.00 / Amaya Dance Company, orientalski ples / »Bel-lydance Infusion project«. Režiser in ko-reograf predstave je priznana plesalka Manca Pavli iz Ljubljane _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 5. oktobra ob 19.30 / W. A. Mozart / koncert / »Ingolf Wunder«, klavir. Jutri, 6. in v petek, 7. oktobra ob 19.30 / koncert / »Orkester slovenske filharmonije«, dirigent Kenneth Montgomery, solist Eugene Ugorski (violina). Dvorana Duše Počkaj Danes, 5. in jutri, 6. oktobra ob 20.00 / Ryuzo Fukuhara, Samo Potokar / »Ne.Za.Vedno«. Klub CD V nedeljo, 9. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brechr, Roger Fernay / »Gramofon«. ■ Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto Danes, 5. oktobra ob 20.00 / Plesna predstava / Ryuzo Fukuhara, Samo Potokar / »Ne. Za.Vedno«. Ponovitev: v četrtek, 6. oktobra ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (Ul. Filzi 14): Narodna in študijska knjižnicana vabi na ogled razstave »Rižarna«.Razstava je na ogled vse do 30. septembra. Urnik: torek od 10.00 do 12.00, petek od 16.00 do 18.00. Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlani-je-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klav-dij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rim-ljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040830-792. BAZOVICA Didaktični naravoslovni center (Bazovica št. 224: na ogled je razstava slik »Kraške hiše« umetnika Pina Zorzija. Urnik: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9.00 do 13.00, torek od 14.00 do 20.00. MAVHINJE Razstava naravoslovnih ilustracij (akvarelov): do 15. oktobra bo na ogled razstava akademske slikarke Katerine Kalc in fotografij zgodovinarke Mirte Čok (Osmi-ca družine Fabec v Mavhinjah). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom mul-timedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. GLASBA Sedem nadstropij v SNG Maribor V SNG Maribor bodo v petek premierno uprizorili predstavo kanadskega avtorja Morrisa Pa-nycha Sedem nadstropij, ki jo je na oder postavil režiser mlajše generacije Luka Martin Škof. Črna komedija o medsebojnih odnosih na duhovit način predstavi absurdna življenja stanovalcev v sedmem nadstropju stanovanjskega bloka. Osrednji lik črne komedije kanadskega dramatika, režiserja in igralca Morrisa Panycha (1952) je Moški, ki stoji na okenski polici v želji, da naredi samomor, pri čemer ga zmotita Charlotte in Rodney s svojo glasno in strastno popestritvijo ljubezenske zveze. Njunim glasovom se kmalu pridružijo še paranoični Leonard, ki svet okoli sebe razkriva kot teorijo zarote, igralec Michael Merchant oziroma Jurij, fanatična vernica Rachel, ki nesebično skrbi za sosede, Joan in Michael, ki življenje podrejata stilu, gostitelj zabave Al, ki se na vse načine trudi, da bi njegovi gostje čim prej odšli ter njegova gosta Percy in Jennifer. Panych s prefinjenim občutkom za inteligenten črni humor zarisuje tanko črto med komedijo in tragedijo, resnico in fikcijo, omejenostjo in brez-končnostjo, življenjem in smrtjo. Besedilo je prevedla Alja Predan, priredil pa Škof, drama-turginja je Maja Borin, sceno-grafinja Petra Veber, kostumografinja Nadja Bedjanič, glasbeni opremljevalec pa Matej Končan - Kleemar. V predstavi ob Nejcu Ropretu v vlogi Moškega igrajo še Mi-lada Kalezič, Maša Židanik, Ivica Knez, Kristijan Ostanek, Mojca Simonič, Irena Varga, Miloš Battelino in Bojan Ma-roševič. (STA) V SLG Celje sodobna komedija Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje bo v petek, 7. oktobra, premierno uprizorilo komedijo Daniela Craiga Jackso-na Moje bivše, moji bivši v režiji Andreja Jusa. Po oceni upravnice SLG Celje Tine Kosi lahko gledalci pričakujejo sodobno komedijo o ljubezni, izgubi in odnosih, oziroma zgodbo o mladih, ki so željni ljubezenske zveze. Dramaturginja SLG Celje Tatjana Doma je na včerajšnji novinarski konferenci v Celju dejala, da se komedija Moje bivše, moji bivši posveča zagatam, kako vzpostaviti stike v času, ko se vsi skrivamo za računalniki in mobilnimi telefoni, ter kako te stike obdržati. Režiser Jus je pojasnil, da ga je komedija Moje bivše, moji bivši pritegnila zaradi tematike. Obljublja, da se gledalci ne bodo le nasmejali, temveč se bodo z marsikatero situacijo v komediji tudi poistovetili. V komediji Moje bivše, moji bivši bodo nastopili Andrej Mu-renc, Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik in Blaž Setnikar. Komedijo, ki si jo bo ogledal tudi avtor besedila Daniel Craig Jackson, je prevedla Tina Mahkota. Sceno-grafinja in kostumografinja Jasna Vastl, glasbeni opremljevalec Gregor Stermecki, svetovalka za jezik pa Alida Bevk. Jacksonova pot dramatika se je začela pred tremi leti, ko je napisal svojo prvo celovečerno igro. Od takrat se uspešno pojavlja na škotskih in drugih evropskih gledaliških odrih. Komedija Moje bivše, moji bivši (My romantic history) je bila leta 2010 nagrajena na edin-burškem festivalu Fringe. (STA) w irski dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu rugby - Svetovno prvenstvo pred zaključnimi tekmami Nova Zelandija se boji nadaljevanja, je pa še favorit Slikovita »haka« straši nasprotnike - Spominski vložek za primer srečanja z Južno Afriko AUCKLAND - Nova Zelandija je od leta 1987 čakala, da bo znova gostila svetovno prvenstvo v ragbiju. Po odigranju vseh tekem v kvalifikacijskih skupinah se je izluščila osmerica, med katero bo odslej šlo zares. Dvajset ekip ragbija je za svetovno prvenstvo preveč. Razlike so namreč take, da so bile nekatere predstave slab trening za najmočnejše, bolj podobne težnji po vpisu v guinessovo knjigo rekordov. Rezultati kot 67:3, 67:5, 81:7 ali kar 87:0 so namreč neresni za najvišji izraz kakovosti tega športa. V pričakovanju odločilnih četrtfinalnih dvobojev vlada med domačini velik strah, kako se bo izšlo. Čim so organizacijo podelili Novi Zelandiji, je domač pripravljalni stroj začel javno mnenje pripravljati na ...poraz. Na dan so prišle razlike z izvedbo iz leta 1987, ko je domača vrsta zmagala. Skoraj v celoti pa so ekipo sestavljali sinovi domačih farmarjev, postavni fanti, ki so večji del telesne priprave opravljali kar med delom na domačijah. Prej kot zastopanje domovine je zanje šlo za osebni prestiž. Kdo med člani ekipe je močnejši! V dolgih letih čakanja se je ozračje spremenilo. Na slabše, pravijo oboževalci novozelandskega ragbija, za katere so »all blacks« vse. Vsi igralci so sedaj profesionalci. Njihova domovinska čustva naj bi bi- Znamenita haka Novozelandcev ansa la vprašljiva v smislu, da jim predpostavljajo denar. Prvenstvo, ki so si ga nostalgiki sanjali kot ljudski praznik, se je spremenilo v velik biznis. Originalni črni dresi, kjer nastopa tudi logo »adidas«, so šli v prodajo po ceni celih 190 novozelandskih dolarjev ali kakih 150 evrov, medtem ko so bili popolnoma enaki v bližnji Avstraliji za polovico cenejši. Na otvoritvi daljnega leta 1987 je nastopala skupina mažoretk, za letošnjo otvoritveno slovesnost pa so dvema ansambloma poverili nalogo uprizoritve bojnega plesa »haka«. Svoja sta pred tekmo samo izvedla tudi Nova Zelandija in Tonga in ve se, da je ta bojni ples največji magnet za tekme »all blacks«, vsaj v Evropi. Nove verzije »hake«, ki jo je prikazala domača ekipa in sodeč po videnem, so se morali vsi nasprotniki zbati. Krikov, pesti, jeznega pihanja, stegovanje jezika in grozečih zamahov z rokami je bilo namreč več kot kdaj koli prej. Razplet kvalifikacij je določil četrtfinalne pare (8. in 9. oktobra) Irska - Wales (1), Anglija - Francija (2), Južna Afrika - Avstralija (3) in Nova Zelandija - Argentina (4), pravilnik za polfinalni srečanji predvideva zmagovalca parov 1 in 2 in za drugi dvoboj bojša iz tekem 3 in 4. Z izjemo tekme domačinov, so ostale tri do neke mere negotove. Najvažnejše naj bi bilo srečanje med Južno Afriko in Avstralijo. Predhodni rezultati dajejo prednost Južnoafričanom. V primeru njihove zmage se bo ponovila že zgodovinska tekma iz leta 1995 v Južni Afriki, ko je pred finalom stopil na igrišče sam Nelson Mandela in opravil simbolno pomiritev med belci in črnci. Zgodbo so spremenili v zelo lep film. Nova Zelandija in še rasistična Južna Afrika imata še drugačne precedense. V časih, ko je bila Južna Afrika zaradi apartheida na spisku nezaželenih, je samo Nova Zelandija gojila z njo stike. Dejstvo je privedlo kar do bojkota afriških držav OI v Montrealu leta 1976. Verjeten polfinalni par Nova Zelandija - Južna Afrika bi zato utegnil biti pravi finale. Novozelandci se srečanja bojijo. Na javno mnenje pritiskata dve nedavni narodni tragediji. Najprej smrt 29 rudarjev pri sesutju rudnika ob nemoči reševalcev in uničujoč potres, ki je med drugim izločil dva stadiona, kjer bi se morale odvijati tekme SP. Bruno Križman nogomet - Euro 2012: usoda Slovenije visi na nitki Kek: V zaključkih tekem je nekajkrat padla zbranost Matjaž Kek ansa 20 Sreda, 5. oktobra 2011 košarka V NBA ligi še vedno nič novega NEW YORK - Lastniki košarkarskih klubov v ligi NBA in sindikat igralcev so se ponovno sestali v New Yorku in poskušali doseči medsebojni dogovor. Obe strani sta ostali na svojih bregovih, najbolj pomemben dan pa se bo zgodil jutri, vsaj tako je napovedal predsednik sindikata igralcev Derek Fisher (Los Angeles Lakers).«Na torkovem sestanku bomo vsi izpostavljeni hudemu pritisku, a vsak od nas pa bo moral prevzeti odgovornost na svoja ramena,» je pred «velikim dnevom» dejal Fisher. V ligi NBA so še vedno prekinjene vse aktivnosti, obe strani pa sta še vedno razdeljeni zaradi strukture plač. Lastniki ekip se zavzemajo za omejitev plač, saj zatrjujejo, da je kar 22 ekip od 30 v lanski sezoni vknjižilo izgubo v višini 300 milijonov dolarjev. Drugo težavo predstavlja delitev dobička. Igralcem je bilo po stari pogodbi zagotovljenih 57 odstotkov dobička, ponudili so jim zmanjšanje na 54,3 odstotka, kar pa lastniki niso sprejeli in vse skupaj je vodilo v «lockout». Igralci so zdaj vendarle sprejeli drugačno delitev dobička in zmanjšanje na 54 odstotkov, kar so najprej želeli lastniki, slednji pa po novem želijo še ob-čutnejše zmanjšanje. PTUJ - Slovensko nogometno reprezentanco čaka čez teden dni zadnja tekma kvalifikacijske skupine C za nastop na Euru 2012 v Ukrajini in na Poljskem. Slovenci se bodo 11. oktobra v Mariboru pomerili s Srbijo, selektor Matjaž Kek pa pravi, da je «reprezentanca v neugodni situaciji, za katero si je povsem sama kri-va». Slovenska nogometna izbrana vrsta sicer še ima nekaj teoretičnih možnosti za drugo mesto v skupini, ki še vodi v dodatne kvalifikacije, vendar sta matematika in kombinatorika preboja odvisni od razpleta petkovih tekem med Severno Irsko in Estonijo ter Srbijo in Italijo. Slovenija je trenutno še v boju za drugo mesto v skupini, vendar morajo Italijani zmagati v gosteh, Severni Irci pa doma. »Kaj bi, če bi in kaj bo, ko in kdaj bo, to me ne zanima. Če bi se tako lotevali stvari, lahko vse skupaj kar pozabimo. Mi gremo v torek po zmago. Negativen 'score', ki ga imamo z reprezentancami nekdanje skupne države, moramo pozabiti in se osredotočiti na zmago. Kako bo v petek, me ne zanima. Da, skupaj z reprezentanti si bomo ogledali tekme, ampak v položaju, v katerem smo, nismo odvisni zgolj od sebe,» je odločen selektor Matjaž Kek. Ta bo tekmo proti Srbiji, ekipi se bosta pomerili v Ljudskem vrtu v torek, 11. oktobra ob 20.45, igral brez kapeta-na Roberta Korena, ki bo dvoboj s Srbi izpustil zaradi rumenih kartonov. Na se- znamu se je A-reprezentanci pridružil član reprezentance do 21 let Rene Krhin. Slednji bo v «bazo» na Ptuj zaradi obveznosti z mlado reprezentanco pripotoval šele v petek, prav tako se bo zaradi klubskih obveznosti v Italiji moštvu šele v četrtek pridružil tretji vratar Vid Belec. »V torek igramo za čast, slavo in še kaj. Na razplet ostalih tekem ne moremo vplivati, zato je za kombinatoriko brez zveze izgubljati energijo in zato moramo v Ljudskem vrtu pokazati vse, kar znamo. Ne bojim se ničesar ra- zen bolezni. S tem za zdaj ni težav. Naša igra na zadnjih tekmah ni bila prepoznavna, to moramo zdaj popraviti. Srbija, vemo, kakšna reprezentanca je to, je velik izziv, naši motivi so 120-od-stotni,» je še dejal Kek. Po selektorjevih besedah je ekipa na nekaterih tekmah predvsem slabo igrala v zaključkih, ko je nekajkrat zaradi padca koncentracije prav v zadnjih minutah dobila gol. To se je zgodilo tudi proti Srbiji, ko so septembra lani do 86. minute v gosteh vodila z 1:0, nato pa je za Srbe izenačil Nikola Žigic. Na Barcolani tudi nogometaš Schillaci TRST - Do včeraj se je za nedeljsko 34. Barcoano vpisalo 662 posadk. Na tržaškem nabrežju bodo že danes končali z namestitivjo 170 kioskov, uradno pa bodo naselje odprli jutri ob 10.30. Organzatojri so včeraj sporočili, da se bo nedeljske regate med drugimi udeležil tudi nekdanji nogometni reprezentant Antonio Schillaci, ki bo na krovu ene od dveh jadrnic Red Carpet. Gre za poubudo, ki vpleta bodisi jadralne mojstre kot je Vasco Vascotto bodisi znana imena iz sveta spektakla kot so sabljač Aldo Montano, plesalka Alice Belagamba, igralka Lucrezia Piaggio in lepotička Antonella Mosetti. Le še seks VILNIUS - Nekdanji litovski košarkar Arvydas Sabonis je zapustil bolnišnico v Kaunasu. Kar 221 cm visoki orjak in najbolj prepoznavno ime litovske košarke na svetu je sredi minulega tedna med rekreativnim igranjem košarke doživel srčni infarkt, po temeljitem zdravniškem pregledu in opazovanju pa so ga danes odpustili iz bolnišnice. »Zdravnik mi je dejal, da ne smem več kaditi in piti, na košarko naj pozabim, od vseh reči, ki jih imam rad, mi preostane le še seks,« je za litovske medije dejal očitno dobro razpoloženi Sa-bonis (46 let), ki bo v naslednjih šestih mesecih moral na periodične zdravniške preglede zaradi opešanega srca. Bisolija bo pri Bologni nasledil Pioli BOLOGNA - Italijanski nogometni prvoligaš Bologna, katerega član je tudi slovenski reprezentant Rene Krhin, je po slabem začetku sezone odpustil trenerja Pierpaola Bisolija. V noči na torek je trenerski stolček sprva zavrnil Davide Ballardini, nov trener bo tako Stefano Pioli. Podpisal je dveletno pogodbo. Barcelona še na vrhu WIESBADEN - Barcelona je zadržala vodstvo na najnovejši lestvici Mednarodnega inštituta za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS). Na drugem mestu ostaja madridski Real, na tretjem pa Manchester United. V «top 10» je kar nekaj sprememb: Schalke se je s šestega povzpel na peto mesto, argentinski Velez Sarsfield z osmega na šesto, Bayern iz Münchna pa z devetega na sedmo mesto. Milanski Inter je s petega nazadoval na osmo mesto, na deseto mesto pa se je s 14. prebil čilski Universidad Catolica Santiago. Najboljši slovenski klub na lestvici Maribor je s 96. zdrsnil na 105. mesto. »Naj« atletinja 2011 LOZANA - Šestindvajsetletna Rusinja Marija Savinova je najboljša evropska atletinja v letu 2011 po izboru Evropske atletske zveze (EAA). Za Savino-vo, nosilko zlate kolajne v teku na 800 metrov na svetovnem prvenstvu v juž-nokorejskem Daeguju, sta se uvrstili njeni rojakinji Marija Abakumova (kopje) in Ana Čičerova (višina). Stožice bodo Arena Triglav LJUBLJANA - Osrednji slovenski športni objekt - Arena Stožice - bo, kot kaže, z uvodom v leto 2012 dobil ime po najmočnejši slovenskih zavarovalnici. Kot je povedal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, Matjaž Rakovec, so pogajanja tako rekoč pri koncu, Stožice pa naj bi po novem letu najmanj za pet let nosile ime Arena Triglav. Cena na sezono je 500.000 evrov. Trenutna vsebina stadiona in dvorane so koncerti in tekme, v Triglavu pa imajo v mislih tudi vrsto drugih aktivnosti, razstave in prireditve v zvezi z največjimi uspehi slovenskega športa, nekakšen slovenski športni hram slavnih. ^_ŠPORT_ nogomet - Športni vodja Robert Kalc o domačih tekmah Zarje v Bazovici »Po ločitvi je celo več gledalcev « mladinski nogomet Visoki zmagi Krasa in Juventine Tribuna športnega centra Zarje v Bazovici ni polna kot pred nekaj sezonami, ko se je takratna Zarja Gaja uvrstila v končnico prvenstva za napredovanje v višjo ligo. Takrat so se navijači nekdanjega vzhodno-kraškega društva lepo organizirali, tiskali priložnostne majčke in bučno navijali s spremstvom harmonike in drugih tolkal. Na spletni strani facebook so tudi odprli posebno stran, ki še deluje in šteje 43 članov in članic. »Vsi dobro vemo, da pride v vsakem športu do večjega števila gledalcev le, če so rezultati dobri. Ko smo se uvrstili v play-off, je bilo vzdušje fantastično. V lanski sezoni je zaradi slabih rezultatov število gledalcev upadlo. Po letošnjih začetnih uspehih pa znova beležimo nekaj več obiskov. Taka so pač nenapisana pravila,« je prepričan športni vodja ekipe bazovske-ga društva Robert Kalc, ki je še dodal: »Na sobotni tekmi proti Opicini sicer naša tribuna ni bila polna. Res pa je, da je bilo lepo sončno vreme, tako da so se nekateri naši navijači raje odločili za kak izlet v naravo, na morje ali pa na kako izmed številnih prireditev, ki so bile tu v okolici.« Robert Kalc obenem ni zanikal, da nekaterih nekdanjih odbornikov Zarje Gaje in gledalcev s Padrič oziroma iz Gropade v letošnji sezoni še ni opazil na tekmah Zarje. »Razumljivo. Nekateri, predvsem starejši Padri-čarji in Gropajci, so pač navezani na ime Gaja, tako da Zarje ne čutijo za svojo. Drugače pa je pri mladih. Za nas so te razlike relativne, saj prihajamo na tekme predvsem za to, da bi videli v akciji prijatelje,« je dejal mlajši Padri-čar, ki pa je hotel ostati neimenovan. Padričarjev in Gropajcev je bilo v soboto zgolj za peščico. Prešteli smo jih tri. Vključno s predsednikom Gaje Sta-nijem Kalcem, ki si je tekmo ogledal (sicer kot tudi v prejšnjih sezonah) z nasprotne strani igrišča. »Obisk iz sosednjih vasi (beri Gropada in Padriče) je bil, resnici na ljubo, tudi v zadnjih sezonah bolj skromen. Mogoče je po letošnji ločitvi zmanjkalo nekaj oseb, ki pa bi jih prešteli na prstih ene roke,« je komentiral odbornik Zarje Mirjam Žagar, ki podobno kot Robert Kalc razmišlja, da gledalci pridejo na tekme, če so rezultati dobri. Tribuna v športnem centru Zarja v Bazovici kroma Padričar Walter Kalc še naprej pomaga pri vodenju mladinskih Zarji-nih ekipi cicibanov in mlajših cicibanov. »Prepričan sem, da smo v vseh teh sezonah delali dobro in res bi mi bilo žal in povsem nesmiselno bi bilo, da bi moral zaradi ločitve društev, zapustiti mladinske ekipe.« Ali je v Bazovici zaradi ločitve manj gledalcev? »Ne vem, nekaj ljudi s Padrič in iz Gropade je res zmanjkalo. Očitno te osebe še vedno občutijo močno pripadnost domačemu društvu, česar jim nihče ne očita. To so pač osebne izbire. Pri večini mladih pa teh delitev ne opažam in se v Bazovico pripeljejo brez predsodkov.« Športni vodja Robert Kalc trdi celo, da je v tej začetni fazi sezone opazil porast gledalcev: »Ne vem, ali je to slučajno, ali pa zaradi boljših rezultatov, ampak v teh začetnih krogih sem na tribuni opazil celo več naših navijačev kot v lanski sezoni. Nekatere smo res izgubili, druge pa pridobili. Vsekakor ločitev ni negativno vplivala na obisk domačih tekem.« (jng) DANES OB 20.30 - Državni pokal: Cjarlins Muzane - Kras Repen; deželni pokal za 1. AL: Sovodnje - Santamaria, Primorec - Passianese (v Trstu, pri Sv. Alojziju); deželni pokal za 2. AL: Breg - Aiello, Mariano - Zarja. NARAŠČAJNIKI Kras Repen - Esperia 7:0 Strelci: Manduca 4, Caselli 2 in Bovino. Kras: Cablin, Kovacic, Costa, Bianco, Križman, Miniussi, Stojkovič, Curelli, Manduca, Caselli, Bolognani, Krečič, Bovino. Trener: Makivič. Varovanci trenerja Dejana Makiviča so tudi v drugem krogu slavili visoko zmago. Tokrat so na domačem igrišču v Dolini premagali Esperio. Pri združeni ekipi se je s štirimi goli razigral Manduca, Ales-sio Caselli pa je dosegel dva gola. Kras bo v nedeljo gostoval pri ekipi iz Žavelj. Ostali izidi: Aris - San Luigi 0:3, Mont./D. Bosco - Zaule 2:0, Opicina - Do-mio 2:1, S. Andrea - UFM 0:3. NAJMLAJŠI - NA GORIŠKEM Aris San Polo - Juventina 1:14 (0:7) Strelci: Forchiassin 5, M. Antonini 5, Cosani 2, S. Antonini 2. Juventina: Ferro, Cadeddu (Falcone), Visintin, Clancis (Waccher), Komjanc, Co-sani (S. Antonini), Milanese, Barbiero, Forchiassin, M. Antonini. Trener: Ledri. Najmlajši Juventine so v prvem krogu visoko premagali tržiški Aris. Trener Ledri je bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev. NA TRŽAŠKEM Najmlajši v nedeljo V nedeljo se bo začelo tržaško pokrajinsko prvenstvo najmlajših. Združena ekipa Krasa Repen bo v prvem krogu na domačem igrišču v Bazovici (ob 10.30) igrala proti ekipi SantAndrea San Vito. Prvi del prvenstva se bo končal 4. decembra. Zadnji krog pa bo na sporedu 15. aprila. Prvenstvo začetnikov se bo začelo 16. oktobra. Kras bo najprej igral proti Mon-tebellu Don Boscu A. Sreda, 5. oktobra 2011 odbojka - Danes Derbi med Zaletoma za polfinale Povratni derbi odbojkarskega Jadranskega pokala za ženske med obema ekipama projekta Zalet bo že danes v proseški šolski telovadnici od 21.15 dalje. To bo obenem zadnji nastop združenih vrst v tem tekmovanju. Tekma ima tudi svoj pomen, saj odloča o uvrstitvi v polfinalno fazo (prve štiri ekipe), igra pa se na dva dobljena seta. Na začasni lestvici ima Zalet C točko več od sestrske ekipe Zalet D, na lestvici pa zaseda četrto mesto. Začasni vrstni red Jadranskega pokala: Pordenone Volley 15, Corde-nons 12, Luka Koper 11, Zalet C 10, Zalet D 9, Dentesano in Codroipo 3, Hit Gorica 0. UNDER 18 MOŠKI Sloga Tabor - Torriana 0:3 (19:25, 16:25, 20:25) Sloga Tabor: Antoni 9, Cettolo 3, Fiorelli 1, Sosič 6, Taučer 1, Trento 10. Trener Ambrož Peterlin Nedeljski nastop se je mladincem Sloge Tabor povsem ponesrečil. Tor-riana je sicer solidna ekipa, vendar vse prej kot nepremagljiva. Če bi hoteli računati na uspeh, bi morali Slogaši seveda zaigrati na nivoju, ki so ga zmožni, vendar se to ni zgodilo: naši odbojkarji so veliko grešili v napadu, poleg tega pa je absolutno preveč servisov končalo v mreži ali izven nasprotnikovega igrišča, večkrat povprečen sprejem pa je sploh pogojeval vso nadaljnjo igro. Skratka, Slogašem tokrat res ni šlo od rok in so s svojimi napakami kar precej pripomogli k gladki zmagi gostov. Olympia - Futura Cordenons 1:3 (20:25, 25:20, 19:25, 20:25) Olympia: Hlede 2, Persoglia 9, Vo-grič 11, Vizin 19, Škerk 5, Cobello 1, Čaudek 2. Trener Jerončič. Olympia se je prvič predstavila v domači športni dvorani Mirka Špaca-pana v Gorici in zabeležila drugi poraz. Res, da je bil nasprotnik lanskoletni prvak te kategorije, a to ne pomeni, da ekipa iz Cordenonsa ni bila premagljiva, prej obratno, žal pa se naši igralci tokrat niso dovolj potrudili. Cilj ekipe v letošnji sezoni je uvrstitev med prve štiri šesterke, ki se bodo borile za končni uspeh, a s takšnim pristopom je ta cilj seveda nedosegljiv. Razen nekaterih posemeznikov se tokrat nihče v ekipi ni posebej izkazal. Tudi izgovor, da je ekipa nastopala oslabljena ne zdrži presoje. Preveč je bilo napak v ključnih trenutkih srečanja, preveč netočno oddanih in tudi podanih žog. Ze danes ob 20.45 bo Olympia gostovala v Gradišču. jadranje - Državno prvenstvo ufo v Trstu Uspešen na Cattivicu Med 10 jadrnicami na 2. mestu, v posadki pa tudi član Sirene Sandi Šuc Obvestila AŠK KRAS vabi vse bivše odbojkarje, da se v petek ob 19.30 udeležijo tekme in družabnosti v zgoniški telovadnici ob 50. obletnici krožka. ŠAHOVSKI KROŽEK SLOVENSKIH ŠOL bo pričel z delovanjem v petek, 7. oktobra, od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSSDI v ulici Cicerone 8 (3. nadstropje) v Trstu. ŠZ BOR in SKD S. ŠKAMPERLE napovedujeta kratek zabavni prizor (Adrijan Rustja in Minu Kjuder) in predstavitev abonmaja SSG (Upravni in umetniški predstavnik SSG) v sredo, 5. oktobra, ob 20.30 v atriju pred telovadnico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Vljudno Vabljeni. SK DEVIN vabi na telovadbo za odrasle tehnika Body & Mind v telovadnico srednje šole De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v sredo, 5. oktobra SKD VIGRED,vaška skupnost Tublje, jamarsko društvo Grmada, Planinski odsek SK Devin in razvojno društvo Pliska vabijo na 16. pohod na »Na Krasu je krasno« v nedeljo, 9. oktobra. Zbirališče v Praprotu od 9.15 do 9.45. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se danes, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. Na italijanskem prvenstvu razreda Ufo 28 (dolžina jadrnice je 28 čevljev, približno 8,5 m), ki se je v soboto zaključilo v Tržaškem zalivu, so nastopili tudi trije Sirenini jadralci. Najuspešnejši je bil Sandi Šuc iz Bri-ščikov na Cattivicu: med 10 nastopajočimi jadrnicami je tržaška ekipa s kramarjem Alessandrom Boni-faciom osvojila drugo mesto. Zmagala je jadrnica Alien (Jenko in Pan-dullo), ki je zbrala 6 točk manj. Šuc je bil na premcu in skrbel za jadra: »Želeli smo si zmage, vendar je bila posadka Aliena res boljša, predvsem taktik in kramar sta izstopala,« je pojasnil 23-letnik, ki bo nastopil na Barcolani na krovu Fanatica. Deveti pa so bili jadralci Gufa: »Imeli smo stara jadra, tako da so ostale posadke prednjačile: tako na tehničnem nivoju kot tudi z vrhunsko opremo,« je pojasnil Sirenin jadralec Andrej Gregori, ki je bil krmar Gufa, odgovoren za glavno jadro pa je bil Walter Gregori, prav tako član Sirene. Slednji bo tudi na Barcolani jadral z Gufom, Andrej Gregori pa bo član No boreder's teama. Jadralci so v četrtek in petek jadrali z vetrom do 27 vozlov in zaključili pet regat, v soboto pa so kljub rahlemu vetru dokončali dve. KOŠARKA Združena ekipa U17 začenja svojo pot Po članskih ligah se začenja tudi prvo mladinsko košarkarsko prvenstvo. Združena ekipa Brega, ki jo trenira Peter Brumen, bo danes ob 20.00 v Codroipu začela zahtevno državno prvenstvo Under 17, v katerem sodeluje 13 ekip. Enotna vrsta združuje košarkarje letnikov 1996 (razen Martina Ridolfija, ki trenira in bo igral z Jadranovo ekipo Under 19) res vseh slovenskih društev na Tržaškem. Glavnina tekem bo ob nedeljah, Bregova postava, ki se je prvič predstavila na nedavnem Memorialu Gombač na Stadionu 1. maja, pa bo domače tekme praviloma igrala ob sredah pri Briščikih. FIP nagradila dolgoletno zvestobo V okviru prvega dne pobude Basket Opening Day v kraju Lignano Sab-biadoro so v soboto v novinarskem središču letoviščarskega športnega središča nagradili »zgodovinske« sponzorje, ki podpirajo dejavnost deželnih košarkarskih društev že vsaj deset let. Med njimi je bil tudi Borov zvesti pokrovitelj Radenska, ki je ob strani mestnemu slovenskemu košarkarskemu klubu celih 27 let. Dogodek je po pozdravu oblasti uvedel novi predsednik deželnega odbora zveze FIP Giovanni Adami, ki se je zahvalil tem podjetniškim stvarnostim, ki v odločilni meri pomagajo športnemu gibanju. Za Radensko sta priznanje prejela distributer za deželo in Italijo Andrea Nanut ter za Tržaško Boris Siega, spremljal ju je podpredsednik Košarkarskega kluba Bor Renato Štokelj. 2 2 Sreda, 5. oktobra 2011 POTOPIS Bojan Brezigar Krakow v mojem spominu »Krik groze in obupa tega kraja ostaja kot opomin in opozorilo vsemu človeštvu« Če je napis Arbeit macht frei simbol koncentracijskega taborišča Auschwitz, je zagotovo simbol taborišča Auschwitz II Birkenau stolp nad vhodnimi vrati, skozi katera vodi v taborišče železnica. Nič koliko filmov, med temi tudi Schindlerjev seznam, je uporabilo prizor transportov jetnikov v to taborišče prav s to sceno: vrata, skozi katera zapelje vlak in ki se za vlakom zaprejo. Za veliko večino potnikov se ne bodo nikoli več odprla. Če je bila izbira Auschwitza za prvo koncentracijsko taborišče poli-tičnh jetnikov na Poljskem naključna, kajti šlo je za veliko vojašnico raz-puščene poljske vojske, je bila postavitev taborišča Birkenau načrtovana. Ta kraj je bil izbran prav zaradi zelo dobrih železniških povezav; nedaleč od železniške postaje so izbrali ogromno zemljišče, ki je bilo v velikem delu močvirnato, in na njem zgradili taborišče. Plinske celice so zgradili leta 1942, krematorijske peči leta 1943. Vendar vrnimo se k železnici. Preden prideš do taborišča te tabla usmeri levo. Judenrampe, piše na tabli. Železnico so namreč speljali v taborišče šele leta 1944, prej pa so transporte zaustavili na improviziranem peronu nekaj sto metrov pred vhodom v taborišče. Tu so morali jetniki izstopiti in tu so takoj ločili tiste, ki so bili sposobni za delo v bližnji tovarni vojaške opreme od ostalih: otrok, starih, bolnih, nosečnic... Slednje so takoj poslali v plinske celice, ostale pa v barake, odkoder so vsak dan hodili na delo v tovarno. To rampo so pred nekaj leti obnovili in uredili za ogled: nič posebnega, samo dva vagona na dolgih tračnicah, ampak zanimiva je risba, ki jo je neznani jetnik narisal v taborišču in jo skril v prazno steklenico. Našli so jo šele leta 1947. Risba nima nobene umetniške vrednosti, videti je, da jo je narisala roka nevešča risanja, vendar opisuje tragedijo, ki jo je ta trenutek predstavljal za številne družine: vojaka, ki očetu iz rok iztrže otroka. Odtod so leta 1944 speljali železnico do taborišča. Vendar tračnic ni več. Končajo se nekaj metrov od rampe in ponovno se začnejo pred vhodom v taborišče. Zemljišče, ki je vmes, je pozidano: nekaj lepih družinskih hiš, videti so še kar nove, katerih prebivalci so očitno nejevoljni zaradi tisočev obiskovalcev, ki se ustavljajo pri rampi. Tako nejevoljni, da so k dovozom na svoja dvorišča postavili table, ki prepovedujejo obračanje in parkiranje. Ne krivim jih, krivim pa tistega, ki je dovolil to pozidavo. Sam zagotovo ne bi hotel imeti hiše na mestu, koder so stotisoče ljudi peljali v smrt. Bom zelo grob. Železnico so leta 1944 zgradili predvsem iz človekoljubja do krvnikov. Nemški vojaki, pa tudi zdravniki, ki so morali ločevati jetnike, ki so bili sposobni dela, so bili namreč nezadovoljni z zunanjo rampo. Marsikateri jetnik je poskušal pobegniti, lovili so jih s psi, ampak zlasti pozimi je bilo delo težko. Tudi zdravniki so bili nezadovoljni, ker so morali ob snegu ali dežju posedati ob tračnicah in pregledovati jetnike. Zato so tračnice speljali naravnost v taborišče, odkoder ni bilo več možnosti bega in kjer so imeli zdravniki svojo barako. Ko prestopiš vhodna vrata se ti pred očmi odpre ogromen prostor. Na sredi železniški tir s peronom, na tiru sameva vagon, vse naokoli pa ostanki barak. Nešteto jih je, zagotovo več sto. Le nekaj je ohranjenih, v glavnem obnovljenih, kajti Nemci so ob umiku taborišče skoraj popolnoma uničili, da bi zabrisali sledi, v nekaterih, ki so bile zidane (večina je bila namreč lesenih), pa so še vidni spomini na jetnike. Ne veliko, le nekaj grafitov na stenah, nekaj imen in letnic. Sicer pa je taborišče videti kot nekakšno pokopališče, kajti pokonci stojijo le dimniki, kot vojaki v dolgi vrsti. Krematorijskih peči ni več; Nemci so jih ob umiku razstrelili, vendar so ruševine še danes take, kakršne so bile ob koncu vojne. Med prvima dvema krematorijema stoji velik spomenik, s spominskimi ploščami v številnih jezikih, tudi v slovenščini: »Krik groze in obupa tega kraja ostaja kot opomin in opozorilo vsemu človeštvu. V tem kraju so nacisti umorili milijon in pol mož, žena in otrok iz večine evropskih držav. Med njimi je bilo največ Judov. Auschwitz Birkenau 1940 - 1945«. Nedaleč stojijo tri črne plošče: znak kraja, kjer je pepel žrtev teh kre-matorijev. V taborišču je še nekaj takih krajev. Pot vodi skozi gozdiček in nato do poslopja, ki mu pravijo savna. Jetniki, ki so prišli v to poslopje, so imeli veliko srečo: to je bila namreč resnična dezinfekcija s tuši in čistimi oblačili; sem so pripeljali jetnike, ki so bili sposobni za delo. To poslopje je bilo po vojni obnovljeno in je pravzaprav edini muzejski del taborišča. Tu je, v veliki dvorani, na črni steni na tisoče fotografij, ki so jih pobrta-li jetnikom. V glavnem gre za posnetke družin, prijetne družinice, ki so se nastavile fotografu v času pred začetkom vojne. Fotografije, ki so jih imeli jetniki v žepu za spomin, a so jim bile tu odvzete, ker kot jetniki niso imeli več identitete, samo številko, in niso imeli pravice do spomina. Čeprav v tej sobi ni grozodejstev, ni prav ničesar, kar bi te opozarjalo, da si v koncentracijskem taborišču, je ta prizor eden najbolj srhljivih v Ausch-witzu; primerljiv morda samo s kupi čevljev ali z lasmi, ki sem jih gledal prej. Pretrese te veliko bolj od razvalin krematorijskih peči in veliko bolj od ostankov barak. Kajti to ni spomin na jetnike, to je spomin na ljudi, družine s človeškim dostojanstvom, ki jim je bilo odvzeto, ker je nekdo sklenil, da do njega nimajo pravice in da morajo umreti. Tako se počasi izteka ogled taborišča Birkenau. Ogled ostankov največje tragedije 20. stoletja, ki je pogoltnila 5 milijonov človeških življenj. Poldrugi milijon, največ, prav tu, na tem izsušenem močvirju, ki je bilo izbrano samo zato, ker tod teče železniška proga. se nadaljuje Na slikah: zgoraj vhod v taborišče Auschwitz Birkenau; spodaj levo ruševine krematorija. Spodaj spominska plošča v slovenščini, dimniki kot edini pomniki nekdanjih barak in risba o dogajanjih na železniški rampi, ki so jo leta 1947 našli v steklenici. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. oktobra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Aljaska 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 9.35 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 17.00 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Me lo dicono tutti 23.15 Dnevnik -kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce Rai Due ^ Rai Tre 21.10 Film: Nessuna verita (triler, ZDA, '08, r. R. Scott, i. L. DiCaprio, R. Crowe) 0.00 Film: L'uomo senza ombra (fant., ZDA, '00, r. P. Verhoeven, i. K. Bacon, E. Shue) 2.05 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Anna e i cinque 2 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 10.05 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 2.15 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 21.05 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: Sbarre 0.25 Close to Home 1.05 Parlament 1.15 Film: Swing (kom., ZDA, '03, r. M. Guigui, i. C. Brenneman, I. Casey) ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in II caffé di Corradino Mineo 8.00 Aktualno: Agora' 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 14.55 Dnevnik -kratke vesti 15.00 Dok.: Figu 15.05 Nan.: The lost world 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Šport: 90° minuto Serie B 0.15 Tg3 Linea notte, Deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: 4 bas-sotti per un danese (kom., ZDA, '66, r. N. Tokar, i. D. Jones, S. Pleshette) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger La l 14.40 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriz-nimo znanost (pon.) 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.35 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film: Film tedna 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.05 Nad.: Usodna nesreča 0.55 Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.20 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Videozid (pon.) Novice 22.30 Film: Kongo (ZDA) 0.35 Nan.: Vohun nemilosti 1.30 Nan.: Skrivnostni otok A Kanal A 7.20 10.55 Obalna straža (akc. serija) 8.10 Svet (pon.) 9.05 Tom in Jerry (ris.) 9.30 Super heroji (ris.) 10.00 Iz Jimmyjeve glave (ris.) 10.25 13.15 Nan.: Vsi županovi možje 11.50 16.10 Faktor strahu ZDA (resnično-stne serije) 12.45 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Kupčija (Kan./ZDA) 15.40 Nan.: Mladi zdravniki 17.05 CSI - Na kraju zločina (krim. serija) 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 CSI: New York (krim. serija) 20.00 Film: Lopov z otroškim obrazom (ZDA/Kan.) 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Strano, ma vero? 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Zig & Sharko 17.30 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pallavo-lo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Talk show: Invincibili 1.25 Show: Po-ker1mania 2.15 Dnevnik - pregled tiska 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 11.55 16.00 Dok.: Italia da scoprire 12.30 Šport: Super Sea 13.00 Aktualno: Uomini di successo 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.45 Kviz: Ufo di sera 15.30 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 15.35 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 20.25 Aktualno: TG Agenparl 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: La famiglia Passaguai fa fortuna LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.0019.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Pec-cato che sia una canaglia (kom., It., '54, r. A. Blasetti, i. S. Loren, M. Mastroianni) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto 14.55 Dok. serija: Z Montyjem Donom po najlepših italijanskih vrtovih 15.55 Posnetek koncerta: Katalena ('06) 17.10 City folk 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Muzika od Trsta do Trbiža (pon.) 18.55 23.30 Videozid 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.10 Košarka (m): Superpokal, Krka - Union Olim-pija, 2. polčas, posnetek iz Rogaške Slatine (pon.) 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Slovenska jazz scena |r Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 9.00 Odbor za finance, prenos 15.30 Poročila Tvs1 16.00 Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prenos 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 22.15 Dokumentarec 15.30 Potopisi 21.45 Film: V navzkrižnem ognju - Orlov padec (ZDA) 23.25 Nan.: Mladi zdravniki 23.55 Film: Skriti načrti (Kan.) 21.10 Nan.: Millennium - La ragazza che giocava col fuoco (n. Noomi Rapace) 23.15 Nan.: Crossing Jordan 0.45 Dnevnik 1.00 Nan.: N.Y.P.D. Jr Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlat-ko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Muzika od Trsta do Trbiža (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Duhovni utrip (pon.) 16.00 Biker explorer 16.30 Boben - glasb. odd. 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Koncert: Folkest 2011 23.35 Artevisione 0.05 Effe's Inferno pop Pop TV 6.35 Tv prodaja 7.0514.00 Oprah show (pogovorna odd.) 8.0014.50 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.45 Nad.: Tereza 10.35 17.10 Nad.: Larina izbira 12.0017.55 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24 UR, Novice 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Policijska družina 22.00 24UR zvečer, RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Korak za korakom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblomov 54. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na reše-tu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde og-gi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Com-mento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Clas-sicamente, liricamente, sonoramente classi-ci; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. e mezzo 2 4 Sreda, 5. oktobra VREME, ZANIMIVOSTI Obsežno območje visokega zračnega pritiska nam še zagotavlja lepo stabilno vreme. Jutri se nam bo bližalo ciklonsko območje.V petek pa nas bo dosegla izrazita hladna fronta, nato kaže na izboljšanje,, vremena. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 18.39 Dolžina dneva 11.31 r LUNINE MENE ^¡Sâ Luna vzide ob 15.25. PLIMOVANJE Danes: ob 1.37 najnižje -40 cm, ob 8.30 najvišje 35 cm, ob 14.25 najnižje -13 cm, ob 19.42 najvišje 21 cm. Jutri: ob 2.09 najnižje -46 cm, ob 8.51 najvišje 44 cm, ob 14.54 najnižje -24 cm, ob 20.22 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob obali bo le zmerno oblačno, pihal bo južni veter. Po nižinah bo spremenljivo, prisotne bodo meglice ali nizka oblačnost. Tudi v hribih bo spremenljivo; popoldne bodo v Karniji možne posamezne nevihte. Zvečer in v noči na petek verjetno poslabšanje z nevihtami tudi po nižinah. Ob morju bo sprva pihal jugo. Jutri bo povečini sončno in zelo toplo. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. nobelove nagrade - Za odkritje pospešene ekspanzije vesolja skozi opazovanje supernov Priznanje za fiziko Avstralcu Schmidtu ter Američanoma Perlmutterju in Riessu STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za fiziko bodo letos prejeli Američana Saul Perlmutter in Adam Riess ter Avstralec Brian Schmidt za "odkritje pospešene ekspanzije vesolja skozi opazovanja oddaljenih supernov", je včeraj v Stockholmu sporočila švedska akademija, poročajo tuje tiskovne agencije. Preučili so več deset eksplozij zvezd, imenovanih supernove, ter odkrili, da se vesolje širi s trajno pospešeno hitrostjo. Njihovo odkritje je spremenilo človekovo razumevanje vesolja, piše v utemeljitvi nagrade. 52-letni Perlmutter vodi projekt supernov na univerzi Berkeley, 44-letni Schmidt je vodja raziskovalne skupine za supernove na univerzi v avstralskem Weston Creeku, 42-letni Riess pa je profesor astronomije na univerzi John Hopkins in na institutu za vesolje v Baltimoru. Preboj se je zgodil leta 1998, ko sta raziskovalni skupini, ki sta ju vodila Perlmutter in Schmidt ob sodelovanju Riessa, ločeno prišli do istega osupljivega sklepa, da se širjenje vesolja hitro pospešuje. Saul Perlmutter ansa Adam Riess ansa Brian Schmidt ansa Odkrili so namreč več kot 50 oddaljenih supernov, katerih svetloba je bila šibkejša od pričakovane, kar je znak pospešenega širjenja vesolja. "Že stoletje je znano, da se vesolje od velikega poka pred 14 milijardami let širi, vendar pa je to odkritje osupljivo. Če se bo hitrost širjenja še povečevala, bo vesolje končalo v ledu," je zapisala švedska akademija. Nagrado, vredno deset milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), bodo v Stockholmu podelili 10. decembra na obletnico smrti ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela. Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Andre Geim in Konstantin Novoselow z univerze v Manchestru v Veliki Britaniji za poskuse z dvodimenzionalnim materialom grafenom, ki zaradi svojih lastnosti velja za čudežni material. (STA) Rekorden Oktoberfest MÜNCHEN - V Münchnu se je v ponedeljek zaključil še en tradicionalni praznik piva Oktoberfest. Tudi letošnji, že 178. festival, se bo vpisal v zgodovino z visokim obiskom in rekordnimi litri popitega piva. 6,9 milijona obiskovalcev je popilo 7,5 milijona litrov piva ali kar pol milijona litrov več kot lani, policija pa je zabeležila manj pretepov. Organizatorji festivala so bili z izkupičkom več kot zadovoljni, še zlasti po začetnem strahu, da bo visoka cena za litrski vrček piva 9 evrov morda odvrnila številne obiskovalce. Ti so morali lani za liter hmeljnega napitka odšteti okoli 8,60 evra. Številni se strinjajo, da je k dobremu obisku Oktoberfesta letos nedvomno pripomoglo tudi lepo vreme. Doslej največ ljudi je Oktoberfest sicer obiskalo leta 1985, in sicer 7,1 milijona ljudi. Z izkupičkom tega najbolj priljubljenega nemškega pivskega festivala je bila zadovoljna tudi policija, ki je letos zabeležila 58 pretepov, v katerih so se obiskovalci pretežno poslužili pivskih vrčkov, med temi so se šestkrat udarile tudi ženske. Lani je bilo takih primerov 62. (STA)