RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. aoboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom »Slovenskega društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 8. štev. V Ljubljani, dne 20. aprila 1895. V. leto. Občinske volitve v Ljubljani. Najvažnejši občinski zastop na Slovenskem je gotovo zastop ljubljanskega mesta in zatorej ni vse jedno, kakšni možje sede v ljubljanskem občinskem svetu Na Ljubljano gleda vsa Slovenija. Drugi teden se bodo vršile občinske volitve v mestni zastop. Ta zastop ima vse drugačne naloge, kakor zastop kake kmetske občine. Treba mu je zatorej v raznih stvareh izvedenih mož. Kakšnih mož potrebuje mestni zastop, se najbolje spozna, ako se jemljo v poštev njegovi odseki. Za pravdni in osebni odsek je neobhodno potrebno v pravoznanstvu izvedenih mož. Ta odsek ima važne posle in tudi večkrat mu je treba mestne ali pa narodne pravice braniti proti vladi ali pa tudi proti deželnemu odboru. Vsak navaden človek bi pač ne mogel zadostovati tej nalogi. V stavbenem odseku in v odseku za električno razsvetljavo je treba tehnikov in fizikov. V policijskem odseku je mej drugim treba tudi zdravnikov in pravniko". Šolski odsek potrebuje v šolstvu izvedenih mož bodisi posvetnega ali duhovskega stanu. Zakaj pa danes to omenjamo? Zaradi tega, ker se je zadnji čas po Ljubljani razširjal neki brezimni oklic, v katerem se priporoča, da naj se v mestni zastop volijo jedino obrtniki. Po gostilnah se pa razlega gaslo: „Le doktorjev ne!" kakor bi vse zlo prihajalo le od doktorjev. V omenjenem oklicu se trdi, da le obrtnik more zastopati obrtnika, le obrtnik ima srce za obrtnika. Vprašamo, kakšen mestni zastop bi bil to, v katerem bi bili jedino obrtniki? Bi-li mogel zadoščati vsem svojim nalogam? Nikakor ne! Mi visoko cenimo naše obrtnike in poznamo važnost obrtnega stanu, a toliko znanosti jim pa ne moremo pripisovati, da bi mogli opravljati vse posle občinskega sveta. Niso imeli časa, pa tudi ne priložnosti, da bi si pridobili za to potrebno znanje. Vsak razume pred vsem svoj posel, a z drugim se seznaniti ne more. Zato je pa potrebno, da ima tak zastop, kot je ljubljanski občinski svet, v svoji sredi ljudij raznih poklicev, posebno mu ne sme manjkati razumništva. Vse-kako je treba v mestnem odboiu obrtnega stanu in narodna stranka je sama vedno gledala, da je v občinski svet prišlo nekaj obrtnikov. Ti so naznanjali želje obrtnikov, razumništvo se je oziralo na njih želje in jim dajalo pravo obliko, da se je moglo o njih razpravljati in sklepati. Pravično pa bi ne bilo, da bi v mestnem zastopu sedeli sami obrtniki. Mestno prebivalstvo se deli LISTEK. Lov na medveda. Spisal Zamoščiin. Tepkarjev oče je stal na pragu svoje hiše, opazujoč zimsko vreme. Mrzlo je bilo ko v pasjem hlevu. Toliko da se je Tepkar pokazal na veznem pragu, že je imel brke vse bele od ivja. Ne vem, če mu je ugajalo vreme, kajti Tepkar je bil lovec. V takem mrazu pa, kakor je bil danes, se ne ljubi niti lovcu prezebovati na stajah in čakati, kedaj se pokaže kak zajčji rep. Tega mnenja je bil tudi Tepkar. „Hm, dopoludne že ne bode nič z lovom; mogoče popoludne, če odneha mraz." To rekši .se obrne in iztrka pepel iz pipe, kar prisopiha k njemu Krivec, ki je imel tudi pravico nositi „ pihal nik". „Le glej ga, treska, kje stoji! Ti si lovec, ti! Šleva si, strahopetec, da veš. Doma sediš za pečjo, zunaj pred vasjo pa divja zver. Kaj ti pravim, Tepkar, videl sem medveda, živega kosmatinca. Takoj pojdimo nanj, gotovo še zasačimo mrcino." Kakor bi ga na žrjavico posadil, plane Tepkar s praga h Krivcu. „Ka-aj praviš, videl si medveda?" hlastno vpraša Tepkarjev oče ter na široko odpre usta, da mu pade pipa iz rok. Še pobrati je ne utegne, tako verno posluša Krivca, pripovedujočega o hudi zveri. Videl jo je neki, vračajoč se iz sosedne vasi. Tam v gozdu pri znamenji je pretekla pot. V hipu se razširi po vasi govorica: ,Krivec je videl medveda". Ševe" ta vest ne oatane neizpremenjena. V sosedni vasi se je že govorilo: „Krivca je raztrgal medved". na razne stanove: obrtnike, zdravnike, uradnike, trgovce i. t. d. in vsekako je želeti, da so v mestnem zastopu zastopniki vseh teh stanov. Sicer pa mi vemo, da dotični obrtniki, ki so izdali prej omenjeni volilni oklic, ne postopajo po lastnih nagibih, temveč so le orodje stranke, katera je pred leti skušala izpodriniti iz mestnega zastopa narodno stranko. Ta stranka nima nobenega jasnega gospodarskega programa, nobenih pravih pojmov o mestni upravi, v narodnem oziru je pa jako mlačna, da ne rečem, nam naravnost nasprotna. To se vidi pri deželnem odboru, kjer ima ta stranka odločilno besedo in jako vneto pomaga nem-škutarjem. Tej stranki je trn v peti narodni zastop ljubljanskega mesta. Kar naravnost ni mogla doseči, skuša po ovinkih, pod krinko obrtništva. Ze lani je bila to poskusila, ko so se njeni pristaši dogovarjali celo z nemškutarji, da bi jih podpirali pri volitvah. Poslala je bila v boj konservativno obrtno društvo, ki je delo naše katoliške stranke. Letos pa še bolj tihotapski postopa, da ne bi se vedelo, da ima roke vmes. Ko bi tisti najeti obrtniki zares molčali, bi morda svet še preslepili, a mej njimi so nekateri, ki v veseli druščini povedo, za koga da delajo. Tej stranki pa ni prav nič za obrtnike. Gospod Matija Kune je gotovo jeden najbolj nadarjenih obrtnikov, ki je gotovo zmožen zastopati obrtnijske koristi. Dotični stranka ga pa vendar ni mogla trpeti in je naposled s svojimi intrigami zares izrinila tega moža iz občinskega zastopa. Ko bi jedenkrat narodno stranko iz občinskega zastopa spravila, jela bi pa pometati s tistimi obrtniki, katere bi sama spravila v mestni zastop, da naredi prostor pravim njenim somišljenikom Tedaj bi pa spoznali obrtniki sedanje njih prijatelje. Po načelu, da obrtnike more zastopati jedino obrtnik, bi tudi kmetje smeli zahtevati, da jih zastopajo jedino kmetje. Po tem načelu bi za kaplane, kanonike, zdravnike, uradnike ter še nekatere druge stanove ne bilo mesta niti v mestnem, niti v deželnem, niti v državnem zastopu. K večjemu kak župnik bi še utegnil poleg kmetov in obrtnikov priti v kak zastop, če bi ga volilci iz posebne naklonjenosti pogledali za kmeta. Sicer pa mislimo, da vsakdo ve, da jo mej župnikom in navadnim kmetom velika razlika in tedaj bi po tem načelu tudi jedva kak župnik mogel priti v kak zastop. Kdor stvar dobro premisli, bode pač videl, da dotični stranki ni ravno na tem načelu, temveč je le sredstvo za vse druge namene. Naši čitatelji se pač še spominjajo, da je baš katoliška ali konservativna stranka na Dunaju v najboljšem prijateljstvu z nemškimi liberalci, največjimi nasprotniki malega obrta. Pri sklepanji koalicije se je pač obetalo, da se bode kaj storilo za malega obrtnika, toda zaželena prememba obrtnega reda se je že odložila, ker je najboljši dokaz, kakšna je naklonjenost koalirancev malemu obrtniku. Jedina prememba obrtnega reda more še rešiti obrtnike in potem ne bi tovarnarji mogli izpodrivati malega rokodelca. Za malega obrtnika more le državni zbor kaj posebnega storiti, ne pa ljubljanski mestni zbor, kateri ima v obrtnih zadevah kaj omejen delokrog. Mestni magistrat se pa kot obrtno oblastvo mora ravnati po veljavnih zakonih, če tudi morda včasih obrtnikom ni v korist. Teh zakonov ni sam sklenil in jih tudi premi-njati ne more. Naša konservativna stranka se pa v državnem zboru ne briga za obrtnika, na srci jej je le ob volitvah v mestnem zastopu. Pri agitacijah se pa posebno obeta volilcem, da bodo potem manjši davki, ako bodo izvoljeni njih kan-didatje. Ker nekateri volilci ne vedo, kaka je stvar, moramo jim povedati, da mestni zbor nima odločevati o druzih davkih, kakor o občinski prikladi. Ta občinska doklada je pa baš v Ljubljani mnogo manjša, kakor v druzih mestih, da celo manjša nego v kmetskih občinah, ki vender nimajo m logih potreb, kakor mesto. Najmanjši obrtnik, ki plačuje kacih 8 gld. pridobitnega davka (patenta) plača le G4 kr., za mestne potrebe, vse drugo gre za druge potrebe. Jedino o teh 04 krajcarjih ima odločevati mestni zastop. Sedaj lahko vsakdo presodi, v koliko more mestni zastop davke ponižati. Ko bi vso to doklado od- Pri Tepkarjevih se zbirajo vaški lovci. To vam je hrup in tekanje. Ta pogreša debelih krogelj, onemu je odnehal petelin pri puški, tretji išče in kliče svojega psa. Mlajši svet radoveden zija, starejši možje si pa nameži-kajo, češ: „Vas bo čakal medved!" Slednjič se vender napoti lovska četa, broječa sedem mož, v gozd, kjer bi moral biti po Krivčevi izpovedi medved. Tepkarjev oče stopa oblastno naprej, ker on je vodja lovcev. Drugi capljajo za njim, bolj ali manj veseli. Zadnjim smemo pridružiti tudi Kovačevega Matevža. A ne mislite, da je Matevž pritlikovec! Kaj še, on je orjak za glavo višji od diuzih , širokih pleč in krepkih pestij. Kdor bi ga videl, poreče: „Tak gorostas ubije medveda s pestjo." Matevž pa ni teh mislij. Sicer ima vesolje dolova; nad zajčke gre prav rad, a mdved in zajec ni vse jedno. Kaj menite, da ga malo skrbi, kako se konča ta nevarni lov ? Le glejte ga, kako negotovih korakov stopa za lovsko četo. Prav nič se ne zmeni, kako se njegovi tovariši ustijo, kdo ustreli prvi na medveda. Kovačev prosi Boga le to, da bi ga rešil te „sreče". Molče sledi drugim, vtopljen v globoke misli. Ko bi ga Tepkar postavil vsaj na tak kraj, kjer bi bil blizu drugih tovarišev! Z medvedom se ni šaliti. Kaj se ve, če se mrcini ne pocede sline baš po njem. Še danes bi polzel po medvedjem žrelu. Nikoli več bi ne videl vaške cerkvice, rodne koče, nikdar več svoje Uršike. To je prehudo ! Pri teh mislih kane Kovačevemu Matevžu na lice solza, debela ko grahovo zrno. Ozre se še jedenkrat na rojstno vas in bridek vzdihljaj se mu izvije iz žalujočega srca. Krivec se je pa rad z vsakomur nekoliko ponorčeval, zato se tudi zdaj oglasi: „Hej, Matevž Kovačev, pa ne pustil, bi obrtniku ne bilo dosti pomagano Vse doklade j davkov je le slepenje volilcev. Nadejamo se pa, da bodo bi pa ne mogel odpustiti, ker bode tudi potreboval de- j volilci spoznali najnovejše prijatelje obrtnikov in jim dati narja za razne občinske potrebe. Vse obetanje ponižanja | primeren odgovor. Groza razdejanja. Poslednji dnevi so za ljubljanske prebivalce grozoviti, pa tudi močno vznemirjaja južno-avstrijske pokrajine sploh, in pa velik del sosedne Italije. Zemeljski potresi ponavljajo se dan za dnevom, sedaj slabejši, sedaj močnejši. Potres se razprostira čez silno široko ozemlje. Na severu seže do Dunaja, Linca in Solnograda, razprostira se po tres na južno Tirolsko, kakor Bolzanj, Meran, na velik del Italije notri do Fiorence in Ravene. V Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v velikem delu Ogerske čutili so se zadnji čas močni sunki. Potres se ponavlja slednji dan. Prizadete so vse slovenske pokrajine, zlasti pa njeno središče bela Ljubljana. Ljudje, ki so bili v Zagrebu ob velikem potresu pred štirinajstimi leti priznavajo, da je ljubljanski potres še skoraj hujši. Prvi potres je bil baje v nedeljo okrog desete ure, katerega je pa malokdo opazil. Bil jo naznanjevalec hujšega. Ko je minula jednajsta ura, se je kmalu dvakrat strašno stresla zemlja. Ljudje so bili nekoliko že v postelji, nekoliko pa še po gostilnah in kavarnah K sreči jih ni bilo mnogo na ul:ci. Le temu je pripisovati, da se jih je le malo poškodovalo. Da se je ta potres pripetil po dnevu, imeli bi bili gotovo na stotine mrtvih in ranjenih. S str* h je letela opeka in podirali so se dimniki. Zidovi so pokali. Po vsem mestu je bil grozen ropot. Na to so pa pribežali na pol oblečeni ljudje iz hiš, ki so se tako rekoč že podirale. Narednika od godbe je v Slonovih ulicah zadela opeka tako hudo na glavo, ko je ravno prišel iz gostilne, da je nezevesten obležal. Na Karolinški zemlji je pa ubilo neko dvajsetletno šiviljo. Ležala je na peči in strop se je zrušil na njo. Nekaj ljudij je pa seveda bilo bolj ali manj poškodovanih, mej drugimi soproga sedanjega deželnega glavarja. Ljudje so se nastanili na večjih trgih, drugi so pa v celih procesijah hiteli iz mesta. Ginljivo je bilo, kako so očetje in matere nesli svoje ljubljene otroke, kako so spravljali tudi bolnike na razne prostore. Ljudje so potem prebili noč pod milim nebom. Potresi so se potem ponavljali do jutra. Ob polu peti ure je bil zopet močen potres, ki je porušil, kar so prejšnji potresi omajali. Ko je zjutraj se zdanilo in posijalo solnce na belo Ljubljano, bil je kaj žalosten pogled. Po ulicah so ležali kupi opeke, po nekaterih delih mesta, kakor v Trnovem, Krakovem, Gradišči na Sv. Petra predmestji, na Dunajski cesti ni ostal skoro noben dimnik. Strehe so bile grozno razdrapane. Zahvaliti moramo Boga, da je bilo ob najhujšem Času še lepo vreme; da je bilo deževno, bila bi nesreča še mnogo večja. Ker so strehe raztrgane, bi se razdrapana poslopja razrušila in gotovo podrla in ljudje bi ne mogli bivati pod milim nebom. Tako pa so spali na prostem, v železniških vagonih in drugih vozovih, v sodih, v šotorih, katerih se je naredilo 30 za civilno prebivalstvo. Čudno je gledati ljudij, ki prenočujejo ob bregovih Ljubljanice, v Zvezdi, pod Tivolijem in pa na javnih trgih. Tu je vse pomešano, ljudje iz boljših krogov in pa navadni prostaki. Največ so trpele cekve. Sv. Jakoba je notri močno razdejana in oba zvonika eta razpokala. Bati se je, da se zlasti podere večji, v katerem so zvonovi. V frančiškanski cerkvi poškodovani so altarji, razpokah so nekateri stebri v njej in pa zvonika sta razpočila, v Trno- da bi obujal kesa, kakor pri izpovedi ?" A Matevž molči ter naredi že žalostnejši obraz. Sneg je bil debel. Lovci so si morali delati gaz sami. To je zelo težavno, in do tega spoznanja pride tudi Tepkar, stopajoč v svoji lovski navdušenosti na čelu druzih. Korak mu zastaja bolj in bolj. K sreči zapazi njegovo trpljenje Kovačev Matevž. Srečna misel mu šine v glavo. »Glej, Matevž, sedaj se lahko prikupiš Tepkarju. Gotovo te potem postavi na varen kraj." „Veste kaj, oče Tepkar, za vas je pa res prehudo vedno gaziti v celo. Lahko se prehladite, ali Bog ve, kaka bolezen se vas loti. Bom pa jaz delal pot." S hvaležnim očesom pogleda Tepkar Kovačevega Matevža. Ta pogled ga tako izpodbudi, da gajsa po snegu, kakor bi ga podil sam vrag. A vsem ljudem se ne more vstreči. „Kam se ti mudi, rogovila dolgi? Kaj meniš, da ima vsakdo motovila mesto nog, kakor ti?" Krivec ni mogel dohajati dolgega Matevža. Kovačev je imel tudi to lepo lastnost, da ni bil zamerljiv. Molče prikrajša korak, da vstreže kratko-petemu Krivcu. Na mali ravnici se ustavijo. „Razkropiti se je treba," reče Tepkar, oprt na puško. „Taka je," pritrdi Krivec. Matevž globoko vzdahne ter prične. Tresoči glas je razodeval vsa notranja čutila. „Jaz pa jedno zinem, možje, čeprav ni vsem všeč," poprime besedo in se popraska za ušesi. „Ne iščem ovinkov, jaz kar naravnost povem, možje!" (Dalje prihodnjič.) vem sta tudi poškodovana zvonika in pa tudi znotraj je potres napravil mnogo škode. V Ljubljani je sedaj kakor na Veliki petek, zaradi poškodeb na zvonikih ni čuti nobenega zvonjenja. Jedino v škofijski cerkvi se mašuje, drugod so pa postavili na raznih trgih oltarje in se opravlja služba božja Ljudje se v obilnem številu zbirajo k božji službi in povsod je dosti pobožnih molilcev. Že na večer potresa slišal si na raznih trgih glasno moliti pobožno ljudstvo rožni venec. Škoda, ki jo je samo v Ljubljani napravil potres na javnih in zasebnih poslopjih, se ne da ceniti. Površno se računa na kake štiri milijone goldinarjev. Strašno je trpela deželna bolnica. Stene so razpokale in bati se je bilo, da se vse podere. Usmiljene sestre so to noč pokazale svoj pogum in dokazale, da so najboljše strežajke za bolnike. Same v nevarnosti so prenašale bolnike na vrt, kjer so se zanje napravili šotori. Le v oddelek za blazne 8e ni nikdo upal, a k sreči je ta oddelek ostal nepoškodovan. Koroški Nemci, ki so odstranili usmiljene sestri' iz bolnic in poklicali iz Nemčije protestanti nje za postrežnice, naj le pomislijo, če bi nove postrežnice v celovški bolnici imele toliko samopožrtovalnosti v jedna-cih slučajih, kakor so jo v Ljubljani usmiljene sestre. Poškodovana je pa tudi vojaška bolnica, če tudi ne tako hudo. Poslopje deželne vlade je potres tako pretresel, da se bode težko dalo popraviti. Posebno je v stanovanji deželnega predsednika grozno vladal potres. Barona Heina ravno ni bilo doma, bil je šel v Toplice na Dolenjsko gledat, koliko škode je napravil velik požar na Veliki petek. Soproga deželnega predsednika je pobegnila iz sobe na ulico in tisto noč prespala v svoji kočiji. V predsednikovem stanovanji je razdrobilo in razmetalo drago pohišno opravo in druge stvari. Tudi v deželnem dvorci, kjer so pisarne deželnega odbora je potres mnogo premetal. Šole so le neznatno poškodovane, le gimnazijsko poslopje je hujše poškodovano v drugem nadstropju. Na realki je pa potres napravil mnogo škode v kemičnem laboratoriju. Pri taki strahoti in občni zmešnjavi se je seveda moral prenehati šolski pouk. V deželnem muzeju, povse novem poslopju, so popadali stropi in razdrobili dragocene zbirke. Kranjski deželni muzej je bil sloveč zlasti po svojih predzgodovinskih zbirkah. Koliko truda in denarja je stalo, predno se je to bilo vkupe zbralo. Tuji učenjaki so prihajali proučavat te zbirke, a sedaj je večina uničena. Škode je nad 50.000 goldinarjev. Tudi novemu deželnemu gledališču ni potres pri-zanesel. Poškodoval je skupino na njegovem pročelju in tudi znotraj napravil mnogo škode. Pokončal je sila težko mašinerijo za pogrezanje. V jedni sobi za poskušnje se je udri strop. V tobačni tovarni je potres napravil 30.000 gld. škode. Poškodoval je mej drugim tudi jedne kamnite stopnice. Delo se je zaradi velikih poškodeb ustavilo za nt določen čas. Hudo je razdejalo, rekli bi, tako rekoč zgodovinsko palačo knežji dvorec v Gospodskih ulicah, lastnino kneza Auersperga Veščaki pravijo, da se to poslopje ne bole dalo nič več popraviti. Po mestu sedaj podpirajo hiše, da se ne zrušijo. ' Po nekaterih ulicah kmalu ne bode moč voziti zaradi raznih podpor. Nevarnejše ulice je tako policija zadnje . dni bila zaprla. Nekatere hiše so se v notranjem že popolnoma porušile, tako Kolizej, v katerem je stanovalo kakih 500 ljudij, ki so sedaj brez strehe. Koliko hiš bode treba popolnoma podreti, se sedaj še ne da določiti. Veliko gotovo. Po površnem pregledu se je že dognalo, da je škoda večja, nego jo je bil potres napravil pred 15 leti v Za-i grebu, kateri pa je Hrvatom še sedaj v dobrem spominu. Kedor ogleduje hiše, se mora raznim poškodbam posebno čuditi. Hiša druga poleg druge so jako različno prizadete. Pri Slonu je hotel močno poškodovan, v tem ko kavarna ni nič trpela. Hiše okrog Grada niso hudo poškodovane, jetnišnica na Gradu je pa vendar veliko trpela. Škoda pa ni le na poslopjih, temveč tudi na pohištvu, katerega je mnogo zdrobilo, ker jo je metalo sem-tertja in so se podirali stropi in zidovi. Trpeli so tudi drugi kraji na Kranjskem jako močno. Posebno mnogo cerkva je poškodovanih in v mnogih krajih so morali brati maše na prostem. Hudo je razsajal potres po kamniškem in litijskem okraji. Poškodoval je zlasti cerkve in druga večja poslopja. Natančno seveda ne moremo popisovati danes vseh teh potresov, ker nam manjka prostora, lzmej manjših mest sta še potres najbolje prestala Novomesto in Kranj, ki stojita na trdi skali. Tukaj razen manjših razpok ni bilo druge škode. Huje je pa bilo v Škofji Loki in Kamniku. Pa tudi po vaseh so se podirali dimniki, pokale cerkve in hiše. Po došlih poročilih so ob potresu psi močno tulili, konji bili vsi preplašeni in hoteli odtrgati se od jasli, goveda so mukala. Na Štajerskem je najhuje prizadeto Celje, kjer se je podrl neki stari stolp, več hiš je pa močno razpokalo, v Trstu je bil velik strah, a poškodbe pa vendar niso posebne občutili, še manj se je pa čutil potres v Gorici. V Zigrebu, kakor sploh po Hrvatskem se je čutil močan potres, a škode posebne pa ni napravil. Iz Opatije je odšlo več tujcev, ko je začel se potres. Učenjaki sodijo, da je vzrok potresu letošnja čudna zima. Pomladi je veliko vode od tajanja snega šlo v zemljo. Ta voda je razmočila dolenje zemljine plasti in v zemlji so se začela velika podiranja in prekucevanja, in se vsled tega zemlja stresa. Potresi se utegnejo ponavljati še nekaj časa, a pričakovati je, da bodo vedno slabši in je glavna nevarnost že prestana. Dolžnost naših državnih poslancev in drugih vplivnih faktorjev je sedaj, da mestu Ljubljani in deželi izposlu-jejo primerno državno podporo. Mestni zbor ljubljanski je že storil svoje korake. Dovolil je sam 10.000 gld. za revne mestne poškodovance in 10.000 gld. pa za napravo barak in sklenil se obruiti do državnega zastopa za pri- merno podporo. Deželni predsednik je obljubil, da bode to željo podpiral. Mestu Zagrebu se je bilo dovolilo ob jednaki nesreči pred 15 leti brezobrestno državno posojilo 3 milijonov goldinarjev. Predvčeraj je pa začelo po malem deževati, kar je jako shujšalo razmere. Hiše, katerih strehe so poškodovane, se bodo razmočile in bati se je kacih nesieč. Najhujše je pa za ljudi, ki so zaradi poškodeb morali ostaviti stanovanje. Poškodovalo se jim bode vse, kar imajo. Beda v Ljubljani pa je velika in potreba bode znatno pomoči. Mej prvimi dobrotniki, ki so se spomnili nesrečnikov v Ljubljani, je cesar, ki jo podelil 10.000 gld., praški mestni svet je pa dovolil 1000 gld. Hrvatski listi poživljajo ljudij, naj prihite na pomoč Ljubljani. Dopisi. Iz okolice Ho.veiiau-H. na gorenjem Oger-skem. [Iz. dop.] 20. marca. Ko sem semkaj prišel, sem se zelo Čudil temu kraju in njega prebivalcem, koje hočem malo opisati. Hiše so lepo napravljene, a z lesenimi koščki, zelo poševnimi strehami pokrite, radi velikega snega. Ko sem v službo stopil v neki tovarni, sem se takoj seznanil z nekim Kranjcem ter ga vprašam, kedaj bode maša v nedeljo. A ves začuden sem ga gledal, ko mi pravi, da tukaj niso prave vere, ampak „evangeliški" in judje. Ljudje so prav čudni in večinoma le slovaški jezik govore, koji se pa sploh z nemškimi črkami, pa tudi s slovenskimi piše. Žensko in moški nosijo po zimi visoke čevlje (mesikane). Moški imajo dolge lase, oblečeni so v jirhastih oblekah in s haljami ogrnjeni, telovnike imajo pa umetno napravljene iz ovčjih kož, lepe rože natkane in ogrske barve rudeče, bele in zelene. Evangeliški duhoven, kojemu „farer" pravijo, je oblečen kakor kak drugi gospod, le kedar v cerkev gre, je oblečen v črni halji z zelenim robcem. Je oženjen, hodi po krčmah tudi plesat, kakor sem sam videl. V cerkvah imajo sploh le sv. Trojico in jeden lesen altar, blagoslovljene vode pa nič. Ženske imajo vsaka svoje debele slovaške bukve. Kadar pojejo, zjajo na vse grlo. Postov in petkov ne spoštujejo, po hišah se ne vidi božjih podob. Mesto čevljev nosijo opanke. Večkrat sem pa videl, kako vsako jutro en pastir s torbo in z bičem strelja ter v rog trobi. Ko kmetje slišijo rog trobit, odprejo hleve in prešiči sami na cesto tečejo in tako se jih spravi velika čeda vkup. Ko jih pa pastir na večer po vasi domu prižene, vsaki prešič ve za svoj dom, ter sam v hlev teče. Tako sem videl, da za celo vas sta samo dva pastirja. Ti prešiči niso prav veliki, so skoraj ovcam podobni in vsi ru-javkasti. Ljudje jedo sploh le slanino in ojstri črni kruh. Lov na divjačino je dovoljen vsakemu, kajti zverine je prav mnogo, kakor: srne, mrjasci, lisice, jeleni i. t. d., pa tudi mnogo medvedov, posebno bolj proti Karpatom. Vsaka kmetska hiša ima razne stroje, posebno za ženske tkalne stroje. Tkejo prav krasno razne snovi, a prav umetno. Ko sem se peljal od slovenskega Štajerja naprej do Budimpešte, nisem videl druzega nego ravnino. Še bolj proti Budimpešti se vidi kak holmček in mej temi tudi hrib kralja Matjaža, pod kojim s svojo vojsko kima. Glavno mesto Ogerske je res krasno, posebno oni dolgi „tunel" pod kraljevo palačo iu oni lepi dolgi most čez Donavo, koji ima na vsakem konci na straneh dva leva. — Ob bregu Donave svetijo zvečer brezštevilne svetiln;ce. Po mestu vozi elektriški tramvaj prav po ceni, na kojih se zvečer od daleč vse polno svetilnic sveti v ogerskih barvah, rudeče-bele-zelene. Do Budimpešte se vsaj s kom v nemškem jeziku kaj potrebnega sporazumi, od tam naprej pa le ogerski govore in kon-dukterji ne znajo drugih jezikov in radi tega se mora človek močno truditi po postajah in študirati, predno pride do namenjenega mesta. Slovenske in slovanske vesti. (Prostozidarstvo.) Koalicijska večina je v držav- (Thunovi ukazi.) Češki namestnik grof Thun je nem zboru zavrgla predloge konservativcev, s katerim bi j izdal štiri ukaze ravnateljstvom srednjih šol. V jednem se bilo tudi zanaprej a kazenskim zakonom zabranjevalo ' ukazuje gojenje lojalnosti v šoli, v drugem priporoča go-pi"08tozidarstvo v Avstriji. To je le mogoče, ker je grof Hohen- ! jenje verske in narodne strpljivosti, ali bolje mlačnosti, wart z drugimi slovenskimi koaliranci pomagal levičarjem do I v tretjem prepoveduje nabiranje denarjev za narodne na-°dločilnega vpliva. Kako bi „Slovenec" kričal, da je, kaj mene, zlasti za Matico školsko, in četrtič prepoveduje tacega prouzročila slovenska narodna stranka, ko so pa j mladini nositi vsako narodne znake. Prvi ukaz je ne-Hohenwart, Povše i. t. d. prostozidarstvu v Avstriji po- j potreben, ker so Čehi že dovolj lojalni, drugi so pa nasadili pot, pa kar molči. Mari to ni dvojna mera? I ravnost naperjeni proti češkemu narodu. (Obrekovanje) Priobčili smo v G. številki iz Rib-nega sledeči dopis: „Mine sicer vse na tem svetu, a pozabi se pa vse, kar se je dogoddo, posebno, če je dogodek v obče in vsem znan in tudi ki zahteva, da se ga ali z žalostnim srcem, ali s hvaležnostjo in največjem spoštovanjem spominja. Da, tukajšnji farani se živo spominjajo svojega prečastitega gosp. Jožefa Pristova, sedanjega kapelana v Dobu, kateri je lansko leto pri nas duše pasel, ter si štejejo v dolžnost, očitno presrčno hvalo mu izreči za njegov trud pri nabiranju doneskov za ustanovljenje tukajšne fare, za odkrito prijaznost proti vsakemu, za dušni nauk in za posebno prijatelstvo in ljubezen do naše šolske mladine. A s potrtim srcem se spominjamo dogodka, da je Vsegamogočni poklical g. Jožefa v drugo faro, kar nam dela neizrekljivo žalost. Ti spomini so se v nas prav živo obudili, ko je prečastitega gospoda god ter mu vsaj s temi spomini naše globoko spoštovanje izkažemo ter zakličemo: Bog Vas, preč. g. Jožef, ohrani še mnogo let srečnega in zdravega!" Navada je pa, da neki ljudje na vse mogoče načine hujskajo proti našemu listu. Tudi ta slučaj so porabili, da nas obreku-jejo s pravo „krščansko" ljubeznijo. Mej ljudmi, ki ne čitajo našega lista, so raztresli laž, da smo v svojem dopisu grdili spoštovanega duhovnika. Čitatelji naj presodijo, če je to grdenje! Zares težko se je boriti s takimi nepoštenimi nasprotniki. (Razmere v celovški škofiji) V celovški škofiji je 130.000 Slovencev, a škof ni zmožen njih jezika. Prejšnji škofje imel vsaj slovenskega kaucelarja, taje pa nastavil na to mesto moža, ki ne zna besedice slovenski. Tudi mož ne more občevati s Slovenci, ko spremlja škofa pri svojih vizitacijah. Ko je umrl slovenski kanonik Andrej Aljančič, je škof imenoval na to mesto trdega Nemca Guidona Bittnerja ter mu je poveril stolno in mestno župnijo, v katero hodi več Slovencev k spovedi. Več slovenskih fara. je praznili, a škof prestavlja slovenske duhovnike v nemške župnijo, da se ohladijo v narodnih stvareh. t (Volitve za isterski deželni zbor) razpisane so na dan 16. maja za kmetske občine, za dan 21. maja za mesto in na dan 24. maja za veleposestvo. Upati je, da Slovani letos nekaj pridobć, ker vlada ne bode dosti podpirala Italijanov. (Piranski rogovileži obsojeni.) Tržaško sodišče je obsodilo 13 Italijanov zaradi izgredov proti dvojezičnim napisom Odmerila se jim je kazen od jednega meseca do dve in pol leta ječe. Državni pravdnik je naglašal, da so bili zatoženci najeti, da razgrajajo. Skoda je, da sodišče ni dognalo, kdo je te lopove najel. (Dr. Mahnič.) Znani dr. Anton Mahnič in njegov učenec vikar Kralj sta odstopila od vodstva malega semenišča v Gorici, pa ne prostovoljno. Šolskim oblastvom posebno ni ugajalo, da je Mahnič gimnazijce rabil za sodelovanje pri časopisu „Rimski Katolik", kateri se je prepovedal dijakom srednjih šol celo čitati, ker njega vsebina ni primerna za mladino. Seveda bodo uekaterniki ta list usiljevali šolski mladini, kakor so ga dosedaj. (Tuii dobra!) Goriški uršuliuski samostan ima neko pravdo in vodstvo tega samostana je pravdo izročila nekemu židovskemu odvetniku. (Izlet poslancev v Istro in Dalmacijo) Tako se more nazvati izlet, ki so ga nazvali „Izlet v Dalmacijo" in kojega se udeležujejo člani gosposke in poslanske zbornice: Poljaki, Cehi, Nemci, konservativci in liberalci, jeden Italijan (Burgstaller) in jeden Hrvat (Spinčičj. Poslanci so prošli vso istro, od Herpelj do Pulja. Zanimali so se jako za zemljo in za narod, in videvši Kras in kamenje, čudili so se, kako ta narod more živeti in od česa Drago nam je, govorili so, da smo došli semkaj, kajti že iz tega, kar smo videli, napravimo si lahko pojem, kako siromašna je ta zemlja in kako potrebuje podpore. Podpirati in zagovarjati hočemo prošnje za podpore. Rekli bi, da v skoro 100 letih se ni ničesar storilo za povzdigo blagostanja naroda, zlasti v notranjem delu. Čudili so se tudi, nadaijevaje pot na parobrodu od Pulja proti Dalmaciji, goličavarn Kvarnerskih otokov Čresa, Lošinja itd., ter povpraševali so, kako ta narod živi. Mnogi so od nekih dob živeli od morja. Nekoji so počeli, ne, niti počeli niso pridobivati od vinstva, ampak založili so svoje glavnice za vinogradiče; ali prišla je trtna uš, ki jim je uničila Se to nado Od tedaj iščejo drugih načinov življenja ali tudi teh se jim celo ne dopušča in stavljajo se jim zapreke, da ne morejo dobivati onih koristi niti od gozdov, niti od živine, kojo bi lahko imeli. Hotelo bi se, da se povsodi postopa po jeduem in istem kopitu, namreč, kakeršno je dobro za alpe in nikakor nočejo sprevideti, da vsako kopito ni dobro za vsako nogo. A če bi tudi to veljalo: morala bi sedanja generacija po-mreti od glada, da bi potem mogla živeti bodoča. V Pulj so došli poslanci nekoliko kasneje, ter odšli nekoliko preje, nego je bilo določeno. Le v naglici so prehodili mesto, ter »i ogledali amfiteater in arsenal. Pri do-spevku v Pulj jih je pričakovalo nekoliko častnikov mornarice, ki so spremljali poslance. Bil je tudi odvetnik dr. Rizzi, ali menda le kot državni poslanec, ne pa kot mestni župan, kajti bil je čisto sam. Došlo je tudi nekoliko poznanih slovenskih rodoljubov in dva Hrvata, ki so bili toliko prijazni, da so spremljali dve skupini poslancev. Da zadobe nekoliko pojma o vojnih ladijah, od-pluli so z ladijo „Voiwiirts", ki jo jim je dal Lloyd na razpolaganje, prtd Fazano, kjer je bilo zasidranih 6 največjih vojnih ladij. Obkroživši vojne ladije, kjer so bili pozdravljeni od častnikov in moštva, odpluli so v Dalmacijo in se. čez Reko peljali v Trst. (Važne premembe v Istri.) „11 Matinu" poroča, kakor pravi, iz dobrega vira, da je kot bodoči deželni glavar za Istro določen bivši profesor na Terezijanišču na Dunaji dr. Coglievina, sedanji župan v Cresu. Zajedno poroča isti list, da se deželni zbor in okrožno sodišče rovinjsko premestita v Pulj. Vse te odredbe da so posledica znanih dogodkov v deželnem zboru i3terskem. Sploh hoče vlada osredotočiti v Pulju vso politiško upravo Istre, koje mesto je najprikladneje za nadzorovanje po podrejenih jej organih in so tudi občila veliko prikladnejša. (Najvojvodinja Štefanija in Hrvati) Cesaričinja vdova nadvojvodinja Štefanija je prišla letos v Opatijo malo pre:, nego so se začele občinske volitve. Lahi so se bali, da propadejo in ker niso skromni, približali so se nadvojvodinji Štefaniji in jo prosili naj upliva ona na to da Hrvati ne dobodo občinske uprave v roke, z drugimi besedami, zahtevali so, naj nadvojvodinja agitira za Lahe in zoper Hrvate. Na to svojo predrznost pa so dobili kakor javlja „Naša Sloga", odgovor, kakeršnega se niso nadejali. Nadvojvodinja je namreč rekla: „Ničesar nočem storiti proti Hrvatom, naj le vladajo, jaz se vsikdar spominjam z radostjo, da so leta 1849. Hrvati rešili mojega premilostnega tasta ter da imajo sploh velikih zaslug za prestol". Škoda, da teh besed ni slišal namestnik Rinaldini. (Ruska tiskovna razstava v Peterburgu) se je odprla dne 3. t. m. in kaže, kako je v Rusiji napredovalo tiskarstvo poslednjdi 25 let. Slovanski knjigar Heruc v Peterburgu je razstavil več številk neruskih slovanskih listov. (Goriška porota) Dolgo let je bilo slovensko prebivalstvo goriško izključeno od častne službe ljudskih sodnikov. Sodniki so bili samo Lahi in njih sodbe so dale povod, da se je začel boj zoper staro navado in za izvršitev zakona, čemur sta se upirala laška stranka in vlada. Naposled pa je pravosodni minister izdal primeren ukaz v tem zmislu, da je letni imenik porotnikov pravično sestavljen. Lini je bilo vseh slovenskih porotnikov le kakih 39, letos jih je 155 mej 344. To je gotovo velik razloček. Natančnejše pregledovanje imenika kaže pa, da se je ponekod vzlio ministerskemu ukazu postopalo čisto samovoljno Tako je mej porotnike prišlo iz Gorice le sedem Slovencev. (Petindvajsetletnico) svojega glasbarskega delovanja je slavil minuli mesec hrv. skladatelj pl. Zajec. Cesar ga je pri tej priložnosti odlikoval s Fran Josipovim redom. Vodstvo narodnega gledališča v Zagrebu ga je pa imenovalo častnim članom narodnega gledališča. Razne vesti. (Samomori.) Pri Žihpoljah se je obesil posestnik O. Pirman v 45. letu. — V neki drvarnici na Rimski cesti v Ljubljani našli so dne 26. marca obešenega nekega nevarnega hlapca Leonarda Končarja iz Trebelje-nega na Dolenjskem. Bil je popolnoma pri pameti in prejšni večer se je pa še bil pri „Lahu" dobro opijanil, kar mu je menda zmešalo glavo. — V Gradci se je ustrelil dne 25. marca črkostavec Anton Gorišek, rojen Ljubljančan. Menda se mu je bilo zmešalo v glavi, kajti živel je s svojo ženo v najlepši složnosti in v rednih gmotnih razmerah. — Župan v Brezah na Koroškem dr. Jobst, bivši poslanec koroški, je poneveril nad 20.000 gld. potem je pa pobegnil. Pri Krumfeldenu so ga našli v vodi mrtvega. Poneverjeni denar je porabil za razne športe. (Pretepi.) V Mali Račni so v nedeljo dne 24. marca se fanti stepli in je Anton Pugel iz Čušperka z nožem sunil v trebuh Franceta Finka, ki je vsled te poškodbe umrl. ■— Tukajšnji mizarski pomočnik Andrej Hafner je dne 25. marca v Florijanski ulici nadlegoval 21 letno Heleno Podločnol, ko ga je sunila od sebe, jo je z nožem dvakrat ranil v desno roko in jo nevarno poškodoval. (Detomor.) V kleti mestne klavnice ljubljanske našli so dne" 7. aprila popoludne umorjenega novorojenega otroka ženskega spola, zavitega v stare preproge. Kot umora sumljivo zaprla je mestna policija deklo živinozdravnika gosp. Deva, Uršulo Jurca, katera je priznala, da je otroka povila in potem zadavila. Jurca se je izročila dež. sodišču. (Tatvina.) Dne 9. t. m. je bila v prodajalnici gospe Novotny v Gradišči gostilničarki Ani Lorenc z Jesenic ukradena denarnica, v kateri je bil znesek 260 goldinarj ev. Cez nekoliko ur prinesel je postrešček denarnico, katero mu je bil izročil neznan mož, v prodajalnico nazaj. Dognalo se je, da je denarnico ukrala natarica Helena Ple-trovič, katero je gostilničarka dala v prodajalnico pokll cati, ker jo je nameravala vzeti v službo. Danar dala je sp raviti svoji sestri, ki je tudi natakarici v Krakovem, Češ, da ga je našla, da pa ne sme nikomur nič povedati. Ko pa je sestra izvedela, da je Helena Pletrovič že zaprta, poslala je denar okradeni gostilničarki nazaj. Helena Pletrovič, ki se je izročila sodišču, je tatvino priznala. (Strahovita eksplozija) Velika nesreča se je pripetila minuli mesec v mestu Keeken-u. Vsled ledu na Renu so nekatere ladije izkrcale dinamit, kateri so peljale na Nizozemsko, vsega skupaj 5000 zabojev. Dinamit je eksplodiral s tako silo, da se je v Keekenu podrlo več hiš, druge so bile poškodovane, okna seveda vsa pobita. Neka ladija se je hipoma potopila, na nekaterih je začelo goreti. Ponesrečilo se je 25 osob. Eksplozija je bila tako silna, da so se v tri kilometre oddaljenem Griethhausenu zrušile nekatere hiše, v devet kilometrov oddaljenem Emmeriehu pa so počile vse šipe in se je podrl cerkveni sto'p. Sploh so ljudje daleč okolu Keekena mislili, da je silen potres prouzročil škodo. (Za konjerejce.) Kakor poroča kmetijska družba, se bodo letos na Kranjskem spuščali brezplačno cesarski žrebci in to vsled prizadevanja družbenega samostalnoga konjerejskega odseka. Shod avstrijskih rudarskih delavcev. Te dni sešel se je na Dunaju shod avstrijskih rudarskih delavcev. Veliko ulogo na tem shodu imeli so socijalni demokratje. Na shodu se je mnogo tožilo o predolgem delu m zelo majhni plači. Na tem kongresu je zlasti odpo- slanec Kleinraacher dobro naslikal razmere v rudnikih grofa Silve Tarouke. Pri njem so delavci jako slabo plačani in morajo jako dolgo delati. O grofu Silvi Ta-rouki se je poprej po časopisih mnogo nelepega pisalo, kako ravna z delavci, in on dotičnih vestij ni mogel oporeči. Znamenita je pa vsa zadeva zaradi tega, ker je baš grof Silva Tarouka na katoliških shodih poročal o krščanski socijalni reformi in ljudem metal pesek v oči. Spodobilo bi se pač bilo, da bi najprej ta katoliški mož pri svojih delavcih svojo krščansko socijalno politiko začel. Čudno ni, če delavci nimajo več nobenega zaupanja, da bi zanje prišlo rešilo od mož, ki so se zbirali na katoliških shodih, in prehajajo naravnost v tabor socijalnih demokratov. Tudi o razmerah v karvinskih premogovnikih se slišijo od delavcev jako neugodne stvari. Posebno se tudi ženske porabljajo za nočno delo. O statistiki delavskih plač, katere je sestavilo poljedelsko ministerstvo, so bile kaj ostre sodbe. Oziralo se je le na najbolje plačane delavce. Tako se je pač dosegel še precej ugoden izkaz. Seveda je tako postopanje napačno, kajti s tem, da se resnico prikriva, se vzbuja le nevolja delavcev. Seveda sedanji poljedelski minister je v prijateljstvu z mnogimi vjsokorodnimi gospodi , ki imajo rudnike in premogovnike, in zategadelj gleda, da postopanje teh gospodov svetu ne pokaže v neugodni luči, posebno ker so mnogi tudi njegovi politični somišljeniki. Iz razprav na kongresu rudarskih delavcev se je videlo, da delavci od koalicijske vlade ničesar ne pričakujejo. Posebno jim načrt zakona o vpeljavi rudniških nadzornikov ne ugaja. Te inspekcije bodo le pesek v oči, ker se k njim ne pritegnejo delavci ali pa njih zaupniki. Tudi bode nadzornikov premalo, da bi mogli zadoščati svoji nalogi. Za vse tostranske kronovine bodo samo štirje. Tudi bi bilo potrebno, da se ustavi delo v tistih jamah, v katerih je posebna nevarnost. Tudi bi se moralo preskrbeti za skrajšanje dela in za zavarovanje delavcem [ roti nezgodam. Sedaj je še čas kaj storiti, če se bode čakalo, bodo pa vsi delavci prišli v krog socijalnih demokratov. S tem se pa socijalizem močno okrepi v Avstriji in tudi nevarnejši postane. Seveda od koalicijske vlade, ki pred vsem gleda na koristi velikega kapitala, bodisi že židovskega ali pa kristjanskega, ne moremo prerokovati, da bi kaj uspešnega storila za rudarske delavce. Zato bode pač treba drugih mož in je le želeti, da bi tedaj že ne bilo prepozno. Kupujte pri kristijanih! To se priporoča v več protisemitskih listih dan na dan in vidi se, da ima ta reklama tudi uspeh. Razne firme se priporočajo kot krščanske. To je vse prav dobro, ali velika spekulacija se je pa poslužila tudi že tega sredstva v svojo korist in v škodo malim obrtnikom. Tudi se večkrat pripeti, da se za takimi tvrdkami skriva tudi kak židovski sodružnik. Te dni je pa več belgijskih katoliških kapitalistov osnovalo na Dunaju veliko podjetje, kateremu je baje namen, židovski sleparski trgovini zadati močan udarec. Vsaj tako se govori. Židovski listi se pa menda tega ne boje\ kajti z veseljem poročajo o osnovi nove tovarne, ki bode dajala blago jako po ceni. Zgradila se je na Dunaju velikanska palača in v pritličju velikanska okna kažejo, da so to prodajalnice. V njih se prodaja moška in ženska obleka, čevlji, klobuki i. t. d. V nižjih nadstropjih so pa delavnice, kjer izdeluje na stotine delavcev in delavk to blago. Dvomiti nikaker ni, da bode ta zavod uničil celo vrsto malih obrtnikov, posebno, ker ni primerno obdačen. Če se na Dunaju to podjetje dobro obnese, bodo se gotovo našli kakšni katoliški kapitalisti, da osnujejo še drugod taka podjetja in se s tem uniči po vsej Avstriji srednji obrtni stan, ki je jedro našega meščanstva. Katoliška stranka se pri nas in pa tudi drugod kaže kot velika prijateljica malega obrtnega stanu in kriči le na židovske kapitaliste. Osnova „velike tovarne" na Dunaji pa kaže, da katoliški kapitalisti niso v tem ozira niti za las boljši od židovskih. Osnovatelji te „velike tovarne" na Dunaji pripadajo tisti belgijski katoliški stranki, ki se toliko ponaša s svojim katoličanstvom, povsod uvaja samostanske šole in preganja svetske učitelje. Ta nova tovarni katoliških kapitalistov nam pač kaže, da se pesek ljudem meče v oči, ko se toliko piše, da je katoliška stranka poklicana, rešiti socijalno vprašanje, ko ravno katoliški kapitalist lepo pomaga židovskemu, uničiti malega obrtnika. Kriva temu je pa največ napačna obrtna zakonodaja , to je tista zakonodaja, s katero se je toliko ponašala avstrijska konservativna ali katoliška stranka, češ, da si je pridobila velike zasluge za malega obrtnika. V resnici so pa baš tisti zakoni, katerim je botroval toliko proslavljani grof Belcredi, žebelj za krsto malega obrtništva, ako se za časa ne spremene. Po njih sme vsakdo jemati naročila za obrtne izdelke po meri in če ima dosti delavcev, lahko začne kakoršno obrt hoče, ne da bi mu bilo potrebno dokazati, da se je tudi obrta učil. Začne celo lahko tacih obrtij, kolikor hoče. Le malega obrtnika nadlegujejo z zahtevanjem dokaza zmožnosti. Večkrat so mali obrtniki se oglasili, da naj se zakon v tem oziru predela, a zadeli so na gluha ušesa ne le pri nemških liberalcih, temveč tudi pri konservativcih, menda zaradi tega, ker so se bali, da bi potem pod krščansko pretvezo ne mogli uničevati malih obrtnikov. Priredila se je bila pač neka enketa, a ko so gospodje čuli, da obrtniki zahtevajo stvari, katere ne ugajajo njih kapitalističnim nazorom, so pa vso stvar pustili ležati. Krivdo pa izvračajo poslanci in pa vlada drug na dražega. V resnici pa na obeh straneh manjka dobre volje. Tako se utegne pripetiti, da ne bode več dosti treba reševati malega obrtnega stanu, ko se predloži nov obrtni red, ker bode že večinoma propadel. Ker se baš ob ljubljanskih mestnih volitvah katoliška stranka zopet laska obrtnikom, zato poslednjim priporočamo, naj le dobro premislijo, kar smo navedli v tem članku, prodno se usedejo komu na limanice. Glede gasla: „Kupujte le pri kristjanih!" pa pristavljamo, da se ž njim ne smemo dati varati. Ni zadosti, da se kdo kaže vnetega katoličana, treba je tudi, da se v narod no-gospodarskih stvareh ravna po krščanskih načelih in ne krati malemu obrtniku obstanka. Kdor pa drugače postopa, naj blago ponuja pod kakeršnimkoli gaslom, pokažimo mu vrata. Tudi nizke cene nas ne smejo motiti, ker bodo obstale le tako dolgo, da se uničijo mali konkurentje, potem bodo pa že kapitalisti ljudi pošteno drli. To pa tudi še ni noben dokaz, da je tvrdka zares krščanska, ako se poslužuje tacega krščanskega gasla. Biš koalicija je nas poučila, da mej krščanskimi in židovskimi bogatini ni velicega nasprotja, v resnici so gospodje dobri prijatelji. Zato ni dvomiti, da bode pri krščanskih podjetjih mnogo tihih židovskih sodrugov, in marsikdo bode kupoval pri zidu, ko bode mislil, da kupuje pri kristijanu. Zato se pa držimo malih obrtnikov, o katerih vemo, kaj so. Obrtne raznoterosti. (Kompliment ljubljanskim obrtnikom.) V jedni zadnjih sej občinskega sveta ljubljanskega je poročevalec o porabi dotacije za tukajšnjo veliko realko konstatoval naslednji, na prvi pogled skoraj neverjetni slučaj: Ravnatelj realke gospod dr. R. Junovvicz naročil je za učne zbirke dve omari — v Stanislavu na Gališkem; obe omari staneta na licu mestu 80 gld., a embalaža, vožnja do Ljubljane in tukajšnje prevažanje 8 kolodvora v realko stane 10 2 gld! Če povemo še dalje, da sta bili omari naročeni v tamošnji kaznilnici, potem si naši čitatelji lahko razlagajo razburjenost, ki je zavladala v občinskem svetu vsled takega nečuvenega postopanja ravnatelja Junovvicza. Ljubljanski lesni obrtniki slove vsled svoje spretnosti in svojih finih izdelkov daleč po svetu; mej seboj imamo dvorne založnike in druge izborne tvrdke, a gospod ravnatelj — ki je, mimo-mogrede omenjeno, tudi zaupni mož pri deželni vladi za pospeševanje kranjskega obrta — naročuje v galiških kaznilnicah!! Čestitamo ljubljanskim obrtnikom na tako gorečem zastopniku njihovih koristij. (Shod avstrijskih mesarjev.) Dne 13. do 15. maja bode na Dunaji shod avstrijskih mesarjev. Z istopane bodo po svojih odposlancih vse avstrijske mesarske zadruge. w I^oterijsslce srečko. Gradec, dne G. aprila: Trst, dne 13. aprila: Dunaj, dne" 6. aprila: Praga, dne 17. aprila: Line, dne* 13. aprila: Brno, dne 10. aprila: 5G, 8G, 42, 73, 83. 13, 74, 71, 5 1, 37. 8G, 31, 12, 10, 40. (;r>, 58, 43, 55, 50. 41, 48, 25, 78, 83. 77, 82, 81, 34, 10. Tržne ceno v Ljubljani 18. aprila t. 1. hruševih drevesc od 80—120 cm visokih, 10 kr. komad „ 120-200 „ „ 20 kr. „ ima na prodaj Jakob 3 v Brezju (pošta Izlake). fl\ kr. kr.l I Pšenica, hktl..... 7 20 Špeh povojen, kgr. . . — 64 Rež, ..... 6 1_ Snrovo maslo, „ . | — 90 Ječmen, , . . . . G — 2! Oves, „ . . . . « 80 Mleko, liter..... — 10 Ajda, „ . . . . 6 65 Goveje meso, kgr. — 64, Proso, „ . . . . 7 50 Telečje „ „ — 61 Koruza, „ .... H — Svinjsko „ „ — 68 Krompir, „ . . . . 20 Koštrimovo n n — 44 Leča, „ .... I 2 — — 70 Grah, „ ... IO — 25 Fižol, „ . . . . 11 Seno, 100 kilo .... 2 14 Maslo, kgr. . 94 Slama, „ „ .... Drva trda, 4 □raetr. , 1 96 Mast, „ m 8 — Speh frifien . . | 56 „ mehka, 4 „ 6 Kdor želi prav ugodno priložnost porabiti, tor si kupiti en del, polovico ali celo posestvo z dvema hišama, z obširnim gospodarskim poslopjem, proti \ecletnemu vplačevanju in tekočemu najnižjemu obrestovanju, naj se do 15. aprila 1.1. zglasi pri podpisanem. Posestvo leži uro hoda od Ljubljane, ob okrajni cesti, in je sposobno za vsako ohrtovanje, za delavsko stanovanje i u našel bo. J. Rode-Dogan v Ljubljani. STROJI ZA POLJEDELSTVO! V fijj p« najnižjih cenah poTnajvgodnejSimi pofl-JI pošilja pođ Jamsivom lo na poskuSnJo. 3k IG. HELLEB, DUNAJ e°**t0 l1°>irovaol 1*1 »Iran obsoial ctsikl » llovonskuiu bS^Sp.I^SmI 10 "»skeia ]«Ua oa »htevavja takoj tastom Frepnđajjlcl si lilijo. flAllf ll*«*! 8e PonuJa- Predmet se da prav lahko ljulillli Ct razpečati. Velik zaslužek. Eventuvelno i stalna plača. Se tudi lahko opravlja kot postranski ' posel. — Ponudbe pod Artikel" upravnistvu „Rodoljuba". (si- G) oooooooooooooooooc Peregrin Kajzelj Stari trg št. 13 (2-8) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcela nasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe, Hermanove bllsUovne svetiluice in prave krogi jat* te cilindre „Patent Marlan6', katere imam lamo jaz v zalogi za Kranjsko. JP8T" Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. iOOOOOOOOOOOOOOOOOi Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča IfcŠT Po pošti. Ubald pl. Trnkdczy lekar zraven rotovža v Lijubljani prip o roča: |C Za želodec: ^Bsa Marijine eljske kapljice za želodec — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljioe čistijo želodec pri zabadanji, skaženem želodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. ŠKT" prsa: ~3M Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 53 kr., 6 steklenic 2 g d. 50 kr. Za trganje: Protinski ovet (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., G steklenic 2 gld. 26 kr. Vsa ta našteta in vsa draga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni Ubalda pL Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (14—23) ^ItflTH KOLAJN m Ponor: zahtevajte In Jemljite le Izvirno zavoje z imo.nom •T „Kathrelnar". Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.