Zb.gozdarstva in lesarstva, L.20 št.1 s. 43 - 68, 
Oxf. 375. 5: 671 
PRIMERJAVA EKONOMIČNOSTI PREVOZA LESA Z RAZLIČNIMI 
KAMIONI IN SESTAVAMI KAMIONOV S POLPRIKOLICAMI 
Jože KURE, dipl.inž.gozd. 
Gozdno gospodarstvo Novo mesto 
68000 NOVO MESTO, YU 
43 
Ljubljana 1982 
Izvleček: 
Kure J.: Primerjava ekonomičnosti prevoza lesa z različnimi kamioni 
in sestavami kamionov s polprikolicami 
V razpravi je s pomočjo kalkulacij cen prevoza lesa prikazana relativ-
na primerjava ekonomičnosti za 3 vrste kamionov in njihovih sestav 
s polprikolicami (eno- in dvoosnimi), opremljenih z različnimi hi-
dravličnimi dvigal i. 
Epitet uredništva: 
Pričujoča študija daje primerjavo ekonomičnosti vožnje lesa med 
tremi vrstami kamionov in tremi sestavami kamionov s polprikolicami 
(eno- in dvoosnimi), torej za 6 vrst vozil, kar zahteva po sodobni 
metodiki mnogo predhodno zbranih podatkov. 
čeprav se izkalkulirana cena vožnje po enoti sčasoma, zaradi splošne 
inflacije ali dviganja cen_. spreminja, pa ostane primerjava ekono-
mičnosti zaradi svojega relativnega značaja še dalje v veljavi. To 
pa daje taki študiji posebno veljavo še zlasti , če upoštevamo kako 
dandanes huda inflacija otežuje kalkuliranje. 
Synopsis: 
Kure J.: The comparison of the economical aspects of the wood 
transportation by means of different trucks and truck 
hal f-trai lers 
On the basis of the wood transportation prices, the author presents 
the relative economy for three different trucks and their combi-
nations with half-trailers equipped with different hydrawlic hoisting 
cranes. 
44 
VSEBINA 
Izvleček in synopsis 
1. Uvod 
Z. Izhodišča in elementi kalkulacij za izračun -cen prevoza lesa 
3- Letno poprečno števiio produktivnin dni proizvodnih delavcev 
4. Letno število razpoloži] ivih in produktivnih dni pri 
kamionskih vožnjah 
5. Kalkulacije cen prevoza lesa z različnimi kamioni in 
kompozicijami, t.j. sestavami kamionov s polprikolicami, 
za vozila navedena v uvodu od 1 - 6 
6. Zak 1 j uček 
7. Pov.ze tek 
8. Literatura 
45 
46 
47 
51 
52 
53 
62 
66 
68 
l. UVOD 
Tehnologija sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sortimentov 
je v zadnjih dvajsetih letih močno napredovala. Vzporedno s tem pa je 
napredoval tudi prevoz lesa: od prevoza s konjsko vprego in kamioni brez 
žerjavov, preko kamionov opremljenih s hidravlično-vrvnimi žerjavi, do 
kamionov, opremljenih s popolnoma hidravličnimi žerjavi in kamionskih 
sestav z eno ali dvoosno polprikolico. Zlasti je ekonomičen prevoz lesa 
v ustrezni sestavi kamiona s polprikolico in hidravličnim d~igalom, 
česar pa se velikokrat premalo zavedamo. V zadnjem času pa nastopajo pri 
nabavi opreme, zlasti kamionov, ki tak prevoz omogočajo, objektivne te-
žave glede uvoza. Tako je kljub želji po sodobnem prevozu, prehod na eko-
nomičnejši prevoz, močno oviran in prepočasen. 
Da bi lahko primerjali ekonomičnost prevoza med dvema različnima.tipoma 
kamionov, bodisi glede na različno nosilnost, bodisi glede na različno 
opremljenost (vrsta žerjava, vožnja solo ali s polprikolico), so nam po-
trebne kalkulacije ekonomičnosti tega strojnega dela. Taka primejrava 
ekonomičnosti nam je, oziroma nam mora biti osnova za izvajanje organiza-
cijskih, tehnoloških in investicijskih ukrepov za dosego ekonomičnejšega 
prevoza lesa. Samo ceno strojnega dela ugotovimo s kalkulacijo cene stroj-
nega dela po metodiki kalkul lranja (glej 1 iteraturo 1). 
Ekonomsko primerjavo s pomočjo kalkulacij cen prevoza lesa prikazujemo za 
šest različnih kamionskih vozil, oziroma prevoznih kompozicij, to je za 
tri vrste kamionov in njihovih kompozicij z eno- in dvoosnimi polprikol i-
cami, ki jih uporabljamo pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto in sicer za: 
1. Kamion magirus-deutz (tipi 232, 270, 310) s hidravličnim žerjavom 
jonsereds super Z in jonsereds E ter I iv javornik 6 
2. Kamion magirus-deutz (tipi 232, 270, 310) s polprikolico in s hidrav-
1 ičnim žerjavom jonsereds super { in jonsereds E ter 1 iv javornik 6 
3. Kamion tam 170 T 14 s hidravličnim žerjavom hiab-foco 560 
4. Kamion tam 170 T 14 s polprikolico in hidravličnim žerjavom hiab-foco 
560 
46 
5. Kamion tam 6500 s hidravl ično-vrvnimžerjavom hiab 173 
6. Kamion tam 6500 s polprikolico in hidravlično-vrvnim žerjavom hiab 173 
2. 1 ZHOD I šCA IN ELEMENTI KALKULACIJ ZA I ZRAčUN CEN PREVOZA LE~.A 
Za izračun cen prevoza lesa po metodiki kalkuliranja (glej lit.1), smo po-
leg podatkov iz literature, uporabili tudi številne elemente iz lastnih 
podatkov, ugotovljene za Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Tako smo za Gozdno 
gospodarstvo Novo mesto ugotovili količnike K1 _ 4 za kalkulacijske postav-
ke 7 - 10(1), število produktivnih dni proizvodnih delavcev in letno števi-
lo produktivnih dni za kamione, poprečne hitrosti vožnje itd. (3). 
2.1. Izračun količnikov za kalkulacijske postavke 
7 - 10 (1) 
Pri kalkulacijskih postavkah 7 - 10 potrebujemo sledeče količnike: 
K1 količnik osebnih stroškov 
K2 količnik obratovne režije 
K
3 
količnik upravno prodajne režije 
K4 =• kr, 1 i čn i k dobička (finančnega presežka). 
Izračun količnikov K1 in K2 v celoti in delno izračun količnikov K3 
in 
K4 , sloni na podatkih iz tabele štev. l. 
2. 1.1. Opomba: 
Pri izračunu posameznih količnikov je bilo upoštevano sledeče: 
K
1 
: Izračunani količnik osebnih stroškov K1 = 1,50 (glej izračun K1) 
velja za poprečno 180 izkoriščenih delovnih dni proizvodnih delavcev 
(glej letno poprečno število produkt. dni proizvodnih delavcev). 
Pri 220 produktivnih dneh za kamion (glej letno število produkt.dni za 
kamion), pa se osebni stroški v kalkul. postav. 7, reducirajo z 180/220. 
47 
K2 V izračunu količnika K2 niso upoštevane prometnice. Glede na to v 
števcu tudi niso zajeti stroški vzdrževanja prometnic, ki predstav-
ljajo del režije TOZD. Prav tako tudi v amortizaciji ni zajeta amor-
tizacija prometnic (glej literaturo 1, str. 41). Tako je kalkulacija 
v tem primeru zanesljivejša. 
K
3
, K4 : V vsoti amortizacije gospodarske organizacije je zajeta le amorti-
zacija tistih gospodarski~ enot oz. TOZD, na katere se nanaša vsota 
BOD (glej 1 i t.1, str. 39, 42). 
2.1.2. KoličnJk osebnih stroškov: K1 
(vsota BOD + vsota neposr.r.ežije) 
vsota BOD proizvod.delav. 
37.524.279 + 19.352.847 
37.524.279 = 1.52 
";:Jf 1,50 
Količnik 1,52, ki predstavlja poprečje petih TOZD d~lovne organizacije 
Gozdnega gospodarstva Novo mesto, pa se sicer znotraj same organizacije 
giblje po posam~znih TOZD od 1,48 - l,57. 
2. 1.3. Količnik obratovne režije: K2 
K = 2 
vsota obratovne·režije(OR) 
vsota (BOD proizv.del.+amortfz.T = 
':! 0,60 
23.942.700 
37.524.279+ 4.299.281 0,57 
===== 
Tudi ta količnik predstavlja poprečje petih TOZD delovne organizacije 
Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Znotraj organizacije pa se po posameznih 
TOZO giblje od o,43 - 0,68. 
48 
TABELA 1 PODATKI ZA IZRAČUN KOLIČNIKOV K1 IN K2 NA PODLAGI ZAKLJUČNEGA 
RAČUNA GG NOVO MESTO ZA LETO 1979 (podatki za 5 TOZD) 
Vrsta stroškov 
1) BRUTO OD: 
- osebni dohodki 
- dodatek za stalnost 
- razlika OO(iz dobička) 
SKUPAJ 1) 
2) NFPOSREDNA REZIJA: 
a) Nadomestila: 
Stroš.proiz. 
delavcev 
din 
2 
32. 354. 716 
1. 585. 315 
3,584.248 
37 .524,279 
- deze vri i-dnev 1 - - - -1 
= ~~:~::~T- ----- - -9 ~3~-~1~ -) 
- bolovanja 
~e~a~k l-sa~~r~v~ _ _ _ _ _ __ 
- ]oceno zivljenJe 2¾.5!fo 
- stroški prevoza na delo 281.537 
- obvez.zdrav.pregledi 186,725 
b) HTV 
c) Zakon.in druge obvez. 
22,6% od BOD 
954.506 
8.457.887 
------ ···----·-------- ------ ---~------- •--~-~--- ··---- --
SKUPAJ 2) 19.352.847 
3) MATERIALNI STROŠKI OBRATOVNE 
REZIJE 
- pisar.matedal 
- drobni inventar 
- stroški kurjave 
- elektrika 
- PTT storitve 
- reklame 
- rep rez en tanca 
- nočnine 
- dnevnice 
- kilometrina 
- amortiz.stavb. 
- ostalo 
- direktni stroški prevoza } 
ljudi na delo z avtobusi, 
kombi j i in ~ ~~ž~. vozi 1 i ... 
SKUPAJ 3) 
SKUPJl.J OBRAT.REZIJA(1+2+3) 
brez nep. rež. proi zv.del .'. 
4) AMORTIZACIJA (brez prometnic) -
49 
Obratov.režija 
brez nep. rež. 
proizv.delav. 
din 
3 
8. 374,020 
553,504 
949,308 
9,876.832 
1. 364 .281 
8.210 
1. 163 
11.730 
2.214.352 
---
3,599,736 
6.231.364 
4.234.768 
10.466. 132 
Amortizac. 
(brez pro-
metnic) 
din 
4 
·---- -- ________ __, 
23:·942·. 700 ..... -.. -----·-----~----·-
--- -------·---
4.299,281 
2. 1. 4. Količnik upravno prodajne režije: K
3 
Podatki za izračun količnika K
3
: 
- BOD (skupnih služb brez urejanja), z dodat.na stalnost 
in dobiček 
- nadomesti la (prazniki ,bolovanja,dopusti itd.) 
- zakonske in druge obveznosti 22,6% od BOD 
- materialni stroški 
SKUPAJ UP REŽIJA: 
minus prispevek TOK(zasebni sektor) za režijo: 
SKUPAJ KONČNA UP REžlJA 
(UPR): 
vsota UPR gospodarske organizacije 
vsota 80D proizv.delav.+ vsota amortizacije 
12.412.461 
0,30 
37.524.279 + 4.299.281 
2.1.5. Količnik dobička (finančnega presežka): K4 
7.931. 166 din 
1. 189. 768 ;; 
1. 792. 444 " 
3.687.242 " 
14.600.620" 
2.188.159" 
12.412.461 din 
Podatki za izračun količnika dobička predstavljajo poprečje 2 let (1978, 
1979) razen za amortizacijo. 
- denarna sredstva za sklade - dobiček 
- BOD vseh delavcev gospodar.organ. (tudi režijcev) 
- vsota amortizacije gospodar.organizacije 
vsota dobička (f~nančnega presežka} 
30.985.871 din 
86.986.243 din 
4.299.281 din 
vsota BOD vseh del. + vsota amortiz.gospodar.org. 
30.985.871 0,34 ~ 0,35 
86.896.243 + 4.299.281 
2.1.6. Seštevek količnikov K2 - K4 0.60 + 0.30 + 0.35 
50 
3. LETNO POPREČNO ŠTEVILO PRODUKTIVNIH DNI PROIZVODNlli DELAVCEV 
(po evidenci ur iz leta 1979) 
3.1. Razpoložljivi delovni dnevi 
Vseh dni na leto 365 din 
odštete nedelje 52 dni 
odšteti državni in rep.praz-
niki 10 dni 
odštete proste sobote 40 dn~ 
ostane vseh razpolož.delovnih 263 dni 
dni po 8 ur/letno 
3.2. Neproduktivni delovni dnevi 
(Poprečno letno po 8 ur na podlagi evidence iz leta 1979) 
vremenske ovire 
- dopusti (redni+ izredni) 
- bolov,;inja 
- drugi i zos tanki 
Skupaj neproduk~ivni delovni 
dnevi: 
30 dni 
23 dni 
28 dni 
2 dni 
83 dni 
3.3. Letno poprečno število produktivnih dni proizvodnih delavcev 
Razpoložljivi delovni dnevi 
odšteti neprodukt.del.dnevi 
Letno popr.štev.produkt.dni 
proizvodnih delavcev: 
263 dni 
- 83 dni 
180 dni ======= 
51 
4. LETNO ŠTEVILO RAZPOLOŽLJIVIH IN PRODUKTIVNIH DNI PRI KAMIONSKIH 
VOŽNJAH 
Kot smo že ugo~ovili v prejšnjem poglavju, znaša letno število vseh raz-
položljivih delovnih dni 263. 
Iz podatkov GG Novo mesto o 7-letnem poprečju izpadov kamionov zaradi po-
pravil, vremenskih ovir, bolovanj, dopustov in ostalih vzr6kov sledi, da 
je bil poprečni letni izpad kamionov iz proizvodnje 68 dni. Razumljivo, da 
je pri tem odigral veliko vlogo zadnja leta že zastareli vozni park, katerega 
lz splošno znanih objektivnih težav nabave prevozne opreme, nismo redno ob-
navljali. Upoštevajoč poprečni letni izpad na kamion 68 dni, dobimo vseh 
možnih produktivnih dni na leto 195, Glede na število opravljenih ur vožnje 
skupaj z nadurami izhaja 220 produktivnih dni na leto na kamion. 
Analiza o izkoriščenosti delovnega časa, oziroma o doseženih produktivnih 
dneh na kamion na podlagi evidence ur za leto 1979 je namreč pokazala, 
da je znašalo letno število produktivnih dni na kamion 244, predvsem zaradi 
dela v podaljšanem delovnem času in dela ob prostih sobotah v času sezonskih 
konic. Zaokroženo poprečje znaša 220 delovnih dni po 8 ur na leto. 
Za zagotovitev 220 produktivnih dni letno na kamion, računano iz delovnih 
ur, pa imamo namen vpeljati tudi rezervne šoferje z namenom zmanjševanja 
izpadov vozil iz dela. Ne moremo si namreč dovoliti, da bi vozilo, npr. 
kamion magirus-deutz s polprikolico, vredno 330 starih milijonov din, ne 
vozilo zaradi morebitnih objektivnih izostankov šoferja (dopusti, bolovanja, 
itd.) 
Enako bo k temu prispevala združitev voznega parka v poseben TOZD "Tran-
sport in gradnje" zaradi boljšega vzdrževanja in smotrnejše organizacije 
prevozov. 
52 
5. KALKULACIJE CEN PREVOZA LESA Z RAZLIČNIMI KAMIONI IN KOMPOZICIJAMI, 
T.J. SESTAVAMI KAMIONOV S POLPRIKOLICAMI, ZA VOZILA NAVEDENA V UVODU 
OD 1 - 6 
Zaradi enakega ali analognega postopka kalkuliranja za vsa vozila, na-
vajamo tukaj kalkulacijo v celoti le za eno vozilo, za kamion magi rus-
deutz (tipi 232, 270, 310) s hidravličnim žerjavom. Pač pa so v tabeli 
št. 2 poleg elemen_tov za kalkulacijo cene prevoza omenjenega vozi la 
magirus-deutz, navedeni tudi upoi-abljeni elementi ,kalkulacij za vsa 
ostala vozi la. 
V tabeli št. 3 pa so zaradi primerjave, prav tako navedene izkarl<Ul.i ra-
ne posamezne vr-ednos ti za vsa vozila od 1 - 6. 
53 
SI ika 
SI ika 2 
Prevoz bukovih hlodov s kamionsko sestavo: 
magirus-deutz z dvoosno polprikolico 
Foto: J.Kure 
Prevoz bukovih goli s kamionsko sestavo: 
tam 170 T 14 z enoosno polprikolico 
(Slednja iz Tehnostroja, Ljutomer) 
Foto: J.Kure 
54 
TABELA 2 a PODATKI ZA KALKULACIJE 
-----·--------
Vozilo oz. sestava vozila 
magi rus-deutz ltipi 232,270,310) tam 170 T s hidrav- tam 6500 s hidrav-
____ s_hidravl ičnim_žerlavom ________ l ičnim_žerlavom _______ lično-vrvnim_žerl,_ 
Kamion Kamion s polprikol. Kamion Kamion s Kamion Kamion s 
---·-·---~-------- po)prik. polprikol. 
2 3 4 5 6 7 
------ ---- -----·---
Razdalja prevoza v km 20 20 20 20 20 20 
(kvaliteta ceste je upošteta v hitrosti vožnje) 
Neto nosilnost v tonah 
Poprečna hitrost vožnje (glej 
lit.št.2,3): 
- praznega vozila 
- polnega vozila 
11 
36 
31 
( l+O) 
23(11+12) 
32 
28 
( 1 +O) 
6 12(6+6) 
32 29 
29 26 
( 1 +O) ( 1 +O) 
01 
Delovna posadka 
01 Nakladanje-razkladanje opravlja šofer s hidravličnim 
žerjavom.Manipulant,ki meri les,ne spada pod prevoz, 
vštet je v obratovni režiji. 
Nakladalni žerjav Hidravlični :jonsereds super Z in 
jonsereds E; liv javornik 6 
Hitrost nakladanja z žer j. (3)mi n/ton 2. 00 1. 60 
Hitrost razkladanja z žer.(3)min/ton 0.90 0.70 
Produktivnih dni na leto(3) 220 220 
Produktivni čas (2) 80% delovnega časa 
Poraba goriva(2,3): 
- polna in prazna vožnja lit/100 km 56 67 
- naklad. in razklad. lit/obr.uro. 6 6 
Hidravlični 
hiab-foco 560 
2.30 2.20 
1.00 1.00 
220 220 
80% delovnega časa 
46 60 
4.5 4.5 
5.5 11.5(5.5+6) 
32 29 
29 26 
( 1+1) ( 1 +1) 
Nakladanje-razkladanje 
opravlja šofer s hidrav-
lično-vrvnim žerjavom ob 
pomoči del.manipulanta. 
Le-ta,kadar dela kot ma-
nipulant,ni vračunan v 
prevoz lesa,ampak v reži-
jo. 
Hidravlično-vrvni 
hiab 173 
4.00 4.50 
1.50 1.50 
220 220 
80% delovnega časa 
35 45 
2.50 2.50 
Tabela 2 b : Nadaljevanje tabele 2 a 
·•-··-·-2 -·· - ... ···-······- ·-···-··-··- __ 3 ____ _ 4 5 6 ) 
Poraba maziva(l) 20% od vrednosti goriva 20% od vred. goriva 20% od vrednosti gor. 
Cene: 
- vozilo z nadgradnjo 
hidravlični žerjav 
din 2.230.000 2.700.000 1.232.200 1.412.200 900.000 1.080.000 
din 600.000 600.000 450.000 450.000 350.000 350.000 
- gume gar.11 kos. gar.20 kos. gar.7 kos. gar. 12 kos. gar.7 kos. gar. 12 kos. 
4000 din/kos 4000 din/kos 2700din/kos 2700d1n/kos 2700din/k. 2700din/kos 
- gorivo d in/1 i ter 
Trajanje: 
- vozila,v km pol.in 
pr. vož. (3) 
- žerjava, v obrat.urah (1) 
- gum, v km polne in praz.vož.(1) 
Zastaranje: 
- vozila, v letih(3) 
~ - žerjava, v letih(l) 
Kvota popravil (1) 
Osebni dohodek šoferja,bruto 
din/delav.uro 
Oseb.dohod.delav.-manipulanta 
bruto din/delav.uro 
Zavarovanje 
Obrestna mera 
22.-
280.000 
6.000 
30.000 
8 
6 
68,25 
6% 
11% 
22.-
280.000 
6.000 
50.000 
8 
6 
o.8 
74 ,30 
4% 
11% 
Družbene dajatve od BOO 33% 33% 
Količniki pri kalkuliranju 
postavk od 7-10: 
- količnik osebnih stroškov K1 1,50 x 180/220 
- količnik obratovne,upravno prodajne 
režije in kol .dobička,K2-K4 1,25 
22.-
26CJ.OOO 
6.000 
30.000 
7 
6 
68,25 
6% 
11% 
22.-
260.000 
6.000 
50.000 
7 
6 
0.8 
74,30 
4% 
11% 
33% 33% 
1,50 X 180/220 
1 ,25 
22.~ 
240.000 
6.000 
30.000 
7 
6 
68,25 
55, 10 
6% 
11% 
22. -
240.000 
6.000 
so.ooo 
7 
6 
0.8 
74, 30 
55, 1 O 
4% 
11% 
33% 33% 
1,50 x 180/220 
1,25 
Opomba k podatkom v tabeli 2: 
Cena vozil in goriva je vzeta iz leta 1980, osebni dohodki oziroma izračun 
količnikov za kalkulacijske postavke (7 - 10) pa iz leta 1979, ker je taka ce-
na vozi I bolj realna, kakor valorizirana cena vozi I izpred let. Ker gre za 
relativno primerjavo ekonomičnosti obravnavanih vozil, izdelano po er.akem po-
stopku, majhna razi ika v času zadevnih podatkov ne moti. 
Hitrosti nakladanja oziroma razkladanja lesa z žerjavom pomenijo produktivni 
čas. Glede na predpostavko, da odpade na produktivni čas 80% od delovnega 
časa, dobimo delovni čas,nakladanja oziroma razkladanja, če produktivni čas 
podelimo z 0,80 ali če k produktivnemu času prištejemo še 1/4. 
5.1. Kalkulacija cene prevoza lesa z nakladanjem in razkladanjem za kamion 
mag i rus-deutz (tipi 232, 270, 31 O) s hi dravl i čn i m žer_j_člllo~.J~nsereds 
~_!)__~_in jonsereds E ter I iv ja11ornik 6_, _ _i:i_a_ einot() p_r~11~~~ - tonkm 
(l.vožnja v tonkm; II.nakladanje in razkladanje_v_tonah) 
5.1.1. Kalkulacija delovnega učinka 
l. Kamionska vožnja: 
a) Poraba časa za 1 ciklus kamionske vožnje: 
- vožnja praznega kamiona (20 km: 36 km/uro)x 60 min 
- vožnja polnega kamiona (20 km:31 km/uro)x 60 min 
nakld.+ razklad.z žerjavom,11 ton x 2,90 min 
Skupaj za 1 ciklus vožnje z nakld. in razkladanjem: 
33,33 min 
38,71 min 
31,90 min 
103,94 min 
b) število ciklusov na dan: 
Dnevni delovni čas 480 min x _80% d~n(produkt.čas) : 103,94 min/ciklus 
384 min/dan : 103,94 min/ciklus= 3,69 ciklusa/dan 
================ 
c) število prevoženih km: V dobi zastaranja (8 let)znaša število 
prevoženih polnih in praznih km: 
8 let x 220 dni/leto x 3,69 ciklusa/dan x 40 km/ciklus= 259.776 
ali zaokroženo 260.000 km polne in prazne vožnje v 8 letih oz. 
letno 32,500 km. 
=============== 
57 
Glede na to, da je trajanje, tj. življenj;ka zmogljivost 280.000 km, nasto-
pi zastaranje. V kalkulaciji cene kamionske vožnje je treba torej upoštevati 
8 let po 32.500 km letno al~ skupaj 260.000 km. Ob letnem številu 32.500 pre-
voženih kilometrov bi kamion napolnil življenj;ko zmogljivost v 8,6 letih, 
če ne bi nastopilo zastaranje (280.000 km: 32.500 km/leto= 8.6 let). To 
dobo potrebujemo v kalkulaciji pri izračunu stroškov popravil. 
d) Prevožena količina lesa na leto: 
220 dni/leto x 3,69 ciklusa/dan x 11 ton/vožnjo 8930 ton lesa/leto 
e) število prevoženih tonkm/leto: 
8930 ton lesa x 20 km polne vožnje 
zaokroženo 
178.600 ali 
180.000 tonkm/leto 
Vrednost zastaranega kamiona, ki jo dobimo ob prodaji, zanemarimo 
- oziroma predstavlja rezervo. 
II. Nakladanje in razkladanje lesa: 
Izračun obratovalnega časa nakladanja - razkladanja lesa v dobi zastaranja: 
6 let x 220 dni/leto x 3,69 ciklusa/dan x 31,90 min/ciklus 
155378 min : 60 min= 2590 oz. zaokroženo 260~ obr. ur v dobi zastaranja. 
Trajanje oziroma življenyka zmogljivost žerjava znaša 6.000 obr. ur; torej 
nastoei_zastaranje_žerjava. V kalkulaciji cene nakfadanja moramo 
čunati 6_let_Qo_4J3_obratov.ur_na_leto (260-0 : 6 = 433) oziroma 
2600 obrat.ur v življenJ;ki dobi. življenpka zmogljivost žerjava 
izpolnjena v 13,9 letih, če ne bi nastopilo zastaranje (6.000 : 
torej 
skupaj 
pa bi 
433 = 
let). To dobo 13,9 let potrebujemo pri kalkul iranju stroškov popravil. 
ra-
bi la 
13,9 
Pri izračunu deleža osebnih stroškov bo potrebno obratovalne ure pretvoriti 
v delovne z delitvijo deleža obratovalnega časa (80i). število 433 obratoval-
nih ur predstavlja 540 delovnih ur (433: 0,80J. 
58 
Vrednost zastaranega dvigala, ki jo dobimo z morebitno prodajo, zanemarimo 
- predstavlja rezervo. 
5.1.2. Kalkulacije cene prevoza lesa za tonkm (1) in- za tono nakladanja 
in razkladanja (11) 
1 . Gor i vo i n ma z i vo : 
la) gorivo: 56 1 it/100 km x 32.500 
x 22,00 din/1 iter 
1 la) gorivo: 6 lit/obr.uro x 433 ob.ure 
x 22,0 din/ti ter 
lb) mazivo: 20% od vrednosti goriva 
(od la) 
1 lb) mazivo: 20% od vrednosti 
goriva (od l la) 
2. Redni občasni nadomestni del i : 
1) gume: (8,7-l)garnit. po 44-.000 din 
: 8 1 et 
3. Amortizacija: A = K : tz 
1) 2.230.000 din 8 1.et 
11) 600.000 din 6 let 
4. Popravila in vzdrževanje K/t x q x tz/t 
1) 2.230.000 : 8,6 let x 1 x 
(8 let : 8,6 let) 
II} 600.000 din : 13,9 let x 
1 x (6 let : 13,9 let) 
5. Obresti: O,Op x A/2 x (tz + 1) 
1) (0,11 x 279,759 din 2) x 
(8 + 1 let) 
II) 0,11 x 100.000 din 2 x (6 + l)let 
6. Zavarovanje= 0,0z x A x tz 
I} 0,06 x 278,750 din x 8 let 
1 t) 0,06 x 100.000 din x 6 let 
59 
Din na leto -----------------------
1. 11. 
400.400 
5]-. 156 
Bo. 080 
11. 431 
42.350 
278.750 
100.000 
241. 151 
18.561 
137,981 
38,500 
133.800 
36.000 
7. Osebni stroški: BOD x K
1 
1) 220 dni x 8 ur+ (220 ur - 540 ur) 
x 68,25 din x 180/220 dni x 1,50 
= 80.589 X 1,50 
11) 540 ur x 68,25 din x 180/220 dni 
X 1,50 = 30.221 X 1,50 
8-10) Režija in dobiček: 
(BOD + A) x K2_4 
1) (80.589 X 278.750)din X 1,25 
11) (30.221 + 100.000)din x 1,25 
1-10) Končna prodajna cena strojnega 
dela na leto= 
5.1.3. Cena na enoto učinka: 
la) Cena kamionske vožnje za tonkm znaša 
1.884.571 din/leto : 180.000 tonkm/leto = 
b) Cena kamionske vožnje za km znaša: 
1.884.571 din/leto: 32.500 km/leto 
11) Cena za tono nakladanja in razkladanja 
znaša: 
469.756 din/leto : 8930 ton/leto 
a) Cena za m3 naklad. - razklad.igl.znaša: 
(1 m3 igl.= 900 kg),52,70 din/t x 
X 0,90 t/m3 
b) Cena za m3 naklad.-razklad. list. 
znaša: 
Din na leto -----------------------------
l. 11. 
120.884 
45.332 
449. 175 
126. 776 
1. 884. 571 469.756 
· 10,50 din za tonkm 
58,00 din za km 
52,70 din za tono 
47,45 din za m3 igl. 
(1 m3 list. = 1200 kg),52,70 din/t x 1,2 t/m3) = 63,25 din za m3 list. 
Cena za samo nakladanje znaša zaokroženo (2/3 od II)= 
Cena za samo razkladanje znaša zaokr. (1/3 od 11) 
Cena prevoza skupaj z nakladanjem in razkladanjem 
35,10 din za tono 
17,60 din za tono 
znaša za tonkm 2.354.327din/leto : 180.000 tonkm/leto = 13,10 din za tonkm 
60 
TABELA 3 PRIMERJAVA CEN PREVOZA, NAKLADANJA IN RAZKLADANJA LESA, 
DOBLJENIH S KALKULACIJAMI ZA VOZILA 1 - 6 
Prevozno K a m i o n Prevoz Kamion s pol pri ko I i co 
Vožnja Naklad.-razklad. z na- din/ din/ Nak 1, Samo Samo Prev. Prevoz•po 
sredstvo din/ din/ Nak 1. Samo Samo klad. Dražji tonkm km in nak l. razk 1. z nak l. Dražji tonkm za 
tonkm km in nak 1. razk 1. in raz- prevoz razk 1. in raz- prevoz kam.s p.p. 
razk 1. klad. klad. je cenejši 
din/ din/ din/ din/ din/ din/ din/ din/ % od kamiona 
tono tono tono tbnkm tono tono tono tonkm % 
2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 11 12 13 14 15 16 
Kamion magirus-deutz 
(tipi 232,270,310)5 
~ hidr.dvigalom jonser, 10.50 52.70 17 .60 ~ G. 75 36. 00 12J00 ,.... 
sup Z in jons.E ter 58.00 35, 10 13, 1 O 16.90 24.00 8.55 35 
liv javornik 6 solo in 
s polprikol.Neto nosil. 
11 in 23 ton 
Kamion tam 170 T 14 s 
hidrav,dvigalom hiab" 
foco 560,solo in s 13,50 60,65 20.20 26 8.80 4~.20 15.40 30 
polprikolico. 40.50 40.45 16.50 53. 00 30.80 11. 1 O 33 
Neto nosil.6 in 12 ton 
Kamion tam 6500 s hidr. 
vrvnim dvigalom hiab 173, 12.50 83.40 28 8.40 67 .60 38 
solo in s polprikolico. 34.40 razkl. 83.40 razkl. 16. 70 48. 10 razkl. 67.60 razkl. 11.80 30 
Neto nosilnosti 5 in 11,5 ni ni ni ni 
6. ZAKLJUČEK 
Iz primerjave cen prevoza lesa posameznih prevoznih kompozicij (kamion 
sam ali kamion s polprikolico) izračunanih za vozila 1 - 6, ki so podane 
v tabeli 3, sledi: 
1) Razvidne so cene za sam prevoz, za nakladanje - razkladanje in zapre-
voz z nakladanjem in razkladanjem lesa skupaj. V nadaljnjem je zapre-
voz razvidno, da je cena močno odvisna od neto nosilnosti kamiona, ozi-
roma od neto nosilnosti sestave vozila. Z ozirom na to ugotovitev izka-
zuje najboljši rezultat, oziroma najnižjo ceno prevoza lesa po tonkm, 
kamion magirus-deutz bodisi sam, bodisi s polprikolico s hidravličnimi 
nakladalniki jonsereds in liv. Sledi kamion tam 170 T 14 s hidravličnim 
nakladalnikom hiab-foco 560, kamion sam in kamion s polprikolico. Naj-
dražji prevoz lesa po tonkm kot tudi nakladanje - razkladanje pa izka-
zuje kamion tam 6500 s hidravlično vrvnim žerjavom hiab 173, ·tako sam, 
kot v sestavi s polprikolico. 
Cene prevoza, nakladanja in razkladanja, prikazane v tabeli 3, sčasoma 
ne predstavljajo več povsem dejanskih cen zaradi nenehnega nominalne-
ga naraščanja cen opreme in žive delovne sile, ki so posledica infla-
cije. Njihov relativni odnos ekonomičnosti pa kljub temu velja in 
dosledno dokazuje, katero vozilo, oziroma sestava vozila je ekonomič­
nejša. To pa je bil tudi osnovni namen tega sestavka. 
2) Iz pregledne tabele št. 3(kolona 7 in 8) je tudi razvidno, da je cena 
prevoza po tonkm za kamion tam 170 T 14 z dvigalom hiab 560 v solo 
vožnji le malenkostno, le za 2% cenejša od kamiona tam 6500 s hiab hi-
dravlično-vrvnim dvigalom. Kamion tam 170 T 14 pride do izraza šele 
pri vožnji s polprikolico (kolona 14 in 15 iste tabele), ko je cenejši 
od tam 6500 za 8%. To dokazuje, da je tam 170 T 14, z ozirom na rela-
tivno majhno neto nosilnost (6 ton) zelo drago vozilo za solo vožnjo in 
da je ekonomičnejši od tam 6500 šele pri vožnji s polprikolico in kon-
čno, da je prevoz z njim smotrn samo v sestavi kamiona s polprikolico. 
V tej sestavi pa bo kot kaže, glede na nekatere tehnične lastnosti, 
62 
(kratka medosna razdalja, dva pogona, blokada razdelilnega prenosa), 
zelo primeren za prevoz lesa zlasti iz odkupa - iz kmečkih predelov 
gozda - torej po slabših poteh. 
3) Zelo visoka cena prevoza kompozicij kamiona tam 6500 v primerjavi s 
kompozicijami kamiona magirus-deutz in kamiona tam 170 T 14 je tudi 
razumljiva, saj im~ kamion tam 6500 poleg majhne neto nosilnosti 
(5,5 in 11,5 ton), tudi tehnično zastarelo opremo, (hidravlično-
vrvni žerjav hiab 173), kar zahteva tudi dražjo sestavo prevozne po-
sadke (1 + 1) in nesodobno tehnologijo nakladanja, (pomočnik - delavec 
pripenja hlode). Teh slabost( se sicer pri GG Novo mesto zavedamo, 
vendar si spričo težav okrog nabave ustreznih kamionov kot ustreznih 
dvigal ne moremo sami hitro učinkovito pomagati. Pravočasen nakup 
ustrezne prevozne opreme tako kamionov kot žerjavov - dvigal - je od-
visen poleg težav na tržišču še bolj od niza spreminjajočih se predpi-
sov o uvozu , sporazumov in "ovinkov". Do nedavnega - še do konca 
leta 1980, smo prevažali les še z okrog 50% tehnično zastarelim prevoz-
nim parkom, ker so bili kamioni in dvigala stari poprečno 9 - 10 let. 
Sedanje stanje je že mnogo boljše, saj smo kljub težavam obnovili že 
preko 50% voznega parka. 
4) Prevoz v sestavi kamion s polprikolico močno poceni prevoz lesa in si-
cer za 30 - 35% , pri vseh tipih vozil. Pomeni torej močno racionaliza-
cijo prevoza lesa, oziroma pocenitev proizvodnih stroškov. Tudi tega 
se pri GG Novo mesto zavedamo, vendar spričo organizacijskih težav in 
težav z nabavo opreme, napredujemo nekoliko počasneje, toda vztrajno. 
Tako smo v sestavi kamiona s pol prikolico , prepeljali od skupno prepe-
ljane lesne mase v letu 1976 le 18% (24.000 m3), v letu 1979 že 41% 
(56.000 m3), leta 1980 pa smo v omenjeni sestavi prepeljali že 53% 
(73,000 m3) lesa. V enem do dveh naslednjih letih pa imamo namen pre-
peljati že 80% vse prepeljane lesne mase v omenjeni .sestavi kamiona s 
polprikolico. 
če pa se od celotnega voznega parka ozremo le na kamione magirus-deutz, 
vidimo, da so le-ti ta procent prevoza dejansko dosegli že leta 1979, 
ko so od vse z njimi prepeljane količine lesa, prepeljali v sestavi 
63 
kamiona s polprikolico že 82% lesa. To dokazuje realnost načrtovanja 
prevoza lesa v sestavi kamiona s polpr1kol ico (80 in več procentov) 
tudi za kamione tam 170 T 14, za katere pa smo že tako in tako L1go-
tovi l i, da je z njimi smotrn prevoz lesa le v sestavi kamiona s 
polprikolico. 
5) Stopnja ekonomičnosti prevoza lesa s kamionom magirus-cleutz s hidrav-
ličnim žerjavom v primerjavi s k~mionom tam 170 T 14 s hidravličnim 
žerjavom in kamionom tam 6500 s hidravlično vrvnim žerjavom, je na-
slednja: 
a) Prevoz s kamionom: 
tam 170 T 14: mag.-deutz 
ali 126 % 
tam 6500 mag.-deutz 
ali 128% 
16.50 din/tonkm: 13,10 din/tonkm = 1,26 
16, 70 din/ton km 13,10 din/tonkm 1, 28 
b) Prevoz s kamionom s polprikolico: 
tam 170 T 14: mag.-deutz = 11,1-0 din/tonkm 8,55 din/tonkm = 1,30 
ali 130% 
tam 6500 mag.-deutz 
ali 138% 
Gornji prikaz kaže: 
11,80 din/tonkm 8,55 din/tonkm 1,38 
pod a),da je prevoz po tonkm s kamionom tam 170 T 14 ~ hidravličnim 
nakladalnikom, za 26% dražji od prevoza s kamionom magirus-deutz s 
hidravličnim nakladalnikom in prevoz s kamionom tam 6500 s hidravlično­
vrvnim nakladalnikom za 28% dražji od prevoza s kamionom magirus-deutz. 
pod b) , da je prevoz po tonkm s kamionom tam 170 T 14 s hidravličnim 
nakladalnikom in polprikolico za 30% dražji od prevoza s kamionom 
magirus-deutz s hidravličnim nakladalnikom s polprikolico in prevoz s 
kamionom tam 6500 s hidravlično-vrvnim nakladalnikom in polprikolico 
za 38% dražji od prevoza s kamionom ~agirus-deutz s hidravličnim na-
kladalnikom in polprikolico. 
64 
Stopnjo ekonomičnosti prevoza s kamionom magirus-deutz bi bilo v 
primerjavi z omenjenima drugima dvema kamionoma še večja, če bi lah-
ko izkoristili dejansko neto nosilnost kamiona, ki znaša 13 ton. 
To pa je z ozirom na naše cestno prometne predpise o dovoljeni osni 
obremenitvi vozil na javnih cestah, nemogoče. To pa hkrati pomeni, 
da gozdarji v Sloveniji uporabljamo magirus-deutz vozila, katerih 
tehnične lastnosti ne moremo povsem izkoristiti, oziroma vozimo 
konstantno določen balast, ki povečuje stroške prevoza (goriva itd.). 
Tudi tu si ne moremo veliko pomagati, kajti domača avtomobilska 
industrija ne proizvaja ustreznih težkih tovornih vozil. 
Glede nabave težkih vozil smo torej vezani na kooperantske odnose 
domače in tuje avtomobilske industrije, ki pač te kooperacije ne 
prilagaja samo gozdarjem. 
Kupiti torej moramo kar dobimo, pa čeprav vemo, da ni vedno najbolj 
smotrno. Toda med razpoložljivim moramo znati izbrati, kaj je boljše. 
6) Iz pregledne tabele cen prevoza po tonkm, oziroma cen nakladanja 
in razkladanja po toni je razvidno, da je potrebno čimprej izloči-
ti iz obratovanja hidravlično-vrvni žerjav hiab 173, oziroma ka-
terikoli drugi hidravlično-vrvni žerjav (npr. hiab 193), kakor tu-
di kamion tam 6500 , saj je nakladanje s hidravlično-vrvnim dvi-
galom pri solo vožnjah (glej kolono 5), dražje od nakladanja s hi -
dravličnim dvigalom, zaokroženo za 100 - 140%. Nakladanje s hidravli-
čno vrvnim dvigalom pri vožnjah kamiona s polprikolico (glej kolono 
12), pa je dražje od nakladanja s hidravličnim dvigalom, zaokroženo 
celo za 120 - 180%. 
65 
POVZETEK 
Z napredkom gozdne proizvodnje je močno napredovala tudi tehnologija pre-
voza in z njim povezanega nakladanja lesa. Gozdne lesne sortimente preva-
žamo z razi ičnimi vrstami in tipi kamionov in z njihovimi sestavami z eno-
in dvoosnimi prikolicami. Ta vozila so opremljena tudi z različnimi nakla-
dalnimi dvigali od vrvno-hidravličnih do povsem hidravličnih dvigal. 
Na vprašanje, katero razpoložljivo vozilo ali vozna sestava skupaj z različ­
nimi dvigali je ekonomičnejša, nam dajo ustrezen odgovor le kalkulacije 
ekonomičnosti prevoza lesa z različnimi omenjenimi prevoznimi sredstvi. 
Takšne kalkulacije po sodobni metodiki pa zahtevajo mnoštvo raznovrstnih 
podatkov, ki jih je treba predhodno zbrati. V ta namen so v pričujoči štu-
diji podane kalkulacije cen prevoza lesa za tri vrste kamionov, opremlje-
ne z različnimi dvigali in za kompozicijo teh kamionov z eno- in dvoosnimi 
polprikolicami. V tem članku je prikazana celotna kalkulacija le za eno vozi-
lo kot model, toda v tabelah so podani podatki in rezultati kalkulacij za 
vseh 6 prevoznih kompozicij. Posebej so izkalkulirane in prikazane cene 
za prevoz lesa za tonkm in posebej za nakladanje za tono lesa, kakor tudi 
skupna cena. Na podlagi tega so prikazane primerjave ekonomičnosti za vse 
naštete vozne kombinacije. 
Na splošno je najbolj ekonomična vožnja z večjim kamionom (magirus-deutz) 
s polprikolico in s popolnoma hidravličnim dvigalom. Pri vseh kamionih 
je vožnja s polprikolico za okoli 1/3 cenejša od solo kamionske vožnje. 
Nakladanje vozil z vrvno-hidravličnim dvigalom pa je v ceni nakladanja 
lesa za 100% in več dražje od nakladanja s popolnoma hidravličnim dviga-
lom. 
čeprav se izkalkul irana višina vozne cene sčasoma zaradi močne inflacije 
menja, pa relativna primerjava ekonomičnosti velja še naprej, kar daje temu 
kalkulacijskemu delu posebno veljavo. 
66 
WIRTSCHAFTLICHKEITSVERGLEICH DES HOLZTRANSPORTES MIT VERSCHIEDENEN LASTKRAFT-
WAGEN UND DEREN KOMPOSITIONEN MIT HALBANHANGERN 
Zusammenfassung 
Mit dem Forstproduktionsfortschritt hat auch die Technologie des Holztransportes 
und die, mit ihm verbundene, Holzverladung einen starken Fortschritt gemacht. 
Forstholzsortimente werden mit verschiedenen Arten und Typen von LKW und mit 
ihren Kompositionen mit ein- und zweiachsigen Anhangern transportiert. Diese 
Fahrzeuge werden mit verschiedenen Verladekranen - von seil-hydraul ischen bis 
vollhydraul ischen - ausgerUstet. 
Auf die Fra~e, welches verfUgbares Fahrzeug oder Fahrkomposition samt verschie-
denen Verladekranen wirtschaftl icher sei , gibt uns eine entsprechende Antwort 
nur die Kalkulation der Wirtschaftlichkeit des Holztransportes mit erwahnten, 
verschiedenen Transportmitteln. Eine solche, auf Grund entsprechender Methodik 
ausgefUhrte Kalkulation, erfordert aber eine FUlle von verschiedenartigen Anga-
ben, die man in voraus sammeln muss. 
Zu diesem Zwecke gibt die vorl iegende Studie die Preiskalkulationen des Holz-
transportes fUr drei Arten von LKW und fUr die Komposltionen dieser LKW mit 
Halbanhangern, ausgerUstet mit verschiedenen Verladekranen. In diesem Artikel 
ist die komplette Kalkulation nur fUr ein Fahrzeug als Model dargestel lt. Jedoch 
sind in den Tabel len al le Angaben und alle Kalkulationsergebnisse fUr alle 6 
Transportkompositionen gegeben. Es sind gesondert auskalkul iert und dargestellt 
die Holztransportpreise pro Tonnenkilometer und gesondert fUr die Verladung pro 
Holztonne, wie auch die Zusammenpreise. Auf Grund dessen ist der relative Ver-
gleich der Wirtschaftl ichkeit fUr alle erwahnten Fahrkombinationen dargestellt. 
trn allgemeinen ist am wirtschaftlichsten der Holztransport mit dem grosseren 
LKW (Magyrus-Deutz) mit dem Halbanhanger und vol lhydraul ischem Vel"ladekran. Bei 
allen LKW ist der Holztransport mit Halbanhangern um rund 1/3 bili iger als bei 
der Solofahrt. Die Holzverladung mit dem Seilhydraul ikkran ist aber um 100% und 
mehr teurer als mit dem Vollhydraul ikkran. 
Obwohl sich unter dem Einfluss starker lnflation die auskalkulierten Fahrpreis-
hohen andern, behalt der relative Vergleich der Wirtschaftlichkeit noch weiter 
seine Geltung, was dieser Arbeit eine besondere Bedeutung verschafft. 
67 
LITERATURA 
1. Turk,Z.: 
2. Krivec,A.: 
3. GG Novo mesto 
4. Godnov ,J.: 
5. Winkler, l.: 
6. Anon.: 
Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v 
gozdarstvu, 
Ljubljana 1975 
Mehanizirano nakladanje pri prevozu lesa, 
Ljubljana 1972 
Evidenca izkoriščenosti vozil, normativi prevoza 
lesa, teža gozdnih sortimentov, poprečne hitrosti 
vožnje kamionov, poprečne hitrosti nakladanja in 
razkladanja lesa s hidravličnimi dvigali jonsereds 
in 1 iv 
Kamioni za prevoz gozdnih sortimentov in njihova 
oprema, 
Ljubljana 1978 
Nekatera aktualna vprašanja kalkulacij strojnega 
dela v gozdarstvu, 
Gozdarski vestnik 1/1973 
Gozdarsko vozi 1 o tam 170 T 14 KDP 4x4 , 
Gozdarski vestnik 6/1980 
68