Jurij Perovšek O D E M O K R A C IJ I IN J U G O S L O V A N S T V U Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2013 lllllllll Inštitut za novejšo zgodovino o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 1 20.12.2013 16:55:54 »Sedaj se pa zamislimo, da bi bila Slovenija nekaka avtonomna država, kakor jo hoče SLS. (...) Klerikalni teror [bi] za desetletja vzdrževal v Sloveniji klerikalno nadvlado. Nižje in višje upravne instance, javna varnost, vse bi bilo pod komando škofov in politikujoče duhovščine, proti katerih ukrepom ne bi bilo nobene odpomoči več. (...) Klerikalci so danes v srečnem položaju, da jim ni treba premišljevati, kako bi z nasiljem zatrli meščansko vojno v avtonomni Sloveniji.« Jutro, 23. januarja 1926 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 2 20.12.2013 16:55:58 Jurij Perovšek O DEMOKRACIJI IN JUGOSLOVANSTVU SLOVENSKI LIBERALIZEM V KRALJEVINI SHS/JUGOSLAVIJI o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 3 20.12.2013 16:55:58 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA/RECOGNITIONES 20 Jurij Perovšek O DEMOKRACIJI IN JUGOSLOVANSTVU: SLOVENSKI LIBERALIZEM V KRALJEVINI SHS/JUGOSLAVIJI Urednik: dr. Aleš Gabrič Izdal in založil: Inštitut za novejšo zgodovino Za založnika: dr. Damijan Guštin Recenzenta: dr. Žarko Lazarevič dr. Petra Svoljšak Oblikovalka naslovnice: Barbara Kokalj Bogataj Jezikovni pregled: Polona Kekec Prevod povzetka: Borut Praper Računalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. Tisk: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada: 400 izvodov Izid knjige je podprla: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ??? ??? ??? o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 4 20.12.2013 16:55:58 Pregled vsebine PREDGOVOR 7 RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 13 Liberalna politična misel in praksa od ustanovitve liberalne stranke do druge svetovne vojne (1894—1941) 15 O veri in njeni politični razsežnosti 56 Vprašanje demokracije in volilnega sistema v Kraljevini SHS/ Jugoslaviji 7 6 Liberalci in vojska 95 Jugoslovanski narodni ideal 122 PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 149 Gregor Žerjav 151 Albert Kramer 179 POVZETEK 255 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 5 20.12.2013 16:55:58 SUMMARY 265 SEZNAM KRATIC 275 VIRI IN LITERATURA 279 IMENSKO KAZALO 307 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 6 20.12.2013 16:55:59 Predgovor Vprašanje demokracije človeka spremlja na vsej njegovi civilizacijski poti. In v času, skozi katerega teče, so ji dajali različne vsebine in vrednostne pomene. Zgo ­ dovinski pogled na demokracijo se zato srečuje z mno ­ govrstnimi oblikami njenega uresničevanja in načini, ki naj bi ga zagotovili. Vsaka doba ponuja svojo različico univerzalnih demokratičnih načel ter opredelitev druž ­ benih in političnih subjektov o njih. Pričujoča študija se osredotoča na dobo med svetovnima vojnama, ki je v vprašanju demokracije spočela številne probleme. To je bil čas državnopolitične prekrojitve Evrope in njenih posledic za posamezne narode, vzpona totalitaristič ­ nih ideologij moderne (komunizma, fašizma in naciz ­ ma), prve svetovne socialno gospodarske krize in izziva nemajhnemu številu narodnih skupnosti, da po »letih strahote« prvega svetovnega spopada ter v približevanju strahot novega preizkusijo svojo demokratično zrelost in na njeni podlagi odgovorijo na temeljna vprašanja svojega bivanjskega položaja. Glede na omenjeno dobo in njene značilnosti se v kontekstu slovenske zgodovine utemeljeno poraja vpra ­ šanje, kakšne poglede in politično prakso je v vpraša ­ nju demokracije med svetovnima vojnama oblikoval slovenski liberalizem, idejnopolitična usmeritev, ki se je prištevala med zagovornike svobodomiselnega in de ­ mokratičnega razumevanja človeka in sveta. Kakšni so torej bili idejni, politični, socialni in narodni nazori ter družbeno in politično delovanje slovenskega liberalizma PREDGOVOR 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 7 20.12.2013 16:55:59 v vprašanju demokratičnega urejanja posameznikovih in družbenih bivanjskih potreb in zahtev? Na to smo poskušali odgovoriti na naslednjih straneh. Naša razčlenitev liberalnega razumevanja demokra ­ cije in jugoslovanstva v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo ­ vencev (SHS)/Jugoslaviji v svojem izhodišču obravnava odnos liberalne politike do vprašanja idejnega, politič ­ nega, socialnega in narodnega sobivanj a/sožitja na Slo ­ venskem od začetka oblikovanja modernega liberalnega političnostrankarskega organiziranja konec 19. stoletja do druge svetovne vojne. Pogled v avstrijsko dobo pri obravnavi tega, za uveljavitev demokratičnih razmerij v družbi bistvenega vprašanja je potreben za umestitev slovenske liberalne politične misli in ravnanja v sloven ­ ski zgodovinski razvojni okvir. To tudi omogoča osmišlje- no problemsko poglobitev v kasnejši jugoslovanski čas. Osnovna značilnost slovenskega liberalizma v vpra ­ šanju sobivanj a/sožitja je bilo tako v avstrijski dobi kot v času prve jugoslovanske države njegovo soglašanje s splošnim slovenskim medsebojnim izključevanjem, ki se je odrazilo v vseh prvinah tega pomembnega označeval ­ ca demokracije. Najbolj izrazito se je pokazalo v trdem liberalnem kulturnobojnem odnosu do katoliške strani, čeprav so liberalci ostro nasprotovali tudi delavskemu gibanju vseh idejnih in političnih smeri. Liberalizem je sicer priznaval in spoštoval vero kot pomemben dejav ­ nik človekovega življenja in nehanja, saj so bili liberalci v dogmatsko zakramentalnem vidiku pravi, lojalni ka ­ toličani. Ateisti so bili le posamezniki med njimi. Od ka ­ toliške politične strani pa so se razlikovali v vprašanju politične razsežnosti verovanja, ki bi moralo ostati na zasebni ravni in ne bi smelo imeti nikakršnega vpliva na posameznikovo družbeno in politično ravnanje. Študija to vprašanje osvetljuje skozi problem t. i. kancelpara- grafa, ustavnega določila Kraljevine SHS/Jugoslavije, kije verskim predstavnikom prepovedovalo, da bi svojo duhovniško službo in naloge izkoriščali v politične na ­ mene. To je bila stara in v avstrijski dobi neuresničena zahteva slovenskih liberalcev, ki so jo lahko uresničili šele v jugoslovanski državi. Drugo temeljno vprašanje vzpostavljanja demo ­ kratičnih družbenih in političnih razmerij, ki so se mu 8 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 8 20.12.2013 16:55:59 liberalci opazno posvetili v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, je zadevalo odločanje državljanov in državljank o poli ­ tičnem položaju in razvoju slovenske in jugoslovanske skupnosti. Študija to vprašanje razčlenjuje z vidika li ­ beralnih pogledov na volilno izražanje politične volje. Ti pogledi so v marsičem odstopali od sicer uveljavljenih liberalnih maksim, saj je večinski del liberalnega tabo ­ ra, sčasoma pa njegova celota, skoraj vse obdobje prve Jugoslavije ugovarjal ženski volilni pravici, po uvedbi diktature kralja Aleksandra I. Karađorđeviča leta 1929 pa privolil v nedemokratični volilni sistem (uvedba jav ­ nih volitev in državnih kandidatnih list, s katerimi je absolutistični režim onemogočil volilno udeležbo nacio ­ nalnih proticentralističnih političnih sil). Svoj odnos do izražanja družbene in politične volje državljanov so libe ­ ralci spremenili šele konec tridesetih in v začetku štiri ­ desetih let, ko so zagovarjali pozitivno in konstruktivno tekmovanje ter merjenje političnih sil, ki naj, opirajoč se na politično voljo moških in žensk, demokratično odlo ­ čajo o vprašanju razvoja jugoslovanske države. Liberalci so se v prvi jugoslovanski državi posebej posvetili tudi delikatnemu vprašanju oboroženih sil, to je dejavniku, ki se velikokrat pokaže kot tlačitelj demo ­ kracije in njenih vrednot. Kljub nekaterim represivnim poudarkom so v liberalni politiki zlasti v dvajsetih letih prevladovali sodobni pogledi na oborožene sile, ki so v odnosu do njih opozaijali na pomembne socialne, go ­ spodarske, narodnostne in verske potrebe državljanov ter temeljna načela parlamentarne demokracije. Ka ­ sneje liberalci tega vprašanja niso problematizirali. V ospredje so postavili obrambni pomen jugoslovanskih oboroženih sil in zagovarjali stališče, da morajo uživati vsestransko podporo prebivalstva. Svojevrstno razumevanje demokracije pa je sloven ­ ski liberalizem pokazal v vprašanju naroda. To izsto ­ pajoče vprašanje posameznikove in družbene identitete so liberalci obravnavali izven demokratičnih meril. Po ­ stavili so se na stališče slovenskega samozanikanja, to je v namišljenem jugoslovanskem narodu utopljenega slovenstva. S tem so izničevali pravico do narodne sa ­ moodločbe in v njej utemeljeno svobodno in suvereno odločanje o individualni in skupni narodnostni usodi. PREDGOVOR 9 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 9 20.12.2013 16:55:59 Po liberalnem prepričanju naj bi bili Slovenci le eno od »plemen« jugoslovanske nacionalne celote, za katero je primerna le državnopravno enotna jugoslovanska dr ­ žava. Liberalna politika je dosledno nasprotovala avto- nomistično-federalističnim narodnim težnjam, ki jih je podpirala večina slovenskih ljudi. To jo je privedlo na politični rob in odločilno prispevalo k bankrotu sloven ­ skega liberalizma v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Študija pojasnjuje idejne, politične in gospodarske vzroke li ­ beralnega jugoslovanskega unitarizma ter opozarja na njegove gibalne stopnje v letih 1918-1941. Vsebinske sklope, na katere se študija osredoto ­ ča, zaokroža prikaz političnega delovanja prvakov slo ­ venskega liberalizma v prvi jugoslovanski državi - dr. Gregorja Žerjava (1882-1929) in dr. Alberta Kramerja (1882-1943). V njunem delu so se namreč zgostile vse značilnosti liberalizma v jugoslovanski Sloveniji. Študi ­ ja obravnava celotno Žerjavovo in Kramerjevo politič ­ no pot - od začetkov javnega delovanja v avstrijski dobi prek političnih prizadevanj med prvo svetovno vojno in nato v jugoslovanski skupnosti. V njej jima je - v obli ­ ki, kakršna je bila - uspelo ohraniti liberalno politično kontinuiteto in se z močno politično voljo ter spretno ­ stjo povzpeti na jugoslovanski državno politični vrh. Ta ­ ko sta kljub svojemu unitarističnemu vodilu prispeva ­ la k upoštevanju Slovencev kot političnega dejavnika v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. V tem smislu je slovenski liberalizem imel tvorno politično vlogo, na njegove dru ­ ge idejnopolitične podobe v tem času pa smo opozorili v doslej zapisanih besedah. Študija želi prek vprašanja demokracije prikazati njihovo celostno razsežnost in ta ­ ko opozoriti še na eno problemsko področje v zgodovini Slovencev med svetovnima vojnama. Študija O demokraciji in jugoslovanstvu : slovenski liberalizem v Kraljevini SHS/ Jugoslaviji je plod avtorje ­ vega sodelovanja pri izvajanju raziskovalnega programa Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju ter raziskovalnega projekta Vojaško-civilni odnosi v Sloveniji med obema vojnama. Nosilec izvajanja navedenega raziskovalnega projekta in programa je (bil) Inštitut za novejšo zgodovino v Ljublja ­ ni. Avtor študijo predaja javnosti v želji, da bi prispe ­ lo o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 10 20.12.2013 16:55:59 vala k širšemu razumevanju zapletenih idejnih in poli ­ tičnih procesov, ki so v prejšnjem stoletju zaznamovali zgodovinsko dogajanje na slovenskih tleh. Avtor se ob tem pojasnilu zahvaljuje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je finančno podprla njen izid, ter uredniku inštitutske knjižne zbirke Razpo ­ znavanj a/ Recognitiones dr. Alešu Gabriču, kije študijo uvrstil v njen program. Andraž nad Polzelo, 18. septembra 2013 Jurij Perovšek PREDGOVOR o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 11 11 20.12.2013 16:55:59 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 12 20.12.2013 16:55:59 Razumevanje demokratičnih vrednot in naroda o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 13 20.12.2013 16:55:59 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 14 20.12.2013 16:55:59 Liberalna politična misel in praksa od ustanovitve liberalne stranke do druge svetovne vojne (1894-1941) Idejna in politično strankarska razcepitev sloven ­ skega prostora, ki jo je prinesla ločitev duhov sredi ozi ­ roma konec osemdesetih let 19. stoletja, je v tedanjo slovensko narodno skupnost vrezala bistveno ostrejše ločnice v duhovni drži ter načinih družbenega in poli ­ tičnega sobivanja. Od devetdesetih let jih je v osrednji slovenski deželi - na Kranjskem - utemeljevalo moder ­ no, skladno z evropskim razvojem oblikovano politično življenje, ki se je na podlagi soočenja katoliških, liberal ­ nih in marksističnih idejnopolitičnih ter socialnogospo- darskih vrednot in usmeritev v naslednjem desetletju izrazilo tudi drugod na Slovenskem. Oblikovanje tra ­ dicionalnih političnih taborov je leta 1890 napovedala ustanovitev Katoliškega političnega društva v Ljubljani, ki mu je naslednje leto, prav tako v Ljubljani, sledila ustanovitev liberalnega Slovenskega društva. Katoliški tabor je nato leta 1892 opredelil svoja temeljna idejna, politična in socialnogospodarska vodila na I. slovenskem katoliškem shodu, 29.-31. avgusta v Ljubljani, liberalci pa svoja na shodu zaupnih mož, 29. novembra 1894 v Ljubljani. Na shodu so ustanovili Narodno stranko za Kranjsko (NS; od leta 1905 Narodno napredna stranka - NNS). Liberalna Narodna stranka je bila prva moderna politična stranka na Slovenskem, saj je katoliški tabor v politično strankarski obliki začel nastopati šele jeseni 1895, ko gaje na volitvah v kranjski deželni zbor pred- RA2UMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 1 5 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 15 20.12.2013 16:55:59 stavljala Katoliška narodna stranka (KNS). Marksisti so svojo, za vse slovensko ozemlje ustanovljeno Jugoslo ­ vansko socialnodemokratsko stranko (JSDS), oblikovali leta 1896 v Ljubljani. Liberalci so svoje poglede na politične spremem ­ be ter ideološke zareze v slovenski družbi po letu 1890 izražali skladno z njihovim razvojem. Spoznanje, da je prišla doba ločenih organizacij, 1 jih sprva ni vznemiri ­ lo, saj so obenem z napovedjo oblikovanja Slovenskega društva priznali tudi upravičenost vsake druge politič ­ ne združitve, ki se zavzema za enake cilje - obstanek in napredek slovenskega naroda. 2 Nasproti Mahničevi oziroma katoliški zahtevi po »načelnosti« v politiki, ki je izključevala sodelovanje z nekatoliškimi skupinami, po ­ sebej liberalnimi, 3 so zagovarjali načelo političnega so ­ bivanja, čeprav je sicer bil, kot je na shodu Slovenskega društva 2. februarja 1891 v Ljubljani dejal dr. Ivan Tav ­ čar, njegov nastanek posledica odpora proti omenjeni zahtevi. Tavčar je tedaj še izjavil, da v društvu škofom ne odrekajo pokorščine na cerkvenem področju, »če pa posežejo škofje v politiko, potem morajo dopustiti, da se jim kritikujejo njihove politične zahteve ravno tako, kakor vsakemu drugemu politiku«. 4 Pripravljenost za politično sobivanje kot enega, za uveljavitev demokratičnih razmerij v družbi bistve ­ nih vprašanj, je v liberalno usmerjenem delu slovenske javnosti popustila s I. slovenskim katoliškim shodom. Kot je v svojem poročilu o delu pripravljalnega odbora za shod poudaril dr. Ivan Šušteršič, je katoliška stran shod razumela kot izvrstno bojno sredstvo v načelnem spopadu med katolištvom in liberalizmom. 5 V tem du ­ hu ni pripravljalni odbor, razen s katoliške oziroma cer ­ kvene strani, k pripravi shoda pritegnil nobene druge slovenske organizacije ali posameznika. 6 Na tak način 1 Prijatelj, Kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, 5, str. 312. 2 Slovenski narod, 26. 1. 1891, Slovenskim rodoljubom! 3 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 108. O Mahničevem - kot ga imenuje - neizprosnem ideološkem diktatu in njegovem klicu aut - aut v slovenski svet glej tudi Pirc, Rimski katolik in ločitev duhov, str. 109-126. 4 Slovenski narod, 16. 2. 1891, Prvi javni shod »Slovenskega društva« v Ljubljani. 5 Poročilo o I. katoliškem shodu, str. 3. 6 Prav tam, str. 3-23. Prim, tudi Slovenski narod, 7. 9. 1892, Po prvem slovenskem katoliškem shodu, I., 9. 9. 1892, Po prvem slovenskem katoliškem shodu, II. 16 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 16 20.12.2013 16:55:59 po besedah liberalnega Slovenskega naroda ni bilo mo ­ goče »doseči občeslovenskega, pravega kat. shoda«, ki so ga na liberalni strani v ideji, v načelu pozdravljali. Opozorili pa so, da ima shod bolj strankarsko politični kot katoliški namen, kar pomeni, »da se ima na tem ka ­ toliškem shodu slovesno konstatovati - razdor in razkol mej Slovenci!« 7 Osrednje vprašanje, ki je zaposlovalo pripravljav ­ ce I. katoliškega shoda, je bilo oblikovanje slovenskega katoliškega političnega programa. 8 Shod ga je izrazil v poudarku, da »smatra nepremenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju sloven­ skega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek slovenskega ljudstva«. Vsem vernim Slovencem je še priporočil, naj se v boju za katoliško življenje tesno oklepajo od Boga danih voditeljev in uči ­ teljev, »naj se vsikdar z neomajljivo vdanostjo, zvesto ­ bo in pokorščino drže svojih dušnih pastirjev, škofov in rimskega papeža«. 9 Liberalna stran je to zavrnila, ker po njenem prepričanju vera ni bila odločilni porok za narodov obstanek in napredek, temveč ju zagotavljata narodna zavest in narodnostno načelo; javno narodno delovanje mora izhajati »izrecno iz narodnostnega na ­ čela«. Zavrnila je tudi poudarek o katoliškem temelju političnega sodelovanja med Slovenci, saj bi to pomeni ­ lo njeno »kapitulacijo«. 10 Kot je zapisal Slovenski narod, naj bi se namreč shod zavzel, da so »naši škofje - naši voditelji brez razlike, ali gre voditi v verskih rečeh, mari (ali - op. J. P.) pa zgolfjj v narodno-političnih«. 11 Libe ­ ralno usmerjeni deželni poslanec Fran Šuklje je na seji kranjskega deželnega zbora 27. septembra 1892 tako oceno izrazil takole: »>Kar se od nas zahteva, to je nad ­ vlada, diktatura cerkvene oblasti nad vsemi pojavi jav ­ nega, slovstvenega, umeteljnega in socijalnega našega življenja. (...) To je stvar proti kateri moramo odločno 7 Slovenski narod, 27. 8. 1892, uvodnik z dne 27. avgusta. 8 Granda, I. in II. slovenski katoliški shod, str. 97, 98. 9 Poročilo o I. katoliškem shodu, str. 143, 119. 10 Slovenski narod, 14. 9. 1892, Po prvem slovenskem katoliškem shodu, IV. 11 Slovenski narod, 15. 9. 1892, Po prvem slovenskem katoliškem shodu, IV. (pra ­ vilno: V.) RA2UMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 1 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 17 20.12.2013 16:55:59 oporekati, ker bi ugonobila in zamorila narodno priho ­ dnost našo in vsak duševni napredek!*« 12 Gornje besede je Šuklje izrekel v govoru, h katere ­ mu ga je navedel odpor proti »Mahničevemu interpre ­ tu« Šušteršiču, saj se je zaradi njegovega vehementnega nastopa na I. katoliškem shodu zbal »pretiranosti nove katoliške struje« pod njegovim vodstvom. 13 Šušteršič je na shodu dejansko podal eno od najbolj ostrih obsodb liberalizma, 14 ki mu je, sklicujoč se na položaj poroče ­ valca pripravljalnega odbora, v političnem in idejnem smislu napovedal najodločnejši boj. »Čim odločneje, tem bolje«, je posebej pribil. Poudaril je, daje boj proti libe ­ ralizmu za katoličane »sveta dolžnost«, saj sta ga naj ­ ostreje obsodila papeža Pij IX. in Leon XIII. »S tem«, je dejal, »je nam katoličanom stališče dano.«15 Svoje stališče je na podlagi Šusteršičeve napovedi izrekla tudi liberalna stran. Narod je dan po njeni objavi v Slovencu še enkrat opozoril, da se skozi resolucije ka ­ toliškega shoda kot rdeča nit vleče zanikanje narodno ­ stnega načela, česar noben narodni Slovenec ne more sprejeti, nato pa pristavil: »Ako se sedaj oblastno zah ­ teva, da moramo sprejeti program knezoškofa Missia- -Mahničeve stranke ali pa bodemo imeli >boj<, tedaj bodo vse res narodne stranke složno volile >boj<, ker bodemo s tem le nadaljevali boj za svojo narodnost, boj katerega se do sedaj nismo strašili proti vnanjim sovražnikom in se ga tem manj strašimo pred domačim«. 16 Prvi kato ­ liški shod je tako trajno ločil duhove na Slovenskem 17 oziroma kot je glede liberalcev leta 1913 zapisal avtor v Slovenskem narodu: »Prvi katoliški shod je pravzaprav ustvaril >liberalce< in temu krstu sta kumovala kardi- 12 Šuklje, Iz mojih spominov, 1, str. 240. 13 Prav tam, str. 239, 240. 14 Poročilo o I. katoliškem shodu, str. 264-267. 15 Slovenec, 13. 9. 1892, Razpor na Kranjskem. - Omenjene Šusteršičeve bojne na ­ povedi, ki jo je podal v govoru na zasedanju odseka za narodno organizacijo, Poro ­ čilo o I. katoliškem shodu ne navaja. Opozarja pa na papeški obsodbi liberalizma in Šusteršičevo ugotovitev o s tem avtoritativno podanim stališčem za katoličane. V nasprotju s Slovencem Poročilo tudi drugih delov Šusteršičevega govora ne navaja v celoti. (Glej Poročilo o I. katoliškem shodu, str. 140.) 16 Slovenski narod, 15. 9. 1892, Po prvem slovenskem katoliškem shodu, IV. (pra ­ vilno: V.) 17 Lončar, Politično življenje Slovencev, str. 62. 18 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 18 20.12.2013 16:56:00 nal Missia (Jakob Missia, ljubljanski knezoškof v letih 1884-1898 - op. J. P.) in pa škof dr. Mahnič.« 18 Kar zadeva politični razhod med katoliško in libe ­ ralno stranjo, je treba opozoriti, da le-ta pri liberalcih ni izhajal iz zavračanja krščanske vere in nauka. Kot do ­ bro pojasnjuje Zvonko Bergant, so namreč bili liberalci, gledano z dogmatično-zakramentalnega vidika, lojalni katoličani v zasebnem življenju. Udeleževali so se bo ­ goslužja in verskih obredov, prejemali zakramente idr. in pri tem ni šlo le za neko (tradicionalistično) pozuna- njenje, ampak za izraz njihovega resničnega notranjega verskega prepričanja. V slovenskem primeru zato libe ­ ralcev oziroma, širše gledano, svobodomislecev - razen redkih posameznikov - ne moremo enačiti z ateisti, kar sta jim rada pripisovala katoliški tisk oziroma katoliška politika sploh. Kranjski (in slovenski) liberalizem oziro ­ ma njegovi temeljni predstavniki so bili katoličani, od katoliške strani pa so se razlikovali v razumevanju dolo ­ čenih razsežnosti krščanstva, točneje katolištva, kot re ­ ligije. Ta bi morala ostati na zasebni ravni in ne bi smela imeti nikakršnega vpliva na posameznikovo družbeno in politično ravnanje. Liberalna stran je še nasprotova ­ la temu, da bi kleriki imeli odločilno besedo na drugih področjih javnega življenja, medtem ko je katoliška za ­ govarjala papeževo in škofovsko avtoriteto (in avtoriteto drugih klerikov) tudi v družbenopolitičnem življenju. 19 Ob ustanovitvi Narodne stranke so liberalci skla ­ dno s svojim svetovnonazorskim prepričanjem izjavili, da priznavajo načela katoliške vere kot trden temelj ra ­ zvoju slovenskega naroda, in izrekli željo, da bi na tej in na narodni podlagi vsi Slovenci složno sodelovali v boju za narodni obstanek. Načelno so še vedno podpirali sobivanje različnih slovenskih političnih organizacij. Do prvega političnega soočenja med liberalno in katoliško stranjo je nato prišlo ob volitvah v kranjski deželni zbor, 21. in 25. novembra 1895. To je bil čas, ko je vodstvo slovenske politike že prešlo v roke temperamentnejših radikalcev iz obeh taborov: v liberalnem v roke Tavčarja in Ivana Hribarja, v katoliškem pa najprej v roke Andre- 18 Slovenski narod, 22. 7. 1913, Spoznavaj sebe in svoje sovražnike!, IV. 19 Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma, str. 18, 20, 99, 103. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 1 9 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 19 20.12.2013 16:56:00 ja Kalana in za njim dr. Janeza Evangelista Kreka ter Šušteršiča. 20 Sredi devetdesetih let je diferenciacijska ihta zajela še številna društva, organizacije in institu ­ cije. 21 Volitve, na katerih se je Narodna stranka zavzela proti tlačanstvu enemu samemu (duhovniškemu) stanu in za svobodo duha, 22 je z relativno večino dobila KNS. To je liberalce tako vznemirilo, da so se odločili za korak, ki je pomenil glavni politični dogodek po strankarski lo ­ čitvi med Slovenci. V položaju, ko sta se morali za ve ­ činsko odločanje o spornih vprašanjih v deželnem zboru združiti dve stranki proti tretji, so se januarja 1896, da bi onemogočili KNS, liberalni poslanci zvezali z nemški ­ mi. 23 Pri sklenitvi sporazuma z Nemci, za katerega sta se sicer potegovali obe slovenski stranki, je vsaj deloma svojo vlogo imela tudi idejna sorodnost slovenske libe ­ ralne in nemške stranke. 24 Narodna stranka se je torej v tedanjem političnem razmeiju raje odločila za sode ­ lovanje z nemško stranjo v deželnem zboru, kot pa da bi na Kranjskem odločala KNS. Tavčar se je v zavesti političnega zmagovalca ob tej priložnosti postavil na iz ­ razito monistično stališče, kajti po sklenitvi sporazuma s stranko nemških veleposestnikov je dejal, da se s tem naklada »klerikalni stranki post, ki bode trajal nekaj dalje, nego štirideset dnij«.25 »Post« katoliške strani je bil kljub prenehanju liberalno-nemške zveze leta 1905 dejansko dolg - dobrih dvanajst let -, končal pa se je decembra 1908, ko je na podlagi reforme deželnega volilnega sis ­ tema, s katero je bila uvedena splošna in enaka volilna pravica za moške, katoliška Slovenska ljudska stranka (SLS), v katero se je leta 1905 preimenovala KNS, dobila absolutno večino. SLS je nato bila politična gospodarica Kranjske do konca obstoja habsburške monarhije. Pogled na dogajanje po sklenitvi liberalno-nemške zveze v deželnem zboru nam pomaga tudi pojasniti, kateri načelni vidiki so dejansko odločali o vprašanju 20 Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 61. 21 Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo, str. 142. 22 Slovenski narod, 16. 11. 1895, Rojaki! 2S Pleterski, Šušteršič, str. 48-49. Podrobneje o sklenitvi liberalno-nemškega spora ­ zuma glej Matič, Nemci v Ljubljani, str. 299-309, 419. 24 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 308. 25 Slovenski narod, 9. 3. 1896 [Tavčar, Ivan), Konec igre!, III. 20 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 20 20.12.2013 16:56:00 Predvolilna številka Slovenskega naroda z objavljenimi poslanskimi kandidati Narodne stranke iz kmečkih občin za volitve v kranjski deželni zbor 21. 11. 1895 (Slovenski narod, 20. 11. 1895) sobivanja slovenske katoliške in liberalne stranke. De ­ cembra 1897 je politično že uveljavljeni Ivan Šušteršič na shodu Katoliškega političnega društva v Ljubljani z namenom, da bi razbil omenjeno zvezo, pozval k spravi med strankama. Do sprave je kljub zadržkom na libe ­ ralni strani prišlo februarja 1898, a je ostala »mrtvoro ­ jeno dete«, 26 saj ni zagotovila mirnega sobivanja in sode- ж Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 66. - Spravna pogodba med KNS in NS je določala, da bosta kluba obeh strank v deželnem zboru v njegovem tekočem RAZUMEVIUIJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugo$lovm$tvu_k or 3 indd 21 21 20.122013 16:56:00 lovanja obeh sprtih strani. »Sprava«, ki so seje na obeh straneh v resnici bali in nanjo niso bili pripravljeni, je pokazala, da vprašanje o primatu vere na eni oziroma narodnosti na drugi strani, ki naj bi bilo po poudarkih obeh političnih opcij ključno za nasprotje med njima, ni bilo odločujoče. Nasprotje med KNS in NS v bistvu ni obstajalo na ravni, ali vera ali narodnost, ampak je šlo za vprašanje, katera načela (katoliška ali svobodomi ­ selna, liberalna) naj bodo temelj narodovega življenja. 27 II Katoliško-liberalni spopad je od srede devetdesetih let do začetka prve svetovne vojne temeljno označil idej ­ no, družbeno, politično, kulturno in socialnogospodar- sko življenje na Kranjskem in v širšem slovenskem okvi ­ ru. V tem spopadu ni bilo prostora za misel o sobivanju obeh sprtih strani, govorimo lahko le o njunem soobsta- janju, ki pa sta ga druga drugi v celoti izpodbijali. Tako katoliška kot liberalna stran sta sistematično vzdrževali stanje nenehne medsebojne bojne napetosti, ki sta jo izražali ter sproščali na različne načine in ob različnih priložnostih. Najbolj značilni poudarki, ki jih je Narodna oziroma Narodno napredna stranka na Kranjskem na ­ menila katoliški strani, so bili, da se liberalci ne borijo proti katoliški veri, temveč proti njeni zlorabi v politiki, saj je SLS, ki sojo primerjali s sicilijansko mafijo, doce ­ la pod poveljstvom duhovščine. 28 Ker se je le-ta organi ­ zirala kot politična stranka, ki hoče »vse javno življenje potlačiti pod svoj podplat«, 29 so zahtevali uvedbo kance- lparagrafa - zakonske določbe, ki bi z grožnjo denarne ali zaporne kazni duhovnikom prepovedala in prepre- sklicu (1895-1901) složno delovala »za razvoj javnega življenja v kulturnem, soci- jalnem in gospodarskem pogledu na krščanski podlagi in zlasti odločno potegovala se za narodne pravice ter politični, gospodarski in socijalni napredek slovenskega ljudstva«. (Slovenec, 18. 3. 1898, Sprava; Slovenski narod, 18. 3. 1898, Spravna pogodba) 27 Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma, str. 75, 78-79, 95. Glej tudi str. 76. 28 Slovenski narod, 20. 7. 1901, Naš program, 4. 12. 1904, Vera v politiki, I., 6. 11. 1906, Iz eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke, 31. 1. 1907, Cma maffia, 8. 5. 1907, Volilci!, 3. 2. 1909, Shod zaupnikov narodno napredne stranke. 29 Slovenski narod, 19. 9. 1900, Katoliški shod, II. 22 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 22 20.12.2013 16:56:00 čevala politično zlorabo vere in nadnaravnih sredstev. 30 Politični katolicizem so imenovali »klerikalizem«, njihovi katoliški politični nasprotniki pa zanje niso bili nič dru ­ gega kot - kakor je dejal Tavčar - »mrčes«. »In tisti bo opravil prav zares koristno delo,« je poudaril Tavčar, »ki bo od tega mrčesa očedil slovenski narod!«31 Po teh bese ­ dah ne more čuditi drža NS, ki je poleti 1901 katoliški strani napovedala neizogiben, naj krutejši boj - »boj do noža«. 32 Tavčar, ki ga je povsem zaslepilo sovraštvo do politizirajočih duhovnikov, 33 - to je bilo značilno tudi za številne meščanske in zlasti podeželske liberalne druži ­ ne, deloma pa tudi za stranko samo 34 - je tedaj pouda ­ ril, da je ena glavnih točk delovanja NS, »da se avtoriteta duhovstva med priprostim našim narodom (...) izpodko­ plje in sistematično izpodnese«. Prepričan je bil, da bo nekoč do tega prišlo, le »izumreti bode morala sedanja generacija in na njeno mesto stopiti mlajša in čilejša! Šele takrat se bodo pokazali sadovi našega boja«. 35 Svoj boj proti katoliškim nasprotnikom so liberalci politično vodili na več področjih. Ostro so se odzvali na II., III. in IV. katoliški shod, ki so se v letih 1900, 1906 in 1913 zbrali v Ljubljani, 36 in ob zadnjem poudarili, da je imel, tako kot vsi prejšnji, »izrazito zavojevalen na ­ men«. Končni cilj SLS je namreč »bil vedno in ostane vedno, pridobitev popolne javne oblasti, pridobitev ab ­ solutnega gospostva in popolno uničenje vseh in vsega, kar klerikalizmu ne služi«. 37 Take ocene so liberalce že konec 19. stoletja privedle v neizprosen idejni in poli- 30 Slovenski narod, 26. 10. 1905, Volilna reforma, 5. 12. 1905, Vera v politiki, II; Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 92-93. 31 Slovenski narod, 17. 8. 1901, Proč s hinavščino iz našega javnega življenja. 32 Slovenski narod, 16. 9. 1901, Volilno gibanje. Shod v Črnomlju, 22. 8. 1901, Slo ­ venskim deželnozborskim volilcem! 33 Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo, str. 145. 34 V NNS niso vsi liberalni prvaki zagovarjali trde kultumobojne drže nasproti ka ­ toliški strani. Predstavnik take politične usmeritve in ravnanja je bil eden od zgo ­ dovinskih voditeljev slovenskega političnega liberalizma in načelnik NNS v letih 1906-1910 Ivan Hribar, ki je imel med pripadniki katoliškega tabora precej dobrih osebnih prijateljev, medtem ko je bil politično ali osebno gorak le malokateremu iz njegovih vrst. - Perovšek, Na poti v moderno, str. 73-78. 35 Slovenski narod, 16. 9. 1901, Volilno gibanje. Shod v Črnomlju. 36 Perovšek, Politične razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, str. 39; isti, Politične in narodnostne razmere na Kranjskem, str. 24-25; Slovenski na­ rod, 23. 8. 1913, Misli ob katoliškem shodu, 26. 8. 1913, Po katoliškem shodu. 37 Slovenski narod, 26. 8. 1913, Po katoliškem shodu. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 2 3 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 23 20.12.2013 16:56:00 tični boj proti najvidnejšim predstavnikom slovenskega katoliškega gibanja. Za svojega glavnega nasprotnika so imeli ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča, ki so ga ostro napadali vse od začetka leta 1899 do njegove upokojitve leta 1930. Enako oster boj so v letih 1894-1917 vodili proti utemeljitelju krščanskoso ­ cialnega zadružništva Janezu Evangelistu Kreku. 38 V začetku 20. stoletja so na vso moč razpihnili še ostro kampanjo proti voditelju KNS Ivanu Šušteršiču. 39 V tem času so nasprotovali tudi volilni reformi, to je uvedbi splošne in enake volilne pravice (za moške), s katero je Šušteršič nameraval doseči katoliški politični monopol v narodu. Liberalci so se političnemu sobivanju z najšir ­ šo množico sodržavljanov na podlagi izražanja njihove volje s splošno in enako volilno pravico upirali zato, ker naj bi bila večina slovenskega naroda nezmožna samo ­ stojnega odločanja pri volitvah in bi volila tako, kot bi ji ukazala duhovščina. S takimi poudarki so priznali, da nimajo političnega zaledja med ljudstvom. Splošno in enako volilno pravico so podprli šele leta 1905, potem ko so Nemci izjavili, da je volilna reforma zanje spre ­ jemljiva. 40 Iz enakih razlogov kot pri splošni in enaki volilni pravici za moške so nasprotovali tudi politične ­ mu sobivanju z ženskami. To so pokazali ob občinskih volitvah v Ljubljani, 23. aprila 1911, na katerih so po sprejemu reforme občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, ki jo je leta 1910 izvedla SLS, volile tudi ženske. 41 Opozarjali so na »nerazsodnost in politično neizvezbanost slovenskega ženstva«, na kateri računa SLS, ki ima ženske le za svoje slepo orodje. 42 Najbolj značilen izraz nasprotovanja NS/NNS katoliški 38 Perovšek, Napoti v moderno, str. 84-123. 39 Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo, str. 149, 150. Glej tudi Žlindra v državnem zboru. 40 Pleterski, Šušteršič, str. 84, 89, 100-101, 108; Perovšek, Politične in narodnostne razmere na Kranjskem, str. 15-20, 24; Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma, str. 302-303. 41 Melik V., Začetki ženske volilne pravice, str. 254-255. O tem glej tudi Selišnik, Prihod žensk na oder politike, str. 79-83. 42 Slovenski narod, 21. 4. 1911, Volilno gibanje : ženski volilni shod v »Mestnem domu«. - Na občinske volitve v Ljubljani, 23. 4. 1911, je prišlo okoli 1400 žensk. Med njihovimi glasovi je bilo več katoliških in nemških kot med moškimi. (Melik V., Začetki ženske volilne pravice, str. 255) 24 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 24 20.12.2013 16:56:00 strani pa je bila znana »farska gonja«. 43 Izhajala je iz zavesti kranjskih liberalcev o njihovem sekundarnem položaju v slovenski družbi, njihovega nedomišljene ­ ga idejnega nazora in ekskluzivistične svobodomisel ­ ne naravnanosti. Liberalci so zato svoj temeljni raison d’etre našli v nerazsodnemu zavračanju vsega, kar je imelo katoliški predznak. 44 Boj proti političnemu kato ­ licizmu so vodili pod gesli boja proti fevdalni reakciji in srednjeveškemu mračnjaštvu, kar pa novi družbeni usmeritvi Cerkve in katoliškega gibanja ni več ustre ­ zalo in je v glavnem ostalo brez učinka. 45 K omenjene ­ mu ravnanju pa je prispevalo tudi dejstvo, da se je »z nastopom Rimskega katolika in posebej še s I. katoli ­ škim shodom (...) z veliko ognjevitostjo začela ofenziva slovenskega katoliškega sveta proti vsemu, kar je bilo v ljudskem občestvu »slabega«, to se pravi liberalnega, framasonskega, husitskega, radikalnega, socialistične ­ ga in komunističnega«. 46 Ob pogostoma pritlehni »farški gonji« kranjskih liberalcev proti katoliški strani je treba opozoriti tudi na podobne »polemične tirade kranjskih klerikalcev proti domačim meščanskim nasprotnikom«, ki »niso ne v pogostnosti ne v kakovosti prav nič zaosta ­ jale za onimi prvimi. Šušteršič je bil na tem klavrnem polju pravi arbiter elegantiarum.« 47 Razen na političnem so liberalci tudi na drugih po ­ dročjih pokazali, da se je t. i. kranjski prepir globoko za ­ jedel v tedanje javno in tudi zasebno življenje. Značilno seje izrazil v narodnoobrambnem in kulturno znanstve ­ nem delovanju (t. i. bistriški udar, s katerim je liberalno usmerjena narodno radikalna mladina leta 1907 prevze ­ la vodenje najstarejše, vseslovenske narodnoobrambne organizacije in do tedaj slogaške Družbe sv. Cirila in Me ­ toda; liberalni prevzem vodenj a vodilne slovenske kultur- 43 Prim. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 97; Pirc, Ušeničnik. in znamenja časov, str. 51; Cankar I., Zbrano delo, 26/1, str. 77; Slovenec, 9. 12. 1905, Politične silhuete. 44 Perovšek, Socialni, politični in idejni značaj slovenskega liberalizma, str. 4-5, 11. Glej tudi Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, str. 116-117. 45 Pleterski, Študije, str. 48. 46 Tominšek Perovšek, Frančišek Lampe - zmerno, z ljubeznijo, str. 176. 47 Pleterski, Šušteršič, str. 203. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 25 25 20.12.2013 16:56:00 ne organizacije Slovenska matica leta 191348), dosledno pa je bil poudarjen tudi pri obravnavi svetovnonazor ­ skih vprašanj. 49 Do medsebojnega upoštevanja med katoliško in liberalno stranjo ter zagovarjanja enakih stališč je v tem času prišlo le po znanih septembrskih dogodkih v Ljubljani leta 1908, ko so - kot je dejal Ivan Tavčar na shodu zaupnikov NNS 2. februarja 1909 v Ljubljani - vsi začutili, »da je neobhodno potrebno, da naj (...) v zadevah, katere se tičejo slovenske narodno ­ sti, obe slovenski stranki, kjer je le mogoče, složno na ­ stopile/[ta], da se s tem poveča vpliv slovenske držav ­ nozborske delegacije«. 50 NNS je premirje sklenila tem lažje, »ker se ji je ž njim nekako neposredno pripoznala pravica do politične eksistence, katera se ji je do tedaj dosledno zanikala«. Sicer pa je NNS že na tem shodu na predlog dr. Gregorja Žerjava ugotovila, da je premirje izčrpano in da bo vztrajno nadaljevala s svojim delom »združiti v močno vrsto vse, kar v deželi čuti narodno in napredno«. 51 Septembrski dogodki v Ljubljani - in pred njimi na Ptuju - so poleg pripravljenosti obeh strank za sodelovanje v temeljnih narodovih vprašanjih še poka ­ zali, da so liberalci, kar zadeva vprašanje nacionalnega sobivanja z Nemci, odločno zagovarjali svoje siceršnje slovensko narodno emancipacijsko stališče. 52 A če so nasproti Nemcem in nemštvu zahtevali enakopravno so ­ bivanje, pa le-tega niso zagovarjali v odnosu do Judov. Protisemitsko razpoloženje je namreč živelo tudi med liberalci na Kranjskem in sploh na Slovenskem, odklo ­ nilen odnos slovenskega liberalizma do judovstva pa 48 Vovko, Mal položi dar, str. 70-74; isti, Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda«, str. 25-26; Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 124; Oset, Idejnopolitični spori v Slovenski matici, str. 106. 49 Prim. Perovšek, Polemika Ušeničnik-Rostohar, str. 1-12. 50 Slovenski narod, 3. 2. 1909, Shod zaupnikov narodno napredne stranke. - Po naključju je kmalu po septembrskih dogodkih v Ljubljani 7. 10. 1908 prišlo še do aneksije Bosne in Hercegovine, ki je začasno združila vse slovenske poslance v državnem zboru v klubsko zvezo, vzpodbudila pa je tudi skupno programsko izjavo slovenskih poslancev (SLS in NNS) 16. 1. 1909 v kranjskem deželnem zboru. Izjava je pozdravila aneksijo Bosne in Hercegovine v pričakovanju, daje s tem izvršen prvi korak k združenju vseh južnih Slovanov monarhije v državnopravno samostojen organizem pod žezlom habsburške dinastije. (Pleterski, Šušteršič, str. 206, 221) 51 Slovenski narod, 3. 2. 1909, Shod zaupnikov narodno napredne stranke. 52 Prim. Goropevšek, Kaj takega je mogoče pri nas v Avstriji?, str. 47 in op. 2 na tej strani; Slovenski narod, 22. 9. 1908, 20. september. 26 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 26 20.12.2013 16:56:01 se »kot inherentna značilnost idejnega značaja kranj- sko-slovenskega liberalnega tabora pojavlja in ohranja od začetkov njegovega organiziranja v šestdesetih letih 19. stoletja do njegovega zatona v obdobju med obema vojnama«. 53 Želja liberalcev, da bi čim bolj okrepili protikato- liško razpoloženje na Kranjskem, je bila značilen izraz globokih ideoloških razhajanj, s katerimi so Slovenci vstopili v 20. stoletje in pokazali, daje zanje sobivanje različnih idejnih in političnih usmeritev očiten mišljenj ­ ski in bivanjski problem. Slednje je, zlasti na podeželju, kjer je bil pritisk političnega katolicizma najmočnejši, zaznamovalo tudi najpomembnejše življenjske odloči ­ tve, saj so se celo zakonske zveze sklepale zgolj med člani liberalno usmerjenih družin, 54 znotraj njih pa so bili mladi že od otroške dobe izpostavljeni dosledne ­ mu izoblikovanju v politične nasprotnike t. i. klerika ­ lizma. Liberalci na Kranjskem so v svojem odporu proti katoliški strani in njeni politični predstavnici SLS, ki sojo imenovali tudi »liga zla«, nepopustljivo vztrajali do začetka prve svetovne vojne. Tako je dobra dva mese ­ ca pred vojno Slovenski narod, ko je opozarjal na »vesoljno klerikalstvo«, zaklical, da je treba v deželi »zlomiti te nenaravne razmere, prelomiti to škodljivo premoč klerikalizma«, kar je »cilj vsem strankam, ki se pri nas udeležujejo političnega življenja«. 55 Na predve ­ čer vojne sta si obe strani stali nasproti v nepomirlji ­ vem nasprotju. 56 Ob svojem glavnem nasprotniku - katoliškem giba ­ nju in njegovi politični stranki - kranjski liberalci niso našli dobre besede tudi za socialno demokracijo. 57 Na ­ rodna stranka jo je že zelo zgodaj označila za skrajno, revolucionarno. Svarila je, da »postaja sila, s katero bo ­ do prisiljene računati vse politične stranke. Ta stranka deluje, v tem ko druge stranke to le bolj mirno gledajo. Celo zares odločne meščanske stranke, kakor nemški 53 Cankar T., Odnos kranjskega liberalnega tabora do Judov, str. 98. 54 Prim. Perovšek, Socialni, politični in idejni značaj slovenskega liberalizma, str. 5, op. 7. 55 Slovenski narod, 16. 5. 1914, Volitve na Notranjskem. 56 Prim. Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 167-169. 57 Slovenski narod, 14.8. 1896, Organizacija po stanovskih interesih. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 2 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3. indd 27 20.12.2013 16:56:01 nacijonalci, krščanski socijalisti i. t. d. se ne morejo meriti s socijalno demokracijo, posebno, kar se tiče or ­ ganizacijskega duha. Tudi pri nas se to že opaža.« 58 V zavesti, daje proletariat njen resen socialni nasprotnik, je NS/NNS z vsemi sredstvi, ki jih je imela na razpola ­ go, ovirala razvoj delavskega gibanja, zlasti pa socialne demokracije. 59 Tako tudi ni podprla odmevnih stavk de ­ lavk in delavcev v Tobačni tovarni v Ljubljani ter delav ­ cev v tovarni Kranjske industrijske družbe na Javorni ­ ku in v Savi marca in aprila 1904.60 Z Jugoslovansko socialdemokratsko stranko je delila le nasprotovanje katoliški strani in SLS, kar jo je navedlo k skupni pro ­ testni manifestaciji ob III. katoliškemu shodu leta 1906 in sodelovanju na volitvah v ljubljanski občinski svet aprila 1907 in na volitvah v državni zbor maja istega leta v Ljubljani. 61 Sicer pa je zagovarjala jasno razvidno protisocialistično stališče, 62 ki ga je z vso svojo politično težo poudaril Ivan Tavčar. Ostro je nastopil proti vo ­ lilnem sodelovanju NNS in JSDS v Ljubljani spomladi 1907 in se čudil kandidaturi socialnega demokrata Et- bina Kristana, ki ga je za ljubljanske občinske volitve podprla NNS. Opozoril je na značaj NNS, »kateri ji pre ­ poveduje, tudi iz dalje koketirati s tistimi za človeško družbo nevarnimi načeli, katere zastopa g. Kristan! (...) Pri takih slučajih moramo varovati decorum svoje stran­ ke! Nikdar ne smemo pozabiti, da smo v svojem jedru meščanska, ali - da govorimo brez ovinkov - buržoazij- ska stranka. In kot taki nam je absolutno nemogoče, da bi se kdaj metali za socialno-demokratično stranko.« 63 Kot je po državnozborskih volitvah maja 1907 zapisal Slovenski narod, je torej liberalno stranko od socialnih demokratov, ki so kranjskemu liberalizmu sicer name ­ nili poglobljeno (a tudi omalovažujočo) kritiko, 64 kljub 58 Slovenski narod, 2. 3. 1897, Tajnost volitve in socijalisti. 59 Gestrin-Melik, Slovenska zgodovina, str. 288. 60 Perovšek, Politične in narodnostne razmere na Kranjskem, str. 21-22. 61 Slovenski narod, 27. 8. 1906, Sijajen ljudski shod v »Narodnem domu«, 18. 3. 1907, Shod ljublj. volivcev narodno-napredne stranke; Bergant, Kranjska med dve­ ma Ivanoma, str. 321-322. 62 Slovenski narod, 12. 9. 1903, O socializmu in njegovi bodočnosti, 17. 11. 1906, Shod zaupnikov narodno-napredne stranke. 68 Slovenski narod, 26. 3. 1907 [Tavčar, Ivan (-r.)j, Kristanova kandidatura. 64 Perovšek, Politične in narodnostne razmere na Kranjskem, str. 30, 31-33. 28 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 28 20.12.2013 16:56:01 Poročilo Slovenskega naroda o skupnem protestnem shodu Narodno napredne stranke in Jugoslovanske socialnodemokratske stranke 26. 8. 1906 proti IH. katoliškemu shodu v Ljubljani (Slovenski narod, 27. 8. 1906) nekaterim skupnim interesom ločil »globok prepad«. 65 Prepad je med strankama zijal še vsa nadaljnja leta do prve svetovne vojne, med liberalnim in marksističnim taborom pa seje ohranil tudi v obdobju po njej. III Poleg NS/NNS na Kranjskem so se liberalno usmer ­ jeni Slovenci strankarsko organizirali tudi na Goriškem in Štajerskem. V drugih deželah, na katere je bilo v av ­ strijski dobi razdeljeno slovensko ozemlje, slovenskih liberalnih strank ni bilo. V Trstu je sicer delovalo libe ­ ralno usmerjeno slovensko politično društvo Edinost, ki je s slogaškimi gesli bolj ali manj prikrito nasprotovalo 65 Slovenski narod, 16. 5. 1907, Volitve. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 2 9 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_koi3indd 29 20.122013 16:56:01 katoliški strani, ni pa podpiralo kulturnobojne politike kranjskih liberalcev. 66 Za Istro je bilo značilno slogaštvo, kije imelo močnejše katoliške poudarke, 67 na Koroškem pa liberalcem, prešibkim, da bi ustanovili svojo politič ­ no organizacijo, ni uspelo ogroziti katoliškega primata v tamkajšnji slovenski politiki. 68 Katoliški značaj je imela tudi politična narodna zavest Slovencev prek dualistič- ne državne meje - v Prekmurju -, ki so jo ob koncu 19. stoletja izoblikovali slovenski katoliški duhovniki. 69 Liberalci zunaj Kranjske so se strankarsko orga ­ nizirali najprej na Goriškem. Ko je na prelomu stoletij dokončno propadla goriška politična sloga, so 8. marca 1900 ustanovili Narodno napredno stranko za Goriško (NNS G), kije v osnovnih idejnopolitičnih izhodiščih iz ­ ražala enake poglede kot liberalci na Kranjskem. Zavze ­ la seje za vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljud ­ stva v duhovnem in gmotnem pogledu, vsem stanovom priznavala enake pravice in dolžnosti in zato nasproto ­ vala nadvladi kateregakoli stanu (duhovščine). Ob pou ­ darku, da je verska in cerkvena vprašanja ne zanima ­ joče nasprotovala zlorabljanju vere in Cerkve v idejne, politične in druge javne namene. Nasproti delavstvu je pokazala bolj prijazno stališče kot kranjska NNS in je - pod vplivom dr. Henrika Tume - pozdravila njegovo gibanje ter mu zaželela krepko in hitro razvijajočo se organizacijo, ni pa podpirala njegovih revolucionarnih namer. Kasneje (vendar brez Tume) je še zahtevala, da delavsko gibanje ohrani slovensko narodno podlago, in pod tem pogojem ga je bila pripravljena podpreti »v vseh njegovih pravičnih težnjah«. V nasprotju z NNS je brez pridržkov in z globokim prepričanjem zagovarjala še splošno, enako in tajno volilno pravico za državni in deželni zbor ter avtonomne zastope. V narodnem vpra ­ šanju je zahtevala popolno enakopravnost in enakove- ljavnost slovenske narodnosti in jezika ter zagovarjala skupen nastop vseh slovenskih političnih dejavnikov, ko gre za narodno korist ali za obrambo narodnih inte- 66 Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 141, 144, 298, 299, 302; Marušič, Slovenci na Primorskem 1848-1918, str. 73. 67 Marušič, Slovenci na Primorskem 1848-1918, str. 73. 68 Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 118-131. 69 Fujs, Prekmurci v dvajsetem stoletju, str. 66. 30 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 30 20.12.2013 16:56:01 resov proti skupnemu nasprotniku - bodisi vladi bodisi nemštvu ali italijanstvu. 70 V nasprotju s kranjsko NNS je posebej opozarjala, da ima ljudski značaj, 71 vendar je ta oznaka stranki, ki je glavno oporo iskala v podeželski inteligenci, »služila le kot mamilo ter jo je ob različnih prilikah svojevoljno menjala sebi v prid. Kljub temu pa ji ne smemo odrekati pozitivnih uspehov, ki bi lahko bili mnogo večji, ko ne bi izgubljala svojih moči v boju proti nasprotnikom v slovenskem taboru.« 72 Črta med liberalno in katoliško stranjo je bila tudi na Goriškem jasno potegnjena, kljub temu pa njuno nasprotje ni ta ­ ko hudo otežilo političnih razmer med Slovenci kakor na Kranjskem. NNSG je sicer tudi uporabljala pojme, kot so »klerikalna strahovlada«, »klerikalci« in »politiku- joči duhovniki«, ki jim je očitala monistično težnjo po popolni oblasti nad ljudstvom (»en hlev, ena čreda, en pastir«), 73 v svojem končnem premisleku pa je poudarila: »Dosti je bilo bratomornega klanja - naše ljudstvo si želi občekulturnega, gospodarskega, narodnoobrambnega dela.« 74 Goriški Slovenci so »kazali mnogo večjo žilavost in nacionalno zavest kot na primer Slovenci na Kranj ­ skem, liberalne skupine so bile bolj razvite in celo kon ­ servativni krogi so ubirali zmernejša pota«. 75 Vprašanje sobivanja med katoliško in liberalno stranjo - socialni demokrati na Goriškem niso imeli odločilnejše vloge 76 -, kljub njunemu doslednemu medsebojnemu tekmoval ­ nemu duhu in idejnemu ter politično strankarskemu boju, 77 ni bilo povezano s skrajno izključujočimi stali ­ šči kot na Kranjskem. Med obema stranema je vladalo tudi dokajšnje politično ravnovesje, pred prvo svetovno 70 Soča, 8., 15. in 17. 3. 1900, Zaupni shod »narodno-napredne stranke« na Gori ­ škem, 5. 1. 1907, Načrt programa »narodno-napredne stranke« na Goriškem, 26., 29. in 31. 1. 1907, Shod zaupnikov »narodno-napredne stranke«; Marušič, Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem, str. 342. 71 Soča, 5. 1. 1907, Načrt programa »narodno-napredne stranke« na Goriškem, 26. 1. 1907, Shod zaupnikov »narodno-napredne stranke«. 72 Marušič, Primorski čas pretekli, str. 372. 73 Soča, 22. 1. 1907, Na shod!, 24. 1. 1907, Ljudska volja, 26. 1. 1907, Shod zau ­ pnikov »narodno-napredne stranke«. 74 Soča, 14. 1. 1914, Novo leto. 75 Marušič, Primorski čas pretekli, str. 369. Prim, tudi Tavčar M., Sedej v navzkrižju političnih in nacionalnih vrenj, str. 76. 76 Marušič, Slovenci na Primorskem 1848-1918, str. 73. 77 Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 286, 288, 291; Marušič, Primorski čas pretekli, str. 156-157; isti, Goriška na prelomu 19. in 20. stoletja, str. 146. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 31 31 20.12.2013 16:56:01 vojno pa so liberalci začeli izgubljati tla in so premoč ohranili le na go riškem Krasu. 78 Tako kot na Goriškem tudi na Štajerskem libe ­ ralna stran ni do skrajnosti zaostrila idejnopolitične ­ ga soočenja s katoliško, čeprav je med njima vladalo hudo nasprotje. Pri štajerskih liberalcih je bila opazna samozavestna in vsebinsko polna idejnopolitična drža, utemeljena v - po našem mnenju - najbolj domišljenih, demokratičnih in naprednih programskih izhodiščih te ­ danjega slovenskega liberalizma. Ob razpadu politične sloge na Štajerskem leta 1906 jih je pred ustanovitvijo liberalne Narodne stranke za Štajersko (NSŠ) v knjiži ­ ci Štajerski Slovenci, kaj hočemo! predstavil Vekoslav Špindler. 79 Knjižica je poudarila skrb za ohranitev slo ­ venske narodne samobitnosti in zahtevala slovensko narodno in jezikovno enakopravnost v vsem javnem in družbenem življenju. Obenem je zagovarjala enakoprav ­ nost vseh državljanov, stanov in slojev, oporekala poli ­ tični nadvladi katerega koli stanu ter na podlagi globo ­ kega prepričanja podpirala splošno in »v resnici enako« volilno pravico. 80 Poudarila je, da liberalci veri, »temu dragemu zakladu našega ljudstva«, ne nasprotujejo, a so proti njenemu izkoriščanju v politične in druge javne namene. 81 Posebej je zahtevala, »da se nikogar zaradi verskega prepričanja ne preganja in ne zaničuje ter ne smeši pred drugače mislečimi«, obenem pa zagovarjala svobodo prepričanja za vsakogar. 82 Kot važen dejavnik narodovega življenja je upoštevala tudi delavstvo in ob ­ sodila »našo dosedanjo politiko, ki je - skoraj bi rekli - odvračala ta stan od sebe«. Zagovarjala je dvig dela ­ vske stanovske samozavesti, opozorila pa na potrebo po strokovni in politični organiziranosti delavstva na slo ­ venski narodnostni podlagi. 83 Knjižica je še zagovarjala vsestransko svobodno izobrazbo vsakega posameznika, da se bo lahko samostojno odločil v vprašanju vredno- 78 Marušič, Primorski čas pretekli, str. 369, 161; Erjavec, Zgodovina katoliškega gi­ banja, str. 292, 295. 79 Perovšek, Špindler, str. 110. 80 Špindler, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, str. 2-7, 9. 81 Prav tam, str. 10. 82 Prav tam, str. 11. 88 Prav tam, str. 16. 32 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 32 20.12.2013 16:56:01 CELJE llS)06o Naslovnica brošure Štajerski Slovenci, kaj hočemo?, v kateri je bil objavljen program Narodne stranke za Štajersko. tenja človeka, naroda, življenja in -sveta. 84 V -sklepnem delu je poudarila, da štajerski liberalci želijo s svojimi nemškimi sodeželani živeti v miru, odločno pa naspro ­ tujejo sodelovanju z narodnimi odpadniki (ponemčenci) 34 Prav tam, str. 22-30. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOTIM NARODA o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k or3 indd 33 33 20.122013 16:56:02 in - kljub enaki idejni usmeritvi - liberalci nemške na ­ rodnosti. Raje kot z njimi sodelujejo s svojimi politični ­ mi nasprotniki lastne narodnosti, ko je v nevarnosti na ­ rodnostni obstoj. 85 Temeljne usmeritve, podane v knji ­ žici Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, so poudarili tudi program NSŠ, resolucije, sprejete na dvanajstih velikih strankinih javnih shodih 12. februarja 1908, in njen vo ­ lilni program za volitve v deželni zbor maja 1909.86 NNŠ, ustanovljena 8. decembra 1906, je bila pr ­ va moderna slovenska politična organizacija na Štajer ­ skem. V tem smislu se je liberalcev vse obdobje do raz ­ pada monarhije držal sloves razbijalcev politične sloge na Spodnjem Štajerskem, »čeprav so dejstva o tem go ­ vorila drugače. Katoliški tabor je namreč s prefinjeno politiko in medijsko aktivnostjo znal svoj nemajhen de ­ lež sokrivde za razkol politike sloge spretno prevaliti na pleča svojih političnih nasprotnikov«. 87 Obe strani, ka ­ toliška in liberalna, sta nato ostali vsaka na svojem bre ­ gu. 88 Zlasti pred deželnozborskimi volitvami maja 1909 bi lahko »hudi besedni boji med politično različno mi ­ slečimi sonarodnjaki (...) marsikaterega nepoznavalca slovenske politične realnosti na Štajerskem bolj spomi ­ njali na medplemenski spopad, kot pa na resno in pov ­ sem normalno politično (predvolilno) agitacijo«. 89 Prišlo je tudi do fizičnih obračunavanj. Tako je 13. oktobra 1907 pripadnik NSŠ, celjski zdravnik dr. Janko Sernec, s pasjim bičem pretepel državnozborskega poslanca ka ­ toliške Slovenske kmečke zveze (SKZ) dr. Ivana Benko ­ viča. 90 NSŠ je za svojega političnega nasprotnika prav tako imela socialno demokracijo, ki pa jo je v ožji volitvi v mestnem volilnem okraju na deželnozborskih volitvah leta 1909 podprla proti nemškemu kandidatu. 91 Sicer pa je NSŠ, kljub boju s SKZ, do začetka svetovne vojne 85 Prav tam, str. 33-34. - O pogledih spodnještajerskih Nemcev na Slovence in slovensko vprašanje v obravnavanem obdobju glej Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 170-333. 86 Goropevšek, Štajerski Slovenci 1906-1914, str. 202-213. 87 Prav tam, str. 30. Glej tudi str. 23 in Goropevšek, Nadomestne volitve na Spo ­ dnjem Štajerskem, str. 62; Špindler, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, str. 1. 88 O obsojajočih pogledih, ki so jih štajerski liberalci namenili katoliški strani, glej Goropevšek, Štajerski Slovenci 1906-1914, str. 75, 134, 138, 144, 151. 89 Goropevšek, Štajerski Slovenci 1906-1914, str. 143. 90 Prav tam, str. 69-73. 91 Prav tam, 130, 148, 149. 34 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 34 20.12.2013 16:56:02 večkrat podprla načelo političnega sobivanja s katoli ­ ško stranjo. 92 Po absolutni zmagi SKZ med slovenskimi strankami na deželnozborskih volitvah leta 1909 in na državnozborskih volitvah leta 1911 pa NSŠ ni sprejela njenih pozivov, naj se pridruži slovenski »nepremagljivi stranki«, saj je bil njihov namen le prevzem članstva li ­ beralne stranke. Stranka v zadnjih letih pred prvo sve ­ tovno vojno ni bila več razpoznaven politični dejavnik, saj je slovensko Štajersko povsem obvladovala SKZ. Za ­ to tudi ni bilo podlage, da bi se lahko zavzemala za svoje načelno politično stališče, ki gaje januarja 1907 zapi ­ sala celjska Domovina: »>Ločeno marš irati, a skupno se boriti (...), ko to trenutek zahteva««. 93 IV Vprašanje sobivanja je bilo zelo pomembno tudi na socialnem in gospodarskem področju, saj so pogledi na to problematiko opredeljevali družbeni značaj tedanjih slovenskih političnih strank. Liberalci na Kranjskem so se ob ustanovitvi NS sicer zavzeli za izboljšanje gospo ­ darskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu, 94 kljub temu pa niso oblikovali poseb ­ nega socialnega in gospodarskega programa. Tudi pritr ­ jevanje kreditnim in gospodarskim kmečkim zadrugam, ki jih je snoval Krek, se je ob ustanovitvi NS »zapisalo med resolucije samo na potrpežljiv papir«. 95 Kasneje je NS/NNS odločno obsojala krščansko socialno zadružno delovanje, ki mu ni priznavala družbene legitimnosti in je zaradi gospodarskih interesov svojih pripadnikov ter njihovega dojemanja gospodarskega razvoja v njem vi ­ dela zgolj grožnjo za svoj politični položaj in vizijo kapi ­ talizma individualnih lastnikov. 96 Za tedanje slovenske politične elite sta namreč šteli le višja in še srednja plast 92 Prav tam, str. 36-46, 113-114, 118-134, 164-165, 166, 178. 93 Prav tam, str. 179-180, 6, 46. 94 Slovenski narod, 1. 12. 1894, »Narodna stranka« na Kranjskem, 30. 11. 1894, Shod zaupnih mož. 93 Prijatelj, Kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, 5, str. 338. 96 Lazarevič, Ivan Tavčar in izgubljeni bog, str. 11. - O tem glej tudi Bergant, Kranj­ ska med dvema Ivanoma, str. 428^154. razumevanje demokratičnih vrednot in naroda 3 5 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 35 20.12.2013 16:56:02 družbe; človek je bil vrednoten po hierarhični lestvici, ki je veljala tako v mestnem kot v kmečkem okolju in se ravnala po ugledu in premoženju, kar je bilo povsem v skladu s splošnimi pogledi liberalizma. 97 To je dobro pokazal Slovenski narod, ko je zapisal, da so se na usta ­ novnem shodu Narodne stranke zbrali sami »socijalno ugledni in uplivni možje« - »odlični po svojem stanu, izobraženosti in imetji«. 98 NS/NNS, ki seje leta 1901 in nato še 1906 načelno zavzela za sobivanje različnih so ­ cialnih stanov in ponovno poudarila potrebo po socialni in gospodarski okrepitvi kmetov, obrtnikov, trgovcev in delavcev, 99 se socialnemu vprašanju ni dejavno posve ­ tila, čeprav so liberalci deklarativno priznavali njegov pomen 100 in opozarjali, »da takozvani >klassenkampf< ni šala«. 101 Stranka je bila v socialnem pogledu predvsem zaposlena z interesi svojega, iz dobrih gmotnih razmer izhajajočega vodilnega sloja, ter je najširše ljudske pla ­ sti prepustila idejnemu in političnemu vplivu katoliške strani. 102 Uspešna ni bila tudi liberalna narodno radi ­ kalna mladina, ki se je po Gregorju Žerjavu leta 1905 zavzemala za uravnoteženje individualnih in splošnih družbenih interesov na poti k socialnemu napredku. 103 Neuspešni so bili tudi drugi poskusi posameznih skupin v liberalnem taboru, da bi presegli socialnogospodarski, idejni in politični značaj tedanjega slovenskega libera ­ lizma. 104 Tako je lahko katoliška stran svojo pozornost neovirano posvetila socialnemu položaju delovnih slojev slovenskega naroda, to je svoji organizaciji med ljud ­ stvom, ki ga je demokratizem meščanske družbe prite ­ goval v politično življenje. 105 Na tej podlagi je katoliško gibanje v desetletju 1894-1904 izoblikovalo moderno 97 Melik V., Volitve na Slovenskem, str. 166. 98 Slovenski narod, 29. 11. 1894, Shod zaupnih mož, 1. 12. 1894, »Narodna stran ­ ka« na Kranjskem. 99 Slovenski narod, 20. 7. 1901, Naš program, 6. 11. 1906, Iz eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke. 100 Slovenski narod, 1. 10. 1894, Socijalnopolitiška vprašanja. 101 Slovenski narod, 12. 3. 1898, S. K., Kranjskemu plemstvu v preudarek, II. 102 O pogledih kranjskega liberalizma na socialno vprašanje glej tudi Bergant, Slo­ venski klasični liberalizem, str. 127-134. 103 Žerjav, Evolucija, delo, samopomoč, str. 28. 104 Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 140-153. O narodnih radikalcih glej str. 135-140. 105 Perovšek, Socialni, politični in idejni značaj slovenskega liberalizma, str. 6-10; Pleterski, Študije, str. 46. 36 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 36 20.12.2013 16:56:02 množično katoliško stranko, trdno oprto na gosto mre ­ žo »nepolitičnih« organizacij, kreditnih in konzumnih zadrug, delavskih društev, prosvetnih in drugih orga ­ nizacij. S tem se je utrdilo in prevladalo v slovenskem družbenem in političnem življenju, 106 liberalci, brez or ­ ganiziranih tesnejših stikov z ljudstvom, pa so bili so ­ cialno in politično zamejeni v ozke okvire meščanstva v mestih ter pomeščanjenih krogov na podeželju. 107 Podobno kot na Kranjskem je bilo tudi na Gori ­ škem. Kljub načelnemu stališču o enakopravnem so ­ bivanju vseh stanov je bila NNSG »zbirališče sredstev višjih slojev«, medtem ko je med širše množice na po ­ deželju globlje prodrla katoliška stran, ki se je tudi pr ­ va konkretneje lotila reševanja delavskega vprašanja. 108 NNSG je prav tako kot kranjska NS/NNS iz političnih in gospodarskih razlogov nasprotovala katoliški zadružni organizaciji. 109 Največ razumevanja za napredek obr ­ tniškega, trgovskega, kmečkega, delavskega in drugih stanov ter na ta način utemeljeno socialno ter gospo ­ darsko sobivanje je pokazala NSŠ, čeprav npr. zadružne organizacije štajerskih liberalcev niso imele socialnega značaja. 110 Svojih socialnogospodarskih zamisli pa NSŠ zaradi številčno omejene baze 111 in s tem premoči kato ­ liškega gibanja ni uspelo uresničiti. V Velika vojna v letih 1914-1918, ki je za daljši čas ustavila utečeno politično življenje v Avstriji in na Slo ­ venskem, je ponudila možnost premisleka v vprašanju sobivanja in s tem tudi skupnega nastopanja v sloven- 106 Pleterski, Študije, str. 46, 47. 107 Prijatelj, Kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, 5, str. 343; Perovšek, Soci ­ alni, politični in idejni značaj slovenskega liberalizma, str. 5. - Kot opozarja Vasilij Melik, je liberalni tabor štel na ozemlju, kije po prvi svetovni vojni pripadlo Jugosla ­ viji, leta 1911 16 % volilnih upravičencev. Tudi po vojni ni bilo dosti drugače. (Melik V., Slovenci 1848-1918, str. 640) 108 Marušič, Primorski čas pretekli, str. 372, 160; isti, Goriška na prelomu 19. in 20. stoletja, str. 142, 146. 109 Soča, 17. 3. 1900, Zaupni shod »narodno-napredne stranke« na Goriškem. 110 Špindler, Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, str. 11-20; Goropevšek, Štajerski Slo­ venci 1906-1914, str. 137, 205-209; Perovšek, Na poti v moderno, str. 39^-0. 111 Goropevšek, Štajerski Slovenci 1906-1914, str. 119. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 3 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 37 20.12.2013 16:56:02 ski politiki. Do tega je prišlo ob pripravah in kasnejši ustanovitvi Jugoslovanskega kluba (JK) v dunajskem državnem zboru 29. maja 1917. V klubu sta poleg po ­ slancev Vseslovenske ljudske stranke (VLS - vanjo so se leta 1909 povezale vse dotedanje slovenske deželne ka ­ toliške politične stranke in organizacije) ter hrvaških in srbskih poslancev, sodelovala tudi slovenska liberalna poslanca - dr. Vladimir Ravnihar in dr. Otokar Rybar. Predsednik JK, pripadnik VLS dr. Anton Korošec, je dan po njegovi ustanovitvi, 30. maja 1917, v državnem zboru prebral znamenito Majniško deklaracijo, kije po ­ kazala na usklajenost obeh naj večjih slovenskih politič ­ nih strank v prelomnih trenutkih narodove zgodovine. »Dejstvo, da so se vse slovenske meščanske politične sile združile ne le s hrvaškimi in srbskimi v avstrijski državni polovici, ampak tudi med seboj in da so se pov ­ zpele na raven političnega odločanja v imenu naroda kot celote, je bilo velikega pomena in izjemen dosežek glede na dotedanje drobtinčarske tradicije.« 112 Vladimir Ravniharje o tem kasneje zapisal: »So pa tudi trenotki, ko zahtevajo višji narodni ali državni - interesi, da išče stranka političnih zvez s strankami, ki so diametralno različnega političnega ali svetovnega naziranja.« 113 De ­ javno sobivanje katoliške in liberalne strani se je ob bistvenih vprašanjih narodne politike nadaljevalo tudi kasneje - ob podpisu Ljubljanske izjave 15. septembra 1917, v okviru deklaracijskega gibanja, ob skupni izjavi vseh slovenskih političnih strank 27. maja 1918, ki je še zaostrila tedanje slovenske narodnoemancipacijske zahteve, ter ustanovitvi Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani (Na ­ rodni svet), ki ga je vodil Korošec. 114 Tedaj so vse sloven ­ ske politične stranke in drugi politični subjekti usta ­ novili skupno nadstrankarsko organizacijo »politične iniciative (...) z namenom, da izrazi voljo slovenskega ljudstva v pogledih na narodno samoodločbo in ustano- 112 Pleterski, Prva odločitev, str. 118-119. lls SI AS 1220. Okrajno sodišče v Ljubljani, opr. št. U VI 723/24, Dokazni predlog Vladimirja Ravniharja, odvetnika v Ljubljani, proti Franu Brozoviču, odgovornemu uredniku »Jutra«, z dne 6. 2. 1925, str. 2-3. 114 Perovšek, Slovenska osamosvojitev 1918, str. 13-19. 38 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 38 20.12.2013 16:56:03 vitev neodvisne jugoslovanske države«. 115 Ni pa prodrla zamisel predsednika Narodne stranke za Štajersko dr. Vekoslava Kukovca, ki je konec leta 1917 predlagal, da naj bi Slovenci ustanovili enotno vseslovensko politič ­ no stranko, utemeljeno na deklaracijski ideji jugoslo ­ vanske združitve in narodne samoodločbe. Liberalci na Kranjskem so jo ob poudarku, da so idejne razlike v družbi neizogibne, zavrnili, pa tudi kranjska SLS v idej ­ nem pogledu ni bila pripravljena na premirje z drugače mislečimi. Kukovčeva zamisel je bila uspešna le v toliko, da so se na njeni podlagi liberalci v začetku leta 1918 odločili ustanoviti enotno vseslovensko liberalno politič ­ no organizacijo. 116 Njeno oblikovanje so na Štajerskem zagovarjali že leta 1909.117 Ustanovni shod enotne vseslovenske liberalne Ju ­ goslovanske demokratske stranke (JDS), v katero so se združile NNS, NNSG in NSŠ, je bil 29. in 30. juni ­ ja 1918 v Ljubljani. V strankinem programu, ki ga je sprejel shod, so bila predstavljena vsa načelna stališča in usmeritve takratnega slovenskega liberalizma. Pro ­ gram je zavračal vsako strankarsko zlorabljanje vere, v drugih temeljnih političnih načelih pa je terjal enako ­ pravnost vseh državljanov, posebej še žensk, vključno z njihovo volilno pravico. Zagovarjal je tudi načelo, da nima nihče - bodisi posameznik bodisi stan ali insti ­ tucija - nikakršnih predpravic, in opozarjal, da noben stan ne sme živeti na račun drugih stanov. V tem smi ­ slu je podpiral enakomerni socialni dvig vseh stanov, zlasti socialno šibkih, ob opozorilu, da je nedemokratič ­ no, če imajo enostransko družbeno premoč gospodar ­ sko šibkejši. Glede socialne problematike je družbeno enakopravno sobivanje državljanov zagovarjal v zahtevi po splošnem bolniškem, nezgodnem in starostnem za ­ varovanju, brezplačni zdravniški pomoči za siromašne ter splošni delavski socialni zakonodaji. V zvezi z de ­ lavskim vprašanjem je zahteval, da mora biti delavec zaščiten pred kapitalističnim izkoriščanjem in udeležen pri dobičku iz proizvodnje. Program je podpiral zahteve 115 Jerič, Narodni svet, str. 155. 116 Perovšek, Napoti v moderno, str. 193-201. 117 Goropevšek, Štajerski Slovenci 1906-1914, str. 213. RA2UMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 39 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 39 20.12.2013 16:56:03 po kolektivni pogodbi in priznaval upravičenost zahteve po 8-urnem delavniku. V narodnem vprašanju je JDS zagovarjala načelo absolutnega nacionalnega sožitja z drugimi jugoslovanskimi narodi, to je stališče, da Slo ­ venci, Hrvati in Srbi ne predstavljajo ločenih nacional ­ nih entitet, temveč enoten jugoslovanski narod, katere ­ ga deli (»plemena«) so. 118 Posamezne idejne, socialne in politične prvine strankinega programa je takoj po ustanovitvi JDS po ­ sebej poudaril še prvi strankin načelnik Ivan Tavčar. Iz njegovih pojasnil je bilo razvidno, da želi slovensko liberalno meščanstvo zmanjšati vpliv Katoliške cerkve na slovensko družbeno in politično življenje ter ohra ­ niti svojo socialno in gospodarsko moč pred tistimi, ki je nimajo. Že uveljavljeno socialnogospodarsko razmer ­ je moči v slovenski družbi naj bi ostalo nespremenje ­ no, saj bi le-to bilo porok za solidne družbene razmere in demokratično politično življenje. 119 Tavčar se je pri tem opiral na misel, da »tudi v državah, v katerih se je demokracija najbolj razvila, obstajajo razlike, in ni ­ kjer ne opažamo, da bi posamezne osebe imele enako ceno, enak pomen in enako veljavo«. 120 Ob poudarku, da JDS priznava enakost vseh družbenih slojev, je za ­ vračal kakršno koli nadvlado aristokracije, kmečkega, trgovskega ali uradniškega stanu nad drugimi stano ­ vi. Posebej odločno je zavračal politično nadvlado du ­ hovščine ter nasprotoval možnosti, »da bi delavstvo, ki v nobeni kulturni državi ne tvori večine prebivalstva, imelo nadvlado nad vsemi drugimi stanovi«. Temeljni družbenopolitični koncept liberalizma je bila po njego ­ vih besedah harmonija »v imenu celokupnosti, tako da se bo življenje naroda lahko primerjalo velikemu stroju, ki dela za celokupnost, pri katerem pa ima vsako kolo in tudi vsako kolesce odkazano svojo posebno nalogo, tako da stroj obstane, če vzameš iz njega kolo ali pa tudi najmanjše kolesce. In ta harmonija v političnem in gospodarskem življenju,« je poudaril Tavčar, »mora biti 118 Perovšek, Programi političnih strank, 23-28. 119 Slovenski narod, 8. 7. 1918, Ivan Tavčar, Nekoliko pripomb h gospodarskemu programu JDS. 120 Slovenski narod, 27. 6. 1918, Ivan Tavčar, Pozdrav Jugoslovanski demokratski stranki! 40 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 40 20.12.2013 16:56:03 prvi ideal, pa tudi prvi cilj naše Jugoslovanske demo­ kratske stranke. J21 S tako, po eni strani moderno in demokratično, po drugi strani pa socialno ekskluzivistično meščansko politično mislijo, ki ni soglašala z emancipacijo in ena ­ kopravnim sobivanjem posameznikov ter vseh družbe ­ nih stanov, je slovenski liberalni tabor pričakal razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS) 29. oktobra 1918. Njen razpad na Slovenskem je bil spočet »v usodnih dneh osvobodilnega boja in zorenja slovenske narodnostne biti[, ko] se je na pobudo in pod vodstvom SLS mobili ­ ziral in zbral ves slovenski politični potencial«. 122 V tem času je J DS politično sobivala z VLS in J SDS v okviru Narodnega sveta v Ljubljani in Narodnega Viječa Slo ­ vencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu (Narodno Viječe). Narodno Viječe, ustanovljeno 5. in 6. oktobra 1918, je bilo vrhovno politično predstavniško telo habsburških Jugoslovanov, ki je razglasilo in prevzelo vodenje jugo ­ slovanskih narodov v Avstro-Ogrski za njihovo popolno narodno in politično osvoboditev ter državno osamosvo ­ jitev. Njegov predsednik je postal tedanji vodilni sloven ­ ski politik Anton Korošec. Najbolj polno medsebojno sobivanje v tedanji slo ­ venski politiki pa je zaživelo v okviru Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani (Narodna vla ­ da), oblikovane po nastanku Države SHS konec okto ­ bra 1918. Kljub razhajanjem v pogledih na nekatera pomembna politična vprašanja (vprašanje oblikovanja slovenskega parlamenta ter načina in oblike združi ­ tve Države SHS in Kraljevine Srbije v skupno državo) so člani Narodne vlade, ki so jo sestavljali predstavniki vseh treh slovenskih političnih strank, združeno in brez medsebojnih nasprotovanj vodili vse tedanje slovensko državnoupravno, družbeno, politično, gospodarsko, vo ­ jaško in kulturno življenje. 123 Med njimi je »vladalo vzor- 121 Slovenski narod, 8. 7. 1918, Ivan Tavčar, Nekoliko pripomb h gospodarskemu programu JDS. 122 Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 395. 123 Perovšek, Slovenska osamosvojitev 1918, str. 77-174. O delovanju Narodne vla ­ de glej tudi Balkovec, Prva slovenska vlada 1918-1921, str. 33 in sl. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 41 41 20.12.2013 16:56:03 Ivan Tavčar (1851-1923) (Šuklje, Iz mojih spominov, IH., str. [64/65]) no prijateljstvo in vsi sklepi so bili storjeni soglasno. Delalo je vse in iz srca delalo, vsak na svojem mestu.« 124 VI S koncem prve svetovne vojne in nastankom novih držav v srednjeevropskem prostoru leta 1918 seje zače ­ lo novo obdobje v novejši zgodovini slovenskega naroda. Slovenci so se morali ob splošnih zgodovinskih spre ­ membah soočiti še s posebnostmi svojega spremenjene ­ ga bivanjskega okvira, kar je od njih terjalo kompleksno vrednotenje in opredeljevanje v ključnih vprašanjih tedanjega časa. Večina Slovencev je to izkušnjo, ki jo je odločilno zaznamovalo še nadaljevanje merjenja slo ­ venskih političnih sil, živela v Kraljevini SHS, leta 1929 preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo. Jugoslovanska 124 Erjavec, Slovenci, str. 68. 42 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kor3indd 42 20.122013 16:56:03 država je bila tudi najugodnejši okvir za nadaljnji razvoj slovenskega političnega življenja, saj se je le-to v drugih državnih skupnostih, med katere so bili po prvi svetov ­ ni vojni razdeljeni Slovenci, soočalo z raznarodovalnim pritiskom in političnimi omejitvami oziroma je bilo za ­ dušeno. Liberalna politika se je do leta 1928 razvijala le v Kraljevini Italiji, kjer je zagovarjala enotnost vseh Slovencev za skupne koristi, brez razlikovanja nazor ­ ske usmeritve, brez strankarstva, brez stanovskih ali drugih partikularnih interesov, enotno fronto za dosego edinega cilja, ki je ohranitev nacionalne skupnosti kot sestavnega in neločljivega dela jugoslovanskih narodov v jezikovnem in kulturnem pogledu. 125 Politično zatišje med strankami, ki je označevalo slovenske razmere v času boja za samoodločbo, med ju ­ goslovansko državno združitvijo in takoj po njej, je za ­ čelo izginjati kmalu po oblikovanju Kraljevine SHS 1. decembra 1918.126 V odnosih med katoliško in liberalno stranjo se je to najprej poudarjeno pokazalo v pogledih na notranjo ureditev jugoslovanske države. VLS/SLS (leta 1920 se je vrnila k svojemu prejšnjemu strankar ­ skemu imenu) je razvijala slovenski avtonomistični na ­ cionalni program, JDS pa je skladno s svojim integra- lističnim jugoslovanskim nacionalnim stališčem zago­ varjala centralistično urejeno jugoslovansko državo. 127 Na tej podlagi je njen predstavnik v Deželni vladi za Slovenijo (DVS; delovala je v letih 1919-1921), Gregor Žerjav, sistematično rušil prizadevanja njenega predse ­ dnika, pripadnika SLS dr. Janka Brejca, da bi nasproti osrednji vladi v Beogradu Slovenija ohranila kolikor to ­ liko samostojnosti, ki ji jo je še ostalo po vstopu Države SHS v Kraljevino SHS. Sobivanje liberalne s katoliško stranjo v slovenski oblastno-upravni strukturi se je s tem končalo. Žerjav je nato, ko je od novembra 1919 do konca februarja 1920 vodil DVS, odpravil še tisto malo avtonomnosti, ki jo je imela Deželna vlada, in jo povsem podredil beograjskim oblastem. Kasneje je Brejcu, ki je 125 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 530. 126 Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 212, 241. 127 Prav tam, str. 212-352. O avtonomistično-centralističnih razhajanjih VLS in JDS o notranji ureditvi bodoče jugoslovanske države v času pred razpadom Avstro- -Ogrske glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 45-65. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 4 3 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 43 20.12.2013 16:56:04 za Žerjavom ponovno postal predsednik DVS, uspelo zadržati napade na avtonomijo Deželne vlade do decem ­ bra leta 1920, januarja 1921 pa je vodenje vlade znova prišlo v roke liberalcem. Nova vlada je nato vse tekoče zadeve opravljala v znamenju vdanosti in poslušnosti osrednji vladi v Beogradu. Največji politični spopad med SLS in JDS do sprejema unitaristične in centralistične Vidovdanske ustave leta 1921 seje pod Žerjavovim vod ­ stvom končal z zmago slovenske liberalne unitarnocen- tralistične politike, kije Slovenijo politično podredila ju ­ goslovanskemu državnemu centralizmu. 128 V ta okvir je sodilo tudi nasprotovanje JDS, da bi v Sloveniji obliko ­ vali deželni zbor, predstavniško in zakonodajno telo, ki bi mu DVS odgovarjala za svoje delo do sprejetja usta ­ ve. JDS mu je nasprotovala kljub temu, da so januarja 1919 vse slovenske stranke sprejele skupno zahtevo o sklicu slovenskega deželnega zbora. Beograjska vlada je to slovensko avtonomistično zahtevo, pri kateri sta vztrajali JSDS in SLS, marca 1919 zadušila. 129 Razhod med SLS in JDS v času delovanja Dežel ­ ne vlade za Slovenijo je bil sestavni del zgodovinskega nasprotja med slovenskim političnim katolicizmom in liberalizmom, saj so bili Slovenci v tem pogledu tudi v jugoslovanski državi zazrti v nadaljnji ideološki boj. 130 Liberalci so sicer tako kot v avstrijski dobi tudi v Kra ­ ljevini SHS/Jugoslaviji spoštovali vero kot naraven de ­ javnik v človekovemu čustvovanju, kar so poudarile vse liberalne politične stranke, ki so se leta 1919 oblikovale oziroma po tem letu delovale v slovenskem prostoru: od pomladi 1919 vsedržavna JDS (od leta 1924 Samostoj ­ na demokratska stranka - SDS), Samostojna kmetijska stranka (SKS), Narodno socialistična stranka (NSS), Prekmurska kmetijska stranka, Domača verstvena (go ­ spodarska) stranka, Združena prekmurska stranka, obnovljena Narodno napredna stranka in od leta 1932 vsedržavna Jugoslovanska radikalna kmetska demo- L2s Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 138-140; Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 221-223, 269-270, 285-286, 288; Balkovec, Prva slovenska vlada 1918-1921, str. 45-50; Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 230-235. 129 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 135-137. 130 Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 46. 44 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 44 20.12.2013 16:56:04 kracija (JRKD - od 1933 Jugoslovanska nacionalna stranka, JNS). Obenem pa so zahtevali, da se vera ne sme izrabljati v politične namene. 131 Najbolj izraziti na ­ sprotniki političnega katolicizma z liberalne strani so bili pripadniki JDS/SDS, JRKD/JNS in SKS,132 trdo stališče proti njemu pa so zavzeli tudi pripadniki bojne in teroristične organizacije vsedržavne JDS/SDS Orju- na (Organizacija jugoslovenskih nacijonalista) ter libe ­ ralno usmerjene telesnovzgojne organizacije Sokol. 133 Sicer pa so bili katoličani za liberalne kroge »vsi po vr ­ sti >klerikalci<«. 134 Med mlajšimi liberalnimi intelektualci in kulturnimi delavci je živel tudi vzvišen ter prezirljiv odnos do vere in svojih vernih sonarodnjakov, ki ga je v svojih spominskih zapisih izpovedal vodilni slovenski svobodomislec med vojnama, Josip Vidmar. 135 Vidmar seje v tem razlikoval od starejših liberalcev, ki so, kljub ostremu odklanjanju političnega katolicizma - doživljali so ga kot »brezvestno izrabljanje prav zlorabljanje ver ­ skega čustva narodovega, vere in cerkve v čisto posve ­ tne strankarske namene« -, vero razumeli kot nesporen del narodove kulture. Zagovarjali so stališče, daje treba zlasti preprostemu slovenskemu človeku pustiti »njego ­ vo vero, pa naj bo taka ali taka, dokler si po svoji volji ne izbere druge, ali nadomestila za njo. Vera mu je uteha in tolažba, vera ga vzdržuje na gotovi moralni ravni. To pa je tudi v korist celote.« 136 Liberalno nasprotovanje političnemu katolicizmu oziroma katoliški strani in obratno je bilo eden od naj- 131 Perovšek, Programi političnih strank, str. 25, 30, 35, 37, 39, 47, 57; Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 333. 132 Perovšek, iV zažetjeni deželi«, str. 188-190. 133 perO všek, Programi političnih strank, str. 50; isti, Oris življenja in dela Josipa Rusa, str. 10. 134 Mihelič, Ure mojih dni, str. 69. 133 Vidmar, Obrazi, str. 155-157. 136 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 268, 269. - Podobna stališča je v času med svetovnima vojnama poudaril tudi tedanji vodilni liberalni politični list Jutro. Leta 1924 je zapisal, daje »duhovna obnova (...) v znamenju krščanstva tudi za Slovence potrebna in od vsakega nacionalno čutečega zaželjena!«, leta 1935 pa dodal, da so Slovenci »s sprejetjem krščanstva tako rekoč šele stopili v zgodovino«. In »dejstvo, da je modema doba izoblikovala tudi dmge nazore, ne izpremeni ničesar na stalnosti in globoki zakoreninjenosti krščanstva, ki je pri nas izraženo v katoliški veroizpo- vesti. (...) Nobena >sodobna< ideologija ni tako močna in prepričevalna, da bi mogla nadomestiti veliko kulturno, etično in psihološko vsebino krščanstva, kije še vedno neizčrpen rezervoar moralnih sil v našem ljudstvu«. {Jutro, 12. 9. 1924, uvodnik z dne 11. septembra, 28. 6. 1935, V znamenju križa). RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 4 5 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 45 20.12.2013 16:56:04 pomembnejših dejavnikov, ki so v prvi Jugoslaviji one ­ mogočili idejno in politično sobivanje na Slovenskem. V svojem boju proti katoliški strani je slovenski liberalizem dosegel več političnih zmag. Tako je bil na pobudo SKS in ob poudarjeni podpori JDS v Vidovdansko ustavo vklju ­ čen kancelparagraf. JDS je tudi uspelo, daje bila, kljub njenemu prvotnemu programskemu stališču o enako ­ pravnem političnem sobivanju moških in žensk, leta 1921 odpravljena splošna ženska volilna pravica za ob ­ činske volitve v Sloveniji, ki jo je leto pred tem na pobudo SLS uvedla beograjska vlada. Slovenska liberalna politi ­ ka je žensko volilno pravico ponovno podprla šele konec leta 1939.137 Po volilnih zmagah, ki jih je SLS v dvajsetih letih na različnih ravneh dosegla le na podlagi moške volilne pravice, pa so lahko liberalci volitve izkoristili v svoj prid v prvi polovici tridesetih let. Takrat so kot edini slovenski predstavniki sodelovali v sistemu političnega monizma, ki ga je v okviru diktature kralja Aleksandra I. Karađorđeviča izvajala edina dovoljena politična stran ­ ka JRKD/JNS.138 To jim je omogočilo monopolni položaj na Slovenskem, saj so v Dravski banovini (jugoslovan ­ ski Sloveniji) v svojih rokah imeli najvišjo politično in občo upravno oblast. 139 Slovenskega dela JRKD/JNS v takih razmerah politično sobivanje s katoliško stranjo ni zanimalo. To so najbolj izrazito pokazali politični te ­ ror, brezbrežne nezakonitosti in številne nepravilnosti, ki so v liberalni režimski režiji spremljali občinske volitve v Sloveniji 15. oktobra 1933. Na katoliški strani so zato podali številne pritožbe na upravno sodišče (in bili v njih deloma tudi uspešni), a osvojili skromno četrtino glasov. Opozoriti pa je treba, da so tudi na tej strani v predvolil- 137 Prim. Perovšek, Uredba o ženski volilni pravici, str. 242; Jutro, 10. 12. 1939, Novi volilni zakon. 138 Potem ko se je JNS junija 1935 zaradi političnega nasilja pred volitvami v Na ­ rodno skupščino 5. 5. 1935 in prirejanja rezultatov volitev, na katerih je zaradi omenjenega ravnanja zmagala, umaknila z oblasti (katoliška stran je tako kot leta 1931 tudi leta 1935 abstinirala skupščinske volitve), je bila avgusta istega leta obli ­ kovana še ena vsedržavna politična stranka - Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ); vanjo je bila vključena tudi slovenska katoliška politika. JRZ je bila nosilec politične oblasti v državi in na Slovenskem v drugi polovici tridesetih let in zmago ­ valka zadnjih skupščinskih volitev v prvi Jugoslaviji 11. 12. 1938. - O rezultatih skupščinskih volitev leta 1935 in 1938 glej Balkovec, Nastop opozicije, str. 394; isti, Zadnje volitve pod kraljem, str. 428. 139 Stiplovšek, Banski svet Dravske banovine 1930-1935, str. 62, 114-115. 46 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 46 20.12.2013 16:56:04 ni kampanji uporabili politično ustrahovanje; podobna nestrpnost z obeh strani se je na Slovenskem pokaza ­ la tudi pred volitvami v Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije 8. novembra 1931, čeprav je SLS, kot smo opozorili, volitve abstinirala. 140 Povsem drugače pa so se liberalci ravnali po 20. juniju 1935, ko je JNS sestopila z oblasti. Tedaj je nastala »komična situacija«. 141 Velika večina slovenskih poslancev, ki so vsi pripadali liberal ­ nemu taboru in bili poldrugi mesec pred tem na vladni listi Bogoljuba Jevtiča izvoljeni v Narodno skupščino, je začela odobravati novi režim, v katerem je kot edini slo ­ venski politični dejavnik sodelovala SLS. Enako so rav ­ nali tudi njihovi volivci. 142 »Slava JNS je bila v zatonu«, 143 sobivanje z vladajočo politiko za liberalno stran ni bilo vprašljivo. »Prizor,« kot je takrat ogorčeno zapisal liberal ­ ni intelektualec, zgodovinar dr. Fran Zwitter, »ki je brez primere v naši politični zgodovini.« 144 Vendar to liberal ­ cem ni posebej pomagalo. SLS je v drugi polovici tridese ­ tih let mimo njih na Slovenskem vzpostavila svoj popoln oblastni in politični monopol. Obenem je ob nemočnemu in vedno bolj tonečemu liberalizmu že leta 1936 pravilno napovedala prihodnjo ključno slovensko politično dile ­ mo: »Samo dvoje je danes: ali bo naša bodočnost katoli ­ ška ali pa bo komunistična, JNS-arska (liberalna - op. J. P.) gotovo ne bo.« 145 Vprašanje komunizma in njegovega družbenega ter političnega programa je vse od njegovega pojava na Slo ­ venskem zaposlovalo tudi liberalno stran. V sobivanje z njim ni privolila, kar je že leta 1919 najbolj neposredno pokazal Gregor Žerjav, ko je kot podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo opozoril, da je treba odločno nastopiti proti komunističnim idejam. 146 Sicer pa je na idejnem področju protikomunistično razpoloženje v liberalnem taboru naslednje leto z vso silo razpihoval Ivan Tav- 140 Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 181-210, 125-136. 141 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 246. 142 Zwitter, Bankrot slovenskega liberalizma, str. 303. Prim, tudi Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 246. 143 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 246. 144 Zwitter, Bankrot slovenskega liberalizma, str. 303. 145 Slovenec, 26. 7. 1936, Kje je sovražnik? 146 Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 2, str. 400. O protikomunistični usmeritvi tudi pri SKS in NSS glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 115, 117. razumevanje demokratičnih vrednot in naroda 4 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3. indd 47 20.12.2013 16:56:04 čar. 147 JDS, ki jo je vodil do pomladi 1919, je bila na liberalni strani najodločnejša nasprotnica komunizma. Ob železničarski in splošni stavki leta 1920 se je po ­ stavila na stran oblasti, podprla je Obznano (1920) in Zakon o zaščiti države (1921) ter leta 1924, po znanem trboveljskem spopadu pripadnikov Orjune s komuni ­ sti, le-te ostro obsodila. 148 V svojih načelnih stališčih je poudarjala, da komunizem pomeni uničenje vseh kul ­ turnih in civilizacijskih dosežkov meščanstva, diktaturo manjšine nad večino, ki jo je treba zatreti, četudi s silo. V komunizmu je videla judovski vpliv ter v zavračanju komunističnega gibanja ponovno pokazala protisemit- sko naravnanost slovenskega liberalizma. 149 Verjetno najbolj brezčutno liberalno obsodbo komunizma pa je že leta 1920 podal Ivan Tavčar, ko je po ustanovitvi ko ­ munistične organizacije na Slovenskem zapisal: »Lah ­ ko palite hiše, lahko jemljete po hišah, lahko morite po hišah - vse to bo trajalo kratek čas, potem pa se vam bo tako godilo, kakor se godi komunistom na Ogrskem (mišljenje zlom Madžarske sovjetske republike 1. av ­ gusta 1919 - op. J. P.), kjer je celi komunizem poginil na vislicah!« 150 Poleg komunizma so liberalci zavračali tudi drugi dve totalitaristični ideji in sistema moderne - italijanski fašizem in nemški nacizem. Zanje sta pred ­ stavljala nesprejemljivo idejno in politično izbiro, pri če ­ mer so opozarjali še na grobo fašistično protislovensko politiko; spričo spretnih nacističnih političnih potez pa spočetka niso jasno videli nevarnosti nacifikacije nem ­ štva na Slovenskem in so proti njemu nastopali zgolj na narodnostni podlagi. Sicer pa so poudarjali, da fašizem in nacizem pomenita trajno grožnjo za evropski mir, in bili prepričani, da ju čaka zgodovinski potop. 151 147 Perovšek, Napoti v moderno, str. 125-130. 148 Prav tam, str. 129; Jutro, 2. 1. 1921, uvodnik z dne 1. januarja, 3. 8. 1921, uvo ­ dnik z dne 2. avgusta, 3. 6. 1924, uvodnik z dne 2. junija. 149 Perovšek, zaželeni deželi«, str. 185-186. - Slovenski liberalci so na svojo pro- tisemitsko naravnanost opozorili že kmalu po nastanku jugoslovanske države. Na zboru zaupnikov JDS, 6. 7. 1919 v Ljubljani, so sprejeli posebno resolucijo proti Judom, v kateri so od jugoslovanske vlade zahtevali, naj posveti naraščajočemu priseljevanju Judov največjo pozornost ter ga z vsemi dopustnimi sredstvi omejuje. (Perovšek, Programi političnih strank, str. 32) 158 Slovenski narod, 18. 4. 1920, Ivan Tavčar, Komunizem? 151 Perovšek, zaželjeni deželi«, str. 191-193; Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 441; Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 109, 110. 48 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 48 20.12.2013 16:56:04 Liberalci so vprašanje sobivanja na Slovenskem obravnavali tudi s socialnega in gospodarskega vidika. V dvajsetih letih se mu je najbolj posvetila JDS/SDS, ki je zagovarjala reševanje socialnogospodarskih vprašanj na podlagi družbene uskladitve stanovskih interesov. 152 V tem času so omenjeno problematiko obravnavale tu ­ di druge liberalne stranke, vendar so bodisi delovale le kratek čas (liberalne stranke v Prekmurju, ki so se na ­ čelno zavzemale za splošno blaginjo vseh stanov) bodisi so na tem področju zagovarjale enaka stališča, kot jih je poudaril program JDS (v letih 1923-1924 delujoča ob ­ novljena NNS).153 Nekatere pa so se posvetile predvsem problemom enega (kmečkega) stanu, kot npr. SKS, ki je obenem zagovarjala tudi vse utemeljene socialne zah ­ teve drugih stanov, 154 oziroma so se zavzele predvsem za vzajemno sobivanje vseh pripadnikov delovnega ljud ­ stva (NSS); ti naj bi skupaj nastopili proti kapitalistične ­ mu razredu in po evolutivni poti ustvarili socialistično družbo socialno in politično enakopravnih državljanov. Kasneje je NSS ta program opustila. Sredi dvajsetih let se je začela približevati SDS in se nato v njej utopila. 155 Stanovsko utemeljeno načelo socialnega sobivanja je slovenski liberalizem v tridesetih letih, ko se je težišče sodobnega političnega delovanja preneslo na gospodar ­ ska in socialna vprašanja, vsebinsko še razširil. 156 To je bil čas utrjevanja misli o korporacijskem sistemu dr ­ žave in »novem človeku«, ki bo sposoben sodelovati pri graditvi »novega« reda, novega načina socialnopolitične ­ ga, kulturnega in gospodarskega življenja. 157 Liberalci, v tridesetih letih politično enotno povezani v JRKD/JNS, so nasproti revolucionarnemu načelu razrednega boja poudarjali t. i. socialno solidarnost in potrebo interven ­ cije države proti kapitalističnemu načelu s ciljem za- 152 Jutro, 22. 10. 1920, Volilni program Jugoslov. dem. stranke : govor dr. G. Žerjava na seji izvrševalnega odbora JDS dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani. 153 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 230; Perovšek, Programi političnih strank, str. 57-58. 154 Perovšek, Programi političnih strank, str. 30. Enake poglede je zagovarjala tudi Slovenska kmetska stranka, v katero sta se leta 1926 združili SKS in Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev (SRSKD). - Prav tam, str. 169-174. iss Perovšek, Programi političnih strank, str. 33; isti, Liberalizem in vprašanje sloven­ stva, str. 215-218. 156 Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. XI. 157 Prav tam, str. XVI in 243. razumevanje demokratičnih vrednot in naroda 4 9 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 49 20.12.2013 16:56:04 ščititi socialne interese večine. 158 Hkrati so se v okviru t. i. nacionalnega solidarizma zavzemali za disciplini ­ rano ali nadzorovano demokracijo, ki bo zmožna rešiti socialnogospodarske in kulturne probleme v interesu celote. Obenem so zavračali vsak totalitarizem, bodisi z leve bodisi z desne. 159 Načelo skladnosti in solidarno ­ sti vseh slojev, poudarjanje dirigiranega gospodarstva in priznavanje zasebne lastnine kot temeljnega pogoja za uspešen gospodarski razvoj so v tridesetih letih v li ­ beralno socialnogospodarsko doktrino vpeli tudi kon ­ cept stanovske oziroma korporativne ureditve države. Ta koncept se je v tem času - na takšnih ali drugačnih idejnih temeljih - preizkušal v različnih državah, tako tudi v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji. 160 Liberalci so svoj stanovsko-korporativni koncept, ki je presenetljivo spominjal na Tavčaijevo zamisel o harmoničnem in kot stroju organiziranem narodnem, političnem in gospodarskem življenju, utemeljevali na vztrajnem delu za omilitev tedanje gospodarske krize in za splošno izboljšanje življenjskih razmer. 161 Na tem po ­ dročju sta si liberalni ban Dravske banovine dr. Drago Marušič in njegov posvetovalni organ banski svet, ki so ga sestavljali zgolj privrženci JRKD/JNS, v prvi polovici tridesetih let prizadevala omiliti gospodarsko-socialno krizo v Sloveniji. V oteženem gospodarsko-finančnem položaju sta pripomogla k nadaljnjemu razvoju števil ­ nih gospodarskih panog in kulturno-prosvetnih dejav ­ nosti, opazen je bil tudi prispevek k izboljšanju razmer v zdravstvu in socialnem skrbstvu ter k izvajanju javnih del, s katerimi je banovina blažila zaostren položaj soci ­ alno ogroženih plasti prebivalstva. 162 Drugače pa je libe ­ ralizem v svoji socialnogospodarski misli zagovarjal »po ­ trebo snovanja gospodarskih korporacij in sindikatov zainteresiranih slojev pod pogojem, da vpliva država po pravu svoje vrhovne oblasti na njihovo delo in medse- 158 Prav tam, str. 244; Vidovič-Miklavčič, Pogledi na francosko revolucijo, str. 224. 159 Vidovič-Miklavčič, Pogledi na francosko revolucijo, str. 224-225; ista, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 244. 160 Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. XVII. 161 Jutro, 9. 11. 1931, Triumf narodne in državne misli. 162 Stiplovšek, Banski svet Dravske banovine 1930-1935, str. 255-260. 50 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 50 20.12.2013 16:56:04 bojne odnošaje v korist socialnega miru.« 163 Ko je Jutro pojasnjevalo tako socialnogospodarsko usmeritev JNS, je poudarilo, daje »s tem svojim programskim stališčem (...) JNS zapustila zastarele liberalne nazore o gospodar ­ skih in socialnih problemih«. 164 »Liberalna demokracija je v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu po ­ kopana,« je leta 1935 zagotavljal pisec v reviji sloven ­ skih liberalno-unitarističnih kulturnih in znanstvenih delavcev Misel in delo. »Če je pa temu tako, bi s te strani ne smelo biti nobenega ugovora proti korporativizmu.« 165 Ob oblikovanju svojih socialnogospodarskih rešitev pa je konkretno delo liberalizma v socialnem vprašanju, razen v prizadevanju liberalne banske uprave v prvi po ­ lovici tridesetih let, »docela odreklo, ker gaje prehiteval [katoliški] nasprotnik, ne glede na to, da se je to delo močno križalo s po sili razmer kapitalistično usmerje ­ nim delom na gospodarskem področju«. 166 Zagotovo najbolj samosvoje poglede pa so liberalci zagovarjali v vprašanju narodnega sobivanja. Tu so rav ­ nali dvojno. Iz razumljivih zgodovinskih vzrokov so bili sestavni del splošnega narodnega nastopa proti Nem ­ cem in nemštvu na Slovenskem po prvi svetovni vojni (izrinjanje Nemcev iz državne uprave in šolstva, razpu ­ ščanje in zaplemba lastnine številnih nemških kultur ­ nih in drugih društev, oviranje politične organiziranosti Nemcev neposredno po vojni), v drugi polovici tridesetih let pa so podpirali vsesplošni odpor slovenske javno ­ sti proti nemštvu in nacističnim izzivanjem. 167 Povsem drugačen odnos pa so oblikovali do jugoslovanskih na ­ rodov. Kot smo že opozorili, so v narodnem vprašanju, kije eno od najpomembnejših, občutljivih in zapletenih problemov novejše zgodovine in sedanjega časa, zavzeli stališče jugoslovanskega nacionalnega integralizma in sobivanje z drugimi jugoslovanskimi narodi razumeli 163 Slovenski narod, 21. 7. 1933, Načela in smernice Jugoslovenske nacionalne stranke. 164 Jutro, 23. 7. 1933, Po kongresu JNS. L6S M. G. V., Korporacijska država v Italiji, str. 123. 166 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 194. 167 Dolenc E., Kulturni boj, str. 23-62; isti, Med kulturo in politiko, str. 21-37; Slo­ venska novejša zgodovina, 1, str. 398; Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 147-148, 166. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 5 1 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3. indd 51 20.12.2013 16:56:05 kot narodno, jezikovno, kulturno, politično in socialno- gospodarsko spojitev Slovencev z njimi. Liberalci so svojo najpomembnejšo politično zma ­ go v prvi jugoslovanski državi dosegli kot zagovorniki jugoslovanskega unitarizma. S pomočjo glasov SKS in JDS je bila izglasovana unitaristična in centralistična Vidovdanska ustava, ki je potrjevala, da integralistično jugoslovanstvo ni le namišljena, temveč tudi formalno veljavna narodnopolitična pot. V tem smislu je liberalni unitarizem jugoslovanstvo izrabljal tudi kot novo obliko kulturnega boja proti narodnoavtonomistični SLS. Poli ­ tičnega in idejnega sobivanja med liberalno in katoliško stranjo ter siceršnjim slovenskim avtonomističnim sta ­ liščem ni bilo. VII Liberalizem je tudi v času med svetovnima vojna ­ ma živel mimo večine slovenskih ljudi. Zaradi svojih idejnih, socialnogospodarskih in narodnopolitičnih sta ­ lišč se mu tako kot v avstrijski dobi ni uspelo zbližati s slovenskim, večinoma katoliško, krščanskosocialno in avtonomistično usmerjenim ljudstvom in ni bil pripra ­ vljen - enako je veljalo tudi obratno - sobivati z drugimi idejnopolitičnimi usmeritvami na Slovenskem. Če je do tega v maloštevilnih primerih prišlo, je bila to posledica trenutnih političnih razmer oziroma razporeditve moči v Sloveniji in jugoslovanski državi. Kratek oris takega sobivanja nam pokaže, da je liberalna stran na Sloven ­ skem leta 1919 sodelovala z J SDS v okviru Deželne vla ­ de za Slovenijo, medtem ko je bila v njej s SLS, razen v temeljnih narodovih vprašanjih, bolj ali manj v spo ­ padu. V drugi polovici dvajsetih let je sobivala tudi v zanjo politično koristni povezavi nekdanjih samostojnih kmetij cev s SRSKD v Slovenski kmetski stranki, leta 1938 pa je na volitvah v Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije skupaj s socialisti nastopila v okviru Mačk ­ ove opozicijske liste. V jugoslovanskem okviru je v letih 1918-1921 sobivala s SLS in JSDS v beograjski vladi. Slovenski unitaristični liberalizem je med letoma 1931- 1935 sobival še z režimom kraljeve diktature, potem ko 52 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 52 20.12.2013 16:56:05 je sobivanje z njim prekinila SLS. Ves čas Kraljevine SHS/Jugoslavije je sobival še z liberalnimi in demokrat ­ skimi, občasno pa tudi z drugimi jugoslovanskimi uni ­ tarističnimi silami. Mimo vodilnih liberalnih političnih krogov je z liberalne strani v drugi polovici tridesetih let prišlo še do sobivanja demokratično preobraženega slovenskega Sokolstva z drugimi demokratičnimi, naro- dnoemancipacijskimi, narodnoobrambnimi in protifaši ­ stičnimi skupinami v ljudskofrontnem gibanju. Demo ­ kratično Sokolstvo se je januarja 1941 začelo zbliževati tudi s Komunistično partijo Slovenije in na tej podlagi vstopilo v Društvo prijateljev Sovjetske zveze. V okviru JNS pa so njeni mlajši člani (Mladina JNS) v istem času, to je, kot so poudarjali, »na prelomu med dvema do ­ bama«, v prizadevanju za obnovo demokratičnih načel sprožili akcijo po združevanju tedaj na množico različ ­ nih strank in skupin razcepljenih slovenskih liberalnih sil, h kateremu so povabili tudi predstavnike socialistič ­ ne stranke. 168 Vprašanje idejnega, političnega, socialnega in na ­ rodnega sobivanja v liberalni politični misli in praksi od začetka samostojnega političnega organiziranja sloven ­ skega liberalizma do druge svetovne vojne na Sloven ­ skem pokaže, daje (bil) omenjeni problemski kompleks najtrši oreh v življenju slovenske družbe in naroda v no ­ vejši zgodovini. Zrasel je iz medsebojnega slovenskega idejnega in političnega zanikanja ter izključevanja, ki se je prek različnih nosilcev in v različnih zgodovinskih po ­ ložajih marsikdaj izrazilo v zlem sovraštvu med temelj ­ nimi zgodovinskimi političnimi tabori na Slovenskem. Liberalci v tem niso bili ne izjema in ne pravilo, čeprav je idejni boj na Slovenskem začela katoliška stran. Nji ­ hovo nasprotovanje političnemu katolicizmu, ki je bilo najostrejše na (nekdanjem) Kranjskem, se je »vse manj utemeljevalo v modernosti in njenih vrednostnih pod ­ lagah, vse bolj pa na kulturnem boju in protikatoliških 168 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 258-268; isti, Oris življenja in dela Josipa Rusa, str. 13-15; Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 83-114, 263-265; Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 272-290; Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 227-233; Melik V., Slovenski liberalni ta ­ bor in njegovo razpadanje, str. 23. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 5 3 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 53 20.12.2013 16:56:05 Jutrov pozdrav unitaristični in centralistični Vidovdanski ustavi (Jutro, posebna izdaja, 28. 6. 1921) 54 o demokraciji in jugoslovanstvu_k or3indd 54 20.122013 16:56:05 ideologijah«. 169 Tako je liberalizem - kar je veljalo tudi za njegov odnos do socialističnega in komunističnega gibanja - s svojim primerom le potrdil tedanjo ozko in obremenjujočo idejno in politično ter precej tudi stano- vsko-samozadostno oziroma hierarhično-totalitetno so ­ cialno držo Slovencev. Le-ta v sebi ni imela dovolj pro ­ stora za uravnovešeno dojemanje drugega. »V nazorsko diferenciranem svetu, ki priznava legitimnost sleherne iskrene vesti, pa se morajo ljudje vsaj kot občani in dr ­ žavljani zadovoljiti s soglasjem v temeljnih tezah, ki so v skupnem življenju neobhodno potrebne. Obseg teh skupnih spoznanj in norm je nujno različen. Če takega dogovora ni, nastopijo strahote duhovne državljanske vojne, ki poznajo samo radikalne parole in se zadovo ­ ljujejo samo z uničenjem nasprotnika.« 170 To je bila za ­ gotovo slaba zgodovinska popotnica, ki so si jo Slovenci pripravili v času do druge svetovne vojne in ki se je je neusmiljeno polastilo nakopičeno medsebojno sloven ­ sko sovraštvo med njo. 169 Markeš, Točka nacionalnega nesporazuma, str. 252. Prim, tudi Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, str. 117, 120. 170 Tominšek Perovšek, Frančišek Lampe - zmerno, z ljubeznijo, str. 176. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 55 55 20.12.2013 16:56:05 O veri in njeni politični razsežnosti Vprašanje vere in njene idejne, družbene in poli ­ tične vloge je bilo vedno ena od ključnih stalnic obče civilizacijskega in v njegovem okviru posebej tudi demo ­ kratičnega političnega razvoja. Na političnem področju je na Slovenskem dobilo nov dinamični zagon po poli- tičnostrankarski razdelitvi slovenskega prostora konec 19. stoletja. Tako so že v avstrijski dobi poudarili tri temeljne poglede na vlogo vere v slovenski družbi. Ka ­ toliški tabor je v idejnopolitičnih in kulturnih pogledih zagovarjal oblikovanje družbe, v kateri bodo uveljavlje ­ na katoliška načela v verskem, kulturnem, šolskem, socialnem in političnem življenju. Liberalni tabor pa je odločno odklanjal vpliv Cerkve in vere na družbeno in politično življenje. Poudarjal je potrebo po ločitvi Cer ­ kve od države in zahteval popolnoma neodvisno šolstvo. Načelno odklonilno stališče do vere in političnega de ­ lovanja duhovništva so poudarili tudi v marksističnem taboru. Zahtevali so ločitev Cerkve od države in razgla ­ sitev vere za zasebno zadevo. V šolstvu so zagovarjali od Cerkve neodvisen pouk. 171 Po oblikovanju prve jugoslovanske države so slo ­ venske politične stranke svoje poglede na vero obliko ­ vale skladno z že uveljavljenimi idejnopolitičnimi sta ­ lišči na Slovenskem. Najmočnejša politična stranka, katoliška Slovenska ljudska stranka, je v tem okviru 171 Perovšek, Politične razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, str. 30-31; Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma, str. 99-123. 56 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 56 20.12.2013 16:56:05 podpirala tudi politično in širšo družbeno dejavnost duhovščine. 172 Načelnik SLS Anton Korošec je ob tem opozoril, daje treba v razmerju med državo in Cerkvijo določiti, »ali bo smel duhovnik v cerkvi svobodno go ­ voriti, ali pa mu bodo dali nagobčnik v obliki kakega kancelparagrafa«. 173 Nasprotno pa so slovenske liberal ­ ne stranke - JDS, SKS in NSS - poudarjale, da vera ne sme služiti politično-strankarskim ciljem. 174 Enako so, ob zahtevi po ločitvi Cerkve od države in poudarku, da je vera privatna zadeva, menili v Jugoslovanski socialno demokratski stranki. 175 V marksističnem taboru so se o vprašanju vere opredelili tudi komunisti. Zagovarjali so ločitev Cerkve od države in ukinitev vseh njenih javnih funkcij. 176 Na tej podlagi so nastopali proti posvetni in neposvetni vladi duhovščine. 177 Vprašanje vere in njene družbene vloge je v prvi jugoslovanski državi postalo predmet posebne politič ­ ne obravnave, ko so v Ustavodajni skupščini Kraljevi ­ ne SHS spomladi 1921 med drugim razpravljali tudi o t. i. kancelparagrafu, to je predlogu ustavne prepovedi izkoriščanja vere v politične namene. 178 Uvedbo kan- 172 Slovenec, 27. 12. 1918, I.(van) Vesenjak, Tudi duhovnikom popolno svobodo po ­ litičnega udejstvovanja!; Politični katekizem, str. 41, 61-62; Slovenec, 25. 10. 1920, Velika manifestacija Slovenske Ljudske Stranke, 26. 10. 1920, Slovensko ljudstvo! 173 Slovenec, 2. 10. 1920, Vodilne misli za volilni boj v konstituanto. 174 Perovšek, Programi političnih strank, str. 25, 37; Jutro, 19. 2. 1921, uvodnik z dne 18. februarja, 9. 2. 1921, uvodnik z dne 8. februarja; Slovenski narod, 7. 10. 1920, Poglavje o nagobčnikih, 26. 1. 1921, Klerikalizem je povsod sovražnik države; Kmetijski list, 14. 8. 1919, O političnih strankah, 26. 2. 1920, Samostojni kmetje duhovščini, 4. 3. 1920, Pokrajinske vesti. Ali smo res proti duhovnom?, 30. 9. 1920, Oklic vsem našim tovarišem širom domovine; SB US K SHS, 1, 20. 5. 1921, str. 15 (razprava Josipa Drofenika), 23. 4. 1921, str. 23 (razprava Ivana Deržiča), 23. 5. 1921, str. 15-16 (razprava Antona Brandnerja); Nova pravda, 10. 11. 1920, K volitvam v konstituanto, 18. 12. 1920, Naše stališče, 31. 12. 1920, Kaj hočemo? 175 Perovšek, Programi političnih strank, str. 97, 100; Naprej, 27. 10. 1920, »Osvo ­ bodilni« program Slovenske Ljudske Stranke, 18. 11. 1920, Socialisti in vera, 5. 3. 1921, Ustavni načrt socijalističnega kluba; SB US K SHS, 1, 21. 5. 1921, str. 5 (razprava Etbina Kristana); SB UO US K SHS, 1, 15. 2. 1921, str. 143 (razprava Et- bina Kristana;); SB UO US K SHS, 4, 4. 4. 1921, str. 30 (razprava Etbina Kristana), Odvojena mišljenja g. g. Etbina Kristana i Jovana Djonoviča, narodnih poslanika i članova Ustavnog Odbora, str. 3. 176 Viri za zgodovino KSS, str. 92. 177 Rdeči prapor, 6. 10. 1920, Volilna gesla in programi strank na Slovenskem, 30. 10. 1920, Hinavščina. 173 O kancelparagrafu (vključen naj bi bil v volilni zakon za Ustavodajno skupščino) so sredi junija 1920 razpravljali že v Začasnem narodnem predstavništvu Kraljevine SHS. Tedanji predlog kancelparagrafa je obsegal tudi javne uslužbence. Odločitev o sprejemu omenjenega predloga so nato zaradi njegovega »delikatnega značaja« in napovedanega obiska regenta Aleksandra Karađorđevića na Hrvaškem in v Slove- RA2UMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 57 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 57 20.12.2013 16:56:05 celparagrafa je na seji Ustavnega odbora Ustavodajne skupščine 22. februarja 1921 predlagal predsednik Zemljoradniške stranke (ZS) in član Zemljoradniškega kluba (ZK) Mihajlo Avramovič. 179 Kot je kasneje povedal v intervjuju z uslužbencem tiskovnega predstavništva predsedstva jugoslovanske vlade in stalnim dopisnikom Slovenca v Beogradu, Franom Radeščkom, je »predlog o >kancelparagrafu< (...) izšel na pritisk in izrecno zah­ tevo poslancev SKS«, ki so bili z ZS povezani v okviru ZK.180 Zaradi objavljenega intervjuja z Avramovičem, ki je ostro napadel in obsodil delovanje poslancev SKS, je bil na zahtevo tedanjega ministra za kmetijstvo in vi ­ dnega politika SKS Ivana Puclja Fran Radešček takoj odpuščen iz državne službe. 181 Predlog o uvedbi kancelparagrafa so podpirale predvsem liberalno usme r jene stranke iz zahodnega de ­ la države. 182 V Sloveniji sta izstopali Samostojna kme ­ tijska in Jugoslovanska demokratska stranka, ki sta poudarili, da je treba zlorabi vere narediti konec in kle ­ rikalizem zatreti. 183 SKS in JDS sta nadaljevali izročilo slovenskega liberalizma iz avstrijske dobe, ki je zahteval vzpostavitev ustreznih pravnih sredstev za preprečitev niji konec junija 1920 odložili. - Zečevih, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 318; Dolenc E., Kulturni boj, str. 130. 179 SB UO US K SHS, 2, 22. 2. 1921, str. 52. - Ustavni odbor je v poročilu o svojem delu zapisal, daje Zemljoradniški poslanski klub posebej zahteval, da se cerkvenim osebam prepove izkoriščanje njihovega duhovnega položaja v političnostrankarske namene. {SB UO US K SHS, 4, Izveštaj Ustavnog Odbora Ustavotvorne Skupštine o načrtu Ustava i Tekst Ustave, kako je primljen u Ustavnom Odboru, str. 8.) 180 Slovenec, 23. 3. 1921, Fran Radešček, Razgovor z g. Avramovičem. - Avramovič je v omenjenem intervjuju podrobneje opisal okoliščine, v katerih je podal predlog o kancelparagrafu: »V ožjem odboru ustavnega odbora, ko se je pretresal člen o veri, sva bila kot zastopnika našega kluba jaz in g. Vošnjak (poslanec SKS dr. Bogu- mil Vošnjak - op. J. P.). Dočim sem jaz lojalno zastopal stališče zemljoradniškega ustavnega načrta in seveda tudi točko o »kancelparagrafui, ki so nam jo vsilili posl. SKS, je medtem g. dr. Vošnjak stal na strani in se smejal. Jaz sem lojalno postopal tudi kot zagovornik ustavnega načrta, ki je izšel iz zemljoradniškega kluba, dočim je tisti, kije duševni tvorec >kancelparagrafa<, molčal kot nem. V ožjem odboru sem mu to takoj očital in rekel, daje njegovo postopanje nelojalno. Nato je on odgovo ­ ril, da mora iz taktičn. razlogov molčati, ker bi drugače klerikalci napadali njega in njegove tovariše.« 181 SBL, 9, str. 4; Gantar Godina, Prisilno izseljenstvo Frana Radeščka, str. 56. 182 Hohnjec, O ustavi naše države, str. 328. Prim, tudi Nova pravda, 23. 4. 1921, Jugoslavija. 183 Kmetijski Ust, 10. 3. 1921, Občni zbor Samostojne kmetijske stranke; Slovenski narod, 24. 10. 1920, Program Jugoslov. demokratske stranke za volitve v konsti- tuanto. 58 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 58 20.12.2013 16:56:05 političnega zlorabljanja vere in Cerkve. 184 Stranki sta že dalj časa poudarjali, daje med duhovščino v veliki meri prisotna politična agitacija. 185 V SKS, kije obenem opo ­ zorila, da spoštuje poslanstvo duhovniškega stanu, 186 so celo menili, da »cerkev ni več kraj, kjer naj bi vsak vernik našel dušno tolažbo, marveč je mesto političnega gospodstva, kjer se neti in vzdržuje strašno sovraštvo in prepir med prebivalci iste vere in iste narodnosti«. Pou ­ darili so, da mora biti cerkev svetišče, kjer najde versko tolažbo vsak kristjan, ne pa, da v njej »hujska duhoven na nasprotnike svoje politične stranke, draži vernike na spore med sosedi in na pretepe«. 187 Navedeno opozorilo se je navezovalo na tedanji politični položaj SKS. Kot novoustanovljena sodobna, liberalna stranka, delujoča predvsem na podeželju, je namreč SKS pomenila resno konkurenco SLS, ki je v tem delu političnega prostora do tedaj imela nesporen primat. 188 Zaradi napadov, ki so bili usmerjeni nanjo, je SKS na svojem taboru 23. novembra 1919 v Ljubljani oblikovala posebno posla ­ nico ljubljanskemu in mariborskemu škofu - dr. An ­ tonu Bonaventuri Jegliču in dr. Mihaelu Napotniku. V njej ju je prosila, naj ukrepata, da duhovniki v njunih škofijah ne bodo izkoriščali vere v politične namene in napadali njenih pripadnikov, jih žalili in izzivali. Zbrani udeleženci tabora so še dodali, da če se ne bo »hotelo poslušati in vpoštevati našega resnega glasu, odklanja ­ mo za vse, kar pride, vsakršno odgovornost«. Poslanico so ljubljanskemu škofu izročili 23., mariborskemu pa 25. novembra 1919.189 Kot je v svojem dnevniku zapisal škof Jeglič, so možje, ki so ga obiskali, poudarili, »da so na verski podlagi, [zato] naj jih duhovniki tako strupeno 184 Lončar, Politično življenje Slovencev, str. 71; Bergant, Slovenski klasični liberali­ zem, str. 16, 90-93; Zver, Demokracija, str. 153; Perovšek, Na poti v moderno, str. 72-73. 185 Kmetijski list, 18. 9. 1919, Naša stranka in duhovščina, 18. 3. 1920, Dopisi. Iz Horjula pri Ljubljani, 21. 10. 1920, Slovenskemu kmetu, slovenskemu ljudstvu!, 10. I. 1921, Klerikalne lumparije; Jutro, 18. 11. 1920, uvodnik z dne 17. februarja, 23. II. 1920, uvodnik z dne 22. novembra, 28. 12. 1920, uvodnik z dne 27. decembra; SB UO US K SHS, 4, 5. 4. 1921, str. 32 (razprava Gregorja Žerjava). 186 Kmetijski list, 4. 3. 1920, Pokrajinske vesti. Ali smo res proti duhovnom?, 25. 3. 1920, J. S. ml., Naša stranka in duhovščina. 187 Kmetijski list, 19. 2. 1920, Matija Gubec, Za svetost cerkve. 188 Prim. Mikuž, Razvoj slovenskih političnih strank, str. 113; Zečevič, SLS in jugo­ slovansko zedinjenje, str. 260; isti, Na zgodovinski prelomnici, str. 93. 189 Kmetijski list, 26. 2. 1920, Samostojni kmetje duhovščini. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 59 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 59 20.12.2013 16:56:05 ne napadajo, saj jih radi sprejmo med se kot svetovalce in učitelje (eden je dodal: duhovne učitelje). Prinesli in prečitali so mi poslanico. Rekel sem jim, da je v njihovih nazorih veliko pravega, da je pa stranka sumljiva, ker sojo ustanovili liberalni gospodje in je njihov >Kmetijski list< silno strupen. Eden mi je odgovoril, da list duhovni ­ ke napada zato, da odbija napade duhovnikov na stran ­ ko celo v cerkvi; naj bodo duhovniki umerjeni in naj jih (pripadnike SKS - op. J. P.) ne razvpijejo kot brezver ­ ce. Rekel sem jim, da jim bom odgovoril pismeno. Oni so mi pa obljubili poslati svoj program. (...) Postopati moram previdno,« je pripisal Jeglič, »da jih ne odbijem, ampak ako mogoče kaj pridobim. Odgovor sem poslal proštu Kalanu (Andrej Kalan - op. J. P.), da ga prečita in presodi.« 190 A v obeh škofijah so se odločili, da na podlagi predanih poslanic ne bodo ukrepali. Avtor, pod ­ pisan kot »Matija Gubec«, je namreč 19. februarja 1920 v Kmetijskem listu ugotavljal, daje bil »zaman naš poziv na cerkvene poglavarje (škofe), naj nas ščitijo pred na ­ padi politikujoče duhovščine v cerkvi«, 191 poslanec SKS v Ustavodajni skupščini Ivan Mrmolja pa je 26. aprila 1921 izjavil, da so »škofje (...) pritožbo (poslanico - op. J. P.) ignorirali, kakor da nimamo mi nič govoriti«. 192 SKS je zato že decembra 1920 pozvala svoje pripadni ­ ke, naj tajništvu stranke naznanijo primere zlorabe vere v cerkvi. »Kot resni politiki hočemo dognati,« je zapisal Kmetijski list, »kdo je kriv gnusne gonje po cerkvah, kdo skrunjenja svetih prostorov s politično borbo. (...) Naše cerkve so last naroda. Postavili so jih naši očetje Bogu v čast in narodu v duševno tolažbo. Cerkve niso za zbe ­ snelega politika, ki je pozabil, da je duhoven ter postal služabnik umazane strankarske politike.« 193 Tako SKS kot JDS sta v letih 1920-1921 opozorili tudi na nekatere konkretne primere, ko so na ravnanje posameznih duhovnikov vplivali politični razlogi (zavr ­ nitev odveze vernicam, ker so njihovi možje pripadali liberalni stranki ali če so odklonile, da bodo vplivale 190 SI AS 1871, Jegličev dnevnik, 27. 11. 1919. 191 Kmetijski list, 19. 2. 1920, Matija Gubec, Za svetost cerkve. 192 SB US K SHS, 1, 26. 4. 1921, str. 16. 193 Kmetijski list, 9. 12. 1920, Poziv. 60 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 60 20.12.2013 16:56:06 na može, naj odpovejo liberalni politični tisk; odklanja ­ nje poslednjega obhajila pripadnikom liberalne stran ­ ke; prisiljevanje posameznikov ob podelitvi poslednje ­ ga obhajila, da svoje hiše ne bodo dali na razpolago za zborovanje SKS; žalitve pripadnikov SKS in odklanja ­ nje cerkvenega pokopa njihovih otrok). 194 Najbolj pa sta se seveda osredotočili na vprašanje izkoriščanja vere v politične namene v času obravnave vprašanja kancel- paragrafa v Ustavodajni skupščini. SKS je v njegovem zagovarjanju izhajala iz načelnega stališča, da je kan- celparagraf potreben, ker ščiti čistost in svetost vere in cerkve pred političnim izkoriščanjem. 195 Obenem so njeni predstavniki v Ustavodajni skupščini v močnem kulturnobojnem tonu poudarili, da je kancelparagraf »potreben državi v zaščito pred katoliškimi duhovniki«. Nujna državna potreba naj bi bil zato, »ker pri nas kle ­ rikalizem zlorablja cerkev za hujskanje proti državni av ­ toriteti, ker rabi klerikalizem sveto cerkev za politično agitacijo in kot politično tribuno«. To je nesprejemljivo, saj je cerkev hiša božja in kot taka last naroda, du ­ hovnik pa je služabnik naroda in cerkve. Zato cerkev ni »last duhovnika, ne sme biti in tudi ne bo«. 196 Poleg omenjenih razlogov se je SKS zavzemala za kancelpa ­ ragraf tudi zaradi nasprotovanja SLS, ki je zagovarjala eksteritorialnost cerkvene oblasti nasproti državni obla ­ sti. To je pomenilo, da se državna oblast ne bi smela vmešavati v cerkvene zadeve, s tem pa uvedba kance- lparagrafa ne bi imela pravne podlage. Poslanec SKS Bogumil Vošnjak je tezi o sočasnem obstoju suverenosti Cerkve in suverenosti države nasprotoval s trditvijo, da ob državni suverenosti ne more obstojati nobena druga 194 Kmetijski list, 22. 4. 1920, Ivan Urek, S kakim orožjem nastopa SLS proti naši kmetijski stranki, 28. 4. 1921, Pokrajinske vesti. Z Roba; SB UO US K SHS, 4, 4. 4. 1921, str. 31 (razprava Gregorja Žerjava); SB US K SHS, 1, 20. 5. 1921, str. 13-14 (razprava Josipa Drofenika). 195 Kmetijski list, 19. 2. 1920, Matija Gubec, Za svetost cerkve, 6. 4. 1921, Pokra ­ jinske vesti. Donesek h »kancelparagrafu«, 14. 4. 1921, Boj za »kancelparagraf«, 28. 4. 1921, Pokrajinske vesti. Z Roba, 5. 5. 1921, Pokrajinske vesti. Shoda poslanca Drofenika, 12. 5. 1921, Stranka ljudskih sleparjev, 9. 6. 1921, geslo na čelu str. 2, 23. 6. 1921, Pokrajinske vesti. Shod SKS v Šmarju pri Jelšah. Prim, tudi SB US K SHS, 1, 26. 4. 1921, str. 16 (razprava Ivana Mrmolje), 20. 5. 1921, str. 14 (razprava Josipa Drofenika). 196 SB US K SHS, 1, 20. 5. 1921, str. 13, 15 (razprava Josipa Drofenika). Glej tudi 26. 4. 1921, str. 16 (razprava Ivana Mrmolje). RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA б 1 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 61 20.12.2013 16:56:06 suverenost, ki bi bila nad njo. Zato je kancelparagraf podprl. 197 Vošnjakovo razmišljanje je podprla tudi JDS, ki je v kancelparagrafu videla zagotovilo, da bo javno življe ­ nje varno pred zlorabo božjega imena. 198 V JDS so se sicer zavedali, da kancelparagraf ni značilen za moder ­ no družbo. Prepričani pa so bili, da je njegova uvedba potrebna, »dokler je klerikalna politika nemoderna, do ­ kler se verstvo izrablja za čisto politične in gospodarske smotre, dokler niso začrtane meje med pravo cerkveno avtoriteto in politično nadvlado duhovništva«. 199 Eden glavnih zagovornikov kancelparagrafa v Ustavodajni skupščini, poslanec JDS Gregor Žerjav, je ob tem opo ­ zoril še na kazenskopravni vidik uveljavitve omenjenega določila. Poudaril je, da bo na njegovi podlagi duhovnik, ki bo prekoračil določeno mejo, postavljen pred civilno sodišče, saj bodo načela kancelparagrafa vnesena v ka ­ zenski zakonik. 200 Dodal je še, da duhovnik sicer lah ­ ko v cerkvi posredno »dela (...) za klerikalizem« in izven nje neposredno za svojo stranko, »absolutno pa je treba izključiti, da se v cerkvi direktno agitira za >katoliško< stranko«. To, kar sedaj »vključujemo v Ustavo (kance ­ lparagraf - op. J. P.)«, je nadaljeval Žerjav, »bo samo princip, definitivna redakcija pa bo izdelana v našem kazenskem zakoniku po katerem bodo kasneje svobo ­ dni in neodvisni sodniki sodili ali obstaja kakšen de ­ likt ali ne«. 201 Žerjavova razprava je razkrivala globoko prepričanje, da politični govor v cerkvi vodi h kazenski odgovornosti. Njegovega odnosa do Cerkve in politike se je zbal že škof Jeglič, kije kmalu zatem, ko je Žerjav po ­ stal predsednik Deželne vlade za Slovenijo, v svoj dnev ­ nik zapisal: »Bojimo se cerkvi krivičnih in sovražnih odredb.« 202 Ob tem je zanimivo, daje prvi načelnik JDS in dolgoletni najglasnejši borec proti političnemu katoli ­ cizmu na Slovenskem, Ivan Tavčar, v tistem času skoraj 197 SB UO US K SHS, 4, 5. 4. 1921, str. 35-36. 198 Jutro, 6. 4. 1921, uvodnik z dne 5. aprila, 27. 5. 1921, uvodnik z dne 26. maja. Prim, tudi Tabor, 13. 4. 1921, Kancelparagraf in njegove posledice. 199 Tabor, 21.5. 1921, Notranja in zunanja politika. Kancelparagraf. 200 SB UO US K SHS, 4, 4. 4. 1921, str. 31. 201 Prav tam, 5. 4. 1921. 202 SI AS 1871, Jegličev dnevnik, 2. 12. 1919. 62 o demokraciji in Jugoslovanstvu_kor3.indd 62 20.12.2013 16:56:06 opustil svojo dolgoletno ostro kulturnobojno držo. To je razkrival članek, v katerem je obravnaval problemati ­ ko kancelparagrafa. Tavčarje bil namreč prepričan, »da agitacija v cerkvi ni glavna stvar. Glavna stvar je agita­ cija duhovščine zunaj cerkve: mlad in vnet kaplan, ki bo ponoči in podnevi lazil od hiše do hiše, bo dosegel večje uspehe, nego pridiga, in naj bo ta še tako agitatorična. Te agitacije se pa duhovščini ne more prepovedati, ker je vsak volivec opravičen, da agitira, kolikor more.« 203 Poleg SKS in JDS, ki sta izražali prevladujoče gle ­ danje na vprašanje kancelparagrafa v slovenskem libe ­ ralnem taboru, se je o tem vprašanju opredelila tudi Narodno socialistična stranka. V primerjavi z njima ni zagovarjala tako trdih in ozkih stališč o političnem govo ­ ru v cerkvi. Poslanec NSS Anton Brandner seje, ob opo ­ zorilu, da sta med slovenskimi zagovorniki kancelpa ­ ragrafa SKS in JDS do tega deloma upravičeni, najprej zavzel, naj bi kancelparagraf veljal tudi za uradništvo. »Ako država vsled tega, ker dobivajo duhovniki od nje plačo, kontrolira duhovščino,« je dejal, »bi se moralo iz ­ vajati isto tudi pri uradništvu, ki izrablja čestokrat svoj položaj v strankarske namene. Enaka praksa za vse, kakor za duhovnike, tako za uradnike!« (...) Isto mora ­ mo zahtevati tudi pri privatnih podjetnikih. Tudi tam imamo slučaje, da pritiskajo kapitalisti na uslužbence in omejujejo njihovo svobodno voljo. Kadar pridejo voli ­ tve, nastopajo celo s terorjem proti njim. Enaka pravica za vse! Kakor za duhovnike, tako tudi za ostale!« 204 Tako kot drugi liberalni poslanci je tudi Brandner zagovarjal stališče, da se Cerkvi ne sme dovoliti vklju ­ čevanja v politično strankarski boj. Kljub temu pa je dvomil, da bi lahko »kancelparagraf res koristil samo ­ stojnim kmetom in demokratom (SKS in JDS - op. J. P.), kateri si hočejo s pomočjo kancelparagrafa utrdi ­ ti svoje stališče in razviti svoje organizacije«. Opozoril je, da »toliko časa, dokler imajo gospodje duhovniki na razpolago spovednico, toliko časa kancelparagraf nič ne pomaga. Veliko več in veliko bolj lahko vplivajo na svoje 203 Slovenski narod, 6. 7. 1920, Ivan Tavčar, Ne vlivajmo olja v plamen! - O tem glej podrobneje, Perovšek, Napoti v moderno str. 132-133. 204 SB US K SHS, 1, 23. S. 1921, str. 15, 16. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 63 63 20.12.2013 16:56:06 ljudi v spovednici nego s prižnice doli. Zato dvomim, da bi kancelparagraf kaj koristil, pač pa se bojim, da se ne bi razvil kulturni boj, kar bi naši mladi državi zelo škodovalo. (...) Zato je treba v tem vprašanju dobro pre ­ misliti, preden se kaj sklene.« 205 Narodno socialistična stranka je med svojimi načel ­ nimi stališči posebej poudarila, da ne zagovarja kultur ­ nega boja. 206 Brandner je zato v Ustavodajni skupščini opozoril, da NSS ne potrebuje kancelparagrafa za svojo politično oporo. »Mi [bomo] svojo organizacijo razvili tudi brez kancelparagrafa«, je dejal. »Mi mislimo, da tisti, ki propagira zdrave ideje, zdrave misli, ne potrebuje držav ­ ne pomoči. (...) Državo kličejo na pomoč samo stranke, ki se čutijo slabe. Toda stranke, ki se čutijo močne in zdrave, stranke, ki imajo zdrave ideje, odklanjajo držav ­ no pomoč. Te stranke bodo dosegle uspeh iz lastne mo ­ či. (...) Dokler imajo duhovniki na razpolago spovednico, toliko časa je vsak kancelparagraf naravnost smešen. Če morete zabraniti agitacijo v spovednici, je potem je stvar drugačna. Tega pa ni mogoče, ker s tem posegate v notranje verske zadeve.« Na Žerjavovo pripombo, daje glavna stvar vendarle prižnica, pa je odgovoril: »Videli boste, da Vam ne bo nič koristilo.« 207 Podobnega mnenja kot Anton Brandner je bila tudi skupina družbenoreformno in narodnoavtonomistično usmerjenih slovenskih intelektualcev, zbranih ob gla ­ silu Avtonomist. Skupina je v prvi polovici dvajsetih let v slovenskem javnem življenju imela opazno mnenjsko, deloma pa tudi politično vlogo. 208 Leta 1921 je o vpra ­ šanju kancelparagrafa in razmerja med vero in politiko v svojem glasilu udarno zapisala, da »v isto kategorijo zatiranja svobode kakor >Obznana< spada tudi kancel ­ paragraf. Njegovo potrebo utemeljujejo v tem, da se gre tu za boj proti klerikalcem. Kako je to vendar smešno in otročje!« je poudaril Avtonomist. »Klerikalizem obstoji pri vseh verah in bo obstal, dokler bodo kje kakšne ve- 205 Prav tam, str. 16. 206 Nova pravda, 18. 12. 1920, Naše stališče. 207 SB US K SHS, 1, 23. 5. 1921, str. 16. 208 O slovenskih avtonomistih glej Perovšek, Albin Prepeluh in SRSKD, str. 194- 198; isti, Prepeluhove ustavno-politične koncepcije, str. 83-86; Zečevič, Na zgodo­ vinski prelomnici, str. 113-116. 64 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 64 20.12.2013 16:56:06 re.« Tudi proti veri so se vedno borili, pa še danes živi, čeprav ta boj poteka že tako dolgo, odkar vera obstoji, to je že nekaj tisoč let. »Čudno, da Neroni niso prišli na misel kancelparagrafa!« »Naše mnenje je, da vere (ver) tudi kancelparagraf ne bo ubil, tudi duhovniške agita ­ cije ne bo preprečil, pač pa označuje njegove zagovorni ­ ke za jako nesvobodoljubne in nedemokratske ljudi.« 209 Avtonomist je versko vprašanje razumel predvsem kot kulturnoznanstveno vprašanje, njegov politični vidik pa je po njegovem mnenju zadeval večino ljudstva. In »če se je slovensko ljudstvo odločilo, da ima rajši fajmoštre ka ­ kor advokate (mišljena je liberalna meščanska politika - op. J. P.), je to stvar ljudstva in to odločitev moramo vzeti mirno na znanje, tudi advokatje jo morajo vzeti na znanje. Če pa taka odločitev advokatom ni prav, naj pa poskrbe s svojim delovanjem za to, da bodo ljudje njih raj še imeli kakor fajmoštre in potem bodo fajmoštri to odločitev ljudstva jemali na znanje.« Nasploh pa je Avto ­ nomist menil, da »boj proti klerikalizmu« ni več prvo in glavno vprašanje slovenske politike. Bistveno vprašanje tedanjega časa je videl v boju za obliko državne ureditve Kraljevine SHS, to je v vprašanju centralistično ali avto ­ nomistično urejene jugoslovanske države, ki je »mnogo važnejše in aktualnejše kakor pa stara liberalno-kleri ­ kalna bojna gesla«. 210 Vprašanje oblike državne ureditve je tedaj dejansko bilo osrednji problem, ki ga je obravnavala slovenska po ­ litika. Vendar pa je na idejnem področju, ki je bilo eno od ključnih izhodišč političnega opredeljevanja, kancel ­ paragraf prav tako predstavljal zelo pomembno vpraša ­ nje. O njem so se opredelili tudi v marksističnem taboru, le da so ga obravnavali zgolj v JSDS. Slovenskih komu ­ nistov namreč njegova uvedba ali ne ni zanimala. 211 Socialni demokrati, ki so menili, naj za cerkvene služabnike, če nastopajo politično, veljajo iste pravice in dolžnosti kot za vsakega drugega državljana, 212 med svoja načelna stališča niso vključili idejnega boja proti 209 Avtonomist, 11. 4. 1921, Tedenski pregled. Kancelparagraf. 2L0 Avtonomist, 9. 5. 1921, Klerikalizem, separatizem, federalizem, p roti državno st, avtonomija in - policija. 211 SB US K SHS, 1, 10. 5. 1921 (razprava Vladislava Fabjančiča). 212 Perovšek, Programi političnih strank, str. 97. RA2UMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 6 5 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 65 20.12.2013 16:56:06 veri in duhovništvu. Proti duhovnikom so bili odločeni nastopiti le, če bi delovali kot branilci kapitalističnega družbenega reda. 213 JSDS je še marca 1921 menila, da bi kancelparagraf pomenil le sredstvo kulturnega boja. Prepričana je bila, da duhovnikom »nihče ne more brani ­ ti dostopa do posameznih vernikov - če ne bodo govorili v cerkvi, bodo pa govorili v spovednicah in doma. Zato je vsaka naredba proti >pridigovanju< iluzorna in odveč.« To stališče je strankino glasilo Naprej pojasnilo takole: »Politično pa smatramo, kakor že omenjeno, vsako proti- narodnostno in vsako protiversko naredbo kot nasilje, in za socialista kot takega stoji >kancelparagraf< v isti vrsti, kakor policaj demokratska >obznana.<« 214 Liberalni Kme ­ tijski list je ob tem zapisal, da ima Naprej »možganske krče in tako je iztisnil članek, v katerem dokazuje, da morajo biti socialni demokratje proti >kancelparagrafu<, kar da sledi iz njih zahteve, daje vera zasebna stvar«. 215 Socialni demokrati so kasneje v Ustavodajni skup ­ ščini svoje stališče o kancelparagrafu spremenili. Posla ­ nec JSDS Etbin Kristan je sicer izjavil, da stranka za ­ govarja enako pravico za vse, kar pomeni, da imajo tudi duhovniki pravico do političnega dela in sodelovanja na volitvah. Pristavil pa je, da duhovniki svoje pravice ne smejo zlorabiti in v cerkvi vernikom priporočati, za koga naj glasujejo oziroma jih k temu na podlagi svoje avtori ­ tete in groženj s pogubljenjem, če bodo ravnali drugače, nagovarjati zunaj nje. JSDS je torej v Ustavodajni skup ­ ščini nasprotovala kancelparagrafti, če bi duhovnikom kratil pravico do političnega udejstvovanja, ni pa bila pripravljena dopustiti njene zlorabe. 216 Kot je dejal Et ­ bin Kristan, socialni demokrati sicer niso veijeli, »da je kancelparagraf Bog ve kaka velika stvar«, ocenili pa so, da je potreben, »ker se z njim gre na to, da se ne ustvari privilegij za katoliško cerkev (možnost izkoriščanja du ­ hovniške službe in duhovniških nalog v politične name ­ ne - op. J. P.)«.217 213 Naprej, 18. 11. 1920, Socialisti in vera, 12. 3. 1921, Kancelparagraf. 214 Naprej, 12. 3. 1921, Kancelparagraf. 215 Kmetijski list, 17. 3. 1921, Pokrajinske vesti. Socialni demokratje proti »kancel- paragraju«. 216 SB UO US K SHS, 4, 4. 4. 1921, str. 30. 217 SB US K SHS, 1, 21. S. 1921, str. 5. 66 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 66 20.12.2013 16:56:06 Edina slovenska politična stranka, ki je v Usta ­ vodajni skupščini nasprotovala kancelparagrafu, Slo ­ venska ljudska stranka, je v obravnavi tega vprašanja izhajala iz načelnega stališča, da sta po cerkvenem pra ­ vu Cerkev in država dve oblasti, ki sta suvereni vsaka na svojem področju. Obe sta pri svojem delu druga od druge neodvisni, kar pomeni, da Cerkev priznava ne ­ odvisnost države in se ne vmešava v specialne notranje državne zadeve, država pa prav tako nima pravice, da bi Cerkev ovirala v urejevanju njenih notranjih zadev. Kancelparagraf bi torej posegel v pristojnosti Cerkve, to pa bi bilo nasilje. 218 Poslanci SLS v Ustavodajni skup ­ ščini so nadalje opozarjali, da so služabniki Cerkve v izvrševanju svoje duhovniške službe odvisni le od svo ­ jih cerkvenih predstojnikov (kanon 1260 cerkvenega zakonika), medtem ko je problematiko kancelparagra- fa uredila že enciklika Benedikta XV. Humani generis redemptionem, izdana 15. junija 1917, ki duhovniku kot učitelju vere prepoveduje vso politiko. Poudarili so, da se duhovnik, ki krši določila cerkvenega kancelpa- ragrafa, po kanonu 2298 novega cerkvenega zakonika kaznuje z izgubo svobode gibanja, odhodom iz župnije, prepovedjo izvrševanja poklica in odvzemom duhov ­ niške obleke, kar dejansko pomeni, da ni več duhov ­ nik. 219 Poslanec SLS iz Prekmurja in duhovnik Josip Klekl je ob tem svoje poslanske kolege vprašal: »Go ­ spodje, hočete Vi večje kazni? Ako bi vi mene obsodili, da me zatvorite na eno leto v temnico ali da se mi vzame duhovniška oblast samo za en mesec, grem rajši za eno leto v ječo, nego da bi se mi odvzela duhovniška oblast; kajti to je najhujša kazen za nas.« V podkrepitev svo ­ jega stališča se je skliceval na ravnanje duhovščine v času Sovjetske republike Madžarske (od 21. marca do 1. avgusta 1919), ki ni hotela v cerkvi navduševati ver ­ nikov za komunistično stranko. Na podlagi primera, ki je zadeval katoliški cerkvi svetovnonazorsko nasprotno 218 Slovenec, 15. 1. 1921, Cerkvena pravna vprašanja v ustavi; SB US K SHS, 2, 25. 5. 1921, str. 23 (razprava Josipa Klekla). 219 SB US K SHS, 1, 11. in 12. 5. 1921, str. 14 (razprava Josipa Hohnjeca), 23. 5. 1921, str. 8 (razprava Josipa Hohnjeca); SB US K SHS, 2, 25. 5. 1921, str. 23, 24 (razprava Josipa Klekla). RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 6 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 67 20.12.2013 16:56:06 politično gibanje, je sklenil, da kancelparagraf žali Cer ­ kev in ji dela krivico. 220 Stališče, da je duhovnik za svoje ravnanje v cerkvi odgovoren le cerkvenim institucijam, je zagovarjal tudi načelnik SLS Anton Korošec. Ob tem je opozoril, da v političnem življenju obstoje vprašanja, ki zadevajo tudi Cerkev, ki ni abstrakcija, marveč osnova vsega realnega življenja. Zato lahko pride do primera, ko bo duhovnik v cerkvi načel različne probleme. 221 Kot je poudaril dr. Andrej Gosar, pa bi bilo težko najti koga, ki bi mogel objektivno soditi o tem, ali je duhovnik prekoračil mejo, postavljeno v ustavi, ali je ni. »To je praktično brez veli ­ ke zlorabe sploh neizvedljivo. Zagovarjati se da samo to, da se duhovnik kaznuje takrat, kadar se mu pred sodi ­ ščem dokaže, daje zagrešil nekaj proti državi in njenim zakonom, ne pa proti eni ali drugi politični stranki.« Go ­ sarje priznal, da prihaja tudi do zlorabe cerkvene obla ­ sti. Izjavil je, da mu je žal, »kadar izvem, da seje verska oblast zlorabljala v prilog stranki (SLS - op. J. P.), kateri imam čast pripadati. (...) Toda stranka ni država. Če se pa vrši v cerkvi agitacija proti državi, zaprete lahko du ­ hovnika že po obstoječih zakonih.« 222 Po Gosarju bi lahko bil edini, vsaj navidezno objek ­ tivni vzrok za uvedbo kancelparagrafa ta, da ima duhov ­ nik možnost preveč vplivati na vernike in jim s tem ome ­ jevati osebno svobodo ter jih ovirati, da bi lahko sodelo ­ vali v javnem življenju tako, kot bi sami želeli ali bi jim najbolj koristilo. Ce bi bilo to splošno resnično, bi lahko govorili o upravičenosti uvedbe kancelparagrafa. »Toda«, je nagovoril njegove liberalne zagovornike, »za tako do ­ ločbo je treba, da ne navedete samo dveh, treh izjemnih slučajev in potem deducirate iz tega obče pravilo za vse, marveč morate imeti množico takih slučajev.« Tega pa zagovorniki kancelparagrafa niso storili. Če pa bi, bi jim zastavil naslednje vprašanje: »Zakaj ne donesete podob ­ nega kancelparagrafa za tiste, ki imajo gospodarsko pre ­ moč ter jo zlorabljajo in vplivajo na druge državljane, da ti ne morejo varovati svojih pravic?« Moč kapitala nad 220 SB US K SHS, 2, 25. 5. 1921, str. 24. 221 SB US K SHS, 1, 15. 4. 1921, str. 19. 222 Prav tam, 20. 5. 1921, str. 10. 68 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 68 20.12.2013 16:56:06 delovnimi sloji je namreč »mnogo, mnogo večja nego je moč duhovnika nad njegovimi verniki«. 223 Gosar se je dotaknil tudi družbene, gospodarske in kulturne vloge duhovnikov v slovenski zgodovini. Menil je, da se slovenski liberalci zavzemajo za kancelparagraf bodisi iz bojazni bodisi iz sovraštva proti t. i. klerika ­ lizmu. »Gospoda moja,« je dejal, »vsi veste, da je kleri ­ kalizem nadvlada duhovščine. (...) Klerikalizem pomeni nadvlado duhovščine tudi v stvareh, ki se ne tičejo vere. (...) A tedaj Vas vprašam: kdo je kriv tega našega kleri ­ kalizma? Nihče drugi nego Vaša liberalna inteligenca, ki skozi desetletja ni nič delala med ljudstvom. Prvi je prišel in moral priti duhovnik, da se je usmilil naroda ter ga dvignil kulturno in gospodarsko. Gospoda moja: mi katoliški lajiki v Sloveniji smo naj hujši nasprotniki klerikalizma, kolikor je na njem slabega, in ga najbolj podiramo s tem, ker gremo med ljudi in delamo zanje, da gredo za nami. (...) Če se hočete boriti proti kleri ­ kalizmu, potem se borite s tem, da greste med narod in nesebično pomagate!« Na koncu je spregovoril še o nedemokratičnem značaju kancelparagrafa. »Ne smete ustvarjati preventivnih odredb za en stan,« je dejal, »do ­ kler ne dokažete, da je ta stan v veliki večini škodljiv državi, da dela proti nji. Kadar ste dokazali, da dela na ­ ša duhovščina v večini proti državi, tedaj le izdajte proti njej kancelparagraf. Dokler pa morate priznavati, da je baš ona največ storila za to, da se je slovenski narod ohranil, toliko časa ne smete izdajati proti njej takih preventivnih odredb. (...) Jaz za svojo osebo se ne pla ­ šim tega, da bo prišel kancelparagraf v ustavo, in če pride, rečem samo to, da se veselim tistih velikih mož, katere bo rodil.« 224 Stališče, da je kancelparagraf nedemokratičen in ­ stitut, so zagovarjali tudi drugi poslanci SLS in pristavi ­ li, da nima primerjave v kulturnem svetu. 225 V enakem tonu in z enakimi argumenti je proti kancelparagrafu 223 Prav tam, str. 9. 224 Prav tam, str. 10. - Na zgodovinsko vlogo in pomen duhovščine za kulturni, soci ­ alni in gospodarski dvig slovenskega naroda glej tudi SB US K SHS, 1, 27. 4. 1921, str. 13-14 (razprava Janeza Brodarja). 225 SB US K SHS, 1, 10. 5. 1921, str. 30 (razprava Josipa Klekla), 11. in 12. 5. 1921, str. 14 (razprava Josipa Hohnjeca), 23. 5. 1921, str. 8 (razprava Josipa Hohnjeca). RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 69 69 20.12.2013 16:56:06 pisal tudi strankin tisk, na to pa so izven parlamen ­ ta opozarjali tudi vidni predstavniki SLS. Na velikem strankinem shodu za svobodo Cerkve in proti kancelpa- ragrafu so sprejeli tudi resolucijo zoper vklepanje Cer ­ kve v »okove kancelparagrafov in podobnih določb«. 226 Slovenec, kije že leta 1920 zapisal, da ima »Cerkev pra ­ vico in dolžnost, da zavzema svoje stališče nasproti te ­ meljnim idejam, ki tvorijo velika gibanja v sodobnem življenju«, 227 je ob splošnem nezadovoljstvu katoličanov nad kancelparagrafom še poudaril, da z njim želijo »dati cerkvenim propovednikom nagobčnik« in Cerkev prisili ­ ti k molku, ko bi morala oznanjati Kristusov nauk, bra ­ niti vero in svoje pravice pred napadi sovražnih strank, ter pozivati vernike, da morajo Boga bolj ubogati kot ljudi. 228 Na ugovore z liberalne strani, da kancelpara- graf ne velja le za katoliško, temveč tudi za pravoslavno in muslimansko cerkev, pa je Slovenec s primerom po ­ ložaja pravoslavne cerkve v Ruski sovjetski federativni socialistični republiki odgovoril, da se »ravno pravoslav ­ je v Rusiji, ki je najbolj merodajno, najbolj bori proti kancelparagrafu, ki ga je dekretiral sovjet narodnih komisarjev«. 229 Opozoril je tudi, da zaradi prizadevanja za sprejem Cerkvi sovražnih naredb »politika države SHS (Kraljevine SHS - op. J. P.) drči navzdol po poševni ploskvi notranjega državljanskega boja«. Ob tem bi kan- celparagraf utegnil imeti take posledice, da bi ga njegovi zagovorniki, če bi se tega zavedali, nikoli ne predlagali. Kancelparagraf bi lahko »prisilil duhovščino, da v cer ­ kvi svoje delo le še bolj osredotoči okoli osebne verske vzgoje v naj ožjem smislu besede, zato pa bi katoliški laiki podesetorili katoliško politično in socialno delo na zunaj. Eno kakor drugo bi bilo le v veliko korist cerkve. Ne kazalo bi torej nič drugega kakor obesiti nagobčnik na vse državljane katoliškega vero izpovedovanj a sploh, kar je seveda nemogoče.« 230 226 Slovenec, 12. 6. 1920, Kancelparagraf, 3. 3. 1921, Kulturni boj, 15. 3. 1921, Ve ­ ličastna protestna manifestacija v Ljubljani, 7. 4. 1921, Kancelparagraf in njegove posledice, 12. 6. 1921, Govor dr. Korošca na shodu HPS v Osijeku. 227 Slovenec, 12. 6. 1920, Kancelparagraf. 228 Slovenec, 5. 3. 1921, Verski boj. 229 Slovenski narod, 4. 3. 1921, Dnevne vesti. Zagonetka-, Slovenec, 4. 3. 1921, Kan ­ celparagraf in pravoslavna cerkev. 230 Slovenec, 3. 3. 1921, Kulturni boj. 70 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 70 20.12.2013 16:56:07 O kancelparagrafu so v Ustavodajni skupščini od ­ ločali 5. aprila, 18. maja in 25. maja 1921. Najprej je na seji Ustavnega odbora Ustavodajne skupščine 5. aprila 1921 odborska večina sprejela predlagano določilo, kije verskim služabnikom pri opravljanju duhovniške služ ­ be in duhovniških nalog prepovedovalo izkoriščati vero v politične namene. 231 Gregor Žerjav seje ob tem na zbo ­ ru zaupnikov JDS 10. aprila 1921 v Ljubljani pohvalil, da je bil kancelparagraf sprejet po zaslugi slovenskih demokratov, ki so predložili dokumente o delovanju du ­ hovščine v cerkvi. 232 Splošnemu veselju v JDS zaradi sprejetja kancelparagrafa v Ustavnem odboru pa se je uprla NSS, saj je v njem videla le politično kratkovidnost svobodomiselnih strank. »Naše vodilne svobodomiselne politične stranke«, je zapisala Nova pravda, »pripravljajo naravnost pot bodoči klerikalni zmagi. Pot katero hodijo naši demokrati je pot, ki pelje v prepad. - Toda oni to sami hočejo in mi jih ne bomo zadrževali.« 233 Težo spre ­ jetega določila je kasneje skušal omiliti Kmetijski list, ki je spomnil, da kancelparagraf »prepoveduje le zlorabo vere in izrecno dovoljuje duhovnikom, da smejo izvun cerkve vršiti svoje politično delo tako, kakor hočejo«. 234 V nadaljnjem odločanju o kancelparagrafu so na seji Ustavnega odbora 18. maja 1921 z večino glasov zavrnili predlog Jugoslovanskega kluba (JK; v njem so bile povezane SLS, Hrvatska pučka stranka in Bu- njevačko-šokačka stranka), da bi iz ustave črtali kan ­ celparagraf. 235 Na plenarnem zasedanju Ustavodajne skupščine 25. maja 1921 pa najprej ni bil sprejet pre ­ dlog predsednika JK in načelnika SLS Antona Korošca, naj bi posebej glasovali o kancelparagrafu. Skupščina se je odločila, da bo glasovala o 12. členu ustave, ki je vseboval določilo o kancelparagrafu, v celoti, nato pa je z večino glasov izglasovala omenjeni člen. S tem je 231 SB UO US K SHS, 4, 5. 4. 1921, str. 48. 232 Slovenski narod, 12. 4. 1921, Zbor zaupnikov jugoslov. dem. stranke. 233 Nova pravda, 9. 4. 1921, Jugoslavija. 234 Kmetijski list, 12. 5. 1921, Stranka Ljudskih Sleparjev. 235 SB UO US K SHS, 4, 18. 5. 1921, str. 60-62. Zahteva, naj se iz ustave črta dolo ­ čilo o kancelparagrafu, je bila vključena tudi v ločeno mnenje JK o načrtu ustave. (Prav tam, Odvojeno mišljenje Jugoslovenskog Kluba o načrtu Ustava predloženog od Ustavnog odbora, str. 4.) RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 7 1 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 71 20.12.2013 16:56:07 bil kancelparagraf sprejet. 236 To se je zgodilo dan zatem, ko so v Ustavodajni skupščini prebrali zahtevo več slo ­ venskih kulturnih in zadružnih organizacij, sokolskih društev in mestnih organizacij JSDS in SKS, naj kan- celparagrafa ne vključijo v ustavo. 237 Vključitev kance- lparagrafa v ustavno besedilo je glasilo njegove idejne pobudnice, Samostojne kmetijske stranke, pospremilo skladno z njenimi pogledi na obravnavano problemati ­ ko. Kmetijski list je poudaril, da je prepoved zlorablja ­ nja vere v politične namene nekaj najbolj »poštenega, samoobsebi umljivega in baš za katoliško cerkev narav ­ nost koristnega«, saj ne dovoljuje, da bi jo lahko vpletali v strankarski boj. Vprašal je še, »zakaj se naši kleri ­ kalci te ustavne določbe tako zelo boje, ko je vendar v interesu cerkve, da se je ne vlači v strankarske borbe. In zopet: če je res, kar so izjavljali vsi klerikalni govor ­ niki, da katoliška duhovščina nikdar ne zlorablja cer ­ kve v strankarske namene, čemu potem tak strah pred >kancelparagrafomNi treba ženske volilne pravice. Nam je treba dobrega državnega gospo ­ darstva.« Na več krajih so mi rekle ženske: »Za žensko volilno pravico pride tudi razporoka in prepir v družini.«« Zato je bil prepričan, daje ženska volilna pravica »v zve ­ zi z razveljavljenjem zakona. (...) Največ edinstva [pa] je treba baš nam kmetom, med kmetskim možem in kmet ­ sko ženo. (...) Mi se ženske volilne pravice ne bojimo«, je zagotovil. Čudil pa seje, »da se naši katoliški popi toliko brigajo za žensko volilno pravico, ko so vendar resigni- rali (se odpovedali - op. J. P.) na ženske, ker so spreje ­ li celibat. Srbske ženske, hrvaške ženske in slovenske ženske so naše ženske, ne pa katoliških duhovnov.« 270 269 Jutro, 2. 3. 1921, uvodnik z dne 1. marca. 270 SB US K SHS, 1, 20. 5. 1921, str. 12, 13. - Razprava o ženski volilni pravici je bila del širšega Drofenikovega programskega govora o političnemu katolicizmu 82 o atomiziranje< parlamenta,« je 18. junija 1922 zapisalo Jutro. »Ta mi ­ sel jev načelu pravilna. Izvedba [pa] se nam zdi pogre- šna. (...) Novi volilni sistem bo sicer favoriziral močne stranke, pa v čisto drugem smislu, on daje privilegije 279 Jutro, 18. 3. 1922, uvodnik z dne 17. marca. Glej tudi Jutro, 24. 3. 1922, uvodnik z dne 23. marca. 280 O oblikovanju vsedržavne JDS glej podrobneje Perovšek, Liberalizem in vpraša­ nju slovenstva, str. 124-130. 281 Prim. Jutro, 18. 3. 1922, uvodnik z dne 17. marca, 18. 6. 1922, uvodnik z dne 17. junija. 282 Gligorijević, Demokratska stranka, str. 252-253. 283 SB NS K SHS 1921-1922, 2,21.6. 1922, str. 281. 284 Prav tam, str. 279, 280. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 8 5 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.mdd 85 20.12.2013 16:56:08 le strankam, ki so v okrožju jake.« Kot je poudarilo Ju ­ tro, pa je bila državna zavest demokratov močnejša kot strankarski interes. »Odkloniti kompromis z radikalci je značilo upropastiti volilni zakon in izzvati opasno krizo, katere posledice bi bile tem ned oglednejše, ker bi vsled pomanjkanja volilnega zakona bil apel na narod izklju ­ čen. V tem položaju se je moral interes stranke umakni ­ ti interesu domovine.« 285 Spremembo volilne zakonodaje, ki ni omogočala predstavniške širine v parlamentarnem odločanju, je podprla tudi Samostojna kmetijska stranka. Kmetijski listje po sprejemu volilnega zakona leta 1922 zapisal, da se s »pospeševanjem velikih strank (...) hoče povečati delozmožnost skupščine. Brez vsega je jasno, da je tež ­ ko vladati, kadar je v skupščini do 20 strank, namesto par velikih. Na drugi strani pa se daje s tem tudi ljud ­ stvu prilika, da že ono samo odloča, kateri skupini se naj priklopijo od njega izvoljeni poslanci. Ker dosežejo uspehe pri volitvah le velike stranke, zato se bodo mora ­ le male stranke združiti že pri volilnem boju in za volitve ustvariti temu primerne bloke. Ne bo več tako kot je bilo sedaj, da so poslanci v parlamentu sami odločali, ka ­ kšne skupine stvorijo. Volilni zakon pomeni torej v tem oziru velik napredek.« 286 Proti novemu volilnemu sistemu pa je nastopila Narodno socialistična stranka. Njen načelnik in po ­ slanec v Narodni skupščini Ivan Deržič je v skupščin ­ ski razpravi o predlogu zakona o spremembi volilnega sistema izjavil, da stranka »odločno zahteva tajno in enako volilno pravico za vse in čist proporčni sistem«. Obenem je vlado obsodil, daje »grešila proti drugi toč ­ ki ustave glede enakosti vseh državljanov s tem, da je kratko malo odbila celo diskusijo o ženski volilni pra ­ vici. Vse evropske napredne države so dale ženskam volivno pravico«, je pribil. 287 NSS je opozorila tudi na vzroke, zaradi katerih je bila oblikovana nova volilna zakonodaja. »Vlada je izdelala nov volilni red, ki je či ­ sto verna slika naših balkanskih razmer«, je poudarila 285 Jutro, 18. 6. 1922, uvodnik z dne 17. julija. 286 Kmetijski list, 22. 6. 1922, Politične vesti. Volilni zakon. 287 SBNSKSHS 1921-1922, 2, 21. 6. 1921, str. 278. 86 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 86 20.12.2013 16:56:09 Nova pravda. »Saj kaj drugega od Pašiča (predsednika vlade - op. J. P.) tudi ni bilo pričakovati. Vse opozicijo- nalne stranke so ostro nastopile proti temu volilnemu redu, ki je popolnoma prikrojen po željah radikalov in demokratov. E, pa da,« je nadaljevala Pravda, utegne se »zgoditi, da na vse zadnje niti ne bo pomagal volilni red, ker k radikalno-demokratskemu volilnemu redu spadajo še tudi radikalno-demokratski volilci, teh pa utegne popolnoma zmanjkati, vsaj v prečanskih krajih je to prav verjetno.« 288 Napoved se je večinoma uresni ­ čila, saj po sprejemu nove volilne zakonodaje NRS na vseh naslednjih volitvah v Narodno skupščino v dvaj ­ setih letih (1923, 1925, 1927) v slovenskih volilnih okrajih ni dobila nobenega poslanskega mandata (na volitvah v Ustavodajno skupščino leta 1920 v Sloveniji ni nastopila). Slovenski demokrati pa so na skupščin ­ skih volitvah leta 1923 dobili en poslanski mandat, leta 1925 dva, na volitvah leta 1927 pa štiri; okrepitev z dveh mandatov (leta 1925) na štiri poslanske mandate leta 1927 je bila plod dveletne opozicije vsedržavne Sa ­ mostojne demokratske stranke, v katero seje leta 1924 preimenovala JDS, in temu primerne tedanje kritično ­ sti do vlade in njene centralistične državne politike. Sa ­ mostojna kmetijska stranka (od leta 1926 Slovenska kmetska stranka) je na volitvah v letih 1923, 1925 in 1927 dobila po en poslanski mandat, Narodno sociali ­ stična stranka pa je ostala brez poslanskega mandata. Na volitvah je z absolutno večino glasov in poslanskih mandatov, ki so v Narodni skupščini pripadali Slove ­ niji, zmagovala avtonomistična SLS.289 SLS je bila tu ­ di absolutna zmagovalka volitev v dblastni skupščini ljubljanske in mariborske dblasti leta 1927, ki so bile izvedene pod enakimi pogoji kot za poslance Narodne 288 Nova pravda, 2. 7. 1922, Politične vesti. Novi volilni red. 289 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 268, 283, 303. - SLS je dobila na skupščin ­ skih volitvah leta 1923 21 poslanskih mandatov od 26, kolikor jih je tedaj v Narodni skupščini pripadlo Sloveniji, leta 1925 in 1927 pa 20. O volitvah v Sloveniji v prvem desetletju jugoslovanske države glej tudi Pivec, Programi strank in statistika voli ­ tev, str. 357-373; Melik V., Izidi volitev v konstituanto, str. 3-61; Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 195, 251, 310-311, 364; Balkovec, Vpliv volilne zakonodaje, str. 433-447; isti, Zaradi prepričanja ali koristi?, str. 21-36; isti, Če ne greš volit, str. 97-110. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 87 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 87 20.12.2013 16:56:09 skupščine. 290 Tudi na teh volitvah so NRS, SDS, SKS in NSS ostale daleč za njo. 291 II Liberalci so vprašanje volilnega sistema znova obravnavali v tridesetih letih. Že leta 1931 je prišlo do nove spremembe njihovih sprva demokratičnih pogle ­ dov na volilni sistem. V tem letuje namreč režim kralje ­ ve diktature, v katerem so tedaj iz Slovenije sodelovali liberalci, uzakonil sistem, ki ni zagotavljal demokratič ­ nih volitev. Splošna in enaka volilna pravica je bila ome ­ jena podobno kot v času vidovdanskega parlamentariz ­ ma. Aktivne in pasivne volilne pravice niso imeli ženske in pripadniki vojske. Pasivne volilne pravice pa niso imeli sodniki, policijski, finančni in gozdarski uradniki ter uradniki agrarne reforme, državljani, ki še niso do ­ polnili trideset let, in nepismeni. Pasivna volilna pravica je bila dodatno starostno omejena pri volitvah v Senat Kraljevine Jugoslavije, saj je niso imeli državljani, ki so bili mlajši od štiridesetih let. Svojevrsten udarec demo ­ kratičnim volilnim načelom sta bili tudi uvedba javnih volitev in državnih kandidatnih list. Kandidatne liste so namreč morale v vsakem okraju v državi dobiti vsaj 200 sodno potrjenih podpisov predlagateljev oziroma volil ­ nih upravičencev, nosilec državne kandidatne liste pa je moral v vsakem okraju zbrati še po 60 sodno potrjenih podpisov predlagateljev. Absolutistični režim je s tem onemogočil volilno udeležbo proticentralističnih politič ­ nih sil, ki zaradi svojega pokrajinskega in narodnostne ­ ga značaja niso imele možnosti postaviti svojih kandi ­ datnih list v vsakem volilnem okraju v državi. Stranka, ki je v vsej državi dobila naj večje število glasov (čeprav le relativno večino), je po volilni zakonodaji dobila kar 290 O tem glej podrobneje Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929, str. 80-82. 291 SLS je na volitvah v ljubljansko oblastno skupščino dobila 40 poslanskih man ­ datov, SDS pet, SKS štiri, NSS enega, NRS pa je ostala brez poslanskega mandata. Na volitvah v mariborsko oblastno skupščino pa je SLS dobila 41 poslanskih man ­ datov, SDS štiri, NRS dva, SKS enega, NSS pa nobenega. - Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929, str. 106-108, 475-478. 88 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 88 20.12.2013 16:56:09 dve tretjini poslanskih sedežev. Če je zmagovalna lista dobila več kot polovico vseh glasov, je sodelovala tudi pri razdeljevanju preostale tretjine mandatov, sicer pa ne. Stranka, ki ni dobila vsaj 50.000 glasov, ni prišla v poštev pri delitvi mandatov. 292 Liberalci, ki uvedbe diktature 6. januarja 1929, ko je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil Vidovdan ­ sko ustavo, razpustil Narodno skupščino ter prepove ­ dal in razpustil vse politične stranke, 293 niso razumeli kot zanikanja temeljnih svobodomiselnih in demokra ­ tičnih načel, pač pa, skladno s svojim unitarističnim nacionalnim programom, kot zgodovinsko priložnost za pospešitev celostnega uresničenja jugoslovanskega uni ­ tarizma, so pozdravili novo volilno zakonodajo. Posebej so poudarili pomen določila, »ki hoče postaviti naše jav ­ no življenje na širšo bazo velikopotezne, res vsedržavne in vsenarodne politike in onemogočiti ozkosrčni in de- magoški partikularizem, zaradi katerega je Jugoslavija že toliko trpela«. S tem so mislili na uvedbo državnih kandidatnih list, kajti »resne politične skupine in resni politični pokreti«, je zapisalo Jutro, »so s tem načinom volilnega postopka prisiljeni, da prilagode svoj program in svoje udejstvovanje potrebam vsega (jugoslovanske ­ ga - op. J. P.) naroda in da si iščejo somišljenikov in pristašev po vseh pokrajinah države (...). V Narodno skupščino bodo zaradi tega prišli samo veliki bloki, ki bodo sposobni prevzeti resnično odgovornost za svojo politiko in ki bodo prej ali slej tudi temelj novih jugoslo- venskih političnih strank, maloštevilnih sicer, zato pa močnih in homogenih, ter, kar je najvažnejše, zaveda ­ jočih se v polni meri svoje odgovornosti pred narodom in svojih dolžnosti do državne celine. (...) Koristni vpliv teh novih načel našega parlamentarizma se bo pokazal prav kmalu, ko bodo tudi v naši državni politiki odlo- 292 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 326-327. - Besedilo nove volilne zakonoda ­ je, po kateri so volitve izvajali v tridesetih letih, glej v SL KBUDB, 12. 9. 1931, Zakon o volilnih imenikih, str. 1125-1127, 16. 9. 1931, Zakon o volitvah narodnih poslan ­ cev za narodno skupščino, str. 1133-1143, 8. 10. 1931, Zakon o volitvah senator ­ jev, str. 1213-1217; SL KBU DB, 10. 5. 1933, Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. z izpremembami in dopolnitvami z dne 26. septembra 1931, str. 585-590. 293 Podrobneje o značaju kraljeve diktature glej Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 321-328. razumevanje demokratičnih vrednot in naroda 89 demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 89 20.12.2013 16:56:09 čale velike vsedržavne stranke, oproščene plemenskih in drugih partikularističnih bremen, kakor vidimo to v vseh resničnih demokratičnih državah, predvsem v An ­ gliji, Franciji in Severni Ameriki, pa z malimi izjemami tudi na Češkoslovanškem. Ko pridemo do tega tudi mi,« je sklenilo Jutro, »potem bomo šele mogli reči, da smo res demokratičen in politično zrel narod. Potem se nam tudi ne bo treba več bati, da bi nas demokracija mogla kdaj zopet spraviti v nevarnosti, v kakršne nas je zave ­ del lažidemokratizem prvih deset let po uedinjenju.« 294 Svoj odnos do izražanja družbene in politične vo ­ lje državljanov v novih političnih razmerah je liberalna politika najbolj očitno pokazala ob volitvah v Narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije 8. novembra 1931. Na to je tehtno opozoril Jure Gašparič v razčlenitvi tedanje ­ ga političnega položaja zgodovinske liberalne nasprotni ­ ce - Slovenske ljudske stranke -, ki je po uvedbi dik ­ tature »kljub formalni ukinitvi živela in delovala dalje, skozi vso prvo polovico tridesetih let«. 295 Opozicijska SLS,296 kije zaradi nedemokratične vo ­ lilne zakonodaje skupaj z drugimi jugoslovanskimi opo ­ zicijskimi silami volitve abstinirala, je liberalcem gotovo olajšala politični položaj, saj se jim »ni bilo treba odkri ­ to meriti z močnim nasprotnikom«. Toda to ni pome ­ nilo, da zato volilnega boja na Slovenskem ni bilo. Le rezultat je bil drugače izmerljiv. »O uspehu ene ali dru ­ ge strani niso odločali osvojeni odstotki glasov, temveč odstotek, ki je pomenil volilno udeležbo.« In glede tega vprašanja je prišlo do ostrega spopada med liberalno in katoliško stranjo. Liberalci so z oblastnega položaja uporabili razvejano in sistematično zlorabo tako uprav ­ nega aparata kot vseh ostalih vzvodov oblasti z jasnim ciljem - zagotoviti čim višjo volilno udeležbo. SLS pa je, nasprotno, prek zanesljive mreže svojih zaupnikov or ­ ganizirala učinkovito protivolilno oziroma abstinenčno kampanjo. Volilna udeležba v Dravski banovini (jugo- 294 Jutro, 17. 9. 1931, Državne kandidatne liste. 295 Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 81. 296 Po uvedbi kraljeve diktature so v političnem življenju tridesetih let za posamezne politične opcije oziroma nekdanje politične organizacije, ki so delovale pred njeno uvedbo, uporabljali tudi prejšnje strankarske nazive. To se je ohranilo tudi v zgo ­ dovinopisju. 90 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 90 20.12.2013 16:56:09 slovanski Sloveniji) je dosegla 52 %, kar pa za režimsko (liberalno) stran, ki je edina nastopila na volitvah, ni pomenilo »rekordne podpore režimu, temveč prej nje ­ govo šibko in neprepričljivo zmago. Nenazadnje je no ­ vembra 1931 prišlo na volišča najmanj ljudi v zadnjem desetletju.« Poleg tega so bile volitve javne, »kar je ob zastraševalni metodi režima gotovo pripomoglo k večji volilni udeležbi«. To lepo ponazarja volilna udeležba v Ljubljani, ki je bila rekordno visoka - 82-odstotna. Res je sicer, da je slovenska prestolnica vselej slovela kot tr ­ dnjava liberalizma, toda podpora liberalcem na zadnjih dveh skupščinskih volitvah niti približno ni dosegla po ­ dobne višine. Zdi se, da je leta 1931 vodila ljubljanske volivce na volišča materialna odvisnost od režima. Velik delež njenega prebivalstva je namreč delal v mestni ali banski upravi, v podjetjih slovenskih liberalcev ali pa v podjetjih, odvisnih od banovinskih naročil. Na politični uspeh abstinenčne akcije SLS se je kmalu odzval režim. Slab mesec po volitvah je liberalni ban Dravske banovi ­ ne Drago Marušič razpustil pomembni organizaciji SLS - ljubljansko in mariborsko Kmetsko zvezo; utemelje ­ no je namreč domneval, da je bil v uspešno protivolil- no propagando SLS vprežen tudi organizacijski aparat obeh zvez. 297 Liberalci so svoje poglede na volilni sistem spreme ­ nili po sklenitvi znanega sporazuma Cvetkovič-Maček 26. avgusta 1939. S tem sporazumom je bila obliko ­ vana posebna Banovina Hrvaška, kar je napovedalo možnosti za širšo federalistično preureditev do tedaj centralistične jugoslovanske države. 298 Obenem s spo ­ razumom sta bila razpuščena tudi Narodna skupščina in Senat Kraljevine Jugoslavije. 299 Sporazum je tudi do ­ ločil, da bo vlada izdala predpise o volitvah narodnih poslancev. 300 Sredi februarja 1940 je sprejela Uredbo o volitvah poslancev v narodno skupščino, ki je uvajala neposredne, tajne in proporcionalne volitve (samo za 297 Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 127, 129-130, 133, 135. 298 O sporazumu Cvetkovič-Maček glej Boban, Sporazum Cvetković-Maček. 299 SL KBU DB, 2. 9. 1939, Ukaz kraljevskih namestnikov o razpustitvi Narodne skupščine, str. 606, 6. 9. 1939, Ukaz kraljevskih namestnikov o prenehanju man ­ datov senatorjev, str. 613. 300 Boban, Sporazum Cvetković-Maček, str. 320. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 9 1 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 91 20.12.2013 16:56:09 moške) v večstrankarskem političnem sistemu. 301 Ured ­ ba je predstavljala napredek v pogledu na volilno za ­ konodajo iz leta 1931.302 Volitev nato zaradi različnih vzrokov ni bilo, 303 v političnih stališčih, ki so jih o tem vprašanju v vsej državi oblikovali v času po sporazumu Cvetkovič-Maček, 304 pa so se slovenski liberalci vrnili k svojim prvotnim demokratičnim pogledom na volil ­ ni sistem. Tako je glasilo JNS Jutro že decembra 1939 objavilo članek, iz katerega je bilo mogoče razbrati, da liberalci ne nasprotujejo ženski volilni pravici. Jutro je ugovarjalo oceni »merodajnih krogov«, ki - kot je zapi ­ salo - glede zahtev žensk za volilno pravico menijo, da je »ta problem preveč kompliciran in predalekosežen, da bi ga bilo mogoče rešiti v kompetenci same vlade brez temeljitega parlamentarnega pretresa«. Po Jutru je bilo drugače, le upoštevati bi bilo treba dejstvo, da ima »de ­ jansko (...) morda baš žena v našem narodu danes več finega občutka za usodna vprašanja naroda in države, kakor ga kažejo od političnih strasti često le preveč in premnogokrat razgreti možje. Kar se še posebej nas Slo ­ vencev tiče, se spominjamo, kako je naše ženstvo leta 301 Boban, Sporazum Cvetković-Maček, str. 321, 322. Prim tudi Jutro, 14. 1. 1940, Novi volilni zakon. - Besedilo Uredbe glej v SL KBU DB, 13. 4. 1940, Uredba o voli- tvi narodnih poslancev za narodno skupščino kraljevine Jugoslavije, str. 437-452. 302 Boban, Sporazum Cvetković-Maček, str. 328. 303 Petranovič, Istorga Jugoslavije 1918-1978, str. 146. - O vzrokih, zaradi katerih v naslednjem dobrem letu dni ni prišlo do volitev, glej Boban, Sporazum Cvetkovič- -Maček, str. 321-322. 304 O tem glej Boban, Sporazum Cvetković-Maček, str. 321-328; Maček, Memoari, str. 138-139. - Slovenski liberalci so menili, daje bil najboljši »psihološki trenutek« za izvedbo novih volitev čas takoj po sklenitvi sporazuma Cvetkovič-Maček. Ker je kasneje vprašanje preureditve države sprožilo nova politična razhajanja v državi, pa so se že v prvi polovici leta 1940 spraševali, »ali je dopustno, da se narod izpostavi razračunavanjem in borbam okrog naših notranjih problemov, ko na vseh nas leži mnogo večja skrb (nova vojna v Evropi - op. J. P.), nego je katerokoli drugo vpra ­ šanje. Mi menimo, da je ta bojazen upravičena vse dotlej, dokler bi volitve imele značaj strankarskega merjenja sil, ne pa konzultacije naroda o jasno, konkretno in nedvoumno pred njega postavljenem vprašanju nove ureditve naših notranjih odnošajev pod vidikom pojačanja naše državne zajednice. To je mogoče doseči le pod vodstvom koncentracijske vlade, ki bi v glavnem bila složna glede takega programa in bi to vprašanje iznesla pred narod ne kot strankarsko, temveč kot skupno držav ­ no, obče narodno zahtevo.« {Jutro, 14. 4. 1940, Naloge v usodnih dneh.) Liberalci so torej zagovarjali stališče, naj na mesto tedanje vlade stopi koncentracijska vlada in se dogovori o načelih nove državne ureditve, nato pa s tem programom nastopi na volitvah. (O vprašanju t. i. koncentracije v tedanji jugoslovanski politiki glej Boban, Sporazum Cvetković-Maček, str. 333-356.) Kasneje so se glede vprašanja volitev zadovoljili z ugotovitvijo, da so »odložene za nedoločen čas«. {Jutro, 25. 4. 1940, Po starih metodah.) 92 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 92 20.12.2013 16:56:09 1918 dvignilo zastavo j ugoslovenskega edinstva (mišlje ­ na je množična podpora žena in deklet deklaracijskemu gibanju - op. J. P.) in narodu odločnejše pokazalo pot v njegovo pravo bodočnost kakor mnogi neodločni mož ­ je. Mislimo, da ima žena tudi danes globlji občutek za veliki problem našega edinstva in naše socialne refor ­ macije. Oboje je problem zlasti tudi našega slovenskega domačega ognjišča, s katerim je naša žena in mati tako tesno povezana.« 305 Slovenski liberalci so v času oblikovanja novega vo ­ lilnega sistema in po njegovem sprejemu pozdravili pri ­ prave za obnovitev demokracije in ponovno vzpostavitev parlamentarnega življenja. 306 Jutro je, ob pripombi, da bodo volilno pravico »tudi v bodoče imeli samo moški«, poudarilo, da bo novi volilni sistem »formalno zgrajen na demokratskem načelu«. Ker pa je poleg okrožnih še vedno predvidel tudi postavitev državnih list, je opozo ­ rilo, daje »sistem državnih list (...) v novem zakonu ne ­ kakšen privilegij za velike stranke, ki naj [na] ta način dobijo možnost, da spravijo v parlament svoje glavne ljudi neodvisno od mnogokrat slučajnih rezultatov po okrožjih odnosno srezih«. 307 Sicer pa so liberalci pose ­ bej poudarjali pomen tajnih volitev kot pogoja za uve ­ ljavitev temeljnih načel demokracije in državljanskih svoboščin. 308 Opozarjali so, »da so javne volitve sredstvo za dosego prisilnih rezultatov«, 309 kar na široko odpira vrata politični zlorabi in med ljudstvom ustvarja obču ­ tek neenakopravnosti. 310 Ob tem so se kritično poglobili tudi v svojo politično dejavnost v prvi polovici tridesetih letih. Jutro je namreč 25. aprila 1940 spomnilo na očit ­ ke, »da smo se vdinjali diktaturi in diktatorskim meto ­ dam«. Ob tej priložnosti so se liberalci temu ravnanju odrekli, saj je Jutro zapisalo, da je to, »kar se danes godi, za nas tudi zadoščenje. Mi smo prevzeli marsika ­ tero odgovornost na sebe zaradi višje ideje, kateri smo 303 Jutro, 10. 12. 1939, Novi volilni zakon. 306 Jutro, 14. 1. 1920, Novi volilni zakon, 10. 3. 1940, Nekaj problemov naše domače politike, 14. 4. 1940, Naloge v usodnih dneh. 307 Jutro, 14. 1. 1940, Novi volilni zakon. 308 Jutro, 25. 4. 1940, Po starih metodah. 309 Jutro, 14.4. 1940, Naloge v usodnih dneh. 31t> Jutro, 25. 4. 1940, Po starih metodah. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 93 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 93 20.12.2013 16:56:09 zaprisegli«, je pojasnjevalo. »V najboljši nameri smo slu ­ žili, kakor tudi danes to skromno poskušamo, osnovni ideji naše države, jugoslovenski misli, in smo zaradi nje morda tudi grešili proti načelom politične svobode. Toda v tistih časih (letih kraljeve diktature - op. J. P.) smo se odkrito priznavali k svojim dejanjem in smo prevze ­ mali odgovornost tudi za premnoge stvari, ki jih nismo odobravali. (...) Politika, o kateri smo nekaj časa mislili, da bo omogočila konsolidacijo in izvedla enakopravnost vseh delov našega naroda, spada v zgodovino. Z njo bi se bile morale davno umakniti tudi vse metode, ki niso v skladu z osnovnim mišljenjem našega naroda. Danes je organizatorna ideja Jugoslavije federativna«, je prizna ­ lo Jutro, »nobena federacija [pa] ni mogoča brez polne demokracije.« Zato lahko le demokracija vodi državo k novemu življenju. 311 Slovenski liberalci so v svojih pogledih na demo ­ kracijo in volilni sistem v času tik pred drugo svetovno vojno zagovarjali temeljne prvine evropskega liberalne ­ ga parlamentarizma. Njihovo vodilo je bilo pozitivno in konstruktivno tekmovanje ter merjenje političnih sil, ki naj, opirajoč se na politično voljo moških in žensk, de ­ mokratično odločajo o vprašanju razvoja jugoslovanske države. 312 311 Prav tam. 312 Prim. Jutro, 10. 3. 1940, Nekaj problemov naše domače politike. 94 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 94 20.12.2013 16:56:09 Liberalci in vojska I Liberalna politika je v prvi jugoslovanski državi obravnavala vrsto temeljnih vprašanj tedanjega časa: nacionalno, socialno in agrarno vprašanje, gospodarsko in idejno problematiko ter notranje- in zunanjepolitični položaj jugoslovanske skupnosti. Na omenjena vpraša ­ nja so se navezovale različne problemske vsebine, ki jih je na notranjepolitičnem področju izražal tudi odnos po ­ litičnih strank in organizacij do oboroženih sil Kraljevi ­ ne SHS/Jugoslavije. Liberalci so se temu vprašanju, ki pomembno razkriva razumevanje demokracije, opazno posvetili, tako da lahko posebej spregovorimo o njihovih pogledih na položaj, vlogo in značaj oboroženih sil v prvi jugoslovanski državni skupnosti. Slovenski liberalci so svoj odnos do oboroženih sil sprva gradili na programskih stališčih enotne vseslo ­ venske liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Ta se je ob svoji ustanovitvi odzvala na tedaj še pote ­ kajočo svetovno vojno, saj je »najkrepkejše« poudar ­ jala »zahtevo po splošnem miru«. 313 Ko se je spomladi 1919 z drugimi jugoslovanskimi liberalno-demokratski- mi političnimi strankami združila v enotno vsedržavno Jugoslovansko demokratsko stranko, pa so slovenski pripadniki vsedržavne JDS oblikovali svoje poglede gle ­ de vojaških vprašanj. Vsedržavna JDS namreč v svo- 313 Perovšek, Programi političnih strank, str. 28. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 9 5 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 95 20.12.2013 16:56:09 jih temeljnih programskih dokumentih omenjene pro ­ blematike ni obravnavala. 314 Po ustanovitvi Samostojne kmetijske stranke in Narodno socialistične stranke pa so slovenski liberalci svoje poglede na oborožene si ­ le izražali tudi prek drugih političnih subjektov. Tako je Samostojna kmetijska stranka zahtevala »znižanje stalne vojske na potrebno število za vzdrževanje reda« in »temeljito reorganizacijo armade v demokratičnem smislu«, 315 Narodno socialistična stranka pa se je opre ­ delila proti militarizmu. 316 V nasprotju z njo se je za nje ­ govo široko družbeno uveljavitev zavzela Orjuna, ki je na Slovenskem začela delovati v začetku leta 1923.317 Njeni slovenski pripadniki so skladno s svojo unitari ­ stično narodno usmeritvijo med temeljne programske cilje Orjune uvrstili fizično in duhovno vzgojo mladine v »bojnega in idealnega borca ... [jugoslovanskega] na ­ cionalnega organizma«. 318 Med slovenskimi liberalnimi političnimi organizacijami vprašanja oboroženih sil v prvem desetletju jugoslovanske države na programski ravni ni obravnavala le januarja 1923 obnovljena Naro ­ dno napredna stranka, kije delovala do aprila 1924.319 Stranka, z izjemo opozorila, da je treba popravljati in vzdrževati vojaške ladje, zasidrane v Tivtu, 320 tudi sicer ni obravnavala vojaških vprašanj. Seveda je bilo oblikovanje temeljnih programskih dokumentov le ena od vzpodbud, na podlagi katerih so politične stranke in organizacije izražale (ali pa tu ­ di ne) svoje poglede na vprašanje oboroženih sil in vo ­ jaške problematike. Druge so ponujali družbeni razvoj ter notranje- in zunanjepolitični položaj jugoslovanske države oziroma sojih politične stranke ali njihovi vidni pripadniki poiskali sami. Tako se je že leta 1920 eden od zgodovinskih voditeljev slovenskega liberalizma Ivan 314 Nova doba, 28. 2. 1920, Načrt programa Demokratske stranke, 10. 11. 1921, Resolucije, sprejete na kongresu demokrat, stranke v Beogradu. 315 Perovšek, Programi političnih strank, str. 31. - Glej tudi Kmetijski list, 21. 10. 1920, Slovenskemu kmetu, slovenskemu ljudstvu! 316 Perovšek, Programi političnih strank, str. 35. 317 O Orjuni na Slovenskem glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, 255- 258; isti, Orjuna, str. 157-158. 318 Perovšek, Programi političnih strank, str. 50. 319 Prav tam, str. 52-58. - O kratkotrajnem pojavu obnovljene NNS glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 245-246. 320 Slovenski narod, 8. 5. 1923, A. G., »Jugoslovenska straža« in mornarica. 96 o demokraciji in jugoslovan$tvu_kor3.indd 96 20.12.2013 16:56:09 Tavčar zavzel za uporabo oboroženih sil pri reševanju spornih notranjepolitičnih vprašanj jugoslovanske dr ­ žave. Tavčar je to stališče izrazil v ostri obsodbi avto ­ nomističnih prizadevanj predsednika Deželne vlade za Slovenijo Janka Brejca. Skladno s centralistično držav ­ no politiko ter unitarističnimi in centralističnimi naro ­ dnopolitičnimi stališči JDS je poudaril, naj bi - »ko bi se bunila ljubljanska vlada - imel ministrski predsednik samo eno pot: brzojaviti generalu Dokiču (Dura Dokič, poveljnik Dravske divizijske oblasti v Ljubljani - op. J. P.), da vrže puntarja v Ljubljanski vladni palači v ječo in železje«. 321 Po Tavčarju je bila namreč »armada-predpo­ goj močni državi«, njena pest, ki mora »biti železna«, in to tako zaradi zunanjih sovražnikov, med njimi posebej Italije, kot tudi zaradi notranjepolitičnih problemov ozi ­ roma zagovornikov revolucionarne družbene preobraz ­ be, »ki mislijo, da so vselej, kadar se dolgočasijo pod bož­ jim nebom, upravičeni organizirati kako malo revolto!«322 Kljub revolucionarnemu razpoloženju po prvi svetovni vojni pa se Tavčar možnosti družbenega preobrata ni bal, saj je bila njegov ideal »plemenita srbska vojska«, ki je po oblikovanju nove države pomagala, »da seje mogel med nami obvarovati red in da nismo doživeli krvavih izgredov, kakor jih je n. pr. doživela naša madjarska soseda«. 323 Podobno je menilo tudi osrednje liberalno po ­ litično glasilo Jutro, po katerem je bila armada najbolj zanesljiva opora države, ki zagotavlja občutek varnosti pred vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki. »Koliko Slovencev je interesiranih na tem,« je spraševalo Jutro, »da se uničijo od podivjane množice tovarne, podjetja, hiše in posestva? Mar so Slovenci že pozabili, daje srb ­ ska vojska ustavila leta 1918. prodiranje Italijanov?« 324 321 Slovenski narod, 19. 9. 1920, Ivan Tavčar, Kako ustavo potrebujemo? 322 Slovenski narod, 7. 11. 1920, Z zbora demokratske stranke. - O Tavčarjevih idejnih, družbenih in narodnopolitičnih nazorih po ustanovitvi JDS glej Perovšek, Napoti v moderno, str. 124-143. 323 Slovenski narod, 10. 12. 1919, Ivan Tavčar, Obletnica svobodne Jugoslavije. 324 Jutro, 29. 4. 1922, uvodnik z dne 28. aprila. - V navedku omenjena zaustavitev italijanskega prodiranja leta 1918 zadeva ravnanje srbskega podpolkovnika Steva- na Švabiča, kije 14. 11. 1918 pri Vrhniki z ultimatom ustavil približevanje oddelkov italijanske vojske proti Ljubljani. Švabič je poveljeval 26. pehotnemu polku Povelj ­ stva srbskih čet v Ljubljani, ki je bil v službi tedanje Narodne vlade. Svojo enoto je predstavil kot enoto srbske redne in s tem antantne vojske, kar je bilo, ob tem ko je vojake razporedil na bojne položaje, zadosten razlog, da so se Italijani usta- razumevanje demokratičnih vrednot in naroda 9 7 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 97 20.12.2013 16:56:10 Slovenski liberalci so poseganje vojske v notranje ­ politične razmere zagovarjali tudi v tridesetih letih. Pri tem so znova poudarili svoje unitaristične in centralistič ­ ne poglede, saj je bila po njihovem prepričanju vojska pomembna opora unitaristične državne ureditve v Kra ­ ljevini Jugoslaviji. 325 To stališče, ki je odločanje o ključ ­ nih vprašanjih državnega razvoja prepuščalo dejavniku izven političnih organizacij in struktur, so utemeljevali z jugoslovansko idejo, kije tudi »s čisto slovenskega stali ­ šča edina realna osnova za naš gospodarski in kulturni obstanek in napredek. Danes res skoro izgleda, kakor da bi imeli oni prav, ki trdijo, daje jugo slovenstvo fikcija in da je unitarizem propadla stvar«, je sredi tridesetih let pisalo Jutro. »Toda globoko smo prepričani, da bodo že bližnji dogodki pokazali, kako neobhodna je državi ju- goslovenska vojska (podčrtal J. P.), kije edina sposobna doumeti srbsko-hrvaško-slovensko vprašanje ne samo s stališča politične moči, temveč - kar je mnogo važnej ­ še - s stališča notranjega gospodarskega kompromisa, ki dopušča, da tudi v vseh drugih stvareh vsak dobi svoje, a se pri tem čuva interes celote.« 326 Poleg ocen, da je za urejanje notranjepolitičnih razmer potrebna tudi vojska, so slovenski člani J DS že kmalu po ustanovitvi jugoslovanske države obravnavali tudi druga vprašanja, ki so bila povezana s položajem, vlogo in pomenom oboroženih sil. Njihovo obravnavo je že pred volitvami v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS leta 1920 načel Ivan Tavčar, kije kljub pohvalam jugoslovanski vojski in »slavnemu srbskemu imenu« 327 posebej poudaril: Armada bo morala, »kakor vsaka dru ­ ga panoga državne uprave, stati pod kontrolo parlamen ­ tarnega nadzorstva. Armada ne bo smela tvoriti, kakor se sedaj časih pripeti, samostojno državico v državi. Tu ­ di ne bo smela biti monopol za eno samo pleme (Srbe - op. J. P.), tako da bodo po sprejetju ustave morale v vili. Italijani so tedaj poskušali zasesti ozemlje preko meje, ki jim je bila obljublje ­ na z Londonskim sporazumom. (Podrobneje o tem glej Švajncer, Slovenska vojska 1918-1919, str. 111-113, 264-265; Perovšek, Slovenska osamosvojitev 1918, str. 99-100.) 325 O unitarističnem značaju Kraljevine Jugoslavije glej Slovenska novejša zgodovi­ na, 1, str. 322-326. 326 Jutro, 4. 8. 1935, Odrešilna je le jugoslovenska ideja. 327 Slovenski narod, 12.9. 1920, Ivan Tavčar, Benešev kontrakt. 98 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 98 20.12.2013 16:56:10 hipu odpasti tiste sramotne, kulturi in vsaki ljubezni do skupne domovine naravnost v obraz bijoče razmere, kakor jih doživljamo dandanes, ko se slovenski častni ­ ki iz služb pode in preganjajo kakor brezpravne pare. Tudi za armado zahtevamo popolno enakopravnost, in ustava mora Slovencem omogočiti, da postanejo enako ­ pravni člani naše vojske, da se jim godi kakor vsakemu drugemu državljanu, tako da končno postane Slovenec makari še celo general Dravske divizije!« 328 Podobna kritična stališča so v JDS oblikovali tudi po Tavčarjevem odhodu iz političnega življenja spomladi 1921. V ospredju sta bila vprašanje gmotne enakoprav ­ nosti civilnih uradnikov in častnikov ter upokojitev slo ­ venskih častnikov, ki so kot nekdanji častniki avstro - -ogrskih oboroženih sil vstopili v Vojsko Kraljevine SHS. Jutro je ob obravnavi zakonskih predlogov in sprejemu Zakona o ustroju vojske in mornarice 329 ter Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih 330 ju ­ lija 1923 opozorilo na uzakonitev razlik med prejemki civilnih uradnikov in častnikov. Poudarilo je, daje gmo ­ tni položaj častnikov v primerjavi s civilnimi uradniki bistveno bolj ugoden, in pristavilo, »da je treba dati ci­ vilnemu uradništvu enake prejemke«. Resje namreč, da je »dobra vojska (...) v prvi vrsti odvisna od dobrega in zadovoljnega zbora častnikov in podčastnikov«, a prav tako je tudi res, »da je dobra državna uprava odvisna od dobrega in zadovoljnega uredništva«. Zato lahko »ob ­ stoj neupravičenih materijalnih razlik med civilnim in vojaškim funkcijonaijem rodi slabe posledice, ker izziva občutek krivice«. 331 Še ostreje so se v slovenski JDS odzvali na upo ­ kojitev številnih slovenskih častnikov iz nekdanje av- stro-ogrske vojske konec poletja 1923. Kot je bilo Ju ­ tro obveščeno, je bila njihova upokojitev izvedena »pod pretvezo, da je treba iz naše vojske izločiti nezanesljive elemente«. Jutro je tako gledanje na slovenske častnike odločno zavrnilo in poudarilo, da je »najnovejši vpokoji- 328 Slovenski narod, 7. 11. 1920, Z zbora demokratske stranke. 329 Besedilo zakona glej v UL PUS, 17. 10. 1923, str. 597-615. 330 Besedilo zakona glej v UL PUS, 12. 9. 1923, str. 533-543. 331 Jutro, 22. 7. 1923, uvodnik z dne 21. julija. Prim, tudi Jutro, 25. 7. 1923, uvo ­ dnik z dne 24. julija. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 99 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 99 20.12.2013 16:56:10 tveni ukaz (...) kruta in nezaslišana krivica za veliko ve ­ čino prizadetih, ki je tem bolj najbrezobzirnejše obsodbe potrebna, ker je med penzijoniranci večje število stro ­ kovno odlično vsposobljenih mož, katere razven tega di- či še v prav posebno veliki meri naj čistejše nacij onalno uverenje in čustvovanje (jugoslovanski patriotizem - op. J. P.). (...) Z nacionalnega in državnega stališča« so zato »upokojitve sposobnih in narodnih oficirjev obžalovanja vredna pogreška, s političnega so neodpustljivi greh, z moraličnega surovost, s socijalnega pa brutalna krivica. Le režim, ki ne pozna ne vzvišenih državnih interesov in nima nobenega smisla za pravico in socijalno pravič ­ nost je sposoben takega dejanja.« 332 Slovenski pripadniki nekdanje JDS, ki so si po na ­ stanku jugoslovanske države aktivno prizadevali, da bi čim več slovenskih častnikov vstopilo v Vojsko Kraljevi ­ ne SHS,333 so se tudi v tridesetih letih zavzemali za nji ­ hovo enakopravno obravnavanje v oboroženih silah ju ­ goslovanske države. Tako je dr. Ljudevit Pivko leta 1932 v Narodni skupščini Kraljevine Jugoslavije zahteval, da se častnikom iz nekdanje avstro-ogrske monarhije pri ­ zna enake ugodnosti pri določanju pogojev za upokojitev kot častnikom iz nekdanje Kraljevine Srbije in Kraljevi ­ ne Črne gore. Pri tem je posebej poudaril, da je »prin ­ cip vsake pravne države (...) enakopravnost državljanov pred zakoni tako glede dolžnosti kot tudi pravic«. 334 Vprašanje enakopravnosti slovenskih pripadnikov jugoslovanskih oboroženih sil pa je imelo za sloven ­ sko JDS dvojen značaj. Če so se njeni predstavniki za ­ vzemali za ustrezen položaj častnikov v jugoslovanski vojski, pa niso bili pripravljeni prisluhniti opozorilom 332 Jutro, 13. 9. 1923, uvodnik z dne 12. septembra. 333 Kot je jeseni 1923 zatrdil Gregor Žerjav, je v letu 1919, ko je bil podpredsednik oziroma predsednik Deželne vlade za Slovenijo, storil vse, daje čim več slovenskih častnikov iz nekdanje avstro-ogrske vojske vstopilo v Vojsko Kraljevine SHS. »Ime ­ nom deželne vlade«, je zapisal v Jutru 15. 9. 1923, sem »prevzel odgovornost za njihov sprejem. S tem sem prihranil ogromno pisarij in težav. In res, tem kratkim potom je bilo 99 % slovenskih oficirjev prevedenih. Nemcev in nemčurjev nisem priporočal. Cenzura seje vršila s pomočjo slovenskih oficirjev. Moj namen je bil, da spravim čim največ naših častnikov v armado, ker sem tedaj kakor danes smatral to za državno potrebo.« (Jutro, 15. 9. 1923, Politični odmevi. Redukcija naših oficir­ jev.} - O prizadevanjih liberalcev za vključitev jugoslovansko usmerjenih slovenskih častnikov iz nekdanje avstro-ogrske vojske v oborožene sile jugoslovanske države glej tudi Jutro, 13. 9. 1923, uvodnik z dne 12. septembra. 334 SB NS KJ 1931/32, 2, 1. 3. 1932, str. 190. 100 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 100 20.12.2013 16:56:10 o grobem ravnanju in disciplinskih ukrepih proti slo ­ venskemu vojaku, kije bral glasilo SLS Domoljub in bil v stiku z njenimi političnimi predstavniki. Dogodek se je pripetil spomladi 1922 v 16. pehotnem polku v Nišu, s slovenskim vojakom Karlom Gorjancem pa je slabo postopal prav tako Slovenec, poročnik Slavko Farkaš. 335 Ko so v Narodni skupščini Kraljevine SHS obravnavali ta primer - obravnavo je sprožila interpelacija poslan ­ ca SLS Janeza Brodarja in tovarišev proti ministru za vojsko in mornarico, generalu Milošu Vasiču -, tedanji predsednik slovenske JDS Vekoslav Kukovec dokazom interpelantov ni verjel. Menil je, da že zaradi tega, ker je bil v dogodek vpleteni častnik Slovenec, ni šlo za »ni- kako nasilstvo«. 336 Sicer pa je interpelacijo SLS, ki so jo poleg avtonomističnega narodnopolitičnega stališča od JDS ločevala tudi ostra ideološka nasprotja, ocenil kot neutemeljeno. Prepričan je bil, da je njen namen »ustvariti nenaklonjenost proti tistemu, kar je naša sve ­ tinja: proti naši vojski«. 337 Omenjena interpelacija SLS je bila eno od opaznejših parlamentarnih dejanj jugo ­ slovanskih političnih strank, ki so v prvih letih obstoja jugoslovanske države večkrat opozorile na samovoljno ravnanje častnikov in slabe razmere, v katerih so bili vojaki na služenju vojaške obveznosti. Tako ravnanje nato ni bilo več značilno za jugoslovansko politiko. 338 Spomladi 1922 je v Narodni skupščini potekala tu ­ di ostra razprava o t. i. aferi Zečevič. Konec decembra 1921 je namreč zaradi vožnje v neogrevanih vagonih in slabo načrtovanega prevoza na služenje vojaškega roka umrlo 299 nabornikov, 6000 pa jih je obolelo. Tedanji minister za vojsko in mornarico general Milivoj Zečevič je zato 3. januarja 1922 odstopil (ministrski položaj je zasedel 24. decembra 1921), o aferi pa so nato kljub ve ­ likemu odporu vlade v Narodni skupščini razpravljali od februarja do aprila 1922. Kljub prizadevanju, da bi nek- 333 O postopanju s Karlom Gorjancem glej SBNSK SHS 1921/22, 2, 27. 4. 1922, str. 270, 274. Glej tudi Domoljub, 12. 4. 1922, Domače novice. Preganjanje »Domo- Ijuba« v armadi, 3. 5. 1922, Vojni minister z lažjo dokazuje, 10. 5. 1922, Za naše fante - vojake! in Slovenec, 29. 4. 1922, »Gjubre«. 536 SB NS K SHS 1921/22, 2, 27. 4. 1922, str. 270. 337 Prav tam, str. 276, 277. - O odzivu JDS na interpelacijo SLS in Kukovčevem nastopu v Narodni skupščini glej tudi Jutro, 29. 4. 1922, Buren dan v parlamentu. 333 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 251. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 101 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 101 20.12.2013 16:56:10 danji vojni minister prišel pred sodišče, je bila obtožba proti njemu v skupščini zavrnjena. 339 V slovenskem de ­ lu vsedržavne JDS, ki je bila tedaj v vladi, so ob obrav ­ navanju afere generala Zečeviča poudarili, daje izvedba ministrskih obtožb v ustavnih državah »največja red ­ kost, skoraj da unikum«, prizadevanje opozicije, da bi do nje prišlo, pa je bilo zanje le »sredstvo ofenzive proti vladi in (skupščinski - op. J. P.) večini«. Ker slovenska JDS ni podpirala obtožbe proti generalu Zečeviču, je o njegovi odgovornosti za pretresljivo usodo nabornikov menila takole: »Če je minister res vse storil, kar mu je nalagala njegova dolžnost, in če je izdal vse potrebne odredbe, da se zaščiti zdravje mladih vojakov, ga nihče ne more gnati pred kazensko sodišče in je treba iskati krivcev tam, kjer bi se bili morali ministrovi ukazi izvr ­ šiti. Enega očitka, ki je seveda predvsem moraličen, ga pa nihče oprostiti ne more: da se ni pobrigal, da bi bili krivci že davno kaznovani in da bi bila država storila napram žrtvam, odnosno svojcem[,] lahkomiselnosti in nemarnosti svojo dolžnost ter skušala vsaj v materijal- nem oziru popraviti škodo.« 340 JDS seje sicer z drugimi vladnimi strankami zavzela, da se poišče krivce za na ­ stalo nesrečo, 341 toda predsednik njenega slovenskega dela Vekoslav Kukovec je ob tem odločno nasprotoval možnosti, da bi vojaki v časopisju (Domoljubu) spre ­ mljali skupščinsko obravnavo afere generala Zečeviča, ker to »ni čtivo, kije primemo za vojaka«. 342 Poleg obravnave različnih vprašanj, povezanih s ča ­ stniki in vojaki ter vlogo oboroženih sil v jugoslovanski družbi, je bila v odnosu slovenske JDS do vojske izraže ­ na tudi skrb za njen kvaliteten in celosten strateški ra ­ zvoj. To seje najbolj očitno pokazalo v pogledih JDS na vprašanje jugoslovanske vojne mornarice, kije obsegala le 3 % oboroženih sil. 343 JDS je že leta 1922 z veseljem 339 Jutro, 30. 3. 1922, uvodnik z dne 29. marca; Mikuž, Slovenci v start Jugoslavi­ ji, str. 221, 222-223; Bjelajac, Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922-1935, str. 44-45; Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 251. 340 Jutro, 30. 3. 1922, uvodnik z dne 29. marca. 341 Kmetijski list, 13.4. 1922, Kazen krivcem! 342 SB NS K SHS 1921/22, 2, 27. 4. 1922, str. 276. 343 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 251. - O razvoju vojne mornarice Kraljevine SHS/Jugoslavije glej Bjelajac, Vojska Kraljevine SHS 1918-1921, str. 77-83; isti, Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922-1935, str. 127-134. 102 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 102 20.12.2013 16:56:10 pozdravila ustanovitev Jadranske straže, vsedržavne organizacije, ki sije prizadevala za spoznavanje jadran ­ ske obale, njen razvoj in za pomorsko obrambo. 344 Slo ­ venski narod je ob tej priložnosti poudaril, da je bila Jadranska straža ustanovljena »za dobavo vojnih ladij naši državi« in da ugoden uspeh te akcije »vsebuje reši ­ tev vprašanja naše bodočnosti«. 345 JDS je namreč zaradi šibke oziroma še ne razvite vojne mornarice opozarjala, da je jadranska obala brez vsake zaščite. 346 »Merodajni krogi še vedno niso uvideli potrebe čim naj skorajšnje zgraditve močne vojne mornarice, ki bi mogla braniti 600 kilometrov dolgo našo obalo«, je poleti 1922 ugota ­ vljal Slovenski narod. »Ne vidijo, da pogranična straža ne bo mogla vršiti nalog, ki jih zahteva moderna obram ­ ba obale. S par puškami in še tako velikimi junaki se ne more prisiliti na morju močnega sovražnika, da bi se takoj prvi dan s svojim brodovjem ne približal naši obali.« Zato naj »odgovorni faktorji (...) spoznajo, da bi se sovražnik takoj ob početku polastil našega Primorja in da bi kaj hitro prodrl na 600 kilometrov dolgi fronti v srce naše države. Samo vojna mornarica, pa če je še tako majhna, bi mogla uspešno braniti obalo, a naša suhozemna vojska bi tem hitreje in sigumeje mogla iz ­ vršiti svojo nalogo na suhem.« Narod je obsodil še razrez tedanjega proračuna ministrstva za vojsko in mornari ­ co, v katerem so bila za vojno mornarico odmerjena zelo nizka finančna sredstva. Poslance Narodne skupščine je pozval, »da se pri glasovanju o proračunu (...) zainte ­ resirajo za to važno vprašanje«. 347 Vprašanju finančnih sredstev, potrebnih za razvoj močne in učinkovite vojne mornarice, so se pripadniki nekdanje JDS posvetili tudi v tridesetih letih. V prora ­ čunski razpravi za leto 1932/1933 je nekdanji urednik Slovenskega naroda Ras to Pusto sle mšek 348 posebej opo ­ zoril na nizko odmerjena sredstva za vojno mornarico 344 Stergar J., Jadranska straža, str. 242. 345 Slovenski narod, 7.3. 1922, Za našo vojno mornarico. 346 Jutro, 3. 6. 1922, Početki naše vojne mornarice. 347 Slovenski narod, 22. 6. 1922, Naša vojna mornarica. 348 Rasto Pustoslemšek je bil urednik Slovenskega naroda v letih 1919-1925, to je v času, ko je list obravnaval tudi vprašanje jugoslovanske vojne mornarice. RA2UMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 103 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 103 20.12.2013 16:56:10 v okviru obrambnega proračuna. 349 Njegovo opozori ­ lo je bilo izrečeno v času, ko se je vlada, v primerjavi s prejšnjimi leti, odločila, da bo v letu 1932 pristopila k skrajnemu varčevanju s proračunskimi sredstvi. 350 Pustoslemšek je v svoji razpravi poudaril, da je razvoj vojne mornarice izjemno pomemben, saj jugoslovanska država po skoraj štirinajstih letih svojega obstoja še ni ­ ma vojnega ladjevja, ki bi lahko na podlagi defenzivne doktrine zaščitilo jadranske otoke in obalo v primeru napada. Opozoril je, da je tonaža jugoslovanske vojne mornarice bistveno manjša od tonaže vojne mornarice obeh močnih sosednjih pomorskih držav - Italije in Gr ­ čije: stokrat manjša od tonaže italijanske in desetkrat manjša od tonaže grške vojne mornarice. Zato »moramo čim prej zgraditi močno in veliko floto za obrambo naše domovine. (...) Doseči moramo to, kar so dosegle tudi druge države pri ustvarjanju flote, t. j. da nihče ne bo mogel nekaznovano in brez velike nevarnosti zase na ­ pasti našega ozemlja. Nihče nam ne more zameriti, če začnemo graditi našo defenzivno floto«, je pribil. S tem bi - poleg pomembnega izboljšanja obrambnega položa ­ ja države - pomagali tudi domači industriji in nezapo ­ slenim dali priložnost za delo. Pustoslemšek je glasoval za predlagani proračun s poudarkom, da ima »polno za ­ upanje v našo narodno vojsko in mornarico ter njeno vodstvo«, posebej še zato, ker se »vojaki resnično vzgaja ­ jo v jugoslovanskem nacionalnem duhu«. 351 V liberalnem taboru so namenili posebno pozor ­ nost vprašanju vojne mornarice, ker so bili prepričani, da je izjemnega pomena za obrambo in varnost jugoslo ­ vanske države. Tako je sredi tridesetih let Jutro, tedaj glasilo slovenskega dela vsedržavne JNS, opozorilo, da tudi »obramba naše domovine s kopnega pripada arma ­ di in letalstvu z indirektno pomočjo vojne mornarice. Ako se operacije vodijo poleg morja, [namreč] pripade vojni mornarici dolžnost, da aktivno sodeluje, sicer mo ­ ra biti njena skrb, da čez morje oskrbuje domovino z vsem potrebnim. Torej nam je zadostno močna vojna 349 SB NSKJ 1931/32, 3, 7. 3. 1932, str. 36. 350 Bjelajac, Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922-1935, str. 133. 351 SB NS KJ 1931/32, 3, 7. 3. 1932, str. 37. 104 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 104 20.12.2013 16:56:10 mornarica potrebna tudi tedaj, kadar je naša domovina ogrožena samo na kopnem.« 352 »Ako pa naši domovini zagrozi nevarnost na morju,« je nadaljevalo Jutro, »tedaj bo prišla armada na kopnem na vrsto šele tedaj, ko bo vojna mornarica žrtvovala sa ­ mo sebe do skrajnosti. V ravni liniji je naša obala dolga 550 km, z vsemi zalivi in gubami 1563 km, z otočjem vred pa 5170 km. Za obrambo tako dolge obale mora biti mornarica izredno močna. Trditev, da je vsak naš otoček vreden več kakor tank ali dreadnought (vrsta te ­ daj najmočnejše bojne ladje - op. J. P.), ne drži, je pra ­ zna tolažba.« 353 Jutro je posebej opozorilo, da je jugoslovanska voj ­ na mornarica zelo šibka, saj bi se za resno uporabo v boju lahko oprli le na en rušilec, štiri podmornice in dva bojna čolna. Zato je treba zavrniti misel, »ki je tako razširjena in popularna: da nam je treba samo še »par« podmornic, pa bomo varni. Nič ni bolj napačnega kakor takšno mnenje«, je poudarilo Jutro. Svoje stališče je ute ­ meljilo z ugotovitvijo, da »podmornice že davno niso več tisti strah, kakor so bile v pričetku (prve - op. J. P.) sve ­ tovne vojne, ko so se pojavile kot strašna novost. Drugič podmornice brez pomoči ali, bolje rečeno, brez »zaledja« drugih močnejših nadvodnih edinic ne morejo živeti in operirati. Naposled je staro načelo, da se dajo sredstva gotove vrste - velike vojne ladje - premagati samo s po ­ dobnimi sredstvi.« Ker pa se ta načela rada pozabljajo, je treba »ustvariti mornarico, ki bo ustrezala našim potre ­ bam in - žepu. Mornarica je draga stvar, toda brez nje ne moremo napraviti ničesar proti kateremukoli nasprotni ­ ku, ki ima količkaj resne namene in sile.« 354 Po Jutrovem mnenju bi morala mornarica na pod ­ lagi posebnega zakona 10 do 15 let dobivati posebne kredite in že s tem »bi odstotek svoje varnosti pomaknili dosti više«. Povečati in posodobiti bi bilo treba tudi po ­ morsko vojno letalstvo. Jutro je ob tem podprlo še pri ­ zadevanja Jadranske straže, ki je javnost navduševala 352 Jutro, 6.9. 1935, Naša vojna mornarica. 353 Prav tam. - Po navedbi Antona Melika je jadranska obala, ki je pripadala prvi jugoslovanski državi, z vsemi zalivi in polotoki obsegala 1579 km. (Melik A., Jugo­ slavija, 1, str. 96.) 334 Jutro, 6.9. 1935, Naša vojna mornarica. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 105 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 105 20.12.2013 16:56:10 Zadnje priprave na splovitev jugoslovanske podmornice Smeli, zgrajene leta 1928 v Nantesu. (Ilustrirani Slovenec, 23. 12. 1928) za vojno mornarico. Zakoreniniti bi namreč bilo treba »globoko prepričanje, da je to (zgraditev močne vojne mornarice - op. J. P.) usoden del jamstva za našo naro ­ dno svobodo in daje naš obstanek z morske strani lah ­ ko vedno ogrožen, pa naj bo naša armada na kopnem še tako močna in odločna«. 355 II V političnem prostoru, ki je v dvajsetih letih pripa ­ dal JDS/SDS, pa so poseben odnos do oboroženih sil Prav tam. 106 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kor3indd 106 20.122013 16:56:10 razvili v Orjuni. Zanjo je bilo značilno slepo čaščenje ju ­ goslovanske vojske, saj so pripadniki organizacije videli »samo eno (...), kar se dviga, kakor silna do neba segajo ­ ča stena iz vse te žalostne vsakdanjosti (...) - to je naša vojska«. Poudarjali so »neizprosno dejstvo, daje danes v Jugoslaviji vojska najboljša institucija, v kateri so v bratski jugoslovanski vzajemnosti udruženi najboljši si ­ novi zemlje (države - op. J. P.)«. Vojska je namreč ure ­ sničila »edinstvo in jugoslovenstvo. (...) Spajajoča v eno vse najboljše prvine vseh treh plemen je v kratkem času stvorila nov tip jugoslovenskega vojnika, ki ne pozna plemenskih in religioznih razlik, temveč samo eno eno ­ tno državo od Karavank pa do Kajmakčalana in pa na stotisoče neodrešenih bratov, ki čakajo, da jim bajonet jugoslovenskega vojnika preseče vezi, s katerimi so jih privezali pod tuje krove veliki in močni. Tako je sedaj dejstvo, da je vojska poleg dinastije pri vseh plemenih Jugoslovenov najbolj priljubljena narodna institucija in da ni vstal proti njej ob priliki poslednje proračunske debate niti en narodni poslanec s kakršnokoli kritiko.« 356 Za militaristični duh, ki je prežemal Orjuno, je bil značilen tudi poudarek, da se je vojska »po 1. decem ­ bru 1918 (...) vrgla tiho in mirno na delo prezirajoč vse podzemne in javne napade s strani mirotvorcev in paci ­ fistov. Uspehi tega marljivega in premišljenega dela niso izostali. Iz zemlje je zraslo čez noč na desetine polkov, ki so v kratkem času stvorili na teritoriju, kjer ni bilo moči po razpadu Avstrije sformirati niti ene čete, cele divizi ­ je.« Pri tem »ni bila niti ena za vojsko namenjena para izgubljena. Narod občuti sicer pezo proračuna in težkih materielnih izdatkov za vojsko, vendar rade volje odraj- ta (plača - op. J. P.) na njo odpadajoče vsote, ker ve, da še ni zadovoljivo spremna (pripravljena - op. J. P.) za moderno vojno plina, tankov, težke artilerije in letal. Kdor zasleduje razvoj naše oborožene moči,« so opozar ­ jali v Orjuni, »ta mora z zadovoljstvom konstatirati, da v tem pogledu napredujemo, odkar smo z nemalimi žr ­ tvami zgradili najvzornejša letališča na Balkanu, kot so Novosadsko, Sarajevsko in baš sedaj zgrajeno Zagreb ­ ško. Grade se domače tovarne letal. V kratkem bodo i 356 Otjuna, 4. 12. 1926, A. V., Naša vojska. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 107 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 107 20.12.2013 16:56:11 iz sedanjega avtobaona (avtomobilski bataljon - op. J. P.) zrasle edinice, ki bodo kos tovrstnim naših sosedov. Artilerija se jača sporedno s pehoto, v kateri se dosledno provaja (izvaja - op. J. P.) unificiranje preje toliko ra ­ znovrstne oborožbe, kije o[ne]mogočevala sleherni širši vojaški podvig. Tehnične trupe pridobivajo po številu in razpoložljivih sredstvih. Sicer niso še izdaleka doseženi postavljeni cilji, vendar napredujemo v vsakem oziru in to celo v pomorskem naurožanju (naoružanju - oboro ­ žitvi, op. J. P.) in zaščiti naše obale, ki je bila doslej izročena skoro na milost in nemilost neprijatelju (sovra ­ žniku - op. J. P.).«357 Omenjene optimistične ocene je spremljalo tudi prepričanje o elitnem značaju jugoslovanskih oborože ­ nih sil. »Pozorno motrenje zgolj ene parade prepriča do dobra slehernika, da v naši vojski ni mesta degenerira ­ nim in bornivantskim (bonvivantskim - op. J. P.) tipom ter stremuhom«, so opozarjali v Oijuni. Zato Jugoslo ­ vani, ki se sicer »ne hvalimo z našo vojsko, (...) trdno in neomajno (...) verujemo v njeno nepremagljivo moč«, s katero »bo ob uri potrebe (...) zrušila v prazen nič vse še tako črne zasnove neprijateljev Domovine«.358 III K vsebinski širini pogledov liberalnega tabora na oborožene sile sta poleg JDS/SDS in Orjune v dvajsetih letih opazno prispevali tudi Samostojna kmetijska in Na ­ rodno socialistična stranka. Pri tem je v izražanju načel ­ nih pogledov na družbeno vlogo ter položaj oboroženih sil najvidnejši politik SKS Ivan Pucelj izrekel pomemben poudarek: »V vojsko se nikoli ne sme uvajati politike niti z vojsko kadar koli izvajati [politične] agitacije.« 359 Pucelj se je seveda zavedal zgodovinske danosti obstoja oboroženih sil, zavzel pa se je, da bi vojaškim obvezni ­ kom, kolikor je le mogoče, olajšali služenje vojaškega roka. Ko so v Narodni skupščini Kraljevine SHS obrav- 357 Prav tam. 353 prav tam. 359 SB NS K SHS 1923, 2, 19. 7. 1923, str. 1238. 108 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 108 20.12.2013 16:56:11 Telovadni nastop gojencev Vojno-tehničnega zavoda iz Kragujevca na vsesokolskem zletu 15. 6. 1930 v Beogradu (Ilustrirani Slovenec, 6. 7. 1930) navali predlog Zakona o ustroju vojske in mornarice, je namesto dvoletnega zagovarjal enoinpolletno služenje obveznega vojaškega roka. Predlagal je tudi, da bi vo ­ jaške obveznike z vasi vpoklicali na služenje vojaškega roka s 1. oktobrom, ko opravijo poletno kmečko delo. 360 Zagovarjal je še skrajšanje splošne vojaške obveznosti za kmetovalce do dopolnjenega 45. leta starosti, saj »v času vojne vsaka država najbolj potrebuje hrano«. 361 Pucelj je poudarjal tudi načelno strankino stališče, da bi v jugoslovanski vojski poleg rednega služenja voja ­ škega roka uvedli še služenje roka v krajšem časovnem obdobju, podobno kot je v avstro-ogrski vojski obsta ­ jal institut t. i. nadomestne rezerve. 362 Poglobil pa se 360 Kmetijski list, 13. 6. 1923, Ivan Pucelj, Predlog zakona o ustrojstvu zakona; SB NS K SHS 1923, 2, 17. 7. 1923, str. 1172. 361 SB NS K SHS 1923, 2, 16. 7. 1923, str. 1128. - Za enoinpolletno služenje obve ­ znega vojaškega roka se je posebej zavzel tudi prvi strankin načelnik Jakob Kušar, kije obenem zagovarjal tudi ukinite v vojaških sodišč. {Kmetijski list, 23. 6. 1921, Za pravo narodno vojsko.) 362 Kmetijski list, 13, 30. 3. 1922, Dneva zmage, 13. 6. 1923, Ivan Pucelj, Predlog zakona o ustrojstvu zakona; SB NS K SHS 1923, 2, 17. 7. 1923, str. 1172. - Pri ­ pominjam, da navedeni Pucljevi predlogi, razen določila o enoinpolletnem služenju vojaškega roka, ki so ga zagovarjali tudi predstavniki drugih jugoslovanskih poli ­ tičnih strank, v Zakonu o ustroju vojske in mornarice niso bili upoštevani. (Glej UL PUS, 17. 10. 1923, str. 600-601.) O institutu in uporabi t. i. nadomestne rezerve v RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kor3indd 109 109 20.122013 16:56:11 je tudi v konkretne razmere, v katerih so bili slovenski pripadniki jugoslovanskih oboroženih sil. V zvezi s tem vprašanjem se je zavzel za enakopravno obravnavanje častnikov iz nekdanje avstro-ogrske vojske in častnikov iz nekdanje srbske in črnogorske vojske v Vojski Kralje ­ vine SHS, zlasti kar je zadevalo pogoje za upokojitev. 363 Kot član vlade 364 pa je 25. januarja 1922 posredoval pri ministru za vojsko in mornarico, da bi glede na veliko število slovenskih vojakov v Zaječaru zgradili katoliško cerkev. Minister za vojsko in mornarico general Miloš Vasič se je na Pucljevo prošnjo pozitivno odzval in mu 14. februarja 1922 sporočil, da so v štabu timoške di ­ vizijske oblasti (območje severovzhodne Srbije) začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo omenjene cerkve. 365 Pucelj je pokazal tudi skrb za zdravje slovenskih vojakov. Predlagal je, naj rekruti iz hribovitih krajev (Slovenije) ne bi služili vojnega roka v močvirnatih de ­ lih države, ker bi sicer lahko obolevali za malarijo. 366 Podobno so ravnali tudi drugi poslanci SKS. Ivan Mr- moljaje spomladi 1921 ministra za vojsko in mornarico opozoril, da (slovenski) vojaki v Makedoniji obolevajo za malarijo, in ga vprašal, kako namerava izboljšati njiho ­ vo zdravstveno oskrbo in nastanitvene razmere. 367 Na slabe zdravstvene in nastanitvene razmere ter oskrbo slovenskih vojakov v Makedoniji in notranjosti Srbije je spomladi 1922 opozoril tudi Josip Drofenik. Mini ­ stra za vojsko in mornarico je vprašal, kako namerava omenjene razmere urediti in »ali je pripravljen zabraniti vsako psovanje in batinanje vojakov« ter »kaznovati vse krivce?« Zanimalo ga je tudi, »ali je pripravljen preme ­ stiti vojake, ki so doma v severnih pokrajinah v pokra ­ jine, kjer spričo neprikladnega podnebja ne bodo trpeli malarije?« 368 Poleg omenjenih predlogov in opozoril so avstro-ogrski vojski, na katerega je opozoril Ivan Pucelj, glej Die Habsburgermonar- chie 1948-1918, 5, str. 418, 421, 423, 429, 465, 472, 491-494, 527, 563, 651, 577, 685; Stergar R., Slovenci in vojska 1867-1914, str. 166-168. 363 SBNSKSHS 1923, 2, 19. 7. 1923, str. 1237-1238. 364 Ivan Pucelj je bil od 26. 3. 1921 do 16. 12. 1922 v drugi in tretji vladi Nikole Pasica minister za kmetijstvo in vode. 365 Kmetijski list, 16.3. 1922, Za naše vojake. 366 SBNSKSHS 1923, 2, 19. 7. 1923, str. 1238. 367 Kmetijski list, 28. 4. 1921, Za naše vojake. 368 Kmetijski list, 23. 3. 1923, Delo naših poslancev. Glej tudi Kmetijski Ust, 9. 2. 1922, Delo naših poslancev. 110 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 110 20.12.2013 16:56:11 se v SKS zavzemali tudi za uvedbo slovenske kuhinje za slovenske vojake. 369 V Samostojni kmetijski stranki so zagovarjali uve ­ ljavitev čim bolj ugodnih meril, po katerih bi lahko vo ­ jaške obveznike oprostili služenja vojaškega roka. Ivan Urek je skupaj s tovariši aprila 1922 ministru za vojsko in mornarico predlagal, naj se upošteva padec vredno ­ sti dinarja pri ugotavljanju višine plačanih davkov, na podlagi katere so bili vojaški obvezniki oproščeni slu ­ ženja vojaškega roka. 370 Njihov predlog ni bil sprejet. 371 Glede drugih načelnih vprašanj pa je SKS podrobneje opredelila svoje stališče o zmanjšanju vojske, ki naj bi jo skrčili za dobro tretjino. 372 Stranka, ki se je zavzemala za moderen in vsem jugoslovanskim pokrajinam prila ­ gojen zakon o vojski, 373 se je opredelila tudi glede afere Zečevič. Zahtevala je, da se ugotovi, »koga in katere or ­ gane zadeva krivda za tako nesrečno in usodno izvršen vpoklic, prevoz in nastanitev novincev«? 374 Svoje izvirne poglede na oborožene sile so oblikovali tudi v Narodno socialistični stranki. Dosledno so zago ­ varjali svoje protimilitaristično stališče, kar so posebej pokazali ob obravnavi in po sprejemu Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter Zakona o ustroju vojske in mornarice. Stranka, ki se je pou ­ darjeno zavzemala za izboljšanje položaja nižjih javnih in zasebnih nameščencev, 375 se je na uzakonitev boljše ­ ga gmotnega položaja častnikov v primerjavi s civilnimi uradniki najprej odzvala z opozorilom, da »samo dobro plačana vojska še dolgo ne pomeni, da je zadovoljen ce ­ lokupen državni aparat, pri katerem civilni javni name ­ ščenci igrajo izredno važno ulogo«. 376 Strankin načelnik Ivan Deržič je nato poudaril, »da bi pa aktivno častništvo bilo nekaj posebnega, izvzetega, to pa je za današnje ča- 369 Kmetijski list, 30. 3. 1922, Dneva zmage. 370 Kmetijski list, 13. 4. 1922, Proti nepravilnostim glede osvoboditve vojaške službe. 371 Glej UL PUS, 17. 10. 1923, str. 600. 372 Kmetijski list, 23. 6. 1921, Za pravo narodno vojsko, 6. 4. 1922, Kričeča številka. 373 SB NS K SHS 1921/22, 2, 21. 4. 1922, str. 277-278 (razprava Ivana Ureka); Kme­ tijski list, 13. 6. 1923, Ivan Pucelj, Predlog zakona o ustrojstvu zakona. 374 Kmetijski list, 13. 4. 1922, Kazen krivcem! 375 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 118; isti, Programi političnih strank, str. 35. 376 Nova pravda, 26. 7. 1923, Politične vesti. Službena pragmatika. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 111 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.mdd 111 20.12.2013 16:56:11 se pač nesmisel. Ne odrekamo dela in tudi ne potrebe dostojnih plač aktivnemu častništvu«, je zapisal v Novi pravdi. »Z vsem poudarkom pa moramo naglasiti, da je v miru delo oziroma služba aktivnega častnika ravno tako, če ne celo manj naporna in odgovorna, kot delo oz. služba javnega nameščenca - uradnika katerekoli stroke. Hvalisanje o >spremi< za vojno itd. pa je danes, milo rečeno, deplasirano, ko so vendar med svetovno vojno rezervni častniki pri vseh vojskah in vseh narodih doprinašali največje žrtve in prav za prav oni bili tisti faktor, ki je vodil neposredno >akcijo<. To so priznana fakta, ki so nepobitna; tukaj ne pomagajo nikaki izgovo ­ ri o domovini, o velikih nalogah itd. Vse to je samo cene ­ no demagoštvo v pravem pomenu besede. Čemu torej ta gorostasna razlika med dohodki častnika in uradnika, podčastnika in poduradnika?« - »Odgovor je samo eden: da se stvori kasta militaristov, ki naj z orožjem pomaga pritiskati na jugoslovansko delovno ljudstvo, ki naj bo kot uslužno orožje vedno na razpolago vladajoči kasti. Z vojaškim zakonom je storjen prvi in velik korak k uved ­ bi potentatskega (oblastniškega - op. J. P.) militarizma nad jugoslovanskim ljudstvom. Zgodovina drugih mi ­ litarističnih držav naše vlade in parlamentarne večine ni ničesar naučila.« 377 Zgodilo seje torej tisto, na kar je Deržič že pred tem opozarjal: da bo »v imenu demokra ­ cije (...) nekdanji pruski militarizem le nekaka senca - bodočega našega vojaškega dostojanstva«. 378 NSS, ki je zagovarjala oblikovanje posebnega skup ­ ščinskega odbora za nadzor nad delovanjem oboroženih sil, 379 se je ostro odzvala tudi na afero generala Zeče- viča. Nova pravda je zapisala, da je »bivši vojni minister (...) spravil na oni svet na stotine mladih življenj. S tem se ni zagrešil samo proti občemu družabnemu redu in proti svojcem dotičnih žrtev, temveč tudi proti državi sami. Okradel jo je njenih udov, kajti vsak posamezni državljan je ud državnega telesa.« Zečevič »spada toli ­ kokrat na vešala, kolikor naših ubogih sinov je izgubilo 377 Nova pravda, 2. 8. 1923 [Ivan Deržič (D.)], Uradniška pragmatika. 378 Nova pravda, 23. 6. 1923, Ivan Deržič, Uradniška pragmatika. 379 SB NS K SHS 1921/22, 1, 1. 3. 1922, str. 493 (razprava Antona Brandneija). 112 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 112 20.12.2013 16:56:11 radi njega svoje mlado življenje«, je poudarila Pravda. 380 Odgovornost generala Zečeviča je zahteval tudi strankin načelnik Ivan Deržič. Ko so v Narodni skupščini obrav ­ navali afero Zečevič, je zagovaijal stališče, »da gre tudi g. Zečevič pred sodišče in da se pred njim dokaže, kdo je kriv za smrtne primere naših rekrutov«. 381 Deržič je bil skupaj z drugim poslancem NSS, Antonom Brandner- jem, sopodpisnik predloga predstavnikov opozicijskih poslanskih klubov - Jugoslovanskega, Narodnosociali- stičnega, Republikanskega in Socialnodemokratskega, naj Narodna skupščina skladno z določili ustave in Za ­ kona o ministrski odgovornosti generala Zečeviča obto ­ ži malomarnega ravnanja in s tem kršitve kazenskega in vojaškega kazenskega zakonika. 382 Obravnaval pa je še druga vprašanja, ki so zadevala položaj vojakov in častnikov. V Narodni skupščini je protestiral proti de ­ mobilizaciji nekdanjih častnikov avstro-ogrske vojske, ki so po letu 1918 vstopili v Vojsko Kraljevine SHS, za tiste, ki so v njej ostali, pa je zahteval, da zanje veljajo enaki pogoji pri določanju činov, kot so veljali za nekda ­ nje častnike srbske in črnogorske vojske. 383 Narodna socialistična stranka je v liberalnem tabo ­ ru izstopala s stališčem, naj Slovenci služijo vojaški rok edinole v Sloveniji. To je pred volitvami v Narodno skup ­ ščino Kraljevine SHS 18. marca 1923 poudaril Anton Brandner. 384 V tedanjem slovenskem političnem prosto ­ ru je poleg NSS tako zahtevo postavila samo še Sloven ­ ska ljudska stranka, 385 kije tudi najbolj kritično obrav ­ navala razmere v vojski in vprašanje njenega položaja ter vloge v jugoslovanski družbi. O tem vprašanju se je opredelila tudi NSS. Njeni poudarki so zadevali načelno 330 Nova pravda, 8. 4. 1922, Zagovorniki generala Zečeviča. 331 SB NS K SHS 1921/22, 2, 31. 3. 1922, str. 146. 332 SB NS K SHS 1921/22, 2, 20. in 29. 3. 1922, str. 33-35, 112-114. 333 SB NS K SHS 1921/22, 2, 30. 3. 1922, str. 137-138. 334 Nova pravda, 12. 3. 1923, Anton Brandner, nosilec liste NSS mariborskega okrožja: Prekmursko ljudstvo! SOCIJALISTI! Delavci! Kmetovje! Mestri! Državni in privatni nameščenci! - Pripominjam, da je Brandner dobro leto pred tem še sodil, da je eksteritorialno načelo služenja vojaškega roka koristno, predvsem z vidika medsebojnega spoznavanja različnih jugoslovanskih narodov. Kljub temu pa je že tedaj opozoril, daje zaradi morebitnega neustreznega postopanja z njimi lahko »tudi škodljivo«. (SB NS K SHS 1921/22, 1, 1. 3. 1922, str. 493.) 335 Perovšek, Oblikovanje programskih načrtov o samoodločbi 1922-1923, str. 12, 17; Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 252, 268. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 113 113 20.12.2013 16:56:11 stališče o uporabi oboroženih sil, ki gaje stranka izrazi ­ la že na svoji glavni skupščini 19. marca 1921 v Ljublja ­ ni. Skupščina je sprejela resolucijo, v kateri je podpirala le obrambno vlogo oboroženih sil in nasprotovala vsaki uporabi jugoslovanske vojske v tujini, konkretno v Ru ­ ski sovjetski federativni socialistični republiki. 386 NSS je odločno nasprotovala tudi opiranju na oborožene sile pri reševanju notranjepolitičnih vprašanj. To stališče je poudarila oktobra 1924, ko je zaradi nasprotovanja po ­ litični volji za avtonomistično-federalistično preureditev države, kar je pomenilo tudi vključitev federalistične Hr ­ vaške republikanske kmečke stranke v vlado, odstopil njen neparlamentarni član, minister za vojsko in mor ­ narico, srbski general Stevan Hadžič. Njegov odstop je imel posebno težo, saj je ministrstvo za vojsko in mor ­ narico po tradiciji pripadalo zaupniku kraljevega dvora. Ker je predsednik vlade Ljuba Davidovič kljub Hadžiče- vemu odstopu vztrajal pri avtonomistični politiki, sta dvor in srbska opozicijska centralistična politika upo ­ rabila vsa sredstva, vključno z grožnjo vojaškega udara, da sta ga prisilila k odstopu celotne vlade. 387 NSS je bila v času vladne krize edina slovenska liberalna stranka, kije obsodila »preračunane intrige Pašičeve vojaške ka- marile proti vladi«. Menila je, da bi se, če je bil namen Hadžičevega ravnanja prisiliti vlado k odstopu, temu lahko reklo »vojaška avantura«. V tem primeru »bi mo ­ ral postati vojni minister energičen parlamentarec, ki bi pometel tudi v vojski«. 388 386 Nova pravda, 2. 4. 1921, Glavno zborovanje NSS. - Besedilo resolucije, ki je zadevala vprašanje zunanje politike in jugoslovanskih oboroženih sil, se je glasilo takole: »Narodno-socijalistična stranka (...) prosveduje (protestira - op. J. P.) najo ­ dločneje proti vsakemu poskusu, da bi se jugoslovanska vojska zlorabila v zaščito interesov zapadnega kapitala, ker akoravno odločno obsoja strahovlado boljševiških diktatorjev, je mnenja, da ne sme niti eden jugosl. vojak, ako ni naša država napa ­ dena, dvigniti svoje orožje proti ruskemu ljudstvu.« (Prav tam) 387 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 280-281. - O Davidovičevi vladi in njenem odstopu glej podrobneje Gligorijevič, Demokratska stranka, str. 384-401, 409-440; isti, Uloga vojnih krugova u »rešavanju« krize 1924, str. 161-186; isti, Parlament i političke stranke, str. 170-175. 388 Nova pravda, 11. 10. 1924, Politični pregled. Ostavka vojnega ministra in politični položaj. 114 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 114 20.12.2013 16:56:11 Tank Vojske Kraljevine Jugoslavije leta 1930 (Ilustrirani Slovenec, 28. 9. 1930) IV Po uvedbi kraljeve diktature so bila poteptana vsa temeljna načela parlamentarne demokracije, ki so jih nato le deloma obnovili? 89 Za politične subjekte, ki so v tridesetih letih delovali v okviru jugoslovanskega poli ­ tičnega sistema, je tako bilo značilno, da v svojih pogle ­ dih na oborožene sile niso problematizirali družbene in politične vloge ter položaja oboroženih sil. To je za vse obdobje do konca obstoja Kraljevine Jugoslavije veljalo tudi za slovenski liberalni tabor. Liberalci so poudarjali, da so oborožene sile hrbtenica jugoslovanske države in krmar njene usode. 390 Opozaijali so tudi, da je vojska 329 O idejnem, družbenem in političnem razvoju v Jugoslaviji in na Slovenskem v tridesetih letih glej Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 385-539; Prunk, Pot kr­ ščanskih socialistov v OP, str. 87-204; isti, Slovenski narodni vzpon, str. 256-265, 269-295; Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom; Ključne značilnosti slovenske politike 1929-1955, str. 7-31; Pirjevec J., Jugoslavija 1918- 1992, str. 57-109; Slovenska trideseta leta; Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 321-397, 401-414; Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 199, 218-237; Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 53-281. 390 Jutro, 6. 9. 1934, Naši kraji in ljudje. Naš prestolonaslednik, 6. 9. 1935, Z mla ­ dim kraljem v svetlo bodočnost, 11. 3. 1941, Molčimo, delajmo, zaupajmo! - Na tem mestu lahko opozorimo tudi na odnos telesnovzgpjne organizacije Sokol Kraljevine Jugoslavije (SKJ) do oboroženih sil, saj je njegovo številno članstvo tako na Sloven ­ skem kot v drugh delih države pripadalo oziroma podpiralo JRKZ/JNS. SKJ je v idejnih smernicah svojega delovanja, ki jih je oblikoval marca 1931, poudaril potre ­ bo po prepletanju sokolstva in vojske. Zagpvarjal je stališče, da je treba v vojaško RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu Jcor3.indd 115 115 20.122013 16:56:11 bila in je najbolj zanesljiv izvajalec politike jugoslovan ­ skega narodnega in državnega unitarizma. 391 Ta je bila v prvih letih režima kraljeve diktature, ko so bile obo ­ rožene sile posebej izpostavljene kot njegova stabilna opora, 392 skrajno zaostrena. Liberalna politika, ki je po uvedbi diktature v celoti podprla jugoslovanski unitari ­ stični narodnodržavni program, 393 jev tem času razgla ­ šala, da ima »jugoslovenska vojska tudi velike kulturne in narodne naloge s tem, da širi misel jugoslovenstva in prosvetljenosti med najširše sloje naroda«. Tako namreč »izvršuje naj večje delo duhovnega zbližanja in narodne vzgoje. (...) Jugoslovenska vojska je kot vsenarodna in ­ stitucija danes gotovo najjačji faktor za utrditev jugo- slovenske narodne in državne misli«, je septembra 1930 zapisalo Jutro. »Hvaležni smo ji za to veliko delo in po ­ nosni smo na njo.« 394 Liberalci so v tridesetih letih največ pozornosti na ­ menili obrambni vlogi oboroženih sil. Poudarjali so, da ima »jugoslovenski narod (...) danes v svoji vojski instru ­ ment, kije varno jamstvo njegove svobode in neodvisno ­ sti njegove domovine«. 395 Zato seje treba zavedati pome ­ na in potrebe močne in tehnično izpopolnjene moderne armade, 396 kar je posebej poudarjala tudi JRKD/JNS.397 Ob tem so v liberalnem taboru skladno s programski ­ mi stališči JNS opozarjali na defenzivni značaj jugoslo- telesno vzgojo uvesti sokolski telesnovzgojni sistem in duh, v sokolskih društvih pa posvetiti pozornost vadbi, ki je povezana z vojaško pripravo nabornika. (Pavlin, Razvoj sokolstva 1929-1941, str. 105, 121.) 391 Jutro, 6. 9. 1930, Jugoslovenski prapori, prav tam, Ob velikem dnevu naše na ­ rodne vojske, prav tam, Ustroj jugoslovenske vojske, 6. 9. 1931, Šesti september 1930, 7. 9. 1937, Mogočen dan v Beogradu. 392 Prim. Bjelajac, Vojska Kraljevine SHS/ Jugoslavije 1922-1935, str. 249. - Prva tri leta kraljeve diktature je bil eden najvidnejših predstavnikov vojske tudi v ospredju jugoslovanske politike. Od б. 1. 1929 do 1. 4. 1932 je jugoslovansko vlado vodil divizijski general in častni kraljevi adjutant Petar Živkovih, ki je bil do 5. 1. 1932 tudi minister za notranje zadeve. (Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 321; Kaser, Handbuch der Regierungen Siidosteuropas, 2, str. 31-35.) 393 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 230, 274-275. - O avtonomi ­ stičnih narodnopolitičnih pogledih dela slovenske liberalne politike v dvajsetih letih glej prav tam, str. 119, 122-123, 179-180, 207-230. 394 Jutro, 6. 9. 1930, Ustroj jugoslovenske vojske. 399 Jutro, 31. 3. 1935, Naša vojska. Glej tudi Jutro, 8. 9. 1936, Pomen obrambne sile. 396 Jutro, 6. 9. 1930, Ustroj jugoslovenske vojske, 31. 3. 1935, Naša vojska, 8. 9. 1936, Pomen obrambne sile. 397 Jutro, 18. 12. 1931, Na delo za novo vsedržavno stranko!, 21.7. 1933, Konstitu ­ iranje Jugoslovenske nacionalne stranke. 116 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 116 20.12.2013 16:56:12 vanskih oboroženih sil, 398 saj prizadevanje za izboljšanje »vojaške sile ni posledica militarističnih teženj, temveč nujna dolžnost države, ki hoče očuvati svoje življenje in življenje naroda [, (...) ki] noče od nikogar biti pregažen, ker noče nikomur biti hlapec in suženj«. 399 Liberalci v tako možnost niso verjeli, saj so jugoslovanski vojski pripisovali izjemno bojno pripravljenost in s tem tudi nepremaglj ivost. 400 Slovenska liberalna politika je v svojih pogledih na oborožene sile od srede tridesetih let, ko se je medna ­ rodni politični položaj vedno bolj zaostroval, opozarja ­ la na izreden pomen povezanosti prebivalstva z Vojsko Kraljevine Jugoslavije. V tem je videla enega od ključnih temeljev »državljanske zavednosti in zrelosti našega člo ­ veka, obenem [pa tudi] resno in energično svarilo vsa ­ kemu, ki bi ga mikalo, obregati se ob Jugoslavijo«. Po oceni liberalcev je bilo bistveno spoznanje tedanjega ča ­ sa, »kako slabi bi bili brez nje (vojske - op. J. P.) in kako tesno bi nam bilo pri srcu, ako je ne bi imeli take, ka ­ kršna je. To spoznanje pa nam mora biti tudi bodrilo,« je leta 1935 opozarjalo Jutro, »da se svoje vojske, tega jugoslovanskega bisera, oklenemo še z večjo ljubeznijo in skrbnostjo. Vedno moramo imeti pred očmi, da moč vojske ni le v količini in kakovosti njene tehnične oboro ­ žitve, marveč v enaki meri tudi v duhu, ki jo preveva, in v ljubezni, ki jo spaja z vsem narodom. Vemo, daje ju- goslovenska vojska na višku v prvem pogledu. Vemo pa tudi, da bi v Evropi ne bilo lahko dobiti vojske, ki bi se z našo kosala po duhu in ki bi se mogla ponašati z ena ­ ko ljubeznijo in enakim zaupanjem vsega naroda kakor naša. S podvojenimi napori moramo nadaljevati to delo sedaj v dobi, ko se vse okrog nas mrzlično oborožuje.« 401 Skladno z gornjimi poudarki so liberalci opozarjali, da oborožene sile niso »več nekaj za sebe obstoječega in vojak ne preneha tam, kjer neha uniforma«. Zato mo ­ rajo biti za potrebe narodne obrambe bolj kot kdajkoli 398 Jutro, 6. 9. 1930, Ustroj jugoslovenske vojske, 21. 7. 1933, Konstituiranje Jugo- slovenske nacionalne stranke. 399 Jutro, 8. 9. 1936, Pomen obrambne sile. 4W> Jutro, 7. 9. 1936, Revija vojske v Beogradu, 30. 3. 1941, Združeni narod. 401 Jutro, 31. 3. 1935, Naša vojska. Prim, tudi Jutro, 11. 3. 1941, Molčimo, delajmo, zaupajmo! RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 117 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 117 20.12.2013 16:56:12 DefLle topov 305 mm in kolesarskega bataljona na vojaški paradi 6. 9. 1930 v Beogradu ob zamenjavi starih srbskih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi (Ilustrirani Slovenec, 28. 9. 1930) organizirane vse duhovne, moralne in gospodarske mo ­ či naroda in države. 402 Kot je konec maja 1940 v Ju ­ tru zapisal Milan Gaberščik, se mora uveljaviti načelo armada je narod, saj nov način vojne - totalna vojna - ogroža vse prebivalstvo. Zato ni prostora za meglen in sramoten pacifizem, temveč mora biti vsakdo pripra ­ vljen pomagati oboroženim silam pri obrambi domovi ­ ne. »Danes moramo vso Jugoslavijo spremeniti v eno samo delavnico, v kateri je vsakomur določeno delo, ki ga mora opravljati vestno in natančno. Napadalec ne sme trčiti le ob armado, trčiti mora ob ves narod«, je poudaril Gaberščik. Jugoslavija je namreč »»življenjski prostor« samo za Jugo slove na in za nikogar drugega. 402 Jutro, 18. 5. 1940, Tri važne uredbe. 118 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kor3indd 118 20.122013 16:56:12 Vrhovni poveljnik. Vojske Kraljevine Jugoslavije kralj Aleksander I. Karađorđević (spredaj) pri ogledu vojaške parade 6. 9. 1930 v Beogradu ob zamenjavi starih srbskih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi (Ilustrirani Slovenec, 28. 9. 1930) V svoji hiši hočemo biti sami gospodarji. (...) Proti in ­ dividualnemu egoizmu postavimo narodno solidarnost, proti razredni borbi narodno skupnost, proti defetizmu navdušenje, proti omahljivcem vero in proti izdajalcem - puško! Izpričajte urbi et orbi,« je Gaberščik nagovo ­ ril bralce, predvsem študentsko mladino, »da verujete v moč in v usodo svoje domovine, [in] da se boste odzvali njenemu prvemu pozivu. (...) Armada je pripravljena - tudi narod mora biti.« 403 V zadnjem letu pred začetkom druge svetovne vojne na Slovenskem so tako v liberalnem taboru zagovarjali stališče, da morajo oborožene sile uživati vsestransko podporo prebivalstva, ki jim mora dati na razpolago vse svoje moči. Liberalci so v ospredje postavili obrambni pomen oboroženih sil, vprašanje problematiziranja nji- m Jutro, n. 5. 1940, Milan Gaberščik, Akademska mladina in armada. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT1N NARODA o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k отЗ indd 119 119 20.122013 16:56:12 hove družbene vloge in odnosov v njih pa so pustili ob strani. Obravnavali so ga samo v dvajsetih letih, ko sta se v liberalnem taboru soočila dva pogleda na jugoslo ­ vanske oborožene sile: prvi je poudarjal najvišji simbol ­ ni vrednostni pomen oboroženih sil in zagovarjal njiho ­ vo uporabo tudi pri urejevanju notranjepolitičnih vpra ­ šanj, drugi, ki je sicer upošteval zgodovinsko danost obstoja oboroženih sil, pa je nasprotoval njihovemu poseganju v politično življenje. Prvi pogled so zagovar ­ jale Jugoslovanska oziroma Samostojna demokratska stranka in Orjuna, drugega pa sta si delili Samostoj ­ na kmetijska in Narodno socialistična stranka. Tedanje liberalne stranke so se razlikovale tudi v stališčih, ki so jih oblikovale glede položaja Slovencev v jugoslovan ­ skih oboroženih silah. Medtem ko se je JDS zavzela le za enakopravnost slovenskih častnikov v jugoslovanski vojski, si je SKS prizadevala tudi za zagotovitev čimbolj ugodnih razmer, v katerih so slovenski vojaki služili vo ­ jaški rok. Z zahtevo po teritorialnem služenju vojaškega roka za vojaške obveznike iz Slovenije pa je v liberal ­ nem taboru izstopala NSS, ki je ostro nasprotovala tudi gmotnemu privilegiran]u častnikov. V liberalnem tabo ­ ru so v dvajsetih letih kljub nekaterim represivnim pou ­ darkom prevladovali sodobni pogledi na oborožene sile, ki so opozarjali na pomembne socialne, gospodarske, narodnostne in verske potrebe državljanov ter temeljna načela parlamentarne demokracije. Pri tem je celotna liberalna politika upoštevala oborožene sile kot nujen sestavni del jugoslovanske državne in družbene orga ­ nizacije. Omenjena stališča iz dvajsetih let je ves čas obsto ­ ja Kraljevine SHS/Jugoslavije spremljala tudi opazna skrb za celosten razvoj njenih oboroženih sil. Izražali sta jih JDS in nato JNS z opozorili o pomenu razvo ­ ja vojaške mornarice za vzpostavitev kvalitetne in vse ­ stranske obrambe države. Polna obrambna sposobnost jugoslovanske vojske in države je bila tudi v času, ko je s 1. septembrom 1939 v Evropi nastopila nova vojna, temeljno vodilo slovenske liberalne politike v vprašanju oboroženih sil. Vanj so se stekli različni vrednostni pou ­ darki, ki so jih o vlogi in položaju vojske ter razmerah v njej oblikovali v liberalnem taboru v obdobju med obe- 120 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 120 20.12.2013 16:56:12 ma svetovnima vojnama. Liberalce je v odnosu do obo ­ roženih sil v novem zgodovinskem času povezoval zna ­ čilni patriotizem slovenskih naprednih krogov, to je »za ­ vezanost državi, ki je s prihodom Hitlerja na slovenske meje marca leta 1938 postajala vse bolj ogrožena«. 404 V taki idejni in politični opredelitvi so liberalci pričakali tudi napad sil osi na Kraljevino Jugoslavijo, ko je »nova velika vojna postala vseslovensko dejstvo«. 405 404 Vodušek Starič, Liberalni patriotizem in intransigenca, str. 60. 405 Perovšek, Uvodna beseda predsednika ZZDS, str. 11. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 121 121 20.12.2013 16:56:12 Jugoslovanski narodni ideal i Poseben vidik liberalnega razumevanja demokraci ­ je v Kraljevini SHS/Jugoslaviji je zadeval vprašanje su ­ verenosti slovenskega naroda. Za liberalni tabor je bilo značilno njeno izpodbijanje, saj je v jugoslovansko dr ­ žavo vstopil s prepričanjem, da je z njenim nastankom nastopil čas velike jugoslovanske nacionalne sinteze. Jugoslovanska nacionalna enotnost, ki jo zgodovinsko omogoča prav obstoj jugoslovanske države, naj bi na ­ mreč bila edini logični zaključek do tedaj nepovezane ­ ga razvoja separiranih jugoslovanskih etnij, med njimi seveda tudi slovenske. Le-te naj bi v unitaristični Ju ­ goslaviji, ki bo izravnala vse zgodovinske, kulturne in državnopravne razlike med njimi, končno dosegle svojo celostno narodnostno uresničitev. Izrazilo bi jo njiho ­ vo zbiranje v novo, višjo in zgodovinsko močnejšo jugo ­ slovansko narodno skupnost, ki, vsaki med njimi, šele osmišlja njen celotni dotedanji narodnoemancipacijski napor; hkrati pa ji, pretopljeni in povzdignjeni v jugo ­ slovanski državni narod, zagotavlja resnično svobodo in omogoča začeti njen vsejugoslovanski življenjski raz ­ mah. 406 Liberalci so bili vodilni dejavnik, ki je v času prve jugoslovanske države na Slovenskem zagovarjal jugo ­ slovanski unitarnocentralistični nacionalni program. 406 Prim. Perovšek, Jugoslovanstvo in vprašanje narodov, str. 14. 122 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 122 20.12.2013 16:56:12 Enako nacionalno stališče so sicer zastopali tudi dru ­ gi politični subjekti, ki pa ali niso imeli pomembnejše vloge v slovenski politiki ali pa so svoja prvotna unitar- nocentralistična stališča opustili ter so nato zagovarjali načelo slovenske nacionalne individualnosti in narodne avtonomije. Tako je liberalna politika ostajala glavni in najpomembnejši nosilec unitarističnega in centrali ­ stičnega programa v tedanjem slovenskem političnem življenju. Ta vloga ji je pripadla v dobi, ki je spočela vsa temeljna vprašanja razmerja med Slovenci in slo ­ venstvom na eni ter Jugoslavijo in jugoslovanstvom na drugi strani in ki je hkrati na ta vprašanja odgovorila z večinskim slovenskim spoznanjem, da jugoslovanski unitarizem in centralizem vodita Slovence v narodno smrt, torej v tisto bivanjsko nehanje, zaradi katerega so se leta 1918 sploh odločili za prehod iz habsburške monarhije v Kraljevino SHS.407 Slovenski liberalci, ki so po oblikovanju Jugoslo ­ vanske demokratske stranke leta 1918 v jugoslovansko skupnost stopili kot politično enoten strankarski su ­ bjekt, so svojo unitaristično narodnopolitično misel opi ­ rali na jugoslovansko integralistično nacionalno idejo, kije bila že pred prvo svetovno vojno dalj časa prisotna v slovenski politiki in so jo bolj ali manj poudarjali v vseh političnih taborih na Slovenskem. Ta ideja je imela zlasti v zadnjih mesecih obstoja habsburške monarhije predvsem manifestativen značaj. Predstavljala j e politič ­ ni način, kako so habsburški Jugoslovani izražali svoje skupne težnje po osvoboditvi izpod avstro-ogrskega go ­ spostva, in v tem smislu je imelo tedanje integralistično jugoslovanstvo zgodovinsko pozitivno narodnopolitično vlogo. Toda ob tem so posamezni politični dejavniki ju ­ goslovanski integralizem razumevali tudi drugače, in sicer izključno kot nujno odstranjevanje nasprotij in individualnih razlik med jugoslovanskimi narodi. Ta ­ kemu gledanju, ki so ga doživljali kot eno najvažnej ­ ših zgodovinskih vprašanj tistega časa, kot zgodovinsko nujnost, kateri mora biti podrejeno vse, so se najbolj zavezali liberalci. Ti so že ob ustanovitvi JDS opozarja ­ li, da je jugoslovanski unitarizem narodno programsko 407 Perovšek, Slovenci in Jugoslavija 1918-1941, str. 245. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 123 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 123 20.12.2013 16:56:12 vodilo novoustanovljene liberalne stranke. 408 Ustanovni zbor JDS se je namreč povsem nedvoumno izrekel za načelo jugoslovanske nacionalne enotnosti, kajti bodo ­ čo jugoslovansko državo je videl izključno in samo kot državo enotnega, »troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev«. 409 Svojo pripravljenost udejanjiti jugoslovanski na- rodnounitaristični in centralistični državni program je slovenski liberalni tabor zelo jasno dokazal že v procesu jugoslovanskega zedinjenja novembra 1918. Tako rav ­ nanje je napovedal načelnik JDS Ivan Tavčar ob državni odcepitvi slovenskih dežel od avstro-ogrske monarhije, ko je na veliki narodni manifestaciji, 29. oktobra 1918 v Ljubljani, zbrani slovenski množici dejal, da smo »dose ­ gli (...) svojo lastno državo, v kateri bodo združeni Jugo ­ slovani kot en narod v taki trdni zvezi, da je nobena pe ­ klenska moč ne bo mogla razkrojiti«. 410 Dobre tri tedne kasneje je k temu dodal, da se morajo Slovenci »takoj in brez vsakega nerganja« 411 kar najtesneje združiti z brat ­ sko Srbijo v veliko in mogočno državo z močno osrednjo vlado, 412 ki jo je bilo po njegovem mnenju mogoče po ­ staviti »zgolj le na podlagi razmer, katere vladajo danes v kraljevini srbski«.413 Pripravljenost v celoti sprejeti srb ­ sko supremacijo, monarhijo in centralizem so v tistem času izražali tudi drugi vidni liberalni politiki, 414 enako pa tudi načelstvo JDS, ki je podpiralo hitro zedinjenje Države SHS s Srbijo in je videlo »politično, kulturno in gospodarsko bodočnost jugoslovanskega naroda edinole v popolnoma enotni državi SHS (jugoslovanski državi - op. J. P.)«.415 Taka stališča so slovenski liberalni pred ­ stavniki zagovarjali tudi na seji zagrebškega Narodnega Viječa, ko je le-to 23. in 24. novembra 1918 razpravlja ­ lo o zedinjenju Države SHS in Kraljevine Srbije v novo jugoslovansko državno skupnost. Slovenski liberalci so 408 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 29-34. 409 Slovenski narod, 1. 7. 1918, Ustanovni zbor JDS. 4L<> Slovenski narod, 30. 10. 1918, Manifestacij s ki sprevod v Ljubljani. 411 Slovenski narod, 23. 11. 1918 [Tavčar, Ivan (-r.)J, Republika? 412 Slovenski narod, 20. 11. 1918, Ljubljanski občinski svet : mestni zastop za zdru ­ žitev s Srbijo. 418 Slovenski narod, 23. 11. 1918 [Tavčar, Ivan (-r.)J, Republika? 414 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 81-86. 4LS Slovenski narod, 14. 11. 1918, Poročilo iz seje načelstva JDS. 124 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 124 20.12.2013 16:56:13 se na tej seji postavili na stran tistih sil, ki so se zavze ­ male za unitarizem, centralizem in monarhijo. Vekoslav Kukovec, eden od podpredsednikov JDS, je posebej po ­ udaril, daje nastopil čas, ko mora dobiti »jugoslovanska ideja (...) [svojo] praktično izvršitev«, in opomnil, da v se ­ danjem trenutku ne moremo govoriti »o drobnjakarskih interesih posameznih plemen«. Zato naj dobijo v novi državi »tisti, ki so sposobni (Srbi - op. J. P.) ... hege ­ monijo v svoje roke«. Enako je razmišljal tudi slovenski tržaški politik liberalne smeri dr. Otokar Rybar, ki je ob tem, ko je slavil srbsko vojsko, izjavil, da se ni treba »bati srbske hegemonije«. Dejal je še, »da moramo biti za monarhijo, ker smo nezreli za republiko«. 416 Slovenski liberalni tabor si je z nastankom Kralje ­ vine SHS 1. decembra 1918 tako znotraj slovenskega kot tudi novega jugoslovanskega političnega prostora nedvomno izboljšal svoje politične perspektive. Naspro ­ ti drugima slovenskima političnima strankama, SLS in JSDS, ki sta novembra 1918 zagovarjali federalistično in republikansko stališče, 417 se je dokazal kot nespor ­ no državotvoren politični faktor, ki je v odločilnem tre ­ nutku dejavno pripomogel, daje bil skladno s srbskimi političnimi interesi uveljavljen unitaristični, centrali ­ stični in monarhistični koncept jugoslovanske državne združitve. 418 Vendar pa je imelo novo obdobje, kije na ­ stopilo z nastankom Kraljevine SHS, za slovenski libe ­ ralizem tudi druge značilnosti. Po oblikovanju SKS in NSS namreč v nacionalnem vprašanju ni več zastopal enotnih pogledov, kot jih je še v času, ko je obstaja ­ la le ena liberalna politična organizacija - JDS. Čeprav novi liberalni stranki načeloma nista nasprotovali ideji o jugoslovanski nacionalni enotnosti in enotni jugoslo ­ vanski državi, sta v nekaterih drugih vprašanjih, pred ­ vsem v pogledih na tedanji slovenski narodni položaj in v razumevanju nadaljnjega razvoja slovenskega naroda, opazno odstopali od narodnopolitičnih usmeritev, ki jih je v tem pogledu zagovarjala JDS. Tako je SKS v času pred volitvami v konstituanto 28. novembra 1920 zah- 416 Grada, 2, str. 641. 417 Perovšek, Slovenska osamosvojitev 1918, str. 137-143. 418 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 86-103. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 125 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 125 20.12.2013 16:56:13 tevala enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov in je načelno podpirala pokrajinsko avtonomijo Slovenije. 419 NSS pa je opozarjala na družbeni pomen nacionalnega vprašanja, ki se izraža »v čustvu narodne solidarnosti in v skupni življenjski volji, ki vodi narod iz sedanjosti v bodočnost in je njegova najvažnejša kulturna sila«. 420 Poudarjala je tudi zahtevo po upravni avtonomiji Slo ­ venije. Take poglede je NSS ohranila tudi v času zase ­ danja Ustavodajne skupščine, ko je zagovarjala močno upravno decentralizacijo jugoslovanske države in je edina od slovenskih liberalnih strank 28. junija 1921 glasovala proti sprejemu centralistične in unitaristične Vidovdanske ustave. 421 Zanjo pa je v nasprotju s svojimi predhodnimi avtonomističnimi pogledi glasovala SKS. Njen vidni predstavnik Bogumil Vošnjak je v konstitu- anti celo dosegel, da je iz vladnega ustavnega predloga izpadlo določilo, po katerem naj bi bil uradni jezik kra ­ ljevine srbohrvaški, medtem ko pa bi »v slovenskih kra ­ jih veljal kot uradni jezik tudi slovenski dialekt«. Tako je torej slovenski liberalni kmetijski politik in ne morda kak neslovenski centralistično in unitaristično usmer ­ jeni politični predstavnik dosegel, da je iz predlaganega ustavnega besedila izginilo edino določilo, v katerem se je deloma še priznavalo slovensko jezikovno posebnost. To je bilo gotovo zelo ekstremno dejanje, saj take zah ­ teve ni postavila nobena druga slovenska unitaristična stranka - ne komunistična, ne demokratska, ne social ­ nodemokratska. Slednja je celo ravnala obratno, saj je podala poseben predlog, da bi bil v Sloveniji poleg srbo ­ hrvaškega uradni jezik tudi slovenski. 422 Poleg Samostojne kmetijske stranke je ustavno uzakonitev monarhije, centralizma in narodnega unita ­ rizma seveda odločno podprla JDS. Že 5. januarja 1919 je s strankinega shoda svojemu političnemu zavezniku, notranjemu ministru Svetozarju Pribičeviču, sporočila, 419 Prav tam, str. 119. 420 Jugoslavija, 25. 1. 1920, N. S. S. Načela in smer dela Narodno socijalistične stranke. 421 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 178-180, 201. 422 Prav tam, str. 181-187, 196-197. O pogledih slovenskih strank na vprašanje državne ureditve in narodno problematiko v času delovanja Ustavodajne skupščine glej tudi Perovšek, Slovenska politika in vprašanje državne ureditve 1920-1921, str. 431-445. 126 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 126 20.12.2013 16:56:13 da »zastopa načelo popolnega nacionalnega jedinstva«č23 Potem ko seje vključila v vsedržavno JDS, pa se je tudi zelo dosledno postavila v službo jugoslovanskega uni ­ tarizma in centralizma ter velikosrbske politike. Tako usmeritev je na zboru zaupnikov slovenske JDS 6. julija 1919 zelo povedno utemeljil strankin načelnik Ivan Tav ­ čar. Zaklical je, da hočemo biti »neomahljivi služabniki (...) novi državi!«, v kateri naj ima srbski narod najvpliv ­ nejšo vlogo, če nočemo, da država razpade. 424 JDS je torej v vprašanju notranje državne ureditve odklanjala vsako zamisel, da bi posamezne pokrajine imele status državnopravnih avtonomij in »vsako tako ureditev upra ­ ve, ki bi naravnost ali po ovinkih vodila v federalizem«. 425 Ob tem jev razpravi, ki je o vprašanju jezika in enotne jugoslovanske kulture od začetka maja do konca avgu ­ sta 1920 potekala v Slovenskem narodu prek intelektu ­ alcev, ki so pripadali demokratskemu političnemu kro ­ gu, poudarila svojo oceno, daje nastopil čas popolnega in neizogibnega jugoslovanskega kultumojezikovnega zlitja. Le-to naj bi dosegli postopoma, skozi evolutiven proces. V njem bi s primernim ukrepanjem, to je uvaja ­ njem srbohrvaščine kot drugega učnega jezika v srednje šole in na ljubljansko univerzo ter s kroženjem profesor ­ skega kadra po vsej državi, le spodbudili tisto, kar bi po mnenju demokratske politike sicer opravil sam razvoj. Zato je razumljivo, da so za unitaristično in centralistič ­ no Vidovdansko ustavo glasovali tudi poslanci JDS.426 Potrdili so odločenost Gregorja Žerjava, ki je februarja 1921 v Ustavodajni skupščini poudaril, »da moramo z Ustavo zatreti vse centrifugalne tendence«. 427 Žerjavov poudarek in podpora JDS unitamocentralistični usta ­ vi, proti kateri so od slovenskih strank glasovale SLS, JSDS, komunistična stranka in NSS, sta se povsem skladala s predhodno ostro liberalno obsodbo Avtono- 423 Slovenski narod, б. 1. 1919, Pozdrav ministru Pribičeviču. 424 Slovenski narod, 7. 7. 1919, Zborovanje zaupnikov JDS. 425 Domovina, 26. 6. 1920, Gregor Žerjav, Centralizem. 426 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 134-140, 151-161, 196-197. - O razpravi o vprašanju jezika in enotne jugoslovanske kulture glej tudi Dolenc E., Kulturni hoj, str. 131-133. 427 SB UO US K SHS, 1, 14. 2. 1921, str. 128. - O Žerjavovih unitarističnih in centra ­ lističnih nastopih v Ustavodajni skupščini glej še SB UO US K SHS, 1, 22. 3. 1921, str. 154; Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 188, 190, 191. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 127 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 127 20.12.2013 16:56:13 mistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. To izjavo, kije predstavljala idejno zasnovo kasnejšega slovenske ­ ga avtonomističnega gibanja, je poleg predstavnika SKS Bogumila Vošnjaka najostreje napadla prav JDS.428 S sprejetjem Vidovdanske ustave je bil dosežen eden od zgodovinskih vrhov slovenskega liberalizma, saj je ustava povsem uresničevala njegov jugoslovanski narodnopolitični ideal. 429 Kljub temu pa se je po letu 1921 v liberalnem taboru oblikovala tudi izvirno sloven ­ ska narodnoavtonomistična politična smer. Njeno osno ­ vo so predstavljala že stališča, ki so vodila NSS, da je glasovala proti ustavi. NSS jih je po njenem sprejetju še nadgradila in zelo resno opozarjala liberalno politiko na dejstvo slovenske narodne individualnosti. 430 Že konec novembra 1921 je podala morda eno od vsebinsko naj ­ bolj dovršenih opredelitev slovenskega naroda v dvajse ­ tih letih. Opozarjala je na specifično kulturno življenje slovenske »pokrajine«, ki je izhajalo »prvič iz posebnosti etnične psihe ljudstva, ki je na njej prebivalo, drugič pa iz duševnosti oblikujočih učinkov slovenskega jezika in kulturnih zakladov, ki so se bili v njem nakopičili. Ta dva činitelja sta ustvarila izvestno individualnost, ki jo ravno imenujemo slovensko in ki je vtemeljila zazna ­ movanje ljudstva, ki jo je začelo nositi z imenom slo ­ venskega naroda.« Zato za NSS slovenstvo ni bila »kaka teorija, še manj politični program, ampak (...) enostavno ugotovitev danes obstoječih sil naše notranjosti, našega jezika in naše kulturne preteklosti«. 431 Na osnovi takih pogledov je terjala revizijo Vidovdanske ustave in držav- nopravno preureditev Kraljevine SHS, ki bi »zagotovila vsem gospodarskim, kulturnim in jezikovnim enotam v državi najobširnejšo avtonomijo«. 432 Zaradi slabih volil ­ nih rezultatov na skupščinskih volitvah 18. marca 1923 in 8. februarja 1925, ki so NSS potisnile na rob sloven- 428 O tem glej podrobneje Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 184, 193-196. 429 O jugoslovanskem narodnem unitarizmu in državnem centralizmu, uzakonjenim v Vidovdanski ustavi, glej Perovšek, Unitaristični in centralistični značaj vidovdan ­ ske ustave, str. 17-26. 430 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 207-210. 481 Jugoslavija, 29. 11. 1921, Kaj je s slovenstvom? 432 Nova pravda, 8. 4. 1922, Proklamacija Narodno-socijalistične stranke sprejeta na 3. strankinem zboru; Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 211-215. 128 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 128 20.12.2013 16:56:13 skega političnega življenja, pa se je sredi dvajsetih let začela odmikati od svojih avtonomističnih stališč. To jo je v letih 1927-1928 privedlo v objem unitarnocentrali- stične Samostojne demokratske stranke. NSS se je uto ­ pila v slovenski unitaristični liberalni politiki, s čemer je na Slovenskem politično zamrl prvi nosilec liberalnega avtonomizma dvajsetih let. 433 Prelom NSS z njenim večletnim narodnoavtonomi ­ stičnim stališčem pa ni pomenil, da je bil s tem izživet slovenski avtonomizem liberalne smeri. V istem času, ko je NSS zapustila svoje prvotne avtonomistične na ­ cionalne koncepte, se je na slovensko narodno stališče postavila SKS. Sredi dvajsetih let je namreč v obratni smeri kot NSS preoblikovala svoj nacionalni program, in sicer od centralizma in unitarizma k federalizmu in doslednemu zagovaijanju slovenske narodne samobi ­ tnosti. Do tega temeljnega programskega zasuka je SKS prišla zlagoma, po samostojnem spoznavanju neugo ­ dnega narodnega položaja, v katerem je bil slovenski narod po sprejemu Vidovdanske ustave. To jo je ma ­ ja 1925 privedlo v politično povezavo s Prepeluhovimi avtonomisti in njegovo izrazito federalistično usmerje ­ no Slovensko republikansko stranko kmetov in delav ­ cev, s katero se je maja 1926 združila v novo Slovensko kmetsko stranko. V njej je federalistični državnoprav- ni naboj imel polno podporo pripadnikov prejšnje SKS. Nekdanji samostojni kmetijci, ki so že decembra 1924 iz svojih vrst izključili naj odločnejšega zagovornika uni- tamocentralistične usmeritve Bogumila Vošnjaka, so v drugi polovici dvajsetih let, zlasti prek svojega najvi ­ dnejšega politika Ivana Puclja, dosledno poudarjali slo ­ vensko nacionalno individualnost in vztrajno zahtevali enakopraven in enakoveljaven politični in gospodarski položaj slovenskega naroda v Kraljevini SHS. Pri tem je Pucelj pogosto ostro bičal beograjsko koruptivnost in velikosrbsko idejo ter leta 1928 v skupščinskih nasto ­ pih govoril le slovensko. Junija 1928 je celo dosegel, da so bili skupščinski stenografski zapisniki brani tudi v slovenščini. 434 Konec leta 1928 pa je zelo jasno oprede- 433 perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 215-221. 434 Prav tam, str. 221-229. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 129 129 20.12.2013 16:56:13 lil federalistični narodnopolitični cilj Slovenske kmetske stranke. Zahteval je, »da mora slovenski narod doseči v okviru sedanjih državnih meja svojo samostalnost, svo ­ jo lastno državnost, popolno svobodo in neodvisnost, da bo lahko razvil in izživel vso svojo energijo, vso silo in moč in zdravje«. 435 A narodnofederalistična samoza ­ vest nekdanjih samostojnih kmetijcev se ni obdržala. Po uvedbi diktature so se vrnili k jugoslovanski unitarno - centralistični nacionalni ideji. Kljub temu pa lahko ugo ­ tovimo, da so predstavljali tisto politično silo, ki je do konca vidovdanskega parlamentarnega sistema zagota ­ vljala kontinuiteto slovenskega liberalnega avtonomiz ­ ma in je v tem času vzdrževala stik liberalnega tabora s tedaj že splošno uveljavljeno narodnoavtonomistično opredelitvijo slovenskih ljudi. 436 Če je slovenski liberalni tabor po eni strani prek NSS in kasneje SKS dohajal in tudi krepil avtonomistič ­ no razpoloženje med Slovenci v Kraljevini SHS, gaje po drugi strani dosledno pobijal z nepomirljivim in trdim jugoslovanskim unitamocentralističnim stališčem. Nje ­ mu seje z vsem svojim političnim bistvom zavezala naj ­ vidnejša in najpomembnejša slovenska liberalna stran ­ ka - JDS/SDS. Ta stranka, ki je v slovenski javnosti najbolj odmevno poudarjala svoje unitaristične poglede, je že leta 1922 zelo povedno poudarila svojo opredelitev integralističnega jugoslovanstva. »Ime jugoslovansko«, je konec oktobra 1922 zapisalo Jutro, »je samo po sebi program: Jugoslovanstvo je negacija teorije o treh naro­ dih, ono je integracija treh plemen v en narod. Ž njim se potiska plemensko čuvstvo navzdol v drugo kategorijo, ki se ima podrediti velikemu nacijonalnemu idealu.« 437 Tak narodni ideal je zagovarjala tudi obnovljena NNS, ki je poudarila potrebo po zanikanju »specifične slo ­ venske nacijonalne zavesti«. 438 Njeni nekdanji pripadni ­ ki so kasneje zahtevali, naj bi namesto nje oblikovali enotno jugoslovansko nacionalno in državno zavest, »ki bo nezmotljivo vodila k bodočemu jugoslovenskemu 435 Kmetski list, 19. 12. 1928, Ivan Pucelj, Božič 1928. 436 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 230. 437 Jutro, 26. 10. 1922, uvodnik z dne 25. oktobra. 438 Slovenski narod, 8.4. 1923, O nacionalni in državni konsolidaciji. 130 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 130 20.12.2013 16:56:13 nacijonalnemu in kulturnemu tipu, k novemu, telesno in duševno zdravemu Jugoslovenu«. 439 Zato so odkla ­ njali »vsako nečisto razvijanje slovenskega jezika«, saj so si prav od povezanosti s Srbi in Hrvati obetali »veli ­ ko izpolnitev našega besednega zaklada in razvoj naše sintakse«. 440 Razvoj v tej smeri so utemeljevali v »Vidov­ danski unitaristični in pravični ustavi«.^1 Slovenska unitaristična liberalna politika je dosle ­ dno zagovarjala svoj vseizenačujoči jugoslovanski naro ­ dnopolitični program. Opozarjala je, da bi avtonomistič ­ no ali federalistično preoblikovana jugoslovanska sku ­ pnost predstavljala začetek konca Jugoslavije - »>peron<, s katerega se prestopa v Veliko Srbijo, vazalno Hrvatsko in v Slovenijo kot laško-nemško provinco«. 442 Jugosla ­ vija, sestavljena iz posameznih nacionalnih državno- pravnih enot, je zato bila za slovensko JDS/SDS popoln nesmisel, tako zaradi tega, ker naj bi bile posamezne av ­ tonomne »državice« plen sosednjih držav, 443 kot tudi za ­ to, ker ni verjela, da bi lahko bila jugoslovanska vojska, »sestavljena iz srbske, hrvaške, slovenske in nemara še muslimanske vojske, ki bi jih tujci v odločilnem hipu nagnali drugo na drugo«. 444 Poleg tega je proti avtono- mistično-federalistični usmeritvi nastopala tudi zaradi gospodarskih vzrokov, zakaj svarila je, da si Slovenija, obdana »s kitajskim zidom avtonomije«, 445 ne sme zapre ­ ti gospodarskih poti v druge dele države. Poseben pou ­ darek, s katerim je utemeljevala odklanjanje slovenske avtonomije, pa je izhajal iz kulturnobojnega nasproto ­ vanja SLS. V njeni avtonomistični politiki je videla zgolj prizadevanje, »da bi klerikalizem dobil v svoje kremplje vso Slovenijo«, 446 da bi torej »zver, ki se je zagrizla v slo ­ vensko pleme«, 447 v Sloveniji vzpostavila škofovsko vlado, iz Slovenije pa napravila papežko provinco. 448 Po mnenju 439 Slovenski narod, 1. 12. 1925, Ob obletnici ujedinjenja : (naše nacijonalne bilan ­ ce). 440 Slovenski narod, 14. 3. 1925, Slovenski jezik. 441 Slovenski narod, 30. 4. 1924, Kaj je z velesrbstvom? 442 Jutro, 31. 8. 1924, uvodnik z dne 30. avgusta. 443 Domovina, 25. 4. 1924, Voz, ki ga vlečejo na vse strani. 444 Domovina, 6. 4. 1923, Kaj bo sedaj? 443 Jutro, 1. 2. 1925, uvodnik z dne 31. januaqa. 446 Jutro, 20. 11. 1923, uvodnik z dne 19. novembra. 447 Jutro, 1. 7. 1924, uvodnik z dne 30. junija. 448 Domovina, 25. 3. 1926, Gregor Žerjav, Naglavni greh klerikalne stranke; Jutro, razumevanje demokratičnih vrednot in naroda 131 demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 131 20.12.2013 16:56:13 SDS bi prišlo do usodnih sprememb, če »bi bila Slovenija nekaka avtonomna država, kakor jo hoče SLS«. Njen te ­ ror bi »za desetletja vzdrževal v Sloveniji klerikalno nad ­ vlado«, je leta 1926 pisalo Jutro, »nižje in višje upravne instance, javna varnost, vse bi bilo pod komando škofov in politikujoče duhovščine, proti katerih ukrepom ne bi bilo nobene odpomoči več. (...) Klerikalci so [zato] da ­ nes v srečnem položaju, da jim ni treba premišljevati, kako bi z nasiljem zatrli meščansko vojno v avtonomni Sloveniji!« 449 Podobno je svojo privrženost unitaristični in centralistični Jugoslaviji razumela tudi Orjuna. Njeni pripadniki so v svojem programu zapisali, da je njihov osnovni cilj »pomagati pri zgraditvi edinstvenega rasno- nacijonalnega tipa in izrazite jugoslovanske nacije«, 450 obstoječe »v kulturnem, fizičnem, etičnem in socijalno ekonomskem smislu«. 451 Ob tem so posebej poudarili, da imajo proti nasprotnikom »jugoslovanske nacije in drža ­ ve« za upravičeno uporabiti tudi fizično moč. 452 Svojo zavezanost jugoslovanskemu unitarizmu in centralizmu je slovenska SDS utemeljevala v tako širo ­ kem obsegu, daje na podlagi svojega vsejugoslovanske ­ ga unitarističnega gledanja v letih 1927-1928 politično nasprotovala najmočnejšemu dejavniku v državi - ve ­ likosrbskemu hegemonizmu. 453 V tem času je namreč slovenski del SDS odkrito izjavljal, daje srbska nadvla- dovalna politika kriva za hudo politično nezadovoljstvo v državi, ki po njegovem spoznanju ni predstavljala ti ­ stega, kar je pred njenim nastankom v liberalnih pri ­ čakovanjih živelo kot jugoslovanski politični ideal. SDS ga je bila pripravljena podpreti tudi v ozko narodno - kulturnem pogledu. Trdno je bila namreč odločena, da bo zavestno pospeševala po njenem mnenju že začeto zbliževanje slovenskega in srbohrvaškega jezika, 454 da bi prihodnja slovenska in jugoslovanska generacija oba 14. 8. 1925, uvodnik z dne 13. avgusta. 449 Jutro, 23. 1. 1926, uvodnik z dne 21. januarja. 450 Statut in program ORJUNA, str. 3. 451 Prav tam, str. 34. 452 Orjuna, 22. 7. 1923, Sokolstvo in Orjuna. 453 O tem glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 260-268. 454 Jutro, 13. 6. 1926, uvodnik z dne 12. junija, 1. 9. 1926, uvodnik z dne 31. av ­ gusta. 132 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 132 20.12.2013 16:56:13 Ilustrirani Slovenec seje takole ponorčeval iz jezikovne podobe unitaristično usmerjenega liberalnega Jutra: njegovo »jugoslovenščino« naj bi sestavljale srbščina, turščina, madžarščina, nemščina in italijanščina; z omenjenimi jeziki j e poimenoval dele oblačil, pokrivalo in obutev, v katerih je predstavil Jutrovega direktorja in liberalnega politika Alberta Kramerja. (Ilustrirani Slovenec, 28. 2. 1926) jezika že povsem obvladali. 455 Zato je bilo Jutro prepri ­ čano, da bo »pismena slovenščina 1. 1950 precej bližja srbo-hrvaščini in narobe«. 456 Gornje prepričanje je nazorno razkrivalo pripravlje ­ nost slovenskega unitarističnega liberalizma dosledno integrirati slovensko narodno entiteto v jugoslovansko skupnost, z njo pa nepovratno prekriti slovenski etnič- 455 Jutro, 14. 8. 1925, uvodnik z dne 13. avgusta, 27. 8. 1926, uvodnik z dne 26. avgusta. 456 Jutro, 1. 9. 1926, uvodnik z dne 31. avgusta. RAZUMEVANJE DEM OK.RATIČ NIH VREDN OT IN NARODA 133 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k ar3indd 133 20.122013 16:56:13 ni organizem, da bi se ustvaril nov, jugoslovanski kul- turnoduhovni in politični subjekt. To stališče je poleg jugoslovanskega državnega unitarizma predstavljalo prevladujoč razpoznavni znak, ki ga je v narodnopro- gramskem pogledu večina slovenskega liberalnega ta ­ bora zavestno nosila skozi vsa dvajseta leta, z nastopom kraljeve diktature pa se ga je oprijel celotni slovenski politični liberalizem. 457 II Uvedbo diktature, s katero je kralj presekal oster, desetletje trajajoč spopad med avtonomistično-federa ­ lističnimi in unitaristično-centralističnimi političnimi silami v Kraljevini SHS, je spremljalo tudi nadaljnje onemogočanje svobodnega narodnokultumega razvoja posameznih narodov v prvi jugoslovanski državi. Kralj, ki se je postavil za nosilca vse oblasti v državi, je na ­ mreč januarja 1929 odkrito stopil na stran jugoslovan ­ ske unitaristične in centralistične politike. Na novo jo je uzakonil v Zakonu o izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, ki narodov ni priznaval, temveč jih je videl kot sklenjeno celoto, ki mora kot taka ostati skupaj. 458 V 3. oktobra 1929 razglašenem Zakonu o nazivu in razdeli ­ tvi kraljevine na upravna območja pa je šel kralj še dlje. Jugoslovanski narodni unitarizem je zakonsko uveljavil tudi z novim državnim imenom, saj je ime kraljevine, ki ga je do tedaj sestavljalo troje »plemenskih« imen - srbsko, hrvaško in slovensko -, spremenil v eno, naro ­ dne individualnosti prekrivajoče jugoslovansko ime. Od oktobra 1929 je obstajala Kraljevina Jugoslavija, ki je bila po omenjenem zakonu razdeljena na devet banovin in posebno upravno enoto za Beograd. Banovine niso zanikale centralizma, marveč so predstavljale upravno - -ozemeljske enote, ki so bile kljub svojim zakonsko za ­ gotovljenim pristojnostim na področju obče uprave še 457 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 274-275. 458 UL LMO, 12. 3. 1929, Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januaija 1929, str. 213. 134 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 134 20.12.2013 16:56:14 vedno neposredno podrejene centralni državni oblasti. Predstavljale so specifičen način upravne decentraliza ­ cije jugoslovanske unitarne države. 459 Vse prvine svojega nedemokratičnega načina vlada ­ nja ter unitaristično in centralistično opredeljenega ju ­ goslovanskega narodnega in državnega razvoja je kralj Aleksander 3. septembra 1931 uzakonil tudi z ustavo. Ustavo je oktroiral, torej brez sodelovanja parlamenta predpisal in razglasil sam. 460 Sistem absolutistične mo ­ narhije in narodnostni razmah pobijajoči unitarizem sta bila nato tudi ustavno uveljavljeni bistveni značilnosti političnega sistema kraljeve diktature. 461 III Slovenski liberalci, zbrani ob nekdanji SDS, so z zadovoljstvom pozdravili uvedbo diktature. Poudarili so, da so bili glavni steber jugoslovanske usmeritve na Slovenskem, 462 zato so preizkušena »nacionalna vojska«, kije trdno odločena vztrajati »do popolnega triumfa na ­ rodnega in državnega edinstva«. 463 Svoje prepričanje v jugoslovanski narodni unitarizem in njegovo zgodovin ­ sko perspektivo so na prelomu dvajsetih in tridesetih let izrekli ob različnih priložnostih. 464 Najprej pa ob uvedbi 459 Prim. Čulinovič, Državnopravni razvitak Jugoslavije, str. 190. 460 SL KBU DB, 10. 9. 1931, Proglas Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. na ­ rodu, str. 1109. 461 O tem podrobneje Čulinovič, Državnopravna historija, 2, str. 289-295; isti, Jugo­ slavija izm.edu dva rata, 2, str. 32-35; isti, Državnopravni razvitak Jugoslavije, str. 194-195, 197-201; Stiplovšek, Prizadevanja banskega sveta, str. 231. Glej tudi SL KBUDB, 10. 9. 1931, ustava kraljevine Jugoslavije, str. 1110-1112, 1117. 462 Jutro, 25. 1. 1929, Vse politične stranke v državi razpuščene, 29. 9. 1929, uvo ­ dnik z dne 28. septembra, 27. 8. 1930, Poziv predsednika vlade. 463 Jutro, 20. 8. 1930, Predsednik vlade med nami. 464 O tem glej Jutro, 4. 10. 1929, Živela kraljevina Jugoslavija!, 8. 10. 1929, »Na potu v lepšo bodočnost Jugoslavije«, 20. 10. 1929, uvodnik z dne 19. oktobra, 1. 12. 1929, uvodnik z dne 30. novembra, prav tam, Pred ustanovitvijo nove vsedržavne sokolske organizacije, 3. 12. 1929, uvodnik z dne 2. decembra, 6. 12. 1929, Sokol Kraljevine Jugoslavije ustanovljen, 17. 12. 1929, uvodnik z dne 16. decembra, 19. 12. 1929, uvodnik z dne 18. decembra, 1. 1. 1930, Nova pota v novem letu, 20. 8. 1930, Predsednik vlade med nami, 23. 8. 1930, Jugoslovensko učiteljstvo, 24. 8. 1930, Deset let »Jutra«, 29. 8. 1930, Odziv javnih delavcev, 6. 9. 1930, Jugosloven- ski prapori, 14. 9. 1930, Jugoslovenska akcija, 21.9. 1930, Zdravi instinkt naroda, 3. 10. 1930, Tretji oktober, 12. 10. 1930, Jugoslovensko delavstvo, 9. 11. 1930, Poset predsednika vlade Petra Živkoviča, prav tam, Iz duš in src - jeklena moč Ju ­ goslavije, prav tam, Tudi delavstvo hoče močno državo, 10. 11. 1930, Svečana seja RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 135 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 135 20.12.2013 16:56:14 diktature in nato zelo izrazito ob izdaji Zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja ter ob obli ­ kovanju t. i. julijske deklaracije leta 1930; v njej je vlada režima diktature 4. julija 1930 zahtevala, da se mora ­ jo celoten državni aparat, vse javne službe, uradniške stanovske organizacije in pedagoški proces od osnovne šole do univerze prilagoditi jugoslovanskemu nacional ­ nemu duhu. 465 Izdajo Zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja so v liberalnem taboru sprejeli kot zgodovinski dogodek, 466 saj je bil z njim storjen »najo- dločnejši preokret iz dosedanje kolebajoče SHS linije v čisto jugoslovensko smer. (...) Z novim imenom države je ustvarjena jasnost na znotraj in na zunaj: Jugoslavi ­ ja je državi ime, jugoslovenstvo je proglašeno za bistvo vsega našega nacijonalnega življenja.« 467 Kot je ob 11. obletnici nastanka Kraljevine SHS 1. decembra 1929 poudarilo Jutro, je sedaj »na vrh[u] naše državne zgrad ­ be (...) iskreno in ponosno razvita zastava Jugoslavije, ominozne črke SHS, matematični znak naše razdvoje ­ nosti, so se umaknile imenu, ki je že na sebi nacionalni in državni program«. 468 Druga priložnost, ob kateri so v liberalnem taboru poudarjeno izrazili svojo zavezanost jugoslovanski uni ­ taristični nacionalni politiki, je bila že omenjena julijska deklaracija. Jutro je ob njeni objavi poudarilo, da gre za dokument, ki vse Jugoslovane vodi v en tabor, »v naro ­ dno armado, ki sledi svojemu kralju na zmagoviti poti k občinskega sveta, 11. 11. 1930, Predsednik Živkovič med zastopniki naroda, 30. 11. 1930, Prvi december, 5. 12. 1930, Dr. Drago Marušič imenovan za bana, 10. 12. 1930, Zagrebški kmečki tabor, 12. 12. 1930, Kralj in vlada za narod, 17. 12. 1930, Živel kralj Aleksander!, 28. 12. 1930, »Jutro« v novem letu, 1. 1. 1931, Srečno novo leto!, 6. 1. 1931, Dve leti dela za preporod Jugoslavije, 25. 1. 1931, Albert Kramer, Beseda v slovo, 10. 3. 1931, Balkanski vidiki, 15. 8. 1931, Aleksander I. - deset let naš kralj. 465 Jutro, 5. 7. 1930, Smernice državne politike. 466 Jutro, 11. 10. 1929, uvodnik z dne 10. oktobra. Prim, tudi Jutro, 8. 10. 1929, Na potu v lepšo bodočnost Jugoslavije. 467 Jutro, 10. 10. 1929, Prvi bani imenovani. 468 Jutro, 1. 12. 1929, uvodnik z dne 30. novembra. - Kritičen odnos do prejšnjega državnega imena, Kraljevina SHS, je Jutro izrazilo tudi leto dni pozneje v članku, posvečenem 12. obletnici njenega nastanka. Tedaj je zapisalo: »Že to, da vidovdan ­ ska ustava ni nadela državi jugoslovenskega imena, je otežkočalo jugoslovensko dr ­ žavno politiko in razedinjevalo Jugoslovene še dalje po njihovi preteklosti, namesto da bi jih vezalo po sedanjih interesih in v duhu skupne bodočnosti.« {Jutro, 30. 11. 1930, Prvi december.) 136 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 136 20.12.2013 16:56:14 popolnemu triumfu Jugoslavije.« 469 S tem je za liberalce narodnopolitično vodilo postal Balkan. »Usodna diago ­ nala, kije stoletja delila Jugoslovene na dvoje kulturnih področij: zapadno in vzhodno, se počasi briše«, je zapi ­ salo Jutro. »V naši kulturi se zapad in vzhod vedno bolj pomikata v sintezo, ki se imenuje: jugoslovenska kultu ­ ra. Tako postajamo ne samo politično, marveč tudi kul ­ turno del Balkana. Balkan izgublja nekdanjo odbojno lastnost, kakor nam zapad ni več tako mikaven kot je bil nekoč.« 470 Septembra 1931 so liberalci začeli sodelovati v vla ­ di in postali eden pomembnih nosilcev politike jugoslo ­ vanskega unitarizma. Kmalu zatem pa je v vprašanju razmerja med slovenstvom in jugoslovanstvom v liberal ­ nem taboru prišlo do razkola. Sprožil gaje literarni kri ­ tik Josip Vidmar, kije maja 1932 objavil knjigo Kulturni problem slovenstva. V njej je odkrito napadel liberalno unitaristično politiko in njeno stališče, daje slovenska narodna zavest prenapeta, prisiljena in protidržavna miselnost. Zavrnil je vse argumente za opustitev slo ­ venstva, predvsem pa argumenta o nevzdržni slovenski majhnosti in nevarni zaprtosti pred drugim svetom, ter nakazal pot slovenske duhovne oziroma kulturne veli ­ čine, češ, »ustvarili bomo na svojih tleh nove Atene ali novo Florenco«. Liberalnim politikom je v imenu svo- bodomisleno usmerjenih intelektualcev še zagrozil, da bodo zaradi slovenskega vprašanja prisiljeni podpirati ideološko nasprotne katoliške politike. 471 Vidmarjeva knjiga je sprožila burne odzive v slo ­ venski kulturni in politični javnosti. 472 Zaostrili so se zlasti po tem, ko je takrat najuglednejši slovenski knji ­ ževnik in liberalnim politikom vedno lojalni Oton Žu ­ pančič septembra 1932 v elitni liberalni literarni reviji Ljubljanski zvon objavil esej Adamič in slovenstvo. V njem je v odgovor Vidmarju razmišljal o slovenstvu in amerištvu pisatelja Louisa Adamiča. Ob primeru Ada ­ mičevega pisanja v angleščini je namreč dokazoval, da 469 Jutro, 6. 7. 1930, Jugoslovenski državni program. 470 Jutro, 10. 3. 1931, Balkanski vidiki. 471 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 343-344, 423. 472 Prav tam, str. 345-346, 423. Glej tudi Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 260- 261. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 137 demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 137 20.12.2013 16:56:14 z izgubo jezika slovenska identiteta v Jugoslaviji ne bi bila preveč okrnjena, saj je tudi Adamič po svojem no ­ tranjem bistvu ostal Slovenec, čeprav piše angleško. Liberalna Tiskovna Zadruga, ki je bila izdajatelj Lju ­ bljanskega zvona, je uredništvu revije preprečila kritiko Župančičevega eseja, zato je le-to odstopilo. Nekdanji Zvonov uredniški krog je svoje delovanje nadaljeval v novi reviji Sodobnost. Revija se je odkrito postavila na stran slovenstva in med večino liberalno usmerjenih izobražencev dokončno utrdila stališče, da je vsakršna izguba slovenske identitete - nasilno, pospešeno z dr ­ žavnimi ukrepi ali naravno in dolgoročno - škodljivo in samomorilsko dejanje. Nasprotovanje unitaristični poli ­ tiki so v liberalni javnosti jasno pokazale tudi politične skupine, ki so svoja stališča o narodni problematiki ob ­ javljale v tedniku Slovenija. Podobne opredelitve je bilo mogoče zaslediti tudi v mladinskem gibanju nekdanje Samostojne kmetijske stranke - Zvezi društev kmečkih fantov in deklet. Razhajanja, ki jih je povzročila Vidmar ­ jeva knjiga, so vplivala tudi na ozko skupino intelek ­ tualcev, zvesto liberalni politiki. Skupina, ki jo je vodil kulturni urednik Jutra Božidar Borko, je namreč toliko popustila v svoji težnji po kulturnem poenotenju Jugo ­ slovanov, da je to poenotenje dopuščala zgolj kot mo ­ žnost v dolgotrajnem naravnem procesu zbliževanja, po več generacijah skupnega življenja. 473 Vihar, kije nastal zaradi Vidmarjeve knjige, je pov ­ zročil, da v slovenski intelektualni javnosti nihče več ni zagovarjal pospešenega zlivanja slovenstva v jugoslo ­ vanstvo. Na političnem področju pa je bilo drugače. To seje zelo očitno pokazalo januarja 1933, ko sta JRKD in del politične javnosti, kije bil pod njenim vplivom, z vso silo napadla t. i. Ljubljanske punktacije, federali ­ stični državnopravni program, ki gaje SLS oblikovala 1. januarja 1933. Ljubljanske punktacije so bile eden najbolj jasnih in radikalnih slovenskih narodnopolitičnih programov 473 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 344-345, 423. Glej tudi Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 257-259; Perovšek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, str. 23. 138 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 138 20.12.2013 16:56:14 v prvi jugoslovanski državi. 474 SLS je v punktacijah naj ­ prej poudarila, da je slovenski narod razdeljen med štiri države - Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko, zato je njegova poglavitna zahteva združitev v eno samo poli ­ tično enoto, saj se le v tem primeru lahko ohrani in vse ­ stransko razvija. Naloga največjega dela naroda, ki živi v Jugoslaviji, je, da si za ta ideal prizadeva vse dotlej, dokler ne bo uresničen. Zato si mora slovenski narod v jugoslovanski državi pridobiti tak samostojen položaj, da bo trajno privlačil vse ostale dele slovenskega na ­ roda, ki živijo v drugih državah. Slovenskemu narodu morajo biti v Jugoslaviji zagotovljeni njegova narodna individualnost, narodno ime, njegova zastava, etnična celovitost, razpolaganje s svojimi finančnimi sredstvi, njegova kultura in politična svoboda. Punktacije so še zahtevale socialno zakonodajo, ki bo zagotovila harmo ­ ničen razvoj vseh socialnih stanov, zlasti kmečkega in delavskega. Uresničitev teh ciljev je mogoča le v svobo ­ dnem sporazumu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mora na demokratični podlagi preurediti jugoslovansko drža ­ vo na več enakopravnih enot, ena od njih pa naj bi bila tudi Slovenija. Punktacije so še poudarile, da želijo Slo ­ venci sodelovati z vsemi političnimi silami, ki stremijo k preureditvi države. 475 Slovenska liberalna politika in režim sta se na punktacije SLS ostro odzvala. 476 Po liberalnem poudar ­ ku so predstavljale »blazno zahtevo«, »narodni greh in zločin«, 477 ker glede na liberalno unitaristično doktrino niso bile nič drugega kot »poskus razkosati Jugoslavijo s pomočjo federacije«, s čemer bi ustvarili novo državo, »v kateri naj bi bile pravzaprav tri«. 478 Po besedah vidnega 474 Prunk, Punktacije, str. 17. - O Ljubljanskih punktacijah glej podrobneje Mi­ kuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 398-402; Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 261-262; Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 339-342; Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 164-172. 473 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 341. 476 O konfinaciji voditeljev SLS v letih 1933-1934, s katero se je režim odzval na Ljubljanske punktacije, glej Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 178-180. 477 Jutro, 11. 1. 1933, Nihče se ne sme igrati z življenjskimi narodnimi interesi. - O podobnih oznakah Ljubljanskih punktacij glej tudi Jutro, 8. 1. 1933, Slovenci ogorčeno zavračajo in ostro obsojajo politiko razdiranja, 10. 1. 1933, Separatistične punktacije, 29. 1. 1933, Separatistične punktacije in severna meja. 473 Jutro, 8. 1. 1933, Slovenci ogorčeno zavračajo in ostro obsojajo politiko razdi ­ ranja. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 139 demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 139 20.12.2013 16:56:14 pripadnika JNS in ljubljanskega župana dr. Dinka Puca bi to ogrozilo obstoj jugoslovanske skupnosti, Slovence pa pahnilo v novo suženjstvo. S federativnim preobliko ­ vanjem države bi namreč dejansko bila »proglašena sa­ mostojna Slovenija«, katere obstoj bi bil vprašljiv. »Kdo bi jo priznal?« je spraševal, »kdo bi jo ščitil? Ali ne vidi ­ mo grabežljivih oči, kako se željno ozirajo na naše kraje, ki so bili od nekdaj cilj poželenja sosednjih narodov, ker je Slovenija ključ do morja, prehod od zahoda na vzhod, z juga na sever«? 479 Punktacije so obsodili tudi na obč ­ nem zboru Zveze županov Dravske banovine 7. januarja 1933 v Ljubljani; Zvezo (običajno imenovano Županska zveza) so na pobudo liberalnih unitarističnih politikov ustanovili 3. januarja 1932.480 Občni zbor je na predlog enega od zgodovinskih prvakov slovenskega liberalizma in nekdanjega dolgoletnega ljubljanskega župana, se ­ natorja Ivana Hribarja, sprejel resolucijo, kije poudari ­ la, da so ob jugoslovanski državni združitvi 1. decembra 1918 »Slovenci, Hrvati in Srbi po svobodnem sporazumu opolnomočenih narodnih predstaviteljev defintivno in za vsikdar rešili vprašanje naše državne skupnosti. Zato o tem vprašanju ne pripuščamo nikake debate več (...). Razkosavanje velike Jugoslavije na več malih samostoj­ nih edinic« bi namreč »značilo nevarnost za sam obstoj države ter s tem nevarnost novega suženjstva Slovencev pod tujim jarmom, ob enem pa tudi nevarnost za težko doseženi evropski mir.« Glede temeljnega vprašanja, ki so ga odprle punktacije, pa je resolucija zagovarjala unitarizmu prilagojeno stališče, »da je v interesu vseh slojev našega naroda, pa tudi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prenese čim večji delokrog upravnih in vseh javnih poslov na nižje upravne edinice vse do one mere, ki jo dovoljujejo življenjski interesi državne in na­ rodne skupnosti« .4S1 Gornje stališče je zagovarjala tudi JNS, kije v pol ­ ni enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev videla 479 Jutro, 26. 1. 1933, Slovenci svojemu kralju. 480 Jutro, 4. 1. 1932, Zveza županov dravske banovine; Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 113-114. 481 Jutro, 4. 1. 1932, Zveza županov dravske banovine. - O jugoslovanski državni združitvi glej Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 86-103; isti, Sloven­ ska osamosvojitev 1918, str. 132-147. 140 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.mdd 140 20.12.2013 16:56:14 »osnovo za formiranje velike samozavestne in močne na ­ cije, sposobne, da si očuva življenje napram zunanjim sovražnikom in si na znotraj ustvari pogoje pravega ekonomskega, socialnega in kulturnega napredka«. 482 Zato naj bi bila v vprašanju državne ureditve za Sloven ­ ce ustrezna široka upravna decentralizacija v banovi ­ nah in vzpostavitev banovinskih samouprav, 483 ki jih je predvidela že Oktroirana ustava. 484 Privrženci JNS, ki so imeli v banskem svetu Dravske banovine od leta 1932 popolno prevlado, so 25. februarja 1933 celo zahtevali celovito udejanjenje ustavnih določil o banovinski sa ­ moupravi. 485 Od jeseni 1933, to je od precej uspešnega nastopa SLS na občinskih volitvah, 486 pa je slovenska JNS odstopila od zahtev po banovinskih volitvah. Vzrok za to je bil omenjeni volilni uspeh SLS, saj so se liberal ­ ci upravičeno bali poraza na volitvah v banovinski svet oziroma so pričakovali, da bi bil izid volitev drugačen od njihovih pričakovanj, tudi ob zanje ugodnem volilnem sistemu. Odslej so se zavzemali le za upravno dekon ­ centracijo in okrepitev banovinskih pristojnosti na fi­ nančnem področju. 487 V zvezi s tedanjim liberalnim zavzemanjem za jugo ­ slovanski narodni in državni unitarizem moramo opozo ­ riti še na njegovo zgodovinsko, filozofsko, transcenden ­ talno in kulturno utemeljevanje. Po Jutru je bil namreč 482 Jutro, 6. 6. 1935, Zagrebške resolucije. Prim, tudi Jutro, 23. 7. 1933, Po kon ­ gresu JNS, 9. 11. 1934, Mesec po katastrofi, 26. 1. 1935, Rektorske volitve in naša javnost. 483 Jutro, 23. 7. 1933, Po kongresu JNS. 484 Ustava Kraljevine Jugoslavije je določala, da banovine niso samo upravne, am ­ pak tudi samoupravne enote. V okviru delovanja banovin je zato predvidela obliko ­ vanje posebnih upravnih oblastev. Njihove naloge naj bi izvajala voljeni samouprav ­ ni banovinski svet z uredbodajnimi in proračunskimi pristojnostmi ter banovinski odbor kot izvršilni organ banovinskega sveta. Ker kljub večkratnim obljubam v tridesetih letih nobena vlada ni oblikovala predloga izvedbene zakonodaje za izvoli ­ tev in delovanje samoupravnih banovinskih svetov in odborov, ustavno predvidena samouprava na banovinski ravni ni zaživela. - SL KBU DB, 10. 9. 1931, ustava kraljevine Jugoslavije, str. 1117; Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 105, 106. 485 Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 161. 486 Na občinskih volitvah v Dravski banovini 15. 10. 1933 je uradna lista JNS ob zanjo ugodnem volilnem sistemu dobila večino v 296 občinah, t. i. kompromisna lista pod vodstvom ali v sodelovanju z JNS je dobila večino v 16 občinah, socialisti v 2, opozicijska SLS pa je kljub režimskemu pritisku in javnemu glasovanju dobila večino v 54 občinah, kar je bil brez dvoma velik politični uspeh. - O občinskih voli ­ tvah leta 1933 v Dravski banovini glej Gašparič, Občinske volitve v Dravski banovini 1933, str. 47-67; Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 193-198. 487 Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 183, 198, 219, 318. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 141 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.mdd 141 20.12.2013 16:56:14 »ves naš, še tako različni, po tolikih raznosmernih vpli ­ vih obvladani zgodovinski razvoj samo dolga in zaple ­ tena pot po neštetih ovinkih k istemu smotru. Invazija Turkov na Balkan, večstoletno krvavenje Slovanov na tem ozemlju (...), dalje okrepitev ogrske in habsburške države na račun žalostne usode južnih Slovanov, vse to je oviralo osredotočenje in zgostitev slovanske etnične mase od Črnega do Egejskega mo r ja do Jadrana in do Soče. Možnost našega skupnega razvoja pa je idealno ležala že v naših začetkih, in dejstvo, da so se v dvajse ­ tem stoletju obudile v vseh delih te davne etnične enote, od Vardarja do izvira Save in še dalje, stremljenja po skupni nacionalni usodi v bodočnosti, je bilo samo izraz te vekovite latentne težnje po skupnosti. Težnje, ki je izhajala iz podzavestnega občutja, da se moramo najti preko vseh razlik v preteklosti in se skupno pripraviti za nadaljnja stoletja. S tega širokega zgodovinskega vidika in iz vere, da je bila v našem skozi vekove ločenem na ­ rodnem življenju skrita iracionalna previdnost, ki nas je vodila k skupnemu smotru, so vse pozitivne stvari ­ tve preteklosti skupna nacionalna last v sedanjosti.« 488 Pri tem so liberalci od trdega unitarističnega stališča odstopili v toliko, da so nasprotovali doktrinarnemu, mehaničnemu poenotenju kulture. Do jugoslovanske kulturne enotnosti naj bi vodil organski proces, »ki po ­ dreja samostojne kulturne organe višjemu interesu ce ­ lote, toda ne izpreminja teh organov v brezlično enotno maso«. Kulturna enotnost naj ne bi bila »uniformnost (...), marveč iskanje enotnosti v različnosti, združeva ­ nje, smotrno urejeno sodelovanje«. 489 IV Pri stališčih, ki so jih v narodnem vprašanju zago ­ varjali v prvi polovici tridesetih let, so liberalci vztrajali tudi po spremembi političnega režima junija 1935, ko je bilo »zlate dobe« politike jugoslovanskega unitariz ­ ma na Slovenskem konec. Poudarjali so, »da je šesto - 488 Jutro, 27. 1. 1934, Svetosavska tradicija. 489 Jutro, leto XVI, št. 131, 7. 6. 1935, Akcija za akademijo znanosti v Ljubljani. 142 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 142 20.12.2013 16:56:14 januarski program, dosledno izvajan, ne le ideološko, nego tudi praktično, ona solucija, ki našemu narodu in vsem njegovim delom najbolje jamči neoviran razvoj in napredek«. 490 Obenem so opozarjali, daje prava ju ­ goslovanska politika dosledna tudi tedaj, ko bi morala dokazati, »da je v mejah narodnega in državnega edin- stva prostora dovolj za vse politične, gospodarske, kul ­ turne, pa tudi moralične in osebne težnje posameznih delov naroda in njegovih pokrajin«. 491 Svoj unitaristični raison d/etre so sredi tridesetih let najbolj jasno strnili v t. i. Pohorski deklaraciji, ki so jo pod vodstvom teda ­ njega slovenskega liberalnega prvaka Alberta Kramerja vodilni politiki JNS iz zahodnega dela države oblikovali na skupnem sestanku v planinski hiši mariborskega župana dr. Franja Lipoida na Pohorju 19. in 20. avgu ­ sta 1935. Deklaracija je poudarjala, da so Srbi, Hrvati in Slovenci »v etničnem oziru en narod in v skladu s tem more edino prava jugoslovenska misel biti soliden temelj za napredek nacije in razvoj države. Narodno edinstvo je čuvstvo notranje, po usodi povzročene po ­ vezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepričanje, da tvorimo vsi eno edinico, katere niti eden del ne bi mogel živeti svobodno in neodvisno življenje ter izven te celine razvijati svojih kulturnih in gospodarskih spo ­ sobnosti. (...) Jugosloveni kot narod se morejo razvijati samo v unitaristični državi. Nosilec državnosti je ves naš narod, t. j. Srbi, Hrvati in Slovenci kot ena politič ­ na edinica, zbrana okrog svojega kralja. Praktično to zahteva, da se na eni strani državna politika ne sme in ne more voditi pod pretežnim vplivom samo enega dela naroda, a na drugi strani, da se ne more noben del na ­ roda otresti obveznosti, kijih ima napram celoti. Vpra ­ šanja, ki nimajo izrazito splošnodržav. [nega] značaja, se morajo reševati po pokrajinah (regionalno), uvelja ­ vljajoč pri tem do skrajnih meja načelo dekoncentracije uprave v banovinah z izgrajeno in finančno zasigurano samoupravo.« 492 490 Jutro, 27. 6. 1935, Sprememba režima; Stojkov, Vlada Milana Stojadinovića, str. 157. 491 Jutro, П. 6. 1935, Sprememba režima. 492 Jutro, 22. 8. 1935, Beseda jugos lovenskih nacionalistov. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 143 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 143 20.12.2013 16:56:15 Objava Pohorske deklaracije v Jutru 22. 8. 1935 Osnovno prepričanje liberalcev, ki ga je izražala Pohorska deklaracija, je bilo, da je »samo v resničnem jugoslovenstvu in v unitaristično urejeni državi (...) mo ­ goča polna in prava ravnopravnost vseh delov naroda in vseh pokrajin države«. 493 Jugoslovanska misel v slo ­ venski liberalni politiki je torej bila »stvar prepričanja in globoke vere«. 494 Zato je posebej nasprotovala stremlje- 493 Prav tam« Prim« tudi Jutro, 22« 8« 1935, Pohorska deklaracija, 25« 8« 1935, Ustvarjajoča sila jugoslovenske ideje« 494 Jutro, 6« 5« 1937, Težko je razpravljati s »Slovencem«. - Na tem mestu lahko opozorimo, da je imela misel o jugoslovanski nacionalni enotnosti podporo tudi v strokovnih zgodovinarskih krogih« Tako je slovenski zgodovinar, izredni profesor obče zgodovine srednjega veka in pomožnih zgodovinskih ved na Filozofski fakul ­ teti v Skopju, dr« Gregor Čremošnik, v liberalni unitaristično usmerjeni kulturni in socialni reviji Misel in delo leta 1939 objavil članek, v katerem je pisal, »kdaj in kdo je prvi v literaturi izrečno omenil jezikovno enotnost vseh jugoslovanskih plemenu. Za to se je odločil kljub temu, da ni lahko »govoriti o jugoslovanskem narodnem edinstvu (...) v teh naših prilikah, ko nas plemenski egoizem in separatizem tako bolestno razjedata«. Čremošnik je bil med tistimi, »ki so si ohranili čvrsto vero v jugoslovanstvo, vkljub vsemu notranjemu in zunanjemu profaniranju ob doseženi svobodi«. V članku Naj starejši dokument o našem narodnem edinstvu je opozoril na langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona (ok. 720-799), ki je v 44. poglavju IV. knjige svoje Zgodovine Langobardov poročal, da se je sin prvega furlanskega vojvode 144 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kcn3indd 144 20.122013 16:56:15 nju, »ki uporablja vse svoje moči za povečevanje obsto ­ ječih razlik, boreč se tako proti naravnemu zbliževanju naroda in sistematično ustvarjajoč nove razlike«. 495 Tako stremljenje po liberalni načelni oceni ni imelo stvarne podlage. Kot je zapisal uredniški odbor liberalne revije Gizulfa, Radoald (kasnejši vojvoda Beneventa), s Slovani, ki so okrog 642 z vzho- dnojadranske obale pripluli v Benevent, pogovarjal v njihovem jeziku. Čremošnik piše, da seje Radoald tega jezika naučil v svoji domovini, to je v Čedadu, glavnem mestu Furlanije, »kjer seje tedaj v okolici govorilo slovenski«. Iz tega sledi, »daje v VII. stoletju, ko so se dogodili ti dogodki, in tudi v VIII., ko Pavel piše svojo zgodo ­ vino, jezik Slovenca iz Čedada še tako malo diferenciran od jezika Srbo-Hrvata iz Dalmacije, daje veljal koten sam jezik, kot >propria illorum lingua<«. Poleg tega seje tudi Pavel Diakon rodil v Čedadu »in seje v svoji mladosti brez dvoma igral s sloven ­ skimi otroki ter se ravno tako naučil slovenski kakor Radoald. (...) Ako je sploh kdo od tedanjih pisateljev mogel poznati Slovane, jih je moral poznati vsaj on kot eden najslavnejših učenjakov, ki je povrh vsega svoja otroška leta preživel med njimi. Iz tega, da so mu Slovani iz Furlanije in Dalmacije en narod enega jezika,« je sklenil Čremošnik,« vidimo, »da niti plemensko niti jezikovno diferenciranje enotne naro ­ dne mase v njegovih časih še ni napredovalo toliko, da bi učeni tujec, ki je poznal prilike, mogel opaziti kake pomembne razlike. Zaradi tega pač ni samo slučajnost, da se plemenska imena prvikrat javljajo šele po njegovih časih.« (Čremošnik, Naj- starejši dokument, str. 121-122. O Čremošnikovem avtorstvu omenjenega članka glej Grafenauer, In memoriam : Gregor Čremošnik, str. 323. O vprašanju jezikovne prakse Slovanov, ki so v zgodnjem srednjem veku poselili in nato živeli na ozemlju med avstrijsko Donavo in severnim Jadranskim morjem, glej Štih, Slovansko, alp- skoslovansko ali slovensko?, str. 8-51.) 49S Jutro, 15. 11. 1937, Pravi sporazum. Jutro je navedeno politično sporočilo ka ­ sneje podprlo še s poudarkom, da »gre borba nekaterih kratkovidnih ljudi še vedno samo v smer formalne obrambe našega jezika in naše samobitnosti, dasi mora biti danes že vsakomur jasno, da v Jugoslaviji nista v nobenem oziru ogrožena. (...) V vseh dvajsetih letih naše države se na tleh dravske banovine ni posrbil ali pohrvatil niti en slovenski otrok, pač pa je naša prirodna rodovitnost padla za celo tretjino, dočim se umrljivost otrok ni zmanjšala. Ti dve dejstvi sta resnična opasnostza naš narod.« {Jutro, 1. 3. 1939, Najbolj potrebno delo za slovenstvo. - O razvoju prebival ­ stva na Slovenskem v Kraljevini SHS/Jugoslaviji glej Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 177-182.) O unitarističnih nacionalnih stališčih slovenske liberalne politike in unitaristično usmerjenih liberalnih javnih delavcev v omenjenem obdobju glej še Jutro, 29. 10. 1936, K izjavi dr. Mačka, 8. 11. 1936, Jedro problema, 1. 12. 1936, Prvi december, 3. 12. 1936, Naš 1. december v mednarodnem svetu, 8. 12. 1936, Postulat edinstva, 3. 1. 1937, Ugotovitve senatorja Jovana Banjanina, 7. 3. 1937, Proračunska razprava, 14. 5. 1937, Prava zarota, 23. 5. 1937, Pred dvajsetletnico majniške deklaracije, 6. 6. 1937, Jugoslovenska nacionalna stranka, 13. 6. 1937, Po Živkovičevem obisku, 27. 6. 1937, Vidov dan, 14.9. 1937, Po nedeljski fantovski manifestaciji, 19. 9. 1937, Zagrebški sporazum, 31. 10. 1937, Razprave o zagreb ­ škem sporazumu, 1. 1. 1938, Ob Novem letu, 16. 4. 1938, Preroške besede, 28. 6. 1938, Vidov dan, 9. 10. 1938, Deveti oktober, 29. 10. 1938, 29. oktober 1918, 12. 2. 1939, Novi položaj, 12. 3. 1939, K ekspozeju predsednika vlade, 6. 4. 1939, Važen korak naprej, 17. 5. 1939, Sedemdesetletnica vižmarskega tabora, 27. 6. 1939, Ob desetletnici smrti dr. Gregorja Žerjava, 28. 7. 1939, Okrog sporazuma, 15. 8. 1939, Ob 251etnici bitke na Ceru, 26. 8. 1939, Sporazum; Fronte, str. 324; Samospoznanje, str. 1; Z., Ob dvajsetletnici majske deklaracije, str. 131, 132, 134; Narodno in državno edinstvo, str. 270, 271; Borko, Vprašanje kulturne sinteze, str. 76-77; Narodna koncentracija, str. 102-104; Kušej, Naš ustavni razvoj, str. 175; Sagadin, Vprašanje naše upravne ureditve, str. 183, 185; Borko, Slovenska kultura v Jugoslaviji, str. 195; Vošnjak, Tri Jugoslavije, str. 348; Sklepne misli, str. 370; Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, str. 21-23, 38^-3. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA 145 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.mdd 145 20.12.2013 16:56:15 Misel in delo v jubilejnem zvezku, ki je izšel ob dvajse ­ tletnici oblikovanja jugoslovanske države, naj bi namreč bila »zahteva po samoniklosti vsega duhovnega in tvar- nega življenja utopija. Taka samosvojstvenost duhovne ­ ga življenja bi se dala uresničiti samo v laboratorijski retorti, kjer lahko izločimo vse sestavine, ki niso prvo ­ tne, odstranimo vse vplive, ki nam niso po volji, in do ­ volimo učinkovati samo tistim, ki so nam všeč. Po tem receptu«, so opozorili uredniki Misli in dela, pa bi morali iz (slovenskega) narodnega življenja »najprej izločiti vse, kar se je doslej tujega že zraslo ž njegovo človeško, du­ hovno, gospodarsko in socialno podobo. Podvomiti bi ob takem delu morali, ali so naši politični in socialni ideali res samonikli, ali je naše verstvo res čisto in izključno slovensko, ali so vse naše knjige res samo slovenske, in morda tudi o tem, ali je naša kri zares samo slovenska ... Tako bi morali po tej poti iz našega narodnega orga ­ nizma iztrebiti vse, kar ni zraslo izključno in dokazano samo iz naših tal. Res se nam pokaže absurdnost takih zamisli. Treba jo je enkrat pribiti, da ne bi životarila skrita v lepe besede...« 496 Na podlagi takega idejnega in političnega izhodišča slovenska JNS skozi ves preostali jugoslovanski čas ni bila pripravljena odstopiti od zanikanja nacionalnih in ­ dividualnosti in privoliti v njihov samostojni in suve ­ reni položaj v jugoslovanski skupnosti. Prav tako je za liberalce njihova sicer upravičeno poudarjena zahteva po enakopravnosti posameznih »delov« jugoslovanskega naroda, za katero so se zavzemali pri urejanju notranjih odnosov in usmerjanju državnega razvoja Kraljevine Jugoslavije, pomenila le način politične utrditve eno na ­ rodno utemeljene unitaristične jugoslovanske države. Zato tudi niso podrobneje opredelili vsebinskega vidi ­ ka banovinske samouprave, ampak so se zadovoljili le z opozorili na njeno upravičenost na prosvetnem in fi- 496 Sklepne misli, str. 369. - Uredniški odbor revije Misel in delo so sestavljali so ­ dnik okrajnega sodišča in privatni docent za zasebno delovno pravo na Pravni fa ­ kulteti v Ljubljani dr. Stojan Bajič, sodelavec Manjšinskega inštituta v Ljubljani dr. Lavo Čermelj, nekdanji komisar za agrarne operacije ljubljanske oblasti ter pravni publicist dr. Fran Spiller-Muys in ravnatelj Bolnišnice za ženske bolezni in porodni ­ štvo v Ljubljani ter nekdanji predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Alojz Zalokar. Jubilejni zvezek je uredil zunanjepolitični urednik Jutra dr. Branko Vrčon. 146 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 146 20.12.2013 16:56:15 nančnem področju. Doktrina jugoslovanske narodne in državne enotnosti, ki jo je liberalna politika povezovala s konceptom sodobne nacionalne države, tako ni bila problematizirana. Obveljalo je vodilo »enotnosti držav ­ nega ustroja in namena ter vseh narodnih, kulturnih, socialnih, gospodarskih in političnih vrednot, ki so v svoji skupnosti značilne za pojem >narod<. En narod in ena država, en narodni in državni cilj, ena narodna in državna sila« je bila liberalna pojmovna podlaga sodob ­ ne nacionalne skupnosti. In ker le-ta uveljavlja unita ­ rizem, lahko tudi nasprotuje vsem »stremljenjem, ki po svoji naravi težijo k raznolikosti, avtonomizmu, regiona ­ lizmu in na skrajni meji k federalizmu«. 497 Temelječ na ideji jugoslovanskega nacionalnega in- tegralizma, enotnega državnega in gospodarskega pro ­ stora ter »višjega državnega in nacionalnega stališča«, je liberalna politika ocenjevala tudi vsa druga vprašanja tedanjega slovenskega idejnopolitičnega, narodnokul- turnega in socialnogospodarskega razvoja. To jo je pri ­ vedlo v politični bankrot, saj se je tako postavila proti večinski slovenski narodnopolitični usmeritvi, ki je te ­ meljila v prizadevanju po ohranitvi in svobodnem ra ­ zvoju slovenskega naroda. Med slovenskimi ljudmi so namreč imele pravo podporo le tiste politične sile - na čelu s SLS -, ki so se bojevale za slovensko narodno emancipacijo ter suveren in enakopraven položaj slo ­ venskega naroda v jugoslovanski skupnosti. 498 497 Narodno in državno edinstvo, str. 269. 498 Perovšek, Kulturnopolitični koncepti jugoslovanskega unitarizma, str. 857. RAZUMEVANJE DEMOKRATIČNIH VREDNOT IN NARODA demokraciji in jugo$lovanstvu_kor3.indd 147 147 20.12.2013 16:56:15 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 148 20.12.2013 16:56:15 Prvaka slovenskega liberalizma med svetovnima vojnama o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 149 20.12.2013 16:56:15 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 150 20.12.2013 16:56:15 Gregor Žerjav i Vodilni slovenski liberalni politik v dvajsetih letih Gregor Žeijav (1882-1929) je v družbeno in politično življenje na Slovenskem vstopil v okviru t. i. narodno- radikalne mladine, ki seje v letih 1902-1904 oblikovala v idejnem prostoru slovenskega liberalnega tabora. Na- rodno-radikalna struja je združevala liberalno usmer ­ jeno slovensko srednješolsko in akademsko mladino, ki jo je povezovalo prepričanje, da se vodilne slovenske politične stranke, posebej liberalna Narodno napredna stranka, premalo zanimajo za delo med ljudstvom. Zato je pod Žerjavovim vplivom zahtevala radikalno, svobo ­ domiselno narodno politiko ter konkretno izobraževalno in vzgojno delo med narodom. 499 Na tej podlagi je obli ­ kovala svoj temeljni program in organizacijsko shemo, ki ju je sprejel I. shod narodno-radikalnega dijaštva, zbran med 5. in 8. septembrom 1905 v Trstu. 500 Gregor Žerjav, ki je na shodu podal enega od glavnih teoretič ­ nih referatov, 501 je poročal o razmerju med evolucijo, de ­ lom in samopomočjo, v katerih je videl temeljne nosilce 499 O narodno-radikalni mladini glej Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 95; Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 29; Melik V., Napredni mislec in poli ­ tik Mihajlo Rostohar, str. 252-258; Gantar Godina, Masaryk in masargkovstvo, str. 79-85; ista, Neoslavizem in Slovenci, str. 99-102; Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 130-132, Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 66; Tuma, Iz mojega življenja, str. 299; Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 135-140. 500 Iz naroda za narod!, str. 102-106. 501 Prav tam, str. 3. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALI2MA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 151 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 151 20.12.2013 16:56:16 družbenega napredka. Zagovarjal je stališče, da urav ­ noteženje individualnih in splošnih družbenih interesov vodi k socialnemu napredku, kar pomeni tudi nedvou ­ mno zmago »socijalne ideje nad liberalizmom«. 502 Pot, po kateri naj bi dosegli uravnoteženje obeh interesov, naj bi temeljila na evolutivnem načelu, to je na vzgojnem delu posameznika in družbe. Pogoj vzgojnemu delu, ki mora zajeti vsakega posameznika, je načelo samopo ­ moči, samoizobrazbe, ki »navaja poedinca, da verujoč v lastno silo išče sredstev, da napreduje«. Z napred ­ kom vsakega posameznika namreč napreduje celotna družba, ki posameznika navaja k samo izobrazbi. Posa ­ meznik in družba tako zavestno delata drug za druge ­ ga. Na podlagi takega razumevanja samopomoči, ki je poudarjalo energično delavnost tako posameznika kot družbene skupnosti, je Žerjav zavrnil karitativno me ­ todo krščanskega socializma in revolucionarni koncept socialne demokracije. Ideal narodnih radikalov je strnil v poudarku: »Najvišja povzdiga svoje celote in sebe«. In »ako je naša celota narod«, je sklenil, »nahajamo ta na ­ čela jasno označena v geslu: Iz naroda - za narod!« 503 V tem smislu lahko razumemo tudi njegovo zavzemanje za splošno volilno pravico, ki jo je zagovarjal slabega pol leta kasneje. 504 Gregor Žerjav se je že v času, ko je usmerjal delo ­ vanje narodnih radikalcev, opazno posvetil narodnemu vprašanju. Že v prvi številki njihovega glasila Omladina je poudaril, da pomeni »ves program narodno-radikal ­ nega dijaštva (...) boj proti indolenci, ki so ji narodna so2 prav tam, str. 28. - Kot v svojih spominih ocenjuje Henrik Tuma, kije bil navzoč na shodu narodno-radikalnega dijaštva v Trstu, je iz govorov na shodu, »posebno iz Žerjavovega govora, (...) vel precej socialističen duh. Dijak seje čutil proletarca in je prišel do prepričanja, da mu pomore le samopomoč in združitev. Po Žeijavovem po ­ ročilu sem pristopil k njemu, mu prav prisrčno gratuliral, obenem pa ugotovil, daje njegovo predavanje bilo socialistično, in ga vprašal, zakaj tega javno ne izreče. Vedel sem, daje bil Žerjav silno zadet od te moje opazke in da mu ni bilo prav nič ljubo slišati očitanje socializma. Pozneje je pač bolj premišljeno nastopal, da si ne bi več zaslužil takega očitka. Bil sem navzoč tudi pri drugem shodu narodno radikalnega dijaštva leta 1907 v Celju (shod je bil od 5. do 8. 9. 1907 - op. J. P.), kamor meje dijaštvo posebno vabilo. Na tem shodu je Žerjav že nekako našel svojo bodočo pot v politiko kot radikalni narodni naprednjak. Potem seje še bolj oddaljil od svojega pr ­ votnega socialnega programa in zašel docela v narodno šovinistično strujo.« (Tuma, Iz mojega življenja, str. 299-300) 503 Iz naroda za narod!, str. 29, 30. 504 Pleterski, Šušteršič, str. 199. 152 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 152 20.12.2013 16:56:16 Naslovnica knjižice iz Naroda za narod, v kateri so bili objavljeni referati, podani na I. shodu narodno-radikalnega dijaštva leta 1905 v Trstu vprašanja zadnja briga«. 505 Na podlagi svojega prepriča ­ nja, »da imamo glavni narodni boj za obstanek še pred seboj«, je zagovarjal najodločnejši boj za slovensko na ­ rodno individualnost. 506 Zato naj vzbujanje narodnega čuta, ki je del vsestranskega narodnega prizadevanja, pripomore k vsestranski osamosvojitvi slovenskega na ­ roda. 507 V svojih pogledih na vprašanje slovenske na ­ rodne emancipacije je posebej poudaril velik pomen in možnosti Trsta in Primorske za slovenski narodni ra ­ zvoj. 50® Obenem je razpravljal še o vprašanju slovanske vzajemnosti in jugoslovanskega povezovanja. Do teda- 505 Žerjav, Program »Omladinen, str. 2. 506 Gantar Godina, Masarykin rrxisarykovstvo, str. 80. 507 Prav tam. 503 Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 131-132; Pleterski, Šušteršič, str. 69. PRVAKA SLOVENS KE GA L JE E RALIZMA MED SVETOVNIMA V OJN AM A 153 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kor3indd 153 20.122013 16:56:16 njega novos lovanstva je bil skeptičen, saj od njega ni pričakoval rešitve za slovenski narod, marveč le oporo in pomoč. Pri tem pa ni poudarjal samoslovenstva, saj je, kot je zapisal, »naš nacijonalizem (...) omejen po slo ­ vanski vzajemnosti«. 509 Podobno je menil tudi o jugoslo ­ vanskem povezovanju. Ker je bilo po njegovi oceni na političnem področju težko izvedljivo, je zagovarjal pri ­ zadevanje za dosego jugoslovanske kulturne enotnosti, ki naj bi bila prva stopnja vsaki tesnejši jugoslovanski zvezi. Jugoslovansko kulturno enotnost pa bi bilo treba šele doseči, saj jo je bilo po njegovi oceni med Jugoslo ­ vani iz avstro-ogrske monarhije in Srbije manj, kot pa jo je bilo med njimi in Čehi. 510 Sicer pa je v vprašanju mo ­ rebitne jugoslovanske skupnosti zagovarjal federativno načelo. 511 Federativno strukturo jugoslovanske države je predvidel tudi v svoji zamisli trialistične preureditve habsburške monarhije. T. i. jugoslovansko kraljestvo naj bi sestavljale tri enakopravne enote: Slovenija, (tro ­ edina) Hrvaška ter v eno državnopravno enoto združe ­ ni Bosna in Hercegovina ter Vojvodina. Vsaka enota bi imela svojega kraljevskega namestnika, svojo pokrajin ­ sko vlado in pokrajinsko zbornico. Glavno mesto jugo ­ slovanskega kraljestva bi bil Zagreb, kjer bi bil sedež osrednje vlade, odgovorne osrednjemu parlamentu. 512 Kot opozarja Janko Prunk, so bili v Žerjavovi zamisli zanimivi predvsem predlogi »glede notranje teritorialne razdelitve, kjer Žerjav povezuje v eno enoto srbsko Voj ­ vodino in Bosno, ki bi v takšni državi ne bili niti teri ­ torialno povezani; med njima leži Srem, torej hrvatska troedina kraljevina. Ta element je v predlogu očitno na ­ perjen zoper velikohrvaški pravaški državni koncept, ki zajema tudi Bosno. Žerjav torej tendira k velikosrbski smeri jugoslovanskega zedinjenja.« 513 Žerjav se je kot narodni radikalec opredelil tudi do političnega katolicizma. Na podlagi poudarjanja na- 509 Gantar Godina, Neoslavizem in Slovenci, str. 99; Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 46. 510 Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 248; Zečević, Na zgodovinski pre­ lomnici, str. 58, op. 44. 511 Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 29; Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 131. 512 Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 138-139; Pleterski, Šušteršič, str. 234. 513 Prunk, Slovenski narodni vzpon, str. 139. 154 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 154 20.12.2013 16:56:16 rodne ideje in pomena narodnega dela je nasprotoval Katoliški narodni stranki, ker je »klerikalizem (...) koz- mopolitična struja, torej ravno nasprotna narodu«. Zato »narod ne sme deliti svoje moči s faktorji, ki stoje izven njega«.514 Ob tem veri ni nasprotoval in je v nasprotju z drugimi radikali zagovarjal ohranitev etičnega dela ver ­ skega pouka v šoli. 515 Kritičen je bil tudi do narodne ­ ga dela duhovščine, ki po njegovem mnenju ni bila več voditeljica slovenskega naroda na narodnoobrambnem področju. Njeno delo so prevzeli drugi, t. i. nižji sloji. 516 V tem duhu je pripravil t. i. bistriški udar, ko so pripa ­ dniki narodno radikalnega gibanja na letni skupščini narodnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD) 6. avgusta 1907 v Bohinjski Bistrici dosegli, daje v vodstvu do tedaj slogaško vodene Druž ­ be nasproti katoliški trdno in dokončno prevladala libe ­ ralna stran. 517 S tem je CMD izgubila značaj nadstran ­ karske organizacije, 518 narodni radikalci pa so delovanje CMD prilagodili svojim nazorom. Novi tajnik Družbe je postal Žerjav, ki je ob nastopu svoje funkcije (opravljal jo je do leta 1910) zagotovil, da se »»verskega čuta ne bo žalilo««. 519 Žerjav je pomembno pripomogel, da so narodni radikalci v CMD vnesli novo, sveže gibanje in resnično povzročili njen preporod. Za delovanje narodnih radi ­ kalcev v CMD je bilo značilno, da so svoje protiavstrij - sko stališče izražali tako, »da so opustili sicer običajno vdano brzojavko Francu Jožefu, ki so jih pošiljali z le ­ tnih skupščin, prav tako pa tudi maše »za žive in mrtve družbenike«, ki so bile vedno ob teh priložnostih. Za ­ nimivo je bilo poudarjanje socialnega elementa Druž ­ be kot ustanove, ki je namenjena pretežno delavski in kmečki mladini, kot tudi siceršnje zanimanje za položaj 514 Žerjav, Naroden ali klerikalen?, str. 53. 515 Gantar Godina, Masaryk in masargkovstvo, str. 81. s16 Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 124; Vovko, Mal položi dar, str. 72. 517 Vovko, Mal položi dar, str. 70-74; isti, Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, str. 25-26; Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 29; Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 165; Dolenc E., Kulturni boj, str. 84-85; Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 124. 518 Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 124. 519 Vovko, Mal položidar, str. 75, 90. - O delovanju CMD v času, ko je bil Žerjav njen tajnik, glej prav tara, str. 75-90; Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 178, 183; Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 125-131. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 155 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 155 20.12.2013 16:56:16 delavskih otrok. To gledanje bi se v določeni meri da ­ lo spraviti v okvire liberalne stranke, saj so znana nje ­ na prizadevanja za organiziranje »narodnih« delavskih društev.« 520 Poleg tega so narodni radikalci pripomogli, daje CMD presegla svoj zgolj narodnoobrambni značaj. Poudarili so, da se je narodnega sovražnika treba lotiti v njegovih »trdnjavah«, ki si jih je zgradil na slovenskih tleh. Take umetno zgrajene »trdnjave« so bila vsa mesta in skoraj vsi trgi na Spodnjem Štajerskem, deloma pa tudi na Kranjskem. Taka trdnjava je bil tudi Ptuj, zato so že naslednje leto po prevzemu vodenja CMD sklenili, da bo imela Družba svojo letno skupščino 13. septem ­ bra 1908 na Ptuju. Da so izbrali prav Ptuj, ni bilo na ­ ključje, saj so s tem želeli pokazati, da mesto ob Dravi še zdaleč ni (pra)nemško, ampak slovensko. 521 Tako je prišlo do znanih ptujskih dogodkov, v katerih je Žer ­ jav komaj odnesel celo glavo, saj je nemški napad veljal predvsem njemu. 522 Gregorja Žerjava so po besedah sodobnikov odliko ­ vale »bistra inicijativnost, silna inteligenca, vzorna de ­ lavnost, odločna (...) bojevitost«. 523 Ob tem se je dobro zavedal, »kako priti nasprotniku (na političnem podro ­ čju ga je zanj trajno utelešala SLS - op. J. P.) do živega, s poukom in prosvitljenostjo, s premišljenim in sistema ­ tičnim delom na socialnem in gospodarskem polju. Vse ­ povsod, v vseh mogočih organizacijah je zastavil svoje ljudi, ki naj bi opravljali to delo. Njegov organizatorični načrt v tem pogledu je bil velikopotezen. Kljub temu ni uspel. Moč SLS je neprestano rasla«. 524 To je videl že v avstrijski dobi, ko mu v desetletju pred svetovno vojno ni uspelo, da bi prek posameznih političnih in gospo ­ darskih glasil (Notranjec, Belokranjec, Slovenski dom) in Kmetske stranke za Notranjsko, ki se je zavzemala 520 Vovko, Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, str. 26. 521 Goropevšek, Kaj takega je mogoče pri nas v Avstriji?, str. 47 in op. 2 na tej strani. Glej tudi Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 46. O nemško-slovenskih odnosih na Spodnjem Štajerskem do začetka prve svetovne vojne in nemških »tr ­ dnjavah« glej Cvirn, Trdnjavski trikotnik. 522 Vovko, Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, str. 26; Jutro, 28. 6. 1929, Gregor Žerjav umrl. - O t. i. ptujskih dogodkih in njihovem odmevu na Slovenskem in v Avstriji ter kasnejšem zgodovinskem pogledu nanje glej Goropevšek, Protislovenske demonstracije, str. 86; Zbornik septembrski dogodki 1908. 522 Jutro, 2. 7. 1929, Jugoslavija se klanja manom Gregorja Žerjava. S24 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 193-194. 156 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 156 20.12.2013 16:56:16 za družbeni, gospodarski in izobrazbeni dvig kmečkega stanu, zmanjšal politični vpliv SLS in njenega časopisja na podeželju. 525 V tem času se je, tako kot druga dva pomembna člana narodno radikalnega gibanja - Albert Kramer in dr. Adolf Ribnikar -, kljub kritičnim stali ­ ščem do politike NNS vse bolj navezoval na njene no ­ silce. Žeijav, Kramer in Ribnikar so leta 1909 vstopili v NNS, dotedanja razhajanja narodnih radikalov z liberal ­ no politiko pa so se prenesla v strankin okvir. Žerjav, ki je ob vstopu v NNS postal član izvršilnega odbora stranke, je v sporu med liberalnimi »starini« in »mladini« imel eno najvidnejših vlog. To se je najbolj iz ­ razito pokazalo, ko seje soočil z nerazumevanjem svojih politično gospodarskih prizadevanj, ki gaje izkazala li ­ beralna stran. Skladno s svojo usmeritvijo k načrtnemu političnemu, socialnemu in gospodarskemu delovanju je namreč že leta 1907 ocenil, da bi lahko omejili po ­ litično moč SLS, ki je slonela na njeni zadružni orga ­ nizaciji, z ustanovitvijo nove (liberalne) zadružne zve ­ ze. Še istega leta so po Žerjavovih zamislih v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih zadrug, ki je sprva delovala zelo živahno in je že konec leta 1909 imela 165 članic. Zveza je pridobila revizijsko pravico in je na svoje po ­ dročje dela pritegnila denarno izravnavo. Njeno območje se je raztezalo na Kranjsko in zahodni del slovenskega ozemlja. Za oskrbovanje blagovnega prometa za svoje članice in da bi ohromila katoliško gospodarsko organi ­ zacijo, je Zveza leta 1908 ustanovila še posebno blagov ­ no centralo Agro-Merkur v Ljubljani, ki pa je že oktobra 1910 šla v stečaj. 526 Žerjav je ustanovil Agro-Merkur, ki bi posredno zagotavljal gmotna sredstva tudi za po ­ litično delovanje NNS, proti volji »starinov«, 527 s čimer so nasprotja med njimi in »mladini« dosegla vrhunec. 525 Amon, Notranjec, str. 5; ista, Slovenski dom, str. 31; Lončar, Politično življenje Slovencev, str. 71; Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 109, 196-197; o idej ­ nem in političnem delovanju Kmetske stranke za Notranjsko glej str. 111. O Žerja ­ vovem boju proti katoliški strani, kije zadeval vpliv na podeželju, glej tudi Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 177-178. 526 Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 83, 166, 186; Kralj, Iz zgodovine slovenskega zadružništva, str. 545; Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 94. Prim, tudi Jutro, 19. 4. 1924, Nekaj reprezentantov našega dela, 28. 6. 1929, Gregor Žerjav umrl. 527 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 93; Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 166. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 157 o demokraciji in jugo$lovan«tvu_kor3.indd 157 20.12.2013 16:56:16 Kot v svojih spominih, napisanih med drugo svetovno vojno, pravi Vladimir Ravnihar, Žerjavov namen z Agro- -Merkurjem »gotovo ni bil slab, ali celo nemoralen, saj si vsaka večja resna politična stranka prizadeva poiskati tako zaslombo, da hoče živeti. Dr. Žerjav, nedvomno po ­ litičen talent, je bil v izberi takih sredstev zelo iznajdljiv in poln iniciative. Toda njegova organizacija si ni znala pridobiti zaupanja - v trgovskih krogih.« 528 Poleg tega so delovanje Agro-Merkurja zaznamovale finančne goljufije in slabo preudarjene poslovne odločitve, ki so vodile v njegov polom. 529 »Po sredi je bila še (liberalna - op. J. P.) »Ljubljanska Kreditna banka«, ki je v novi organizaciji zaslutila konkurenco. Po vrhu vsega pa je dr. Tavčar instiktivno čutil, da se kuje orožje proti njemu ter je storil vse, daje novo podjetje diskreditiral. In takrat je bil »Slovenski Narod«, ki je bil trdno v dr. Tavčaijevih rokah, še vedno vodilni list naprednih ljudi. Podjetje, nekoliko diletantsko zasnovano, je prišlo v konkurs,« 530 - »Josip Lenarčič znani industrijalec na Vrhniki, ki je bil podjetju kot predsednik posodil svoje ime in dr. Žer ­ jav kot duša podjetja pa sta morala sesti na zatožno klop.« 531 V sodnem postopku, ki je proti vodstvu Agro- -Merkurja od 30. marca do 4. aprila 1914 potekal pred Deželnim sodiščem v Ljubljani, 532 je sodišče ugotovilo, da Agro-Merkur že dolgo, predno je napovedal stečaj, ni bil sposoben popolnoma izpolnjevati svojih obveznosti iz lastnih sredstev. Člani vodstva Agro-Merkurja so to 528 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 93-94. - Pripominjam, daje navedeno oceno avtor verjetno posebej pretehtal, saj se je, kot piše na drugem mestu, v zadnjih letih Žerjavovega življenja z njim razšel in za Jutro ni bil pripravljen napisati spominske ­ ga članka ob desetletnici njegove smrti. (Prav tam, str. 194) 529 Fran Erjavec pravi, da je Žerjav pri Zvezi slovenskih zadrug in Agro-Merkurju »izvajal vratolomne denarne transakcije«. (Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja, str. 176) O tem glej tudi Tuma, Iz mojega življenja, str. 276. 580 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 94. - Na tem mestu opozarjam, da vprašanje konflikta interesov med Ljubljansko kreditno banko, Zvezo slovenskih zadrug in Agro-Merkurjem še ni podrobno raziskano. 531 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 94. 532 O omenjenem sodnem postopku in poslovanju Agro-Merkurja sta podrobno po ­ ročala liberalni Slovenski narod in katoliški Slovenec. (Glej Slovenski narod, 30. in 31. 3. ter 1.-4. in 6. 4. 1914, Izpred sodišča : kazenske obravnave pred deželnim sodiščem : »Agro - Merkur«; Slovenec, 30. in 31. 3. ter 1.-4. in 6. 4. 1914, Agro-Mer- cuijeve manipulacije pred sodiščem : izpred deželnega sodišča) - Na spremljanje sodnega postopka proti članom vodstva Agro-Merkurja v obeh vodilnih slovenskih političnih časopisih me je prijateljsko opozoril kolega prof. dr. Žarko Lazarevič, za kar se mu toplo zahvaljujem. 158 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 158 20.12.2013 16:56:16 vedeli, a so kljub njegovi pasivnosti še vedno poslovali, nato pa so skušali nezakonito črpati nova sredstva iz Zveze slovenskih zadrug. Sodišče je tudi ugotovilo, daje Agro-Merkur v svojem poslovanju daleč prekoračil svoje dobroimetje, bil v poslovanju površen, njegovo vodstvo in uradništvo pa ni bilo kos svoji nalogi, kar je štelo za pozitivno krivdo. Na podlagi omenjenih ugotovitev je vodstvo Agro-Merkurja spoznalo za krivo njegovega ste ­ čaja in krivo za prestopek zoper varnost lastnine. Kriv ­ do vodstva je utemeljevalo še dejstvo, da ni razglasilo stečaja Agro-Merkurja, ko so dolgovi že prerasli njego ­ vo pravo premoženje. Sodišče je vodstvo Agro-Merkurja obsodilo na zaporne kazni in povračilo sodnih stroškov, zasebne oškodovance pa napotilo na civilno pravdno pot. Žerjav, kije priznal osebno odgovornost za očitana dejanja, je bil obsojen na štiri mesece zapora, poostre ­ nega z enim postom na mesec, a kazni ni prestal. 533 Rav ­ nihar, ki seje doslej še najbolj podrobno ustavil ob t. i. aferi Agro-Merkur, je v svojih spominih pogled nanjo za ­ okrožil takole: »Bilo je to žalostno poglavje v naši domači zgodovini. Dr. Tavčar (v sodnem postopku proti vodstvu Agro-Merkurja je nastopal kot zastopnik Zveze sloven ­ skih zadrug, ki ji je Agro-Merkur dolgoval dobrega pol milijona kron - op. J. P.) je po mojih mislih šel vseka ­ kor predaleč, ko je bil zadevo gnal do take skrajnosti.« 534 533 Slovenski narod, 6. 4. 1914, Izpred sodišča : kazenske obravnave pred deželnim sodiščem : »Agro - Merkur«. - Po prvi svetovni vojni je Vladimir Ravnihar, potem ko je postal poverjenik za pravosodje v Narodni vladi SHS v Ljubljani, »kazen, kije še ni bil prestal, (...) [Žerjavu] pustil izbrisati«. (Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 94) 534 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 94. - Kar neposredno zadeva Žerjava, lahko opozorimo, da je Tavčar v sodnem postopku proti vodstvu Agro-Merkurja oporekal državnemu pravdniku, »ki hoče zvaliti vso krivdo na najmlajšega izmed obtožencev, na dr. Žerjava. On je prišel z visokih šol z isto napetostjo in z vsemi onimi idejami, ki smo jih mi kot mladi ljudje tudi prinesli s seboj. Pravim pa,« je nadaljeval, »daje bila krivda v tem, da ni bila zadosti razvita zavest, da gre za tuj denar.« {Slovenski narod, 4. 4. 1914, Izpred sodišča : kazenske obravnave pred deželnim sodiščem : »Agro - Merkur«) Sicer pa moremo pritegniti komentarju Slovenca, kije po končani sodni obravnavi zapisal: »Pretekle dni pa smo videli načelnika liberalne stranke dr. Tavčarja, kako je kopal z lopato v roki jamo Agro - Merkurju, enemu največjih liberalnih zavodov. On, kije rohnel nad našo (zadružno - op. J. P.) organizacijo, >češ da naš kmet od nje crka<, je bil priča smrtnih bolečin Agro - Merkurja. Sam mu je dal srčni sunek, da je prej izdihnil. Ta žalostni dogodek je tudi velik memento za slovenske zadruge, ki so v rokah narodno - napredne stranke. Stranka je namreč igrala pri tem nad vse žalostno vlogo. Namesto da bi zavod rešila, gaje sama ubila in še z veseljem, kakor bi šli na >ohcet<. (...) Koliko liberalnih mogotcev je,« je poudaril Slovenec, »ki bi se jim čisto nič ne poznalo, če bi nekaj tisočev v ta namen žrtvovali. Niso se našli! Takih mož v liberalni stranki ni. Brez požrtvovalnosti pa nobeno za- PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 159 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 159 20.12.2013 16:56:16 Vsekakor pa je bil v tedanjih notranjih razhajanjih med liberalci polom Agro-Merkurja za »starine« dobrodošel, Ivan Tavčar, ki je v času omenjenega poloma prevzel vodenje NNS, pa je lahko v naslednjih letih užival »blesk političnega voditelja« 535 slovenskega liberalizma. II Svetovna vojna, ki je v letih 1914-1918 spremenila tedanjo podobo sveta, je tudi za Gregoija Žerjava po ­ menila spremembo na njegovi politični poti. Žerjav se je dejavno odzval na nove razmere, ki so po izbruhu vojne opredelile vprašanje slovenske narodne politike, ob koncu vojne pa je bil med tistimi, ki so sooblikovali njeno izvajanje. Žerjavova dejavnost med vojno in takoj po njej je že bila zajeta v podrobnih obravnavah tega ob ­ dobja. Ob tej priložnosti je zato ne bomo posebej pred ­ stavljali, opozorili bomo le na glavne značilnosti, ki so zaznamovale njegovo politično delo v tem času. Začetek vojne za Žerjava ni bil spodbuden, saj je bil med vidnimi protiavstrijsko usmerjenimi Slovenci, kijih je oblast aretirala že v prvih dneh vojne. 536 Po nekajme ­ sečnem zaporu, ki gaje preživel na ljubljanskem gradu, seje vrnil v Trst, kjer je bival ob začetku vojne. 537 Tu se je vključil v organiziranje stikov z jugoslovanskimi poli ­ tičnimi emigranti v tujini in se 11. aprila 1915 udeležil sestanka slovenskih in hrvaških politikov, na katerem so oblikovali programsko stališče o samoodločbi Sloven ­ cev in Hrvatov v svetovni vojni in ustanovitvi jugoslo ­ vanske države. Ker je policija odkrila njegovo tedanjo korespondenco, je bil pod obtožbo veleizdaje avgusta ponovno aretiran. Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, a konfiniran v avstrijski Gmunden. Po vpoklicu k vojakom so ga za ­ radi bolezni odpustili in konfinirali v Gradec. Spomladi 1917 je dobil dovoljenje za preselitev na Dunaj, kjer je družništvo ne gre. Liberalizem je nesposoben za altruistično delovanje.« (Slovenec, 6. 4. 1914, Agro-Mercurjeve manipulacije pred sodiščem : izpred deželnega sodišča) 535 Tuma, Iz mojega življenja, str. 504. 536 Pleterski, Prva odločitev, str. 20, 21. 537 Jutro, 28. 6. 1929, Gregor Žerjav umrl. 160 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 160 20.12.2013 16:56:17 deloval kot novinar in tajni dopisnik Slovenskega naro ­ da. Obenem je vzdrževal zveze s češkimi politiki in se vključil v delo Jugoslovanskega kluba v dunajskem par ­ lamentu. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti in zvez z jugoslovanskimi in češkimi politiki je bil izbran za tajnika kluba in začel tesno sodelovati z njegovim pred ­ sednikom, načelnikom Vseslovenske ljudske stranke, Antonom Korošcem. V tem času je pod psevdonimom Sudslave objavil brošuro Die nationale Abgrenzung im Suden : ein Beitrag zur Realisierung der Selbstbestim- mung der Volker Osterreich-Ungarns (Zagreb, 1917), s katero je podprl Majniško deklaracijo in podal predloge za njeno konkretno uresničitev. 538 V prvi polovici leta 1918 je sodeloval v pripravah na ustanovitev vsesloven ­ ske liberalne Jugoslovanske demokratske stranke, 539 ob njeni ustanovitvi konec junija 1918 v Ljubljani pa ni postal član njenega vodstva, ki mu je načeloval Ivan Tavčar. 540 Sodeloval je tudi v pripravah na ustanovitev Narodnega sveta in pripravil njegov Statut. 541 Prav tako je sodeloval v pripravah na ustanovitev Narodnega Vi- 538 Kot pravi Janko Pleterski, je brošura vzbudila »posebno hudo razburjenje med koroškimi in štajerskimi Nemci (...). Brošura je zelo natančno opisala severno mejo bodoče jugoslovanske države na Štajerskem in Koroškem na temelju etnične struk ­ ture prebivalstva. Ustanovitev jugoslovanske države je pričakovala kot plod mirovne konference. Značilno je, da se v njej nič ne govori o zahodni italijanski meji. V brošuri je Žerjav močno poudaril jugoslovanski etnični unitarizem in je zato tudi v slovenski publicistiki zbudila kritično pripombo Albina Prepeluha. V nemški po ­ litični javnosti je brošura povzročila vrsto političnih protestov občinskih odborov in drugih organizacij. Tako sta npr. celovška trgovska industrijska zbornica 15. oktobra 1917 in celovški občinski svet 7. novembra 1917 v izjavi proti Žerjavovi brošuri med drugim izrekla: >... Koroška ostane nemška in naprednega mišljenja ter ne pozna nobenih drugih stremljenj kot tistih, ki so se že stoletja vedno znova obnesla v nemški moči in sili za gospodarsko blaginjo naše domače dežele. <« (Pleter ­ ski, Prva odločitev, str. 154-155) - Po knjižni oceni, ki jo je o Žerjavovi (Sudslavovi) brošuri leta 1917 napisal Albin Prepeluh, je le-ta zagovarjala naslednja načela za razdelitev nemškega in slovenskega ozemlja: »Po kmetih odloča narodna pripadnost produktivnih stanov, torej predvsem delavstva in kmetiškega ljudstva. Izvzeti je uradnike, posredovalne poklice in parasite. Maso je treba opužiti (osvoboditi - op. J. P.) umetne in prisiljene navlake; upužena bo sama pokazala, kam spada. Glede mest in trgov pade odločitev po okraju, kateremu so upravno, gospodarsko, kul ­ turno središče. Od vse statistike je upoštevati zgolj starejšo, zlasti Czoemigovo iz let 1844. in 1857.« (Prepeluh, Die nationale Abgrenzung im Suden, str. 611-613). 839 Perovšek, Na poti v moderno, str. 202, op. 923. V času priprav na ustanovitev JDS je Žerjav v pismu štajerskemu liberalnemu prvaku Vekoslavu Kukovcu z dne 4. 4. 1918 zapisal tudi naslednjo zanimivo oceno starinov: »S starimi je vedno kaka težava, ker se boje za odločilno besedo in (...) v programu za - lastninsko pravico«. (Prav tam, str. 218, op. 970) 840 SI AS 1220, Okrožnica osrednje pisarne J.D.S., P-2. VII. 841 Grada, 1, str. 254-255. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 161 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 161 20.12.2013 16:56:17 ječa. Konec oktobra 1918 je z njegovim predsednikom Antonom Korošcem odpotoval v Švico, kjer seje udeležil znane konference o jugoslovanski združitvi 6. do 9. no ­ vembra 1918 v Ženevi. V domovino sta se s Korošcem vrnila 2. decembra 1918, kjer ju je že čakala druga po ­ litična in državna stvarnost. Dan pred njuno vrnitvijo je bila namreč ustanovljena Kraljevina SHS.542 Z nastankom jugoslovanske države je nastopil Žer ­ javov politični zenit. Po Tavčarjevem političnem odhodu leta 1921 je Žerjav v dvajsetih letih postal nesporno pr ­ vi mož slovenske liberalne politike. 543 Skupaj z drugimi 542 O Žerjavovem delovanju med svetovno vojno in v novembru ter začetku decem ­ bra 1918 glej Klofač, Spomini na Gregorja Žerjava, str. 243-249; Prepeluh, Pripom­ be k naši prevratni dobi, str. 82, 115-166, 153, 246; Špindler, Od majske dekla ­ racije do Jugoslavije, str. 104, 106-112; Meštrovič, Spomini, str. 144, 148-149; Pleterski, Prva odločitev, str. 34, 40, 43, 111-113, 129, 138, 147, 159, 163-167, 194, 195, 213, 215, 216, 218-221, 228, 233, 244, 245, 246, 298; isti, Šušteršič, str. 392; Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 112, 153, 157, 165-166; Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 48, 55, 84, 96, 103, 115, 120, 140, 142, 144, 148, 150, 162, 175, 179; isti, Na zgodovinski prelomnici, str. 51, 175; isti, Prošlost i vreme, str. 168, 189, 236, 379-380; Hribar, Moji spomini, 2, str. 251, 257; Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 107-108, 132; 139-140; Tuma, Iz mojega življenja, str. 356-357, prav tam, Dušan Kermavner, »Urednikove dopolnitve«, str. 443^-46, 458-466; Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 202, 205; isti, Od ane- ksijske krize do Ženevskega sporazuma, str. 84, 88; Lipušček, Ave Wilson, str. 334, 351, 363, 364; Grdina, Hribar, str. 92-93, 97. - O svojem delovanju v omenjenem obdobju je Žerjav pisal tudi sam. Glej Žerjav, Ženevski pakt ali prvi december?, str. 674-676; isti, Ženevski pakt, str. 92-100. 543 O Tavčarjevem odhodu z mesta načelnika JDS glej Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 148-149. Glej tudi Grdina, Hribar, str. 108. - Delovanje in politično zapuščino Ivana Tavčarja zanimivo ocenjuje Henrik Tuma, ki v svojih spominih o Tavčarju piše takole: »Vzemimo primer dr. Ivana Tavčarja. Ta se ni v svoji komodnosti in zalju ­ bljenosti vase nikdar potrudil, da bi bil razumel in razvil volilno idejo liberalizma. Zato pravzaprav nikdar ni predstavljal kake politične ideje razen zgolj negativnega boja proti >farštvu<. Liberalne napredne ideje pa med slovenskim ljudstvom sploh nikdar niso bile močna gonilna sila. Liberalizem je bil vezan na kapitalizem, slo ­ vensko ljudstvo pa je bilo v glavnem kmečko in delavsko ter brez kapitalistov, kajti srednji stanovi, prodajalničarji in obrtniki, se pač ne morejo šteti za kapitalistično silo. Tavčar se je opiral na te srednje sloje in zastopal njihove interese zaradi tega, ker so bili podstava njegove politične moči, ne pa zaradi kake ideje. Stremljenje po ekonomičnem položaju je bilo pri njem le prvotna gonilna sila. Ko pa gaje dosegel, je bila gonilna sila bolj samoljubje, zavest lastne osebnosti. Njegov literarni uspeh in njegov osebni nastop sta mu ustvarjala obilo simpatij med mladino in krogi, ki so se postavljali po robu vladanju duhovščine. Tavčarje bil pravi tip samozavestnega, krepkega Gorenjca. Prav zaradi tega svojega značaja se je toliko časa vzdržal v svoji politični poziciji. Šušteršič ga je bil v kratki dobi desetletja (mišljeno je desetletje pred prvo svetovno vojno - op. J. P.) izpodrinil tako, da Tavčarjeva stranka ni imela skoraj nobene dejanske moči več, in ko je nastopila mlada liberalna struja pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava, bi bil Tavčar politično povsem zatonil, ako se ne bi bil poravnal z mladim Žerjavom tako, da je temu prepustil politično vodstvo, sebi pa zavaroval le blesk političnega voditelja. Ta blesk je Tavčar znal iz egoističnega individualističnega motiva skrbno varovati in je z njim šel tudi v grob. Medtem ko je Šušteršič zapustil za seboj močno organizacijo slovenske ljudske stranke, 162 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 162 20.12.2013 16:56:17 Prva in zadnja stran Zapisnika konference o jugoslovanski združitvi 6. do 9. 11. 1918 v Ženevi, ki qa je pisal Greaor Žerjav. (SI AS 1655, t. e. 1) mladoliberalnimi politiki, gospodarstveniki in bančniki -Albertom Kramerjem, Vekoslavom Kukovcem, Adolfom Ribnikarjem, dr. Milkom Brezigarjem, Avgustom Prapro ­ tnikom in dr. Ivanom Kavčnikom - je izoblikoval idejno, politično in gospodarsko podobo tedanjega slovenskega liberalizma in nekaterih značilnosti slovenske politike v prvi jugoslovanski državi. 544 Zaznamovali so ju izrazito protikatoliško kulturnobojno stališče, protikomunistič ­ na usmeritev, popolna predanost načelu jugoslovanske ­ ga narodnega unitarizma in državnega centralizma ter ni Tavčar politično ustvaril prav nič; in vendar so hrumele za njegovim pogrebom tisočere množice, časteč v njem političnega heroja, medtem ko je Šušteršič neslavno preminul, zapuščen od vseh.» (Tuma, Iz mojega življenja, str. 404-405) O idejno politični podobi Ivana Tavčarja glej Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 87, 88, 96, 104, 105, 107, 127-128, 130, 208; isti, Kranjska med dvema Ivanoma, str. 49-51, 61, 64-68, 71-84, 99-110, 124-171, 195-205, 211-237, 287-335, 394-416, 428-454, 473-474, 476-477, 481; Perovšek, Na poti v moderno, str. 124-143. 544 O oblikovanju »mladoliberalnega» krila v JDS in njegovem vodenju slovenske liberalne politike po prvi svetovni vojni glej Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 148; Melik V., Slovena 1848-1918, str. 562; Erjavec, Slovenci, str. 94-95; Perovšek, Li­ beralizem in vprašanje slovenstva, str. 245-246. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugo$lovan$tMi_k or 3 indd 163 20.122013 16:56:17 nepošteno ravnanje na gospodarskem oziroma bančnem področju. Pri zadnjem imamo v mislih znano afero Ja ­ dranske banke, ko se je spomladi 1922 izkazalo, da so »mladini« iz fonda, ki ga je banka dala JDS za plebiscitno propagando na Koroškem in za ustanovitev ljubljanske univerze, poneverili večmilijonsko vsoto v korist svoje ­ ga strankinega krila. V afero je bil vpleten tudi Žerjav, čeprav je zatrjeval, da ima »čiste roke«. 545 Sicer pa je bil Žerjav gospodarsko precej podjeten. Sredi dvajsetih let mu je uspelo, da je njegova politična skupina od Tavčar ­ jevih dedičev odkupila eno od tehnično najmodernejših tiskarskih podjetij v Sloveniji, Narodno tiskarno. 546 Ob tem, ko je bil eden najmočnejših delničarjev Narodne tiskarne, 547 je bil tudi član upravnega sveta Delniške ti ­ skarne in Jugografike v Ljubljani ter član vodstva sprva zelo močne Slavenske banke v Zagrebu. Bilje tudi pred ­ sednik Društva za zgradbo društvenih domov in član vodstev Zveze kulturnih društev in Akademskega kole ­ gija. 548 Poleg tega je bil leta 1920 ob Albertu Kramerju soustanovitelj novega političnega dnevnika Jutro, ki je že kmalu po začetku izhajanja postal vodilni slovenski liberalni časopis v prvi jugoslovanski državi. Žerjav je slovensko politiko v dvajsetih letih obliko ­ val na vrsti visokih položajev v Ljubljani in Beogradu. Od januarja do novembra 1919 je bil podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo, nato do februarja 1920 njen predsednik, od avgusta do decembra 1920 pa v Dežel ­ ni vladi še poverjenik za pravosodje. 549 Leta 1922 je 545 Jutro, 3. 6. 1922, Gregor Žerjav, uvodnik z dne 2. junija. - O aferi Jadranske banke glej Mikuž, Razvoj slovenskih političnih strank, str. 127; isti, Slovenci v sta­ ri Jugoslaviji, str. 227; Stiplovšek, Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja, str. 357-358; Zečevič, Na zgodovinski prelomnici, str. 89; Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 150-153. O Žerjavovem vprašljivem gospodarskem poslovanju, ki naj bi, kot je opozarjala VLS, dišalo »po korupciji«, glej tudi Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 2, str. 174-176. 546 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 163-164, 167-168; Reisp, Narodna Tiskarna, str. 307. 547 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 167. 548 Jutro, 28. 5. 1929, Osmrtnica Delniške tiskarne v Ljubljani; Kresal, Slavenska banka, str. 127; Prunk, Žerjav, str. 958. 549 V okviru delovanja DVS je Žerjav posvetil opazno pozornost obravnavi vprašanja severne meje ter položaja na Koroškem in Štajerskem, odnosom z Nemško Avstrijo in dogajanjem na mirovni konferenci v Parizu. - Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 1, str. 299, 316, 360-361; Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 2, str. 236-237, 261-263; Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 3, str. 156-158, 192, 207, 208, 217, 218. 164 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 164 20.12.2013 16:56:17 Karikatura Gregorja Žerjava (»Dr. Cekin«), s katero je Slovenec leta 1924 opozarjal na Žerjavovo javno podobo, ki je med drugim izhajala iz očitkov o njegovi vpletenosti v različne dvomljive gospodarske in bančne posle. (Slovenec, 27. 9. 1924) prevzel tudi vodenje organizacije vsedržavne JDS za ljubljansko oblast. Poleg tega je bil v letih 1920- 1923 poslanec Ustavodajne, Zakonodajne in nato Na ­ rodne skupščine Kraljevine SHS. Poslanec v Narodni skupščini je bil še v letih 1925-1929. Bil je tudi član jugoslovanske vlade. Od novembra 1924 do julija 1925 je v Pašič-Pribičevičevi vladi opravljal dolžnost ministra za gozdove in rudnike ter kratek čas tudi ministra za pravosodje. Žerjav je na omenjenih dolžnostih dosledno zago ­ varjal svoje idejno in narodnopolitično prepričanje ter dejavno nastopal v reševanju gospodarskih vprašanj. Tako je na seji DVS 27. oktobra 1919 zahteval, da je tre ­ ba brez popuščanja onemogočiti širjenje komunističnih idej v Trbovljah in preprečiti izbruh morebitne stavke. »Naša skupna naloga sedaj«, je dejal, je »pokazati ener ­ gično državno avtoriteto, da ne bo izbruhnila splošna stavka v premogokopih ali celo po vseh tovarnah, dočim mora socijalistična stranka, v kateri je večina delavcev zastopanih, iti vladi na roko, ker gre za ohranitev reda, da bi se res delalo; potem se ne ustrašimo nobenih po ­ sledic, da nastopimo proti (...) komunistom, če treba z intervencijo vojaštva, če se kaj zgodi naj se razglasi preki PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kcn3indd 165 165 20.122013 16:56:17 sod«. 550 S takim stališčem se je povsem ujemala njegova kasnejša izjava, ko je kot predsednik DVS 7. januarja 1920 v ljubljanskih zaporih obiskal enega najvidnejših snovalcev komunistične organizacije na Slovenskem, ing. Dragotina Gustinčiča. V razgovoru z njim mu je de ­ jal: »V svoji državi ne morem trpeti nereda«! 551 Tako so njegovo ravnanje ocenili tudi v levem krilu JSDS, ko so na zaupniškem zboru ljubljanske krajevne organizacije JSDS 31. januarja 1920 poudarili, da je DVS »od pre ­ vrata sem vedno bolj omejevala politične svoboščine v Sloveniji. Ta reakcijonama smer je dosegla svoj vrhunec pod deželnim predsedstvom dr. Žerjava.« 552 Ob tem velja še omeniti, da je bil Žerjav eden od političnih pokro ­ viteljev slovenskega dela Orjune. Delovanje Oijune, ki je v spominski literaturi dobila celo oznako »Žerjavova garda«, 553 je bilo namenjeno obrambi unitarnocentrali- stičnega značaja jugoslovanske države, obenem pa je bilo ostro usmerjeno proti revolucionarnemu delavske ­ mu gibanju oziroma komunistom. To je zelo jasno po ­ kazal spopad med Orjuno in komunisti 1. junija 1924 v Trbovljah. Liberalci so v posameznih primerih Orjuno uporabili tudi proti SLS.554 Še bolj kot komunizmu pa je Žerjav nasprotoval po ­ litičnemu katolicizmu. Pri tem so mu, kot je ob njegovi smrti verjetno upravičeno zapisalo Jutro, »bridko krivico (...) delali oni, ki so ga proglašali za nasprotnika vere in cerkve!« 555 Po Jutru je Žerjav imel »globoko razumevanje za globoko vernost širokih vrst našega ljudstva in naj ­ srčnejša želja mu je bila, da bi duhovščina, zapustivši vrste borbenega klerikalnega strankarstva, mogla posve ­ titi svoje moči vzvišenim nalogam svojega poklica ter po- 550 Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 2, str. 400. Glej tudi Mikuž, Slovenci v stari Jugo­ slaviji, str. 153; Klopčič, Velika razmejitev, str. 25-26; Stiplovšek, Razmah strokov- nega-sindikatnega gibanja, str. 611-612. 551 B SAZU, Gustinčič, Spomini, 2, str. 93. 552 viri za zgodovino KSS, str. 47. 553 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 166. 554 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 255; isti, Orjuna, str. 157- 158; Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 263, 274-276, 283. 555 Jutro, 28. 6. 1929, Gregor Žerjav umrl. - V tej zvezi je zanimiv podatek iz dnevni ­ ka škofa Jegliča, kije vanj konec oktobra 1918 zapisal: »Sinoči (28. 10. 1918 - op. J. P.) sem tudi zvedel, daje duša JDS dr. Žerjav popolen ateist.« (SI AS 1871, Jegličev dnevnik, 29. 10. 1918) 166 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 166 20.12.2013 16:56:17 magati, da se narodu vrne notranji mir«. 556 A v boju proti mogočni katoliški organiziranosti na vseh področjih po ­ sameznikovega in narodovega življenja, 557 to je, kot je za ­ pisal Vladimir Ravnihar, v boju Davida proti Goljatu, je »neučakan (...) postal oskosrčen anti-klerikalni fanatik, ki mu niso bila nobena sredstva preslaba, da bi rušil so ­ vražno trdnjavo. Pomagal naj bi Beograd, pa ni pomislil, da je s tem pri našemu ljudstvu zasovražil sam Beograd in dosegel prav nasprotni učinek«. 558 Žerjav je tako postal ujetnik svojega kulturnobojnega prepričanja, ki ga je že leta 1920 poudaril takole: »Želja klerikalizma«, ki ga vodi »šef v italijanskem Rimu«, je v kulturnem pogledu zago ­ spodovati Slovencem, zato ga bodo demokrati »preganja­ li, dokler ga ne preženemo iz Jugoslavije«. 559 V tem smislu je obtoževal škofa Jegliča, da se vmešava v politiko, in tako dokazoval klerikalnost SLS, očital Cerkvi, da si želi podrediti šolo, nastopal proti zasebnemu (cerkvenemu) šolstvu in zagovarjal neobvezno poučevanje verouka le v osnovnih šolah. 560 Najbolj ostro pa je nastopil proti du ­ hovščini in SLS leta 1921, ko so v Ustavodajni skupščini obravnavali vprašanje kancelparagrafa. Kot smo videli, si je za politično omejitev katoliškega gibanja prizadeval tudi v vprašanju ženske volilne pravice. Poleg idejnopolitičnih vprašanj je Žerjav obravnaval tudi socialne in gospodarske probleme. Zavzel se je za omilitev razrednih in stanovskih bojev, ki naj bi jo dose- 556 Jutro, 28. 6. 1929, Gregor Žerjav umrl. 557 Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 153. 558 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 193, 194. - Zgoraj omenjeni ozkosrčni odnos do političnega katolicizma in njegovih, četudi nekdanjih nosilcev je Žerjav pokazal leta 1922, ko je kralju Aleksandru I. Karađorđeviću osebno predlagal, naj nek ­ danjemu dolgoletnemu načelniku VLS in kranjskemu deželnemu glavarju Ivanu Šušteršiču ne dovoli vrnitve v domovino. Šušteršič je domovino zapustil ob razpadu avstrijske oblasti konec oktobra 1918. Kralj Aleksander je Žerjavov predlog zavrnil in Šušteršiču omogočil povratek iz tujine. (Pleterski, Šušteršič, str. 464. Glej tudi Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 241) 559 Jutro, 17. 11. 1920, Apel mlajšim volilcem, 22. 10. 1920, Volilni program Jugo- slov. dem. stranke : govor dr. G. Žerjava na seji izvrševalnega odbora JDS dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani. Žerjav je ob tem še dejal: »Ker more (klerikalizem - op. J. P.) le katoliški del naroda organizirati, je že sam po sebi nujno separatističen, zato ga je treba v interesu države zatreti«. (Jutro, 22. 10. 1920, Volilni program Jugoslov. dem. stranke : govor dr. G. Žerjava na seji izvrševalnega odbora JDS dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani) Kasneje, leta 1925, pa je poudaril, daje klerikalizem državno vprašanje številka ena in da bodo šele z njegovim uničenjem Slovenci tudi na znotraj svobodni. (Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji str. 303) S6° Dolenc E., Kulturni boj, str. 133, 206, 151, 187. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 167 o demokraciji in jugoslovanstvu_k.or3.indd 167 20.12.2013 16:56:17 gli z združevanjem duševnih in ročnih delavcev po sta ­ novskih interesih. Ti naj bi nato prek svojih zbornic volili drugi parlamentarni dom, namenjen obravnavi gospo ­ darskih vprašanj. Ob tem je odločno zagovarjal pravico do zasebne lastnine. Omejili bi jo lahko le s posebni ­ mi zakoni, ko bi to zahtevali močni in po drugi poti ne ­ dosegljivi javni interesi. Podržavljenje podjetij in njihov prehod v last krajevne samouprave je Žerjav podpiral ob pogoju, »da bo državni aparat produciral ravno toliko in tako ceno kakor zasebni. Eksperimente z nezmožnim aparatom odklanjamo.« Obravnaval je tudi vprašanje pravice do dela, ki je pravica vseh, z vsemi iz nje izhaja ­ jočimi zagotovili ob bolezni, starosti in nezgodi. Mezdne spore v industriji naj bi reševala posebej za to uvedena razsodišča. Žerjav je zagovaijal pravico do osemurnega delavnika v industrijski proizvodnji, daljši delovni čas pa je podpiral v primerih, če bi delavec želel delati več. Zgolj osemurni delovnik v malih obratih je odklanjal. Po njegovi oceni bi vodil »v čudovite nezmiselne posledice«. Zato naj bi posebne komisije, s sodelovanjem prizadetih pod vodstvom državnih funkcionaijev, določile, kateri od teh obratov smiselno sodijo pod osemurni delovni čas. »Tak kompromis bo rešil 8-urnik utemeljene opozicije in ustreženo bo obrtnikom.« Žerjav je v kmetijstvu podpiral agrarno reformo, a nasprotoval razdrobitvi zemlje. Nje ­ gov ideal v vprašanju zemljiške lastnine je bila kmečka družina, ki dostojno shaja na zaokroženem posestvu. V zvezi s socialno gospodarsko problematiko je spregovoril tudi o vprašanju vrednotenja dela. Poudaril je, da »ne moremo dovolj odločno odkloniti zahteve komunistov, naj se vse delo brez ozira na izobrazbo, na izvežbanost, na riziko, na sposobnost delavca enako plačuje. Tako načelo bi uničilo vse veselje do napredka.« Na tej pod ­ lagi je nedvoumno zavrnil komunistično revolucionarno razredno stališče. Vprašal je namreč, »kam bi prišli v agrarni Jugoslaviji pod diktaturo neznatne manjine in ­ dustrijskega proletarijata?« Menil je, da nikamor, saj je »Marxov ideal na vladi (...) v Jugoslaviji nemogoč«. Zato ga morajo tisti, ki mu sledijo, »pustiti doma«. 561 561 Jutro, 22. 10. 1920, Volilni program Jugoslov. dem. stranke : govor dr. G. Žerjava na seji izvrševalnega odbora JDS dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani. 168 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 168 20.12.2013 16:56:17 Pri reševanju gospodarskih vprašanj je bil Žerjav najbolj dejaven kot minister za gozdove in rudnike. Iz ­ dal je zakon o komercializaciji gozdnega gospodarstva, izgradil gozdarsko administracijo in pripravljal združi ­ tev celotne lesne industrije v rokah države. Podpiral je pogozdovanje krasa in drugih goličav in na tem podro ­ čju zagotavljal kredite. Postavil je tudi prve temelje me ­ talurški industriji, in sicer tako, da je gozdni veleindu ­ striji Dobrlin-Drvar naložil, naj odkupi vse delnice žele ­ zarne v Zenici in jih odstopi Generalni rudarski direkciji v Beogradu. 562 Nedvomno najvidnejši pečat, ki ga je Žerjav vtisnil v slovensko zgodovino 20. stoletja, pa je bilo njegovo brez ­ pogojno zavzemanje za uveljavitev jugoslovanske naro ­ dne in državne enotnosti. 563 Za uveljavitev omenjenih načel se je odločno zavzel že v okviru delovanja DVS in nato v Ustavodajni skupščini Kraljevine SHS, po spreje ­ tju Vidovdanske ustave pa ju je branil z vsemi močmi. V tistem času so se skrajno zaostrila dotedanja nasprotja med avtonomisti in centralisti v jugoslovanski državi. Avtonomisti oziroma federalisti so na podlagi poudarja ­ nja mnogo nacionalnega značaja Kraljevine SHS zahte ­ vali revizijo ustave in avtonomistično-federalistično dr- žavnopravno preoblikovanje jugoslovanske skupnosti, centralisti pa so take zahteve pobijali in trdno vztrajali pri jugoslovanskem unitarizmu in centralizmu. Na Slo ­ venskem je ta boj z vso močjo potekal med najmočnejšo avtonomistično silo SLS in JDS/SDS. SLS je poudarja ­ la slovensko narodno individualnost in zahtevala vzpo ­ stavitev avtonomne Slovenije z lastnim parlamentom in vlado, JDS/SDS pa je dosledno zagovarjala načelo jugo ­ slovanske narodne in državne enotnosti. Najbolj značil ­ ne poudarke v tem bojuje z liberalne strani dal Gregor 562 Prunk, Žerjav, str. 958. 563 Kar zadeva narodno problematiko, lahko opozorimo še na Žeijavovo skrb za uso ­ do Slovencev, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj meja Kraljevine SHS. Na pod ­ lagi svojega prepoznavnega unitarističnega in centralističnega stališča seje zavze ­ mal za njihovo enotno kulturno in gospodarsko življenje s Slovenci v jugoslovanski državi, v Narodni skupščini pa je vložil interpelacijo zaradi napada tržaških fašistov na uredništvo in tiskarno slovenskega časopisa Edinost, 5. 11. 1925. Fašisti so ob tej priložnosti razdejali tudi upravne prostore ter urad Političnega društva Edinost. [Jutro, 22. 10. 1920, Volilni program Jugos lov. dem. stranke : govor dr. G. Žerjava na seji izvrševalnega odbora JDS dne 21. oktobra 1920 v Ljubljani; Kacin-Wohinz, Narodnoobrambno gibanje, 2, str. 433-434) PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 169 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 169 20.12.2013 16:56:18 Žerjav. Nepopustljivo je vztrajal, da je »temeljna ideja ustave (...) garancija državnega in narodnegajedinstva«, zato pomenijo zahteve po federalizmu ali avtonomizmu »boj zoper državo (...). To stremljenje«, je opozoril, pa »zadene na naš neizprosen odpor. V tem vprašanju ni kompromisa. Državno jedinstvo je res judicata (pravno veljavna odločitev - op. J. P.). Zoper to sodbo ni priziva. Kdor tega ne uvidi, si mora razbiti glavo na železnem oklepu naše volje, da ničesar ne storimo, kar bi moglo ogrožati obstoj države, olajšati njen razpad in pospeše ­ vati centrifugalne elemente. V interesu svoje ohranitve mora država storiti vse, da se oslabi, kar nas deli.« Zato »boj proti državnemu in narodnemu jedinstvu smatra ­ mo za boj proti obstoju države. Naša država nima eksi ­ stenčne upravičenosti,« je nadaljeval, »ako se ne prizna ­ va in noče narodnega jedinstva. Centrifugalne sile, po ­ dedovane iz naše žalostne zgodovine, če bi dobile sank ­ cijo v federativni obliki, bi bile ne le petrificirane, ampak opasno pomnožene, ker bi se tako rekoč službeno gojile iz umetnih centrov. Primerjati v tem opisu Jugoslavijo s Švico, Nemčijo, Veliko Britanijo ali celo Zedinjenimi državami, je, milo rečeno, deplasirano, kakor niti mi ne želimo ravnati se po kopitu Francije ali Italije. Narod, ki se iz stoletne razkosanosti šele zopet zbira, na izloče­ nem ozemlju sredi sosedov, ki mu strežejo po življenju in jim je vsaka razpoka dobrodošla pomočnica, v prvih generacijah svobode absolutno potrebuje strumnejšo obliko države. Vse ono, kar je zdravega v odporu zoper centralizem, dosežemo lahko na drug način, ki ne ogro ­ ža državnega obstoja in prevajanja Slovencev, Hrvatov in Srbov v jugoslovenski nacionalizem.« - »Gre za vse«, je poudaril Žerjav. »Zmaga federalistov bi bila začetek konca (...). Kakor se je v svetovnem konfliktu razdeli ­ la Evropa v dva jasna tabora in so tudi neodrejenci in oportunisti morali pokazati barvo, tako kličemo tudi mi upravičeno: Kdor ni z nami, je proti nam!«564 Žerjav se je zelo jasno opredelil tudi v vprašanju jugoslovanske nacionalne enotnosti. Kot je dejal na zboru zaupnikov JDS 3. februarja 1924 v Ljubljani, je bil namreč cilj slovenskih liberalcev, povezanih v JDS, 564 Jutro, 19. 4. 1924, Gregor Žerjav, Državna fronta. 170 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 170 20.12.2013 16:56:18 Gregor Žerjav okoli leta 1918 (Fabjančič, Ljubljanska kronika, str. 74) »slovenski del naroda prevesti v jugos lovenstvo, na da ­ nih uspehih našega kulturnega in gospodarskega dela graditi naprej v smeri čim večje združitve, udejstvovati organizatorne slovenske sposobnosti v vseh delih na ­ roda, da zrastemo v nerazdvojno jugos lov ens ko celoto, združiti vse ustvarjajoče sile med Slovenci v to akcijo, to je želja slovenske demokracije. S tem bi bil za Slovence problem malega naroda povoljno rešen.« 565 Ob tem pa je treba pripomniti, da se liberalni unitaristi, med njimi tudi Žerjav (konkretno v vprašanju jezika, kije na Slo ­ venskem imelo izreden narodnopolitični pomen), spričo svojih strankarskih interesov v boju za oblast pri prak ­ tičnem političnem delovanju niso vedno upali zagovarja ­ ti svojih zamisli o jugoslovanski narodni enotnosti. 566 To je pokazala t. i. afera Kulovec, kije izbruhnila sredi maja 1926, ko je glavni tajnik SLS in njen poslanec v Narodni 565 Jutro, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu : veličasten zbor zau ­ pnikov JDS v Ljubljani. - O Žerjavovih unitarističnih in centralističnih pogledih po letu 1921 glej še Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 259. 566 Prim. Zečevič, Na zgodovinski prelomnici, str. 242. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAM A o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kor3indd 171 171 20.122013 16:56:18 skupščini Kraljevine SHS, dr. Fran Kulovec, v Slovencu objavil članek, v katerem je trdil, daje Žerjav leta 1925 v pismu zunanjemu ministru dr. Momčilu Ninčiču za srbohrvaščino uporabljal izraz jezik, medtem ko naj bi slovenščino imel le za njen dialekt.567 Liberalno Jutro in Žerjav sta Kulovčevo trditev ostro zavrnila in opozarjala, da je pismo, ki ga je Kulovec objavil v Slovencu, pona ­ redek. Jutro je objavilo tudi posnetek izvirnega Žerjavo ­ vega pisma Ninčiču, iz katerega je bilo razvidno, da je Žerjav v njem uporabil izraz slovenski pismeni jezik in ne dialekt, v dokaz svojih trditev pa sta Žerjav in Jutro podala še več drugih precej odločnih pojasnil. 568 Razen v zgoraj navedenem primeru je Žerjav uni ­ taristično in centralistično načelo podpiral tudi v drugi polovici dvajsetih let. To je bilo obdobje, ko je vsedržav ­ na unitaristična SDS, potem ko po letu 1925 za vlada ­ jočo velikosrbsko Narodno radikalno stranko ni bila več zanimiva kot vladni koalicijski partner, prešla v ideo ­ loški obračun z radikalsko politiko. SDS je obračun z njo najprej zasnovala na dosledni obrambi načela naci ­ onalne enotnosti. Na podlagi jugoslovanstva, ki pome ­ ni enakopravnost vseh treh »plemen« enotnega naroda, je nastopala proti velikosrbskemu hegemonizmu, ki se mu je obenem uprla tudi z ostro kritiko nedemokratič ­ nih razmer v državi. To je SDS in njenega voditelja Sve ­ tozarja Pribičeviča slednjič privedlo v politično zvezo z nekdanjo naj hujšo politično nasprotnico, federalistično Hrvaško kmečko stranko (HKS), s katero je 11. novem ­ bra 1927 oblikovala nov jugoslovanski politični subjekt - Kmečko demokratsko koalicijo (KDK). Glavni cilj KDK je bil zrušiti velikosrbski radikalski državno strankarski monopol in vzpostaviti demokratični sistem vladanja. Poleg tega je zahtevala enakopravnost zahodnega, t. i. prečanskega dela države, z vzhodnim na vseh področjih 567 Slovenec, 13. 5. 1926, Kulovec[, Fran], Fotografija dr. Gregorja Žerjava. se® Jutro, 13. 6. 1926, uvodnik z dne 12. junija, prav tam, Razkrinkani klerikalni falzifikatoiji, 16. 6. 1926, Alije faksimile Žerjavovega pisma falzifikat?, 17. 6. 1926, Žerjavovo pismo v kovačnici klerikalnih falzifikatoijev, 18. 6. 1926, Klerikalni fal- zifikatorji na popolnem umiku, prav tam, [Žerjav, Gregor (G. Ž.)], Moj epilog k aferi Kulovec, 19. 6. 1926, Ninčič in Pribičevič postavila klerikalce na laž, 20. 6. 1926, uvodnik z dne 19. junija, 25. 6. 1926, G. Kulovec, Vi nesramno lažete! Tožite nas!, prav tam, Koroščeva vlada proglasila slovenščino za »dialekt«!, 27. 6. 1926, Politične beležke. Klerikalci in »slovenački dialekt«. 172 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.inđđ 172 20.12.2013 16:56:18 Zaključni del pisma ministra za gozdove in rudnike Gregorja Žerjava ministru za zunanje zadeve Momčilu Ninčiču z dne 14 5 i g25, ki gaje leta 1926 v »aferi Kulovec« objavilo Jutro. (Jutro, 13. 6. 1926) javnega življenja, medtem ko je državnopravna vpraša ­ nja pustila ob strani. 569 SDS je v okviru KDK zagovarjala jugoslovanski uni ­ taristični in centralistični program do sredine leta 1928, ko je pripadnik NRS Puniša Račič 20. junija 1928 v Na ­ rodni skupščini streljal na predstavnike HKS in njene ­ ga predsednika Stjepana Radiča, ki je 8. avgusta 1928 zaradi dobljenih ran umrl. Po tem zločinu je prvak SDS Pribičevič začel priznavati narodnostni dejavnik v jugo ­ slovanski politični stvarnosti in opustil centralistično stališče. 570 Temu premiku v stranki in narodnopolitičnih pogledih njenega voditelja pa ni sledil Žerjav, ki je pri ­ padal unitarističnemu krilu SDS. Kljub sicer ostrim ob- 569 O tem glej podrobneje Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 258- 263. 570 Prav tam, str. 264, 265. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 173 173 20.12.2013 16:56:18 sodbam velikosrbske politike 571 boju z njo ni pripisoval narodnostnega pomena. Skladno s prizadevanjem za iz ­ boljšanje »ljubljene unitaristične naše države« 572 je vpra ­ šanje nadvladovanja ali enakopravnosti v jugoslovanski državi pojasnil takole: »Lahko bi se reklo, daje hegemo- nist oni, ki hoče živeti na račun dela drugih«. Vendar pa »ne gre tukaj samo za davke, za njihovo izenačenje. Gre za kruh, za zaposlitev, za pravično razdelitev denarja, ki ga izdaja država. Gre za način, kako se davki pobirajo. Gre za denar, ki je zbran v Državni hipotekarni banki, v Obrtni in Narodni banki, za kmetijske kredite. Povsod tukaj vidimo, kako se državni kredit poklanja samo ne ­ katerim pokrajinam na škodo drugih. To vse skupaj je hegemonija«. Onemogočiti jo pa je »glavna naloga KDK, je glavni cilj revizije ustave. Nova ustava naj garantira, da nikomur ne more priti misel na hegemonijo«. 573 Z gornjimi besedami je Žerjav dokazal, da narodno vprašanje v Jugoslaviji zanj ni obstajalo in da ne bo podprl stališča, ki bi terjalo, da se reši slovenski naci ­ onalni problem. Zanj je bila namreč bistvena enotnost jugoslovanske države. To je s precej civilnega poguma in tudi v korist Slovenije dokazal, ko je 11. julija 1928 z izjavo, naj raje abdicira, v pogovoru s kraljem Aleksan ­ drom I. Karađorđevičem zavrnil njegovo zamisel, da bi zaradi hude politične krize, v kateri je bila po skup ­ ščinskem atentatu jugoslovanska država, iz nje izločili Hrvaško in Slovenijo. 574 Ostal je dosleden centralist in unitarist. To vidimo iz njegove zabeležke, napisane 22. 571 Svojo obsodbo velikosrbske politike je Žerjav izrazil s poudarkom, da bodo v boju s srbskimi političnimi in civilizacijskimi vodili zmagale »ideje in kultura zapada, kajti ni še v histeriji primera, da bi v upravi in gospodarstvu orient bil komu vzorniku.. Zato je pozival, »naj bratje Srbijanci vsaj v upravi odpro duri Evropi in zapadu in nam ne vsiljujejo svojega sistema uprave in civilizatoričnega dela«. (Jutro, 7. 4. 1928, Gregor Žerjav, uvodnik z dne 7. aprila, 15. 4. 1928, Gregor Žerjav, uvodnik z dne 14. aprila) 572 Jutro, 15. 4. 1928, Gregor Žerjav, uvodnik z dne 14. aprila. 573 Jutro, 30. 10. 1928, Krasna manifestacija KDK v Celju. 574 Pribićević, Diktatura kralja Aleksandra (1952), str. 91-92; Slovenska novejša zgo­ dovina, 1, str. 317-318. - Kot zanimivost opozarjam, da Branislav Gligorijevič, avtor obsežne monografije o kralju Aleksandru I. Kara do rde v iču, v tistem delu svojega be ­ sedila, v katerem obravnava obdobje od skupščinskega atentata do uvedbe kraljeve diktature б. 1. 1929, omenjenega Žerjavovega stališča ne navaja. (Glej Gligorijevič, Kralj Aleksandar Karađorđević, 2, str. 301-360) Morda ga ne navaja zato, ker je vir, po katerem se v zgodovinopisni literaturi opozarja na Žerjavovo ravnanje na avdi ­ enci pri kralju Aleksandru, v tej opombi navedena Pribičevičeva knjiga, ki jo avtor označuje za pamfletistično. (Glej prav tam, str. 319) 174 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 174 20.12.2013 16:56:18 februarja 1929, dobre štiri mesece pred njegovo smrtjo. V njej omenja svoj nedavni razgovor z enim od prvakov Davidovičeve Demokratske stranke, Milanom Grolom. Grol in Žerjav sta v vprašanju državne ureditve obliko ­ vala naslednje stališče: »Federalisti naj ne pričakujejo, da bomo količkaj storili proti jedinstvu države.« 575 Tako stališče, oblikovano po uvedbi osebne diktature kralja Aleksandra, je Žerjav ponovno poudaril tri tedne kasne ­ je, ko je 15. marca 1929 v pismu dolgoletnemu poslan ­ cu vsedržavne JDS/SDS in večkratnemu ministru dr. Hinku Križmanu ocenil tedanje razmere v državi. »Ja ni ­ sam nikakav defetista ali nisam ni fantasta,« je zapisal, »da ne vidim, da se ovaj režim ne može brzo likvidirati. Pošto sporazum odozdo nije moguč, ima samo troje: re ­ stitutio in integrum (postavitev v prejšnje stanje - op. J. P.) (pakao koga niko ne želi osim senilnih radikala), produženje sa odlaganjem svakog rešavanja, produže- nje sa oktroiranim rešenjem glavnog problema, koji ide u susret anticentralističnim silama do skrajnosti, ki jo može riskirati Država, in nato redemokratizacija na no ­ vim temelj ima. Sve tri solucije su moguče, jest, ali prva samo nasilno. Obe druge dve proriču, da če režim trajati dugo. Nema spoljne sile, koja Jugoslaviju gura, da se problem brzo reši. (...) Mi moramo čvrsto natrag na čisto jugoslov. bazu.«576 Na gornje misli so se navezovala tudi t. i. Žerjavova ustavna načela, ki jih je v vprašanju državne ureditve tik pred smrtjo, iz bolniške postelje, narekoval Jutrove- mu uredniku Stanku Virantu. Žerjavova »ustavna na ­ čela«, ki jih je pripravil na podlagi sklepa konference članov izvršnega odbora nekdanje Kmečko demokrat ­ ske koalicije 5. in 6. maja 1929 na Bledu, 577 so poudar- 575 SI AS 1655, Korespondenca 1918-1929. 576 AJ, 84-1-2, pismo Žerjava z dne 15. 3. 1929. Kar zadeva vprašanje trdnosti sestoj anuarske ga režima, je Žerjav teden dni pred navedenim pismom Križmanu napisal tudi naslednje: »Režim pokazuje sve znakove stabilnosti.« (Prav tam, pismo Žerjava z dne 8. 3. 1929) 577 Konference, ki seje sestala na pobudo Gregorja Žerjava, so se udeležili dr. Srdjan Budisavljevic, dr. Juraj Demetrovič, Albert Kramer, dr. Svetislav Popovič, Večeslav Vilder in Gregor Žerjav. Zbrani so z vso ostrino poudarili, da bo ena od glavnih nosilk KDK, nekdanja unitaristična in centralistična vsedržavna Samostojna demokratska stranka, v političnem prostoru, ki ga je pred uvedbo kraljeve diktature obsegala KDK, za vsako ceno branila načelo nacionalne enotnosti. »Z oziroma na dejstvo, da je bila vidovdanska ustava ukinjena je bilo na tej konferenci [tudi] sklenjeno, PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 175 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 175 20.12.2013 16:56:18 jala, da je »za konsolidacijo in sigurnost naše države in nacije (...) unitarizem potreben, ravno tako nam pa izkustvo dokazuje škodljivost centralizma. Potrebna je decentralizacija z večjimi edinicami za državno upravo in samoupravo. Pri tem se ne smejo prezreti posledi ­ ce zgodovinske tradicije, upravna kontinuiteta ter dru ­ gi faktorji preteklosti in sedanjosti. Potrebni so ukrepi, da se ustvari in zagotovi občutek ravnopravnosti vseh delov naroda. Vse pa tako, da ne bo ogroženo edinstvo suverenosti in da se ne stavijo zapreke duhovnemu ze ­ dinjenju naroda.« 578 Žerjav je s svojo narodnopolitično držo in delova ­ njem prepričal okoli desetino slovenskih ljudi. 579 Slo ­ venski narod, ki je moral že kmalu po tem, ko se je otresel nemškega političnega pritiska, v unitaristični in centralistični jugoslovanski državi ponovno v boj za svo ­ jo narodno emancipacijo, je namreč v tem boju poglo ­ bil zavest o svoji etnični, kulturni in politični entiteti in se odločil ohraniti in učvrstiti svojo narodno individu- da se pripravi načelni projekt nove ustave, za katerega bi naj potem SDS skušala pridobiti svoje zaveznike v KDK in ki bi ga zastopala, kadar bi se pričele priprave za novo ustavno stanje. Projekt naj bi bil izdelan na temeljnem principu narodnega in državnega edinstva in na načelu čim bolj dalekosežne decentralizacije.« (Jutro, 31. 10. 1937, Razprave o zagrebškem sporazumu.) Podrobneje glej o KDK, kije delovala v letih 1927-1929, ter narodnopolitičnih in državnopravnih pogledih, oblikovanih v njenem okviru, v Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 260-268. 578 Jutro, 31. 10. 1937, Razprave o zagrebškem sporazumu. - Jutro je ob tej prilo ­ žnosti dodalo, daje »dr. Žerjav (...) smatral, daje federativni sistem za naš narod nevaren, videl pa je tudi v širokih samoupravah nedostatke. Zato je skušal najti kombinacijo, v kateri bi se državna oblast in samouprava tako spopolnjevali, da bi v največji meri zadovoljili na eni strani zahtevo po enotni državni volji, na drugi pa zahtevo pokrajin, da enakopravno sodelujejo na skupni njivi, dočim na svoji sami gospodarijo. To kombinacijo je videl dr. Žerjav v skupni organizaciji državne in sa ­ moupravne oblasti, v veliki pokrajini, ki bi imela svoj >sabor< z zakonodajno oblastjo v vseh samoupravnih zadevah, ali bi preko tega sabora vršila tudi posvetovalno, kontrolno in sodelovalno kompetenco v državni upravi. Pokrajinske zakone bi moral ravno tako sankcionirati kralj, kakor državne, s čimer bi bila zajamčena istosmer- nost celokupnega razvoja v državi. Edinstvo države bi bilo osigurano tudi z uvedbo ustavnega načela, daje državni zakon močnejši od deželnega.« (Prav tam) 879 JDS/SDS je na volitvah v Ustavodajno skupščino Kraljevine SHS 28. 11. 1920 na Slovenskem dobila 7,75 % glasov, na volitvah v Narodno skupščino Kraljevine SHS 18. 3. 1923 8,2 % glasov, na nadaljnjih volitvah v beograjsko skupščino 8. 2. 1925 in 11. 9. 1927 12,65 % oziroma 15,49 % glasov, na volitvah v oblastno skup ­ ščino ljubljanske in oblastno skupščino mariborske oblasti 23. 1. 1927 pa v volilni povezavi z NSS 11,53 % oziroma 7,41 % glasov. V povprečju je na omenjenih voli ­ tvah dobila 10,51 % glasov. - Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 239, 268, 283, 303; odstotek glasov SDS na volitvah v oblastni skupščini ljubljanske in mariborske oblasti je izračunan na podlagi podatkov v Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929, str. 106. 176 o demokraciji in jugoslova.nstvu_kor3.indd 176 20.12.2013 16:56:18 alnost ter si zagotoviti nemoten nacionalni in kulturni razvoj. To je dokazovala avtonomistično-federalistična narodna usmeritev, ki je na Slovenskem že na skup ­ ščinskih volitvah leta 1923 dobila večinsko podporo in je vse do konca prve Jugoslavije med Slovenci živela kot njihov vodilni in široko podprt nacionalni program. Žer ­ javov poskus, da bi avtonomistično SLS onemogočil s centralizmom, se ni obnesel. Kot dobro pravi Vladimir Ravnihar, je Žerjav zmotno računal, da naj bi Beograd »pomagal ubijati klerikalizem. Namestu da bi, izkori ­ ščajoč novi položaj doma ž njim opravili. Seveda bi to zahtevalo dolgotrajnejšega sistematičnega dela na go ­ spodarskem, socialnem in prosvetnem polju, torej spet evolucija. Nasilno se takih problemov ne da rešiti, če ­ prav bi bila taka rešitev enostavnejša, pa najkomodnej- ša politika. Vsako nasilje mora povzročiti svojo reak ­ cijo, ki je sposobna, da uniči njegov dozdevni trenutni uspeh.« 580 Jugoslovanstvo, ki sta ga zagovarjala Žerjav in unitaristična liberalna politika, se je izkazalo za zgre ­ šeno narodnopolitično usmeritev, ki na Slovenskem že v prvem desetletju po jugoslovanski združitvi ni zdržala svojega zgodovinskega preizkusa. Ob bok gornji ugotovitvi pa je treba dodati, da se Žerjav v svojem delovanju ni izogibal boju z močnim idejnim in političnim nasprotnikom - SLS oziroma ka ­ toliškim gibanjem -, in v tem smislu je v slovenskem političnem prostoru liberalizem ohranil kot prepozna ­ ven in dejaven idejni in politični subjekt. V svojih mla ­ dih letih je slovenskemu liberalizmu dodal tudi neka ­ tere modeme poteze, ki so se prek njegovega družbe ­ nega koncepta samopomoči in samovzgoje navezovale na osnovne prvine evropskega socialnega liberalizma, kot gaje v 19. stoletju utemeljil nemški socialni refor ­ mator Hermann Schulze-Delitzsch. 581 Tudi njegov teda ­ nji »nacionalno-politični program glede nas Slovencev« je, kot je zapisal Ravnihar, »segel v dušo slehernega od nas«. 582 To je obetalo ustvarjalno soočenje liberalnega s 880 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 141. 581 O Schulze-Delitzschevem socialnogospodarskem konceptu, in njegovi prilagoditvi na Slovenskem glej Perovšek, Napoti v moderno, str. 17-42. 882 Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 194. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 177 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 177 20.12.2013 16:56:18 katoliškim in marksističnim taborom, saj Žerjava tedaj še nista zaznamovali kulturna in razredna bojnost, ki se jima je uklonil po nastanku jugoslovanske države in revolucionarnem valu v Evropi po koncu prve svetovne vojne. Vendar so ti obeti ugasnili po vstopu v Narodno napredno stranko, 583 Žerjav pa je, s sočasnim opira ­ njem na jugoslovanstvo, v Kraljevini SHS postal eden od ključnih nosilcev prehoda katoliško-liberalnega boja iz avstrijske v jugoslovansko dobo. V njej je bil, obenem s svojo protikomunistično usmeritvijo, eden od glavnih dejavnikov ideoloških in narodnopolitičnih spopadov na Slovenskem med svetovnima vojnama, njegova politič ­ na pot pa dokazuje, kako močna in zavezujoča so bila v prejšnjem stoletju vprašanja idejne, politične ter naro ­ dne opredelitve. 583 Prim. Pleterski, Šušteršič, str. 197. 178 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 178 20.12.2013 16:56:18 Albert Kramer i V Kraljevini S H S/Jugoslaviji sta le dva slovenska politika na vseh stopnjah njenega razvoja opazno oziro ­ ma odločilno (so)oblikovala razmere v slovenskem in ju ­ goslovanskem prostoru. Prvi je bil katoliški prvak Anton Korošec, drugi pa liberalec Albert Kramer (1882-1943). Njuna vloga in politični pomen sta bila seveda različ ­ na - Korošec je bil nesporno tedanji vodilni in po mdči nepreseženi slovenski politik, Kramer pa eden od vo ­ dilnih in nato vodilni predstavnik katoliškemu gibanju nasprotnega, a šibkejšega liberalnega tabora. V enaki zgodovinski povezavi ju lahko omenjamo na podlagi tra ­ janja (in tudi učinkov) njune vpetosti v politične odnose prve jugoslovanske skupnosti. Albert Kramer je svojo idejno in politično pot prav tako kot Žerjav začel v okviru narodno-radikalne mladi ­ ne in kot eden od njenih voditeljev sredi prvega desetletja 20. stoletja pomembno vplival na njen značaj in razvoj. Slednje velja vsekakor poudariti, saj se navadno za glav ­ nega usmerjevalca narodno-radikalnega gibanja omenja njegovega prijatelja in političnega sopotnika Gregorja Žerjava. Kramerje bil podpredsednik I. shoda narodno- - radikalnega dijaštva septembra 1905 v Trstu, 584 v letih 1905-1908 predsednik njegove eksekutive, 585 leta 1907 584 I. shod NRD, str. 109. 585 Eksekutiva NRD, str. 76; Grahar, Dva naša, str. 54. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 179 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 179 20.12.2013 16:56:19 pa glavni organizator in predsednik II. narodno-radikal- nega shoda v Celju. 586 Poleg tega je bil urednik oziroma sourednik IV. in V. letnika (1907/08, 1908/09) glasila narodno-radikalnega dijaštva Omladina, zelo dejaven pa je bil tudi v številčno močnem Akademičnem tehničnem društvu Tabor v Gradcu (štelo je dobrih 60 članov), v ka ­ terem je bila povezana približno polovica vseh slovenskih graških študentov. 587 Vodil je društveni izobraževalni klub in bil član društvenega nadzornega odbora. 588 Bilje tudi glavni ustanovitelj narodno-radikalnega ferialnega akademskega društva Skala za Štajersko leta 1906, ki pa ni zaživelo, ker oblasti niso potrdile njegovih pravil. 589 Kramer je v oblikovanje glavnih načel in razvoja narodno-radikalnega gibanja vložil veliko svojih moči. Programsko je utemeljil pomen delovanja akademskih društev pri splošnem izobraževanju članov, da bi le-ta dosegla svoj glavni namen - »povzdigniti dijaštvo dušev­ no, nravno, gmotno, vzgojiti torej slovenskemu narodu dobro razumništvo«.590 Sam je k temu prispeval z nasto ­ pi v Taborskem izobraževalnem klubu, kjer je predaval o narodnem gospodarstvu, mednarodnih gospodarskih odnosih, pomenu in ciljih samoizobrazbe (tuje poudar ­ jal tudi potrebo in korist počitniških potovanj), sociolo ­ giji, monizmu, narodnem radikalizmu ter gmotnem po ­ ložaju graških študentov. 591 Glede zadnjega vprašanja se je opazno zavzemal za pravičnejši način podeljevanja denarnih podpor, ki naj bi jih prejemali le študenti z dohodki pod eksistenčnim minimumom. Opominjal je še, da bi bila »častna dolžnost onih, ki so bili nekdaj de ­ ležni podpor naših podpornih društev, danes pa plavajo v blagostanju, da vrnejo podeljene podpore. Žalibog ti 586 II. shod NRD, str. 78, 101. 587 Akademično društvo Tabor, str. 124. 588 Izobraževalni klub Tabora, str. 155; Akademično društvo Tabor, str. 125. 589 Kramer, Ustanovni zbor društva Skala, str. 155; Skala in suspenso?, str. 156; Kramer, Poročilo o sestanku v Rušah, str. 84; Kramer, Narodno-radikalno društvo Skala, str. 189-190; Ustanovni zbor Prosvete, str. 155. 898 Kramer, O nalogah naših akademičnih društev, str. 85, 88, 89. Podrobneje o oblikah in načinih splošnega izobraževanja članov akademskih društev, ki ga je priporočal Kramer, glej str. 89-92. 591 J. P., Iz Gradca, str. 142; -a-, Izobraževalno delo v Taboru, str. 27; Kramer, Iz ­ obraževalno delo v Taboru, str. 43-140; Kramer, Počitniška potovanja, str. 54-56; Izobraževalno delo v Taboru, str. 189; Zborovanje slovenskega graškega dijaštva, str. 154. 180 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 180 20.12.2013 16:56:19 ljudje večinoma ne pomislijo več, kako dobrodošle so jim bile nekdaj podporne kronice, s katerimi so si pri ­ voščili toplo kosilo ali večerjo. Te ljudi bo treba brez ­ obzirno javno osramotiti.« Navedel je naslednji primer: »Mož 592 je študiral v Gradcu in je danes doktor nekje na slovenskem Štajerskem, ima posestvo in vilo. Prejel je svoj čas od slovenskega podpornega društva 200-300 K podpore, a ne vrne jih, ker pravi, da bi jih mogoče dobili dijaki neke njemu neljube struje, katerim ničesar ne privošči! To je vendar skrajno škandalozno.« Kramer se je zgražal še nad podeljevanjem štipendij tistim, ki se za njihovo pridobitev »hodijo že osebno »priporočat« podpornim ustanovam. 593 Poleg prizadevanj za splošno razgledanost na ­ ro dno-radikalne mladine in ustrezen gmotni položaj njenih študirajočih pripadnikov je Kramer precejšnjo pozornost namenil tudi idejnopolitičnim vprašanjem. Skladno z vodilnimi načeli narodnih radikalcev je že na njihovem I. shodu poudaril, da zanje »politika nikdar ne more in ne sme biti glavni interes, še manj pa edina vez«. Politično strankarstvo je odklonil v imenu aka ­ demske svobode in »že samo s tega stališča moramo biti nasprotni našim liberalnim in klerikalnim akademskim društvom in jih obsojati, dejstva pa tudi dokazujejo, da z vso pravico, kajti njih politično naziranje jim omeji njih obzorje in delokrog v taki meri, da so nesposobna izvrševati prave in glavne naloge akademičnih društev«. To je razvijanje posameznikovih sil v korist slovenske celote, kar naj bo trajni program akademskega društve ­ nega življenja. Zato je ob obsodbi liberalnih in katoli ­ ških društev nasprotoval tudi tistim, ki od svojih članov ne zahtevajo druge prisege, kot da so Slovenci in svobo ­ domiselni. »V takem društvu ni resnega dela in tudi ni mogoče, ker ločijo člane temeljna načela, jih razdeljujejo v več taborov in strank in ovirajo vsak razvoj.« Njihovo delovanje se razvodeni. 594 592 Ker je šlo za prvo javno opozorilo na nesprejemljivo ravnanje nekdanjih prejemni ­ kov gmotne pomoči, ki so jo slovenskim študentom namenila slovenska podporna društva, Kramer njegovega imena namenoma ni navedel. 593 Kramer, Doneski h gmotnemu vprašanju, str. 145, 146. Prim, tudi J. P., Iz Grad ­ ca, str. 142. 594 Kramer, O nalogah naših akademičnih društev, str. 86-88. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 181 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 181 20.12.2013 16:56:19 Ljubljana 1908. Izdaja eksekutiva narodno - radikalnega dijaštva. — Tisk J. Blasnika nasl. Notranja naslovnica IV. letnika Omladine, ki gaje uredil Albert Kramer. Na I. shodu narodno-radikalne mladine je Kramer spregovoril tudi o odnosu do vere. Opozoril je, da morajo akademska društva - «dom slovenskega dijaka v tujini«, v katerem se zbirajo svobodni akademiki - spoštovati versko prepričanje vsakogar. Zato se morajo ravnati po načelu, daje vera zasebna zadeva, ki ne sodi v društveni delokrog. »Nikdar ne smemo žaliti verskega čuvstvova- nja. Akademika nevredno je, če seje s posmehovanjem in zaničljivo kritiko razpor. Takih netaktnosti - da ne ra ­ bim druge besede - akademično društvo ne sme trpe ­ ti, kajti tako postopanje rodi le prepir in krši tovariške prijateljske razmere. Resnemu razpravljanju in debatam 182 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k or 3 indd 182 20.122013 16:56:19 o verskih vprašanjih pa se seveda ne smemo upirati, am­ pak jih gojiti.«595 Ustavil se je še pri vprašanju dvoboja, ki so mu narodni radikalci odločno nasprotovali. Spo ­ mnil je, da vsakdo priznava, »naj društva ne stoje na stališču brezpogojnega zadoščenja z orožjem. Društva, ki jim je nasprotno stališče kriterij vsprejemanja, ali jim je gojenje sabljanja in menzur (študentskih dvobojev - op. J. P.) celo glavna naloga, so anahronizmi, ki jih bo slovensko dijaštvo tudi dejansko gotovo kmalu pre ­ bolelo. Akademiki naj se le izobražajo, potem jih mine domišljavost in dobili bodo druge boljše pojme o časti in njenem reševanju. Prizadevanja različnih antiduelnih lig bodo gotovo zmagovita. Za nekaj tudi naša društva lahko skrbijo: odpraviti morejo naravnost škandalozne afere med dijaki-rojaki. Zaradi malenkostnega spora se bijeta Slovenca, z bridkimi sabljami si razbijata glave, ki jih tako nujno rabita za - študije. Taki dvoboji se mo­ rajo preprečiti.« Priporočljivo pa je pospeševanje telesne vzgoje med študenti in njihovo vključevanje v Sokola. Kot pomembno nalogo akademskih društev je poudaril še delovanje za slovansko vzajemnost in prizadevanje za »prijateljske razmere (...) tudi med Slovenci samimi«. 596 Kramer je bil prepričan o uspehu narodno-ra- dikalne ideje, ki ruši »stare stavbe liberalizma in klerikalizma«. 597 Akademska mladina naj se torej razvija samostojno in neodvisno od političnih strank in s tem zagotovi napredovanje slovenskega političnega življenja. Tako bo lahko na podlagi svojega svobodnega politične ­ ga prepričanja, razgledanosti, značajnosti in delavno ­ sti prihodnji vodnik in branitelj slovenskega naroda v njegovem boju proti številnim sovražnikom. K temu naj pripomorejo tudi opazovanje javnega življenja in raz ­ členjevanje različnih aktualnih vprašanj ter - kjer je to mogoče - poseganje v javno narodno delo. 598 Ker je bilo 595 prav tam, str. 91, 92. O tem prim, tudi Krame r-Zalokar, Ob novem letniku, str. 1. 596 Kramer, O nalogah naših akademičnih društev, str. 93, 94. - Na očitno žgoče dvobojno vprašanje je Kramer opozoril tudi kasneje. Leta 1907 jev Omladini pouda ­ ril, daje njegova rešitev »kulturna zadeva dijaškega napredka in osvoboditve iz spon preperelih srednjeveških nazorov«. Dvoboju zato ni mesta med modernimi, resnimi študenti. (Kramer, II. shod v Celju, str. 69. Prim, tudi V Celje!, str. 85) 597 Kramer, O nalogah naših akademičnih društev, str. 94. 598 Kramer, Eksekutiva NRD (1906), str. 44; Kramer-Zalokar, Ob začetku četrtega letnika, str. 1-2. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 183 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 183 20.12.2013 16:56:19 odklanjanje politično strankarskega apriorizma in vezi »trajen in nespremenljiv del našega programa«, 599 je kot predsednik eksekutive narodno-radikalne mladine za ­ črtal jasno ločnico nasproti liberalizmu, »ki razpada ka ­ kor trhli les«. 600 Izrazil jo je takole: Ne omaje nas »noben nov pojav v slovenski politiki, tedaj tudi ne reformno stremljenje v (liberalni - op. J. P.) narodno-napredni stranki, niti njen sklep, da podpira ljudsko-izobraže- valno delo narodno-radikalnega dijaštva. S tem odločno zavračamo vse tendenčne laži, ki so se z raznih stranij širile v tej zadevi.« 601 Narodni radikalci se nikakor niso čutili »kri od krvi "narodno-napredne stranke ".602 Kramerje narodno-radikalno mladino nedvoumno razmejil tudi nasproti katoliški politiki. Kot je poudaril na II. narodno-radikalnem shodu od 5. do 8. septem ­ bra 1907 v Celju, je »naša struja (...) v svojem bistvu napredna in naš svetovni nazor diametralno nasproten klerikalizmu, ne le kot specifični slov, politični stran ­ ki, temveč kot protinarodnemu, protidemokratičnemu, protisvobodnemu svetovnemu naziranju«. In čeprav ne nosi v svojem naslovu nobenih naprednih pridevnikov, jo je označil »za edino napredno, ker se ne omejuje le na idejo napredka, ampak zanjo tudi dela«. V idejnem pogledu predvsem proti »klerikalnim društvom, v kate ­ rih vidimo za bodočnost slovenske inteligence skrajno nevarne organizacije, (...) nasprotnike z jasno izraženim programom in doslednim delom«. 603 Ker ju je pri libe ­ ralnih društvih pogrešal, je v narodno-radikalnih videl »levo krilo slov, dijaških vrst«. 604 Temeljna razlika med liberalnimi in narodno-radikalnimi društvi je bila torej v njihovem konkretnem delu v lastnih društvih in med ljudstvom sploh. 605 599 Kramer, Eksekutiva NRD (1906), str. 44-45. O tem glej tudi II. shod NRD, str. 102. sw> Kramer, Akade mična podružnica DCM (1906), str. 11. 601 Kramer, Eksekutiva NRD (1906), str. 45. sc<2 Kramer, Triglav - razvoj in zgodovina, str. 133. 603 II. shod NRD, str. 102-103. - Na podlagi idejnega odklanjanja političnega kato ­ licizma je Kramer tudi nasprotoval vključevanju katoliških študentov v liberalno usmerjeno telesnovzgojno organizacijo Sokol. Po njegovem poudarku sta namreč bila »pravo sokolstvo in klerikalizem nespojljiva pojma«. (Izredni občni zbor graškega Sokola, str. 189) II. shod NRD, str. 103. 605 Bergant, Slovenski klasični liberalizem, str. 139. 184 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 184 20.12.2013 16:56:19 Poleg gornjih je Kramer (so)oblikoval tudi druge programske smernice narodno-radikalne mladine. Po ­ udarjal je pomen svobodne šole, utemeljene v ideji na ­ predka in moderne znanosti, 606 ter zgodovinsko nujo po vzpostavitvi slovenskega narodnega šolstva, saj se »slovenski narod toliko časa ne povzdigne na enako sto ­ pnjo z drugimi, dokler ne zadobi kulturne samostalno- sti, dokler ne postane individuv v družini narodov«. To mu lahko zagotovijo le popolna slovenska srednja šo ­ la, višje obrtne šole, slovenska učiteljišča in slovenska univerza. 607 Opozarjal je še na pomen ženskega vpraša ­ nja. 608 Prihodnost nasproti nemštvu duhovno, kultur ­ no in gospodarsko osamosvojenega slovenskega naroda pa je videl v prizadevanju za uresničenje jugoslovanske skupnosti. K temu je poklicana tudi narodno-radikalna mladina. 609 Ti poudarki so bili zajeti v resolucijah II. na- rodno-radikalnega shoda, ki so jih dopolnili še zahteve po ločitvi šole in Cerkve, poziv slovenskemu dijaštvu, naj se posveča vprašanjem vseh gospodarskih strok, in stališče, da narodno-radikalna mladina »smatra kultur ­ no edinstvo jugoslovanskih narodov za potrebno«. Za ­ to naj se uči jugoslovanskih jezikov, spoznava razmere med posameznimi jugoslovanskimi narodi in se zbliža predvsem s srbohrvaško in bolgarsko mladino. Izsto ­ pala so še stališča o neizogibni potrebi po gospodarski okrepitvi vseh stanov, pomenu izobrazbe žensk ter ne ­ ustreznosti dvobojevanja. Med resolucijami II. shoda je bilo vprašanje dvoboja na prvem mestu. 610 Programsko in organizacijsko področje seveda ni bilo edino torišče Krameijevega delovanja v narodno- -radikalni mladini. Svoj pečat je vtisnil tudi v delu nje ­ nih posameznih organizacij - od že omenjenih predava ­ teljskih nastopov v graškem Taboru do obravnavanja za mladino najpomembnejših vprašanj na dobro obiska ­ nih shodih v nekaterih slovenskih krajih. 611 Narodno- 606 Kramer, II. shod v Celju, str. 69. Prim, tudi V Celje!, str. 85. 607 Kramer, Pred novim parlamentom, str. 33-34. Prim, tudi Kramer, Eksekutiva NRD (1907), str. 42. 608 Kram er-Zal o kar, Ob novem letniku, str. 2. 689 Kramer, II. shod v Celju, str. 70. Prim, tudi Kramer-Zalokar, Ob novem letniku, str. 2. 61t> Resolucije II. shoda NRD, str. 142-145. 611 O tem glej Kramer, Narodno-radikalnemu dijaštvu!, str. 58-59. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 185 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 185 20.12.2013 16:56:19 -radikalna mladina se je poleti 1906 zbrala na dveh. 14. julija v Rušah, 25. in 26. avgusta pa v Št. Jakobu v Rožu. Na shodih, ki so se jih udeležili vidni predstavniki narodno-radikalnega gibanja, opazno vlogo pa je imel tudi Kramer (prvemu je tudi predsedoval), so razpra ­ vljali o razvoju gibanja, narodnem vprašanju na Šta ­ jerskem, počitniškem delovanju ter gmotnem položaju štajerskega dijaštva, narodnih razmerah koroških Slo ­ vencev, šolstvu na Koroškem, problemih, s katerimi se je v svojem delu srečevalo koroško dijaštvo, in narodni statistiki na Koroškem. 612 Shod v Rušah je sprejel tudi posebno resolucijo, v kateri je poudaril potrebo po go ­ spodarskem dvigu štajerskega slovenstva, ki je bistven pogoj za njegovo uspešno narodno politiko. Resolucija je še zahtevala slovensko šolstvo, pozvala slovenske de ­ narne zavode in druge ustanove h gmotni podpori slo ­ venskih dijaških kuhinj v Celju, Mariboru in na Ptuju ter slovenskih študentov na Dunaju, v Gradcu in Pragi in opozorila na premajhno zanimanje štajerskih dijakov za tehnični študij. Priporočila jim je študij medicine, tehnike, živinozdravstva, kmetijstva in trgovskih ved, odsvetovala pa študij filozofije. Od štajerskih študentov je terjala, da po končanem študiju službo iščejo v svoji ožji domovini. Kramerje na shodu v Rušah zagovarjal usmeritev v tehnični študij (predvsem inženirsko stro ­ ko), opozoril pa je tudi na potrebo po študiju prava. Študija filozofije ni podpiral. 613 Na shodu v Št. Jakobu pa je tehtno poudaril, »da manjka na Koroškem moči, ki bi mogle uspešno delovati. Zato je dolžnost poseb ­ no koroških akademikov, da se po dokončanih študijah pred nobeno silo ne umaknejo iz dežele. Saj manjka ne le političnih uradnikov, ampak tudi sodnikov, odvetni ­ kov, zdravnikov itd., ki bi poleg velenarodne duhovšči ­ ne, delovali za narod. Dokler tega ne bo, bomo zastonj tožili, da manjka voditeljev na Koroškem, tudi mi smo krivi.« Ob tem je še opozoril na pomen študentskih or ­ ganizacij v univerzitetnih mestih, v katere se morajo 612 Kramer, Poročilo o sestanku v Rušah, str. 65-69, 81-84; - vij. -, Naš koroški sestanek, str. 97-102. 613 Kramer, Poročilo o sestanku v Rušah, str. 83, 82. 186 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 186 20.12.2013 16:56:19 vključevati zlasti Korošci. 614 Poleg pripravljanja njenih shodov je Kramer narodno-radikalno mladino sezna ­ njal tudi z razmerami v drugih akademskih društvih. Tako je v Omladini večkrat poročal o idejnopolitičnih trenjih v graški akademski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda. 615 Kramer je svoje delovanje v narodno-radikalnem gibanju zaključil leta 1909, ko je z drugima pomembni ­ ma članoma gibanja - Gregorjem Žerjavom in Adolfom Ribnikarjem - vstopil v Narodno napredno stranko. Nji ­ hov vstop v NNS so v gibanju, kljub njegovemu odklo ­ nilnemu odnosu do političnega strankarstva in kritiki liberalne stranke, podprli s trditvijo, da sta za starešine nastali potreba in dolžnost političnega dela za kulturni in gospodarski napredek naroda, medtem ko narodno - -radikalna mladina še naprej ostaja nadstrankarska. 616 Vzrokov, ki so privedli do takega korenitega preobrata v ravnanju dotedanjih narodno-radikalnih voditeljev, lah ­ ko naštejemo več. Po eni strani jih je k temu verjetno vodilo spoznanje, da so se »stranke polastile naroda«, kar v ostrini političnih bojev očitno ni dopuščalo dovolj prostora za krepitev in večji družbeni vpliv mimo njih oblikovanega samostojnega idejnopolitičnega toka. Po drugi strani pa so narodno-radikalni voditelji med tem tudi »odrasli«, 617 zaključili oziroma zaključevali študij (Kramer leta 1910) in iskali vidnejše mesto v sloven ­ skem družbenem in političnem življenju. Pri tem so jih vodile želja po nadaljnjem javnem delovanju in nedvo ­ mno tudi osebne ambicije in tako so, kljub prejšnjim zadržkom, pristali v idejno sorodni liberalni stranki. Mladostnega idealizma in načelnosti ni bilo več, našli so svojo »strankarsko politično streho«. 618 Pomembno vlo ­ go pri njihovem vstopu v NNS je imel tudi njen tedanji načelnik, sicer predstavnik strankinih »starinov«, Ivan Hribar. Bil je bolj demokratičen kot večina njegove ge ­ neracije in bolj odprt za nove ideje - in uspelo mu je, da 614-vij. Naš koroški sestanek, str. 100, 101. 615 Kramer, Akademična podružnica DCM (1906), (1907), str. 11-12, 40-41, 174- 175. 616 Gantar Godina, Masaryk in masarykovstvo, str. 84. 617 Prim. Pleterski, Šušteršič, str. 197. 618 Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, str. 50. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 187 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 187 20.12.2013 16:56:19 se je večina prihajajoče generacije nazadnje le vključila v za SLS zaostajajočo liberalno politično organizacijo. 619 II Po vstopu v NNS je Kramer svoje delovanje vsebin ­ sko občutno razširil. Leta 1910 je postal parlamentarni dopisnik strankinega glasila Slovenski narod na Du ­ naju, kjer je ostal do začetka prve svetovne vojne le ­ ta 1914. V dunajskih letih je v svojih rokah sčasoma združil poročevalsko službo za vrsto jugoslovanskih li ­ stov. Bil je še parlamentarni dopisnik tržaške Edinosti, zagrebške Riječi in splitske Svobode. V sporazumu s srbskim poslanikom na Dunaju Jovanom Jovanovičem je izdajal tudi informacijsko korespondenco Sudslavi- sche Rundschau in vodil politično redakcijo Slavisches Tagblatta. S tem delovanjem in osebnim vplivom med dunajskimi dopisniki velikih evropskih časopisov je zla ­ sti v času balkanskih vojn mnogo prispeval k razvoju in poznavanju jugoslovanske ideje doma in v svetu. V tistem času je z Dunaja potoval tudi na Balkan in stopil v stik z narodnimi političnimi organizacijami v Bosni, Dalmaciji in na Hrvaškem. Leta 1911 se je udeležil slo ­ vanskega časnikarskega kongresa v Beogradu. V letih 1911-1913 je kot izdajatelj in urednik sodeloval še v reviji liberalno usmerjenih izobražencev Veda, ki je iz ­ hajala v Gorici. Izdajatelje revije, v katero Kramer ni pi ­ sal, je družilo predvsem spoznanje, da je treba ustvariti Slovencem in drugim jugoslovanskim narodom revijo, ki bi tudi jugoslovansko vprašanje obravnavala znan ­ stveno. 620 Med svojim delovanjem na Dunaju je Kramer imel priložnost, da je ob spremljanju visoke državne politike razvil in seveda tudi pokazal svoj pretanjeni občutek za celovito dojemanje raznovrstnih in zapletenih družbe ­ nih, idejnih, političnih, vojaških, kulturnih in gospodar- 619 Melik V., Slovenci 1848-1918, str. 555; Grdina, Hribar, str. 60. 620 Pirjevec A., Kramer, str. 554; Jutro, 16. 1. 1931, Naši kraji in ljudje; Ude, Slo­ venci in jugoslovanska skupnost, str. 51; Gantar Godina, Neoslavizem in Slovenci, str. 163. 188 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 188 20.12.2013 16:56:19 skih procesov, ki so zaznamovali dogajanje v avstro-ogr- ski monarhiji in mednarodnem prostoru. 621 Na podlagi njegovih razčlemb, ki so redno izhajale v Narodu, so bili bralci kakovostno vpeti v tedanji politični čas. Kramer je poročal o vseh ključnih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih, njegovo idejno ter narodnopolitično stališče pa je zajemalo naslednje glavne poudarke: parlament je bil po njegovem prepričanju sredstvo, s katerim se pred ­ vsem izraža volja z vladarjem enakopravnega državnega dejavnika - ljudstva, »ki ima tudi dolžnost in pravico spoznavati in določevati prave in dosegljive cilje ter in ­ terese države«. 622 Pri tem bi morala imeti ključno vlogo poslanska zbornica, ki pa ji ugled in veljavo krnita vlada in gosposka zbornica. »Proti tema dvema zaveznikoma je naš demokratični parlament, izvoljen na podlagi splo ­ šnega in enakega volilnega prava, danes že skoraj brez moči, njima podleže skoraj v vsakem vprašanju.« Zdrav ustavni razvoj pa bi moral zagotoviti primat zbornice demokratično izvoljenih ljudskih poslancev pred ime ­ novanimi predstavniki plemstva. Ustava ga omogoča in ta naravni razvoj se lahko »v ugodnih razmerah razvije v takozv. parlamentarni sistem«. 623 Poleg kritičnih misli o avstrijskem parlamentariz ­ mu je Kramer obsojal tudi parlamentarno delovanje Vseslovenske ljudske stranke. Ob tem, ko si je znal privoščiti njene vodilne predstavnike, 624 je posebej opo- 621 Zanimanje za razčlenjevanje političnega položaja v Avstriji je Kramer pokazal že v času urednikovanja Omladine. Po uvedbi splošne in enake volilne pravice (za moške) leta 1907 je ugotavljal, da je strla predpravice in privilegije avstrijskega nemštva v parlamentu, državnozborska vrata pa se odpirajo avstrijskemu ljudstvu in njegovi slovanski večini. - Kramer, Pred novim parlamentom, str. 33. 622 Slovenski narod, 18. 3. 1914, [Kramer, Albert], Končano je. 623 Slovenski narod, 28. 12. 1912, [Kramer, Albert], Državni zbor. 624 Tako je na primer, ko je poročal o seji vodogospodarskega odseka 4. 6. 1912, Kramer zapisal naslednje: »Iz prezidijalne dvorane, kamor je bila danes sklicana seja vodogospodarskega odseka, seje popoldne razlegalo divje kričanje. Skoraj seje nabrala na hodniku gosta množica poslancev in žurnalistov, ki so ugibali, kaj daje moglo tako razburiti Rusine v njihovi obstrukciji proti vodnim cestam, da so pozabi ­ li na najprimitivnejše predpise družabnega vedenja. Skoraj so se vrata odprla in tr ­ govinski minister je prihitel na hodnik, preplašen in pregnan od huronskega vpitja, na dolgi mizi, ki stoji sredi predsednikove sobe pa je bilo videti ležati dolgo človeško postavo ... Krik je naraščal, iz sobe je bilo slišati treskati stole, drobiti črepinje, od časa do časa so pokale knjige in druge težke stvari po tleh. Na hodniku seje pričelo domnevati, daje par poslancev zblaznelo, kajti le blazni ljudje morejo počenjati tako vandalske reči, kakor so to danes delali obstrukcijonisti v vodogospodarskem odse ­ ku. - Kmalu seje izvedelo, da ti vandali niso v svojih narodnostnih zahtevah varani Rusini, temveč - slovenski klerikalci. Dostojanstveni deželni glavar dr. Šušteršič in PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 189 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 189 20.12.2013 16:56:20 zarjal, da je njeno parlamentarno delovanje politično, materialno in moralno pogubno. VLS naj v resnici ne bi zanimale slovenske narodne pravice, temveč le njene strankarske koristi. »Način je vedno isti: klerikalci vpi ­ jejo po parlamentu in v odsekih, rohne proti vladi in mi ­ nistrom, groze z obstrukcijami in akcijami, vse kričanje pa je le prirejena komedija, ki naj prikrije zaupno šepe ­ tanje njihovih voditeljev z ministrskim predsednikom, tajne pogodbe, kijih podpisujejo na korist onim, katere javno proglašajo za svoje sovražnike. Ta nevredna igra je jugoslovansko politiko popolnoma kompromitirala in v parlamentu se govori: kadar Jugoslovani najhuj ­ še kričijo, takrat so najbolj gotovo pod vladno streho.« Kramerje to imenoval »prosti tuiranj e našega zatiranega naroda državnim mogotcem« - »višek brezznačajne in brezvestne politike«. Ravnanje, s katerem se predstavni ­ kom VLS vedno posreči prevarati svoje volivce, je dobro znano. »Njihova opozicijonalna taktika obstoja v tem, da nastopajo s skrajno radikalnimi predlogi, naziranji in akcijami, o katerih so vnaprej prepričani, da bodo brezuspešne. Tam pa, kjer gre za stvar, kjer je pozicija vlade faktično v nevarnosti, kjer je verjetno in mogoče, da pride do vladinega poraza, zasuka klerikalna taktika in z rjovečih levov postanejo krotke ovce, katere gladi radodarna roka min. predsednika.« 625 Kramer je bil oster tudi do politike VLS na doma ­ čih tleh. Imenoval jo je »klerikalni terorizem«, uperjen proti vsemu, kar je na Slovenskem napredno. »Toda sila mora roditi odpor. Napredne stranke morajo napeti vso svojo energijo ter zbrati v svojih vrstah vse, ki nočejo, da se uduši v političnem življenju države zadnji napre ­ dni glas. Napredna misel je danes na Slovenskem misel manjšine. Dobro: smatrajmo svojo stranko za obramb ­ no organizacijo in ostanimo pri ideji obrambnega dela. prečastiti prefekt dr. Korošec sta v vodogospodarskem odseku uprizorila igro iz Wil- dwesta in svojim dejanjem pri dejala besede, ki so se docela skladale z vandalistič- nim počenjem obeh dignitaijev S. L. S. Kričala sta kakor Indijanca in grozila kakor desperada, dr. Šušteršič je celo obetal, da prinese k prihodnji seji revolver...! In dr. Korošec je koncem koncev opsoval načelnika poslanca Udržala, nekdanjega najzve ­ stejšega oprodo dr. Šušteršičevega, o katerem je >Slovenec< prepeval himne, kate ­ rega so naši klerikalci slavili kot najzvestejšega prijatelja Slovencev, moža »zlatega slovanskega srca«.« - Slovenski narod, S. 7. 1912, [Kramer, Albert), Državni zbor. 62S Slovenski narod, 13. 6. 1913, [Kramer, Albert), Državni zbor. 190 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 190 20.12.2013 16:56:20 Žrtvujmo tudi na tem polju, kakor žrtvujemo pri na ­ rodni obrambi. Drobno delo in politična prosveta, ki ne zanemarja najmanjšega in najneznatnejšega, nam mora biti vodilni princip. Tudi v onih krajih, kjer danes go ­ spoduje klerikalizem brez odpora, zbirajmo svoje ljudi (...). Naš boj ne gre samo proti reakcijonarni ideji, gre tudi proti neodkritosrčnosti, zahrbtnosti in nestvarno ­ sti naše politike.« 626 Kramerjevo spremljanje parlamentarnega življenja na Dunaju je pomembno označevalo tudi jugoslovan ­ sko vprašanje. Po prvi balkanski vojni (1912) je pou ­ daril, da ga je potisnila v ospredje državnega interesa in sedaj predstavlja eno najpomembnejših življenjskih vprašanj monarhije. 627 Jugoslovanski poslanci bi zato morali oblikovati skupen parlamentarni oziroma poli ­ tični program in iskati nove poti ter možnosti za sode ­ lovanje pri ureditvi razmerja med državo in »narodom jugoslovanskim«. 628 Rešila naj bi ga trialistična preure ­ ditev monarhije, ki bi vključevala tudi Slovence, saj če bi bili iz nje izključeni, »potem smo izgubljeni«. A naro ­ dnopolitična podlaga te rešitve je lahko le načelo, da so Slovenci, Hrvati in Srbi enoten narod trojnega imena. 629 Po Krameijevem prepričanju je namreč na jugu monar ­ hije obstajalo »le eno nacijonalno vprašanje, to je ju ­ goslovansko, ne pa posebno srbsko, posebno hrvatsko in posebno slovensko«. 630 »Misel narodne solidarnosti je prešinila najširje mase in narodno edinstvo vseh Jugo ­ slovanov se ne da več razrušiti.« 631 Zavzemanje za jugoslovansko narodno enotnost, to je idejo »zbližanja in solidarnosti jugoslovanskih plemen v Avstriji«, je Kramer poudarjeno ločeval od velikosrbske ideje. Le-ta namreč ne odgovarja pojmu in vsebini jugo ­ slovanskega problema v monarhiji. Nasproti jugoslovan- 626 Slovenski narod, 31. 3. 1911, [Kramer, Albert], Nove volitve. - O »klerikalnem terorizmu« prim, tudi Slovenski narod, 18. 6. 1912, [Kramer, Albert], Državni zbor. 627 Slovenski narod, 21. 5. 1913, [Kramer, Albert], Državni zbor. O jugoslovanskem vprašanju kot najvažnejšem problemu monarhije glej tudi Slovenski narod, 18. 6. 1912, [Kramer, Albert], Državni zbor. O pogledih slovenske politike na balkanski vojni in jugoslovansko vprašanje v letih 1912-1913 glej Rahten, Jugoslovanska ve­ lika noč. 628 Slovenski narod, 9. 5. 1913, [Kramer, Albert], Spomladansko zasedanje. 629 Slovenski narod, 23. 6. 1914, [Kramer, Albert], Po celovškem shodu. 680 Slovenski narod, 10. 7. 1914, [Kramer, Albert], Ferrum non sanat. 681 Slovenski narod, 13. 6. 1913, [Kramer, Albert], Državni zbor. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 191 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 191 20.12.2013 16:56:20 ski misli je separatistična in zato nacionalno škodljiva. »Le jugoslovanska ideja je čisto narodna, velikosrbska je predvsem državna.«632 V monarhiji bo onemogočena, če bodo njeni Jugoslovani dobili svoje pravice. »Tedaj bo izginila velesrbska nevarnost, ker se med Jugoslovani monarhije ne bo našel nikdo, ki bi hotel gledati pre ­ ko mej. Srbija se ne bo mogla vdajati nikakim iluzijam več, monarhija ne bo morala trepetati za svoj slovan ­ ski jug - in takrat bodo še le dani predpogoji trajnega prijateljstva med obema državama.« 633 Ko je sarajevski Vidov dan, »eden izmed najogavnejših zločinov«, 634 na začetku poletja 1914 pretresel monarhijo in nato sprožil svetovno vojno, je Kramer precej pisal tudi o različnih možnostih izbruha vojne ali ohranitve miru. Bil je pre ­ pričan, da »v eventualni avstrijsko-srbski vojni ne bo šlo za malenkosti, ne za male praske in lahke pohode. In čim dalje bi trajal boj, tem ljutejši bi bil, tem bolj morajo švigati iskre na velikansko gromado evropske ­ ga netiva«. 635 In če bi do vojne prišlo, »bo preživel tudi naš mali slovenski rod težke trenotke in padla bo koc ­ ka o njegovi bodočnosti«. Tik pred vojno jo je videl v monarhiji, saj bi bil »naš mali slovenski narod (...) ena prvih žrtev, če bi evropejska konfiguracija končala kata ­ strofalno za trozvezo. - Ne le državljanska, temveč tudi narodna dolžnost, ne le zvestoba do monarhije, temveč tudi do lastnega naroda nas vodite v tabor onih, ki v teh težkih trenotkih iz celega srca želijo, da izide monarhi ­ ja iz vseh nevarnosti, vseh bojev krepka in silna in da zadobi v skušnji usode tudi one moralne moči, ki je po ­ trebna, da po zmagi nad zunanjimi sovražniki premaga tudi prave notranje sovrage svoje eksistence, to je one, ki pozdravljajo njen morebitni vojni pohod kot uničujoč udarec avstrijskemu Slovanstvu.« 636 Ob nastopu vojne se je Kramer vrnil v Ljubljano in kot politično odlično razgledan časnikar prevzel vode- 632 Slovenski narod, 10. 7. 1914, [Kramer, Albert], Ferrum non sanat. O Kramerjev! podpori jugoslovanskemu narodnemu zbliževanju glej tudi Slovenski narod, 8. 7. 1914, [Kramer Albert], Ponesrečen naklep. 633 Slovenski narod, 22. 7. 1914, [Kramer, Albert], Pred demaršo. 634 Slovenski narod, 8. 7. 1914, [Kramer, Albert], Ponesrečen naklep. 635 Slovenski narod, 23. 7. 1914, [Kramer, Albert], Pred resnimi dogodki. 636 Slovenski narod, 25. 7. 1914, [Kramer, Albert], Ure potekajo. 192 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 192 20.12.2013 16:56:20 nje Slovenskega naroda. S tega mesta ga je pot vodila v načelstvo NNS, ki se mu je pridružil leta 1917. Že od začetka vojne pa je sledil misli o nujnosti jugoslovanske državne združitve. Leta 1917 je ponovno postal parla ­ mentarni dopisnik Slovenskega naroda in pomembno vplival na njegovo podporo Majniški deklaraciji ter po ­ litiki Jugoslovanskega kluba. Kot pripadnik liberalnih »mladinov« je bil dejaven v deklaracijskem gibanju, sku ­ paj z Žerjavom pa je sodeloval še v pripravah za organi ­ zacijo enotne jugoslovanske politike. Obenem je v okviru političnega dogajanja na Slovenskem kot član vodstva NNS leta 1918 zavrnil zamisel štajerskega liberalnega politika Vekoslava Kukovca o oblikovanju enotne vse ­ slovenske politične stranke, pomembno pa je prispeval k združitvi pokrajinskih liberalnih strank v eno, vseslo ­ vensko liberalno politično organizacijo. V tistem času je bil prepričan, da bo slovenska politika temeljila na na ­ čelu medsebojnega spoštovanja, lojalnosti in poštenosti. Naša bodočnost mora biti »tudi v strankarskem oziru lepša, kakor je bila naša preteklost«, je dejal v nagovoru predsedniku Jugoslovanskega kluba in načelniku VLS Antonu Korošcu ob njegovem obisku v Ljubljani 23. in 24. marca 1918. »Vaše in Vaših tovarišev delovanje nas je učilo zaupanja v sebe samega, nas je učilo pozabiti žalostno dobo bratomornega boja, učilo, da nas mora spajati velika ljubezen brez razlike v svetovnem nazoru in da nas mora ta velika ljubezen zbrati v trdno celoto. (...) Danes, ko stojimo bok ob boku v boju proti skupne ­ mu sovražniku, ko si zremo oko v oko kot bratje, ali si morete predstavljati, da se bomo bojevali še kdaj drug proti drugemu po starih strupenih metodah?« 637 Svojo strankarsko politično dejavnost v času habsburške mo ­ narhije je zaokrožil kot namestnik tajnika nove, vseslo- 637 Slovenski narod, 26. 3. 1918, Praznik slovenskega ženstva. - Omenjena Kra- merjeva dejavnost med prvo svetovno vojno je bila že večkrat zgodovinopisno in memoarsko obravnavana. Glej Grada, 1, str. 114; Prunk, Škof Jeglič - politik, str. 169; Pleterski, Prva odločitev, str. 34, 112, 113, 129, 132, 133, 134, 138, 144, 166, 264, 294; isti, Politično preganjanje Slovencev 1914-1917, str. 75; isti, Šušteršič, str. 392; isti, Pravica in moč za samoodločbo, str. 78, op. 18; Zečevič, SLS in jugo­ slovansko zedinjenje, str. 55, 57, 103; Rus, Zapiski, str. 66, 67; Bister, Korošec, str. 231; Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 94, 148; Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo, str. 295, 336; Perovšek, Na poti v moderno, str. 195, 196, 198-201; Stavbar, Politično delovanje Vekoslava Kukovca, str. 181, 190, 199, 201, 202, 203, 206. Glej tudi Jutro, 25. 2. 1923, Naš Zajec. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 193 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 193 20.12.2013 16:56:20 venske liberalne JDS. Za stranko je pripravil organiza ­ cijski statut in vse podrobnosti glede volitev v strankin izvrševalni odbor, tvorno pa je tudi sodeloval na njenem ustanovnem zboru. 638 Nadaljeval je delo v vseslovenski in jugoslovanski politiki. Postal je član predsedstva Na ­ rodnega sveta in tajnik Narodnega Viječa, v katerem je opravljal tudi posle poverjenika za Slovenijo. 639 Niso pa ga upoštevali pri sestavi prve slovenske Narodne vla ­ de. 640 26. oktobra 1918 je sodeloval tudi v razpravi pred ­ sedstva Narodnega sveta, kjer so govorili o pripravi zna ­ ne narodne manifestacije, na kateri je bila 29. oktobra na Kongresnem trgu v Ljubljani razglašena slovenska samoodločba in ustanovitev jugoslovanske države (Dr ­ žave SHS). V razpravi je, verjetno zaradi še prisotnega avstro-ogrskega vojaštva v mestu, nasprotoval zamisli, da bi bil v javnem vabilu za udeležbo na manifestaciji Narodni svet naveden kot njen sklicatelj. 641 III Z delom v zagrebškem Narodnem Viječu si je Kra ­ mer odprl vrata v svet državnih političnih odločitev. V času Države SHS jih je sooblikoval s pritiskom na slo ­ vensko Narodno vlado, naj se čim prej odloči v vpra ­ šanju jugoslovanske državne združitve, kar je dejansko pomenilo pritisk, da podpre takojšnje združenje Države SHS s Kraljevino Srbijo na monarhistični podlagi. 642 Bil je tudi med tistimi politiki, ki so odločilno prispevali, da je delegacija Narodnega Viječa 1. decembra 1918 pri ­ volila v unitaristično in monarhistično izpeljavo jugo- 638 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 35; isti, Na poti v moderno, str. 211, 212, 215; Stavbar, Politično delovanje Vekoslava Kukovca, str. 207, 211. 639 O Krame rje ve m delu v ljubljanskem Narodnem svetu in zagrebškem Narodnem Viječu glej podrobneje Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi, str. 165, 173, 182; Grada, 1, str. 272, 341, Grada, 2, str. 400, 570, 582, 625, 626, 640, 641; Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 119, 123, 130, 132, 133, 165, 166; Perovšek, Slovenska osamosvojitev 1918, str. 87, 148-153, 155; Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 1, str. 89, 90, 91, 93, 103, 108; Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo, str. 343; Jutro, 21. 11. 1926, Osemletnica izjalovljene italijanske okupacije Lju ­ bljane. 640 Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 196, 204. 641 Pleterski, Prva odločitev, str. 313, op. 657. 642 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 87; isti, Slovenska osamosvo­ jitev 1918, str. 134, 142. 194 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 194 20.12.2013 16:56:20 slovanske združitve. 643 Njegov pravi politični vzpon pa seje začel po ustanovitvi Kraljevine SHS, v kateri je na različnih političnih položajih polno izrekal oziroma ure ­ sničeval svoje idejne in narodnopolitične nazore. Kramerjevo osnovno idejno in politično vodilo v Kraljevini SHS/Jugoslaviji je bila absolutna podpora ju ­ goslovanskemu narodnemu in državnemu unitarizmu. Slovenskemu liberalnemu unitarističnemu prepričanju in delovanju je dal tudi učinkovito politično podlago, saj je bil eden od najvidnejših utemeljiteljev vsedržavne Jugoslovanske demokratske stranke. 644 Taje bila eden od glavnih dejavnikov sprejetja unitaristične in cen ­ tralistične Vidovdanske ustave in nato v prvi polovici dvajsetih let - v obdobjih, ko je bila na oblasti - ključ ­ na nosilka politike jugoslovanskega unitarizma. Njena temeljna predstavnika na Slovenskem sta bila Gregor Žerjav in Albert Kramer, ki sta po razhodu med »starini« in »mladini« v slovenskem delu JDS leta 1923 prevzela vajeti slovenske liberalne politike. 645 Tako kot Žerjav se je tudi Kramer zavedal, da li ­ beralci politično občutno zaostajajo za katoliškim ta ­ borom. 646 Zato je najboljšo idejno in politično obrambo proti avtonomistično usmerjeni SLS videl v jugoslovan ­ skem unitarizmu, v katerega je tudi resnično verjel. 647 643 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 97-98; Rahten, Pozabljeni slo­ venski premier, str. 204. Glej tudi Slovenski narod, 2. 12. 1918, Delegati N. V. pri regentu Aleksandru, 7. 1. 1919, O splošnem političnem položaju. 644 O tem glej podrobneje Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 124- 130. 643 O razhodu med liberalnimi »starini« in »mladini« leta 1923 glej Perovšek, Liberali­ zem in vprašanje slovenstva, str. 245-246. Prim, tudi Zečevič, Na zgodovinski prelo­ mnici, str. 89; Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 148-149, 152-153, 163-164, 168. 646 Kljub zavesti o prevladujoči vlogi katoliškega gibanja v slovenski družbi, ki je Kramerja spremljala več čas njegovega javnega in političnega delovanja, pa so bili odnosi med njim in katoliškim prvakom Antonom Korošcem v času takoj po nastan ­ ku jugoslovanske države zelo dobri. »V prvi vladi nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod predsedstvom Stojana Protiča je bilo razmerje med tedaj vodilnima slovenskima politikoma dr. Antonom Korošcem in dr. Albertom Kramerjem celo ta ­ ko složno in idilično, da sta mogla v Beogradu stanovati skupno v meblirani (s pohi ­ štvom opremljeni - op. J. P.) sobi.« (Stavbar, Politično delovanje Vekoslava Kukovca, str. 221-222; prim, tudi Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 200, op. 37.) Kramer se je ob Koroščevi smrti, 14. 12. 1940, tudi spoštljivo poklonil njegovemu spominu. Koroščevemu nasledniku Francu Kulovcu je poslal sožalni telegram in kot zasebnik prispeval venec za pogreb pokojnega voditelja SLS. {Jutro, 17. 12. 1940, Sožalje političnih strank, 18. 12. 1940, Zadnja pot dr. Korošca.) 647 Po oznaki Josipa Vidmarja bi lahko tako idejno držo razumeli kot značilnost »jugoslovenstvujuščih demokratov Žerjavovega in Krame rje ve ga tabora«. Vidmar, Obrazi, str. 201. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 195 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 195 20.12.2013 16:56:20 Albert Kramer v dvajsetih letih (Album slovenskih književnikov, str. 118) V njem sta se križala vera v jugoslovanstvo in politič ­ ni izračun, oprt na unitaristično in centralistično ka- rađorđevićevsko kraljevino. Če je v avstrijski dobi še mislil, da lahko šibkejša liberalna stran katoliški na ­ sprotuje ali jo vsaj omejuje z drobnim in sistematičnim političnim delom, je zdaj to prizadevanje preložil na ju ­ goslovanski državni sistem in se mu z vso bitjo zavezal. Mogoče je pri tem svoj vpliv imela tudi njegova življenj ­ ska izkušnja, ki jo je Kramerjeva nečakinja, pisateljica Mira Mihelič, videla v njegovi ironično skeptični osebno ­ stni drži, razbremenjeni utvar o človeštvu. 648 Kramer je jugoslovanski narodni in državni uni ­ tarizem v dvajsetih letih zagovarjal z opozorilom, da je notranja utrditev države in njenih interesov mogoča le, »ako se nekoliko mehanično zloženih konglomeratov, ki tvorijo našo kraljevino, v resnici unificirajo«. 649 Njegov 643 Mihelič, Ure mojih dni, str. 68, 110. 649 Slovenski narod, 19. 2. 1919, [Krainer, Albert), Obče smeri JDS v jedin- stveni državi. - Kot primer Kramerjevega stališča o nujnem poenotenju ju ­ goslovanske države, lahko opozorimo na poudarek, ki ga je v zvezi z vojaški ­ mi zadevami izrekel na zborovanju JDS 12. 9. 1920 v Ljubljani. »Nočemo,n 196 o demokraciji in jugo$lovan5tvu_kor3indd 196 20.122013 16:56:20 ideal je bila enonarodna, centralistična parlamentarna in ustavna monarhija zahodnoevropskega tipa z enim vladarjem, enim parlamentom in eno vlado. 650 V službo tega ideala je postavil tudi politični dnevnik Jutro, 651 ki gaje leta 1920 ustanovil skupaj z Gregorjem Žerjavom in bil nato najprej njegov glavni urednik, od 1921 pa predsednik redakcijskega odbora (direktor) vse do smr ­ ti leta 1943.652 Kramerje svoje unitaristično prepriča ­ nje - kljub temu da je kot minister za konstituanto in izenačenje zakonov prvi predhodni sestanek Začasne ­ ga Narodnega predstavništva (ZNP) Kraljestva SHS 1. marca 1919 odprl v slovenskem jeziku 653 - okrepil še s pobijanjem stališča o obstoju posebnega slovenskega naroda; le-to namreč ogroža položaj Slovencev v državi in nas »potiskuje iz vrst enotnega državnega naroda ju- goslovenskega v obcestje nacijonalne manjšine«. 654 Pri ­ hodnost slovenstva je videl le v jugoslovanstvu, ki naj bo tudi osnovno poslanstvo najvišje slovenske znan ­ stvene in pedagoške ustanove - ljubljanske univerze. »Ljubljana bi morala postati s svojo univerzo naš jugo- slovenski Heidelberg«, je zaklical na shodu Naprednega bloka pred volitvami v Narodno skupščino Kraljevine SHS 11. septembra 1927. »Tuje mesto za jugosloven- je dejal, »da bi se uveljavilo načelo, da sme Srb sicer stopiti na fronto pro ­ ti Italiji in na Koroškem, v Ljubljani pa naj ukazuje in vedri Šušteršič!« In »ne razumemo, da se zažene krik, če mora slovenski vojak tudi v Albanijo. Kdor hoče, da nastopijo na Koroškem Srbi, kdor brzojavlja po pomoč v Beograd, če je v stiski na severu, ta nima pravice protestirati, da branijo slovenski vojaki našo do ­ movino na jugu. (...) Če naš vojak sproži svojo puško v Debru, je počila v Postojni!« {Slovenski narod, 14. 9. 1920, Manifestacijskio zborovanje JDS.) 650 Prav tam. Glej tudi Slovenski narod, 21. 2. 1919, Sedanji politični položaj, 14. 9. 1920, Manifestacijsko zborovanje JDS. - Načelo enotne jugoslovanske države je Kramer zagovarjal tudi z vidika uresničitve ideje Združene Slovenije oziroma vklju ­ čitve Primorske in Koroške v jugoslovansko skupnost. 5. 11. 1920 je na shodu JDS v Ljubljani poudaril, da »nikdar ne bo neodrešena domovina združena z materinsko zemljo, če Jugoslavija ne bo jedinstvena in močna«. {Jutro, 6. 11. 1920, Volilni shod JDS v Unionu. Prim, tudi Slovenski narod, 7. 11. 1920, Sijajen volilni shod JDS v Ljubljani.) O Kramerjevem jugoslovanskem unitarističnem narodnopolitičnem po ­ gledu glej še Slovenski narod, 2. 3. 1920, Sijajna manifestacija, 7. 11. 1920, Sija ­ jen volilni shod JDS v Ljubljani«; Kramer, Prve borbe, str. 1—4; Jutro, 11. 4. 1922, Sijajni zbor zaupnikov JDS v Mariboru, 30. 4. 1922, Iz seje izvrševalnega odbora demokratske stranke, 27. 11. 1924, Resnica o govoru dr. A. Kramerja, 19. 1. 1926, Triumf politike SDS in Svetozarja Pribičeviča v Ljubljani. 651 Prim. Jutro, 13. 6. 1922, Vekoslav Kukovec, Ljubljana, 12. junija. 652 Jutro, 1. 4. 1921, Izpremembe pri uredništvu »Jutra«, 28. 5. 1943, Dr. Albert Kramer umrl. 653 Jutro, 1. 12. 1923, Ob petletnici ujedinjenja. 654 Jutro, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 197 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 197 20.12.2013 16:56:20 skega študenta, bolj kakor v Beogradu ali Zagrebu Tu bi se v plemeniti tekmi vzgajala jugoslovenska mlada generacija Srbi, Hrvati in Slovenci. Ljubljana je pokli ­ cana biti središče vzgoje jugoslovenske mladine. Tu bi morali stati internati in vzgajališča za deco iz Šumadije in Bosne, Dalmacije in Slavonije, Vojvodine in Srema.« Zaradi zgodovinsko pogojene občutljivosti za vprašanje jezika in slovenske kulture pa je še dejal: »Glavni tvorci naše kulture v preteklosti in sedanjosti so bili slovenske napredne misli, klerikalizem pa je bil njim sovražnik. (...) Mi si ne damo reči od nikogar, da nismo z vso silo svoje duše za povzdigo slovenskega jezika, za povzdigo naše narodne domače kulture, ker vidimo v tem svoje najvažnejše delo za jugoslovensko idejo, o kateri vemo, da se bo razvila le takrat, če bodo združene v njej v har ­ moniji vse sile našega naroda. Brez slovenske kulture ni jugoslovenske kulture.« 655 Kramerje zagovarjal dosledno jugoslovansko razse ­ žnost unitaristične narodnopolitične misli. Le-ta bi mo ­ rala imeti »realno vsebino v upravi, zakonodaji, v politiki in taktiki. Jugoslovenstvo pomenja enake dolžnosti in enake pravice za vse, pri davkih, v budžetu, v kulturnih in gospodarskih vprašanjih, pri bremenih in ugodno ­ stih, v notranji in zunanji politiki. Jugoslovenska kon ­ cepcija ne dopušča, da se vodi država le od pripadnikov enega plemena. Demokrati smo zadnji,« je poudaril na zboru zaupnikov JDS 3. februarja 1924 v Ljubljani, »ki bi hoteli negirati, da je naša država ustvarjena pred ­ vsem z žrtvami srbskega dela naroda in se pri dana ­ šnjih prilikah še posebno dobro zavedamo, daje srbstvo steber naše domovine in vsled svoje državljanske tradi ­ cije najjačji naš državotvorni element. Toda baš najbolj ­ ši srbski sinovi z nami vred odklanjajo velesrbsko kon­ cepcijo naše države.« 656 Njeno demokratično nasprotje bi morala biti skozi unitarizem dosežena enakopravnost »novozdruženega (jugoslovanskega - op. J. P.) naroda vseh plemen in pokrajin«. To je Kramer posebej pou ­ daril po že omenjenem razhodu vsedržavne SDS z NRS ess Jutro, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije. 6S6 Jutro, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu. 198 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 198 20.12.2013 16:56:20 Prva številka Jutra z dne 24. 8. 1920 in oblikovanju KDK.657 Kramer je upor KDK proti NRS utemeljil v svojem unitarističnem razumevanju jugoslo ­ vanske države. Po njem so bili zagovorniki velikosrbske usmeritve dejansko »separatisti, ki s svojo politiko, s 6S7 Jutro, 24. 12. 1927, Albert Kramer, V borbi za pravo državno idejo. - Kljub raz ­ hodu z vodilnim srbskim politikom v Kraljevini SHS in predsednikom NRS Nikolo Pašićem gaje Kramer ohranil v spoštljivem spominu. Ob prvi obletnici njegovi smr ­ ti, 10. 12. 1926, je o njem podal naslednjo izjavo: »Mi nacionalni (unitaristični - op. J. P.) Slovenci se bomo vedno spominjali pokojnega Nikole Pasica z največjo pijeteto. Ko smo kot mladi ljudje sanjali o ujedinjenju in o srbskem Pijemontu, nam je bila v Pašičevem imenu poosebljena borba svobodnih Jugoslovenov proti politiki Dunaja. V naši svobodni skupni domovini je prišlo med nami in pokojnim Pašičem do načel ­ nih nasprotij in kot jugpslovenski politiki smo se našli v protivnih taborih. Vendar pa nam je naše čustvovanje napram državniku-velikanu ostalo v glavnem nespre ­ menjeno in Pašičevo ime bo ostalo sveto za vedno v srcu vseh sinov slovenskega dela našega naroda, ki ne more pozabiti dolžne hvaležnosti.» (Jutro, 11. 12. 1927, Naši kraji in ljudje : obletnica smrti N. Pašiča.) Na Pašičevo pomembno politično vlogo so opozorili tudi v slovenskem zgodovinopisju. Tako je Metod Mikuž o njem zapisal: »Bil je politik velikega kova in objektivna zgodovina mu bo prisodila mesto, kakršno mu gre.» (Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 340.) PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 199 o demokraciji in jugoslavmstvu_kor31ndd 199 20.122013 16:56:21 celim svojim pojmovanjem države in naroda naravnost ženejo prečanski (zahodni - op. J. P.) del Jugoslavije v posebno fronto ter ustvarjajo globok jez med matico države, Srbijo[,] in ostalimi kraji Jugoslavije. Po vsej pravici jim očitamo,« je zapisal v božični številki Jutra leta 1927, »da oni vlečejo v blato svetlo ime one junaške demokratične in nacijonalne Srbije in njenega naroda, katere stoletni napori in mučeniško trpljenje je, združe ­ no z neodoljivo voljo ostalega našega naroda, ustvarilo našo novo domovino«. 658 Kramer, ki enako kot Žerjav ni sledil kasnejšemu politično-programskemu zasuku prvaka SDS Svetozar ­ ja Pribičeviča k večnarodnemu in proticentralističnemu jugoslovanskemu stališču, je rešitev vprašanja državne ureditve v Kraljevini SHS videl v celostnem uresničenju Vidovdanske ustave. Namesto njene revizije naj bi dr- žavnopravne probleme rešili prek ustavno zagotovljene oblastne samouprave, to je bolj ali manj samostojnega urejanja socialno-gospodarskih in kulturno-prosvetnih vprašanj v posameznih oblasteh - upravno-ozemeljskih enotah, na katere je bila v dvajsetih letih razdeljena ju ­ goslovanska država. 659 Tako decentralizacijo, ko so bile končne odločitve še vedno pridržane osrednji državni oblasti in niso nasprotovale »zmagoviti ideji narodne ­ ga in državnega edinstva«, je Kramer zagovarjal že pred sprejetjem ustave. 660 Kramer je jugoslovanski unitarizem povezal tudi s kulturnobojnim odnosom proti SLS. Klical je v boj »pro ­ ti klerikalni stranki, ki hoče nas Slovence odtrgati od skupnega narodnega telesa ter ustvariti iz naših sloven ­ skih pokrajin corpus separatum, ki naj bi tvoril oblast najopasnejše struje v našem narodu - rimskega kleri ­ kalizma«. Zato je odločno nasprotoval avtonomističnim prizadevanjem SLS. Opozarjal je, da je »državnopravni boj klerikalne stranke (...) le sredstvo njene ultramon- tanske politike«, katere cilj je - ker si SLS za Sloveni ­ jo lasti monopol - »strankarska eksploatacija državne 658 Jutro, 24. 12. 1927, Albert Kramer, V borbi za pravo državno idejo. 659 Jutro, 5. 2. 1924, Jugos love nska demokracija na pohodu, 24. 12. 1927, Albert Kramer, V borbi za pravo državno idejo. - O oblastni samoupravi na Slovenskem glej Stiplovšek, Slo venski parlamentarizem 1927-1929, str. 40-4S0. 660 Slovenski narod, 14. 9. 1920, Manifestacijsko zborovanje JDS. 200 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 200 20.12.2013 16:56:21 oblasti«. 661 Predstavljala bi jo Koroščeva avtonomija »z ministrskim svetom na Bleiweisovi cesti (mišljeni so prostori v današnji vladni palači na Prešernovi cesti v Ljubljani - op. J. P.), orlovsko >milico< (milico, ki bi jo sestavljali pripadniki katoliške telesnovzgojne organiza ­ cije Orel - op. J. P.) in slovenskimi državnimi dolgovi«. Zato boj liberalne politike proti »klerikalizmu danes ni le boj svobodomiselstva proti kulturnemu nazadnjaštvu, temveč je boj za državo in za uveljavljenje slovenskega dela naroda in njegovih interesov v tej državi«. In ta boj je tako pomemben, da »ne more biti suspendiran niti za eno sekundo«662 Na politični katolicizem je Kramer opozoril tudi ob drugih vprašanjih. Nastopal je proti zlorabljanju vere in Cerkve v politične namene, 663 saj je ocenjeval, da na Slovenskem »vlada najsramotnejši duševni teror, teror politikujoče duhovščine, ki izrablja cerkev v zasužnjenje duš«. 664 Zahteval je svobodno šolo, ki naj ne bo »vzgoje- vališče klerikalne stranke«, 665 sicer pa je menil, da bi se - »če bi ne bilo nedovoljenega cerkvenega in gospodar ­ skega pritiska« - pokazalo, »da je polovica Slovenije in še več izven tabora SLS«.666 K temu bi lahko pripomogli tudi liberalci, če bi jim uspelo preseči politično razce ­ pljenost t. i. »naprednega slovenstva«. 667 Kramer je govoril tudi o drugem nasprotniku libe ­ ralcev - komunistih. Ko gaje na shodu SDS 2. septem ­ bra 1927 v gostilni Pri Košaku na Krekovem trgu v Lju ­ bljani pripadnik Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) Tone Habe pozval, naj pojasni svoje stališče o Zakonu o zaščiti države, je odgovoril takole: »Res je, da je SDS (JDS - op. J. P.) sodelovala pri zakonu o zaščiti države (zakon, s katerim je bila KPJ izločena iz političnega ži­ vljenja, so sprejeli 2. avgusta 1921 - op. J. P.), zgodilo 661 Slovenski narod, 14. 9. 1920, Manifestacij s ko zborovanje JDS; Jutro, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu, 21.6. 1925, Demokratska manifestacija v Mariboru. 662 Jutro, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu. Prim, tudi Jutro, Zl. 11. 1924, Resnica o govoru dr. A. Kramerja. 663 Jutro, 19. 2. 1925, Seja izvršilnega odbora JDS za ljubljansko oblast. 664 Jutro, 15. 10. 1927, Dr. Kramerjev mandat verificiran. 665 Slovenski narod, 14. 9. 1920, Manifestacijsko zborovanje JDS. 666 Jutro, 3. 8. 1928, Nadaljevanje zagrebških posvetovanj. 667 Jutro, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije. prvaka slovenskega liberalizma med svetovnima vojnama o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 201 201 20.12.2013 16:56:21 pa se je to v dobi atentatov, v dobi splošnega strahu, da nam boljševizem uniči s tolikimi žrtvami ustvarje ­ no našo nacijonalno državo. Takrat je padel eden naj ­ sposobnejših državnikov Draškovič (23. julija 1921 je v komunističnem atentatu izgubil življenje nekdanji mi ­ nister za notranje zadeve Milorad Draškovič - op. J. P.) in izvršen je bil atentat na nositelja državne suverenosti (29. junija 1921 je bil izveden neuspešen komunistič ­ ni atentat na regenta Aleksandra - op. J. P.). Takrat smo imeli mi pogum prevzeti odgovornost za zakon o zaščiti države, klerikalci tega poguma niso imeli. Danes pa odkrito rečemo: za našo državo ni nobene opas nosti, strasti so že zdavnaj se umirile, danes nimamo poguma braniti ta zakon in smo zato, da se ga odpravi in da se pusti vsakemu legalnemu političnemu udejstvovanju svobodno pot. (...) Jugoslovenska demokracija nikdar ni in ne bo sovražnik delavstva«, je ob tej priložnosti zagotovil Kramer in »kljub vsemu, kar loči marksistično delavstvo od SDS, obstoja skupna vez med vsemi onimi, ki se bore proti klerikalizmu«. 668 V tistem času je tudi zanikal povezanost SDS s protikomunistično in unita ­ ristično Orjuno, 669 kar pa glede na vlogo, ki jo je imela JDS/SDS pri njenem pojavu v Sloveniji, in podporo, ki jo je Orjuna imela pri demokratih, ni bilo prepričljivo. IV Ob vprašanjih, ki jim je namenil trajno pozornost, je tekla tudi Kramerjeva nadaljnja politična pot. Najprej ga je vodila na že omenjeno mesto ministra za konsti- tuanto in izenačenje zakonov, ki ga je zasedal od 20. decembra 1918 do 16. avgusta 1919. V tej vlogi je že na začetku leta 1919 sodeloval v poskusu osrednje vlade, da bi po neparlamentarni poti in pred sklicem Ustavo- 668 Jutro, 3. 9. 1927, Krasen napredni shod pri Košaku; SI AS 1872, t. e. H-I-J, mapa Habe Anton, Habe Marija, ovoj f, Spomini od leta 1927 do 1941, str. 1-3. - Podobna stališča je Kramer zagovarjal tudi na shodu 6. 9. 1927 v Ljubljani. Poudaril je, da Zakona o zaščiti države ne bi smeli uporabljati proti nobenemu »legalnemu političnemu pokretu, pa naj bo še tako levičarski«. (Jutro, 7. 9. 1927, Napreden shod za šentpeterski in vodmatski okraj.) 669 Jutro, 7. 9. 1927, Napreden shod za šentpeterski in vodmatski okraj. 202 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 202 20.12.2013 16:56:21 dajne skupščine uveljavili centralistično državno ure ­ ditev in monarhistično obliko vladavine. Bil je član po ­ sebne vladne komisije, ki je imela nalogo, da prilagodi besedilo ustave Kraljevine Srbije iz leta 1903 razmeram v Kraljevini SHS. Preoblikovano besedilo nekdanje srb ­ ske ustave bi nato razširili na celotno Kraljevino SHS, kar bi bil zelo prikladen način za prejudiciranje monar ­ hije in centralizma. Začasno ustavo, ki jo je pripravila omenjena komisija, so v začetku februaija 1919 obja ­ vili v Službenih novinah Kraljevine SHS, vendar so jo nato zaradi dinastičnih interesov srbskega dvora takoj umaknili. Redaktorji začasnega ustavnega besedila so namreč zaradi naglice pri prepisovanju srbske ustave spregledali določilo, ki je prvorojenca kralja Petra, to je princa Đorđa, imenovalo za Petrovega naslednika. To pa je bilo v nasprotju z dejanskim stanjem, saj so Aleksan ­ dra Karađorđevića že pred tem razglasili za regenta in je že opravljal kraljevsko oblast. 670 Na položaju ministra za konstituanto in izenačenje zakonov se je Kramer opre ­ delil tudi v vprašanju ženske volilne pravice. Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu je zagotovil, da aktivna in pasivna volilna pravica žensk ustreza njegovemu po ­ litičnemu prepričanju. 671 Kot vemo, je JDS že naslednje leto ni več podpirala. Razen položaja ministra za konstituanto in izena ­ čenje zakonov je Kramer od 20. decembra 1918 do 2. aprila 1919 in od 16. avgusta 1919 do 19. februarja 1920 zasedal tudi položaj ministra za kmetijstvo oziro ­ ma ministra za trgovino in industrijo. 672 Kot minister za trgovino in industrijo je sodeloval pri reševanju valutne ­ ga vprašanja, ki ga je spremljal že od januarja 19 19.673 670 Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 134-135. - O drugih vidikih Kramerjeve dejavnosti na položaju ministra za konstituanto in izenačenje zakonov glej Gligorijevič, Parlament i političke stranke, str. 341, 33; Engelsfeld, Prvi parla­ ment Kraljestva SHS, str. 96-97, 132, 134, 236, 237; Sejni zapisnikiNV SHS in DVS, 1, str. 213, 227, 246, 297, 315, 351, 364, 387. O Kramerjevi ministrski dejavnosti v tem času glej tudi Sejni zapisniki NV SHS in DVS, 2, str. 34, 55, 66, 115, 124, 131, 150, 222, 236; Jutro, 17. 3. 1927, Ostra kritika notranje politike. 671 Selišnik, Prihod žensk na oder politike, str. 150. 672 V času, ko je opravljal funkcijo ministra za trgovino in industrijo, je bil Kramer po odstopu Gregorja Žerjava s položaja predsednika Deželne vlade za Slovenijo 29. 1. 1920 tudi eden od možnih kandidatov za njenega predsednika, vendar ponujene funkcije ni sprejel. {Slovenski narod, 1. 2. 1920, Demisija deželnega predsednika dija. Gregorja Žerjava; Balkovec, Prva slovenska vlada 1918-1921, str. 47.) 673 Šorn, Narodni svet, str. 61; Zečevič, Prošlost i vreme, str. 190. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 203 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 203 20.12.2013 16:56:21 Po lastni izjavi je bil edini član vlade, ki se je do konca upiral znani povojni menjavi avstrijskih kron za dinarje v razmerju 4 krone za 1 dinar. Menjava je bila izvede ­ na na škodo kronskega območja, Kramerju pa naj bi zaradi nasprotovanja njeni izvedbi v Beogradu očitali, da so ga v Ljubljani podkupili. 674 Omenjeni beograjski očitek bi lahko bil odziv na dejstvo, daje valutno vpra ­ šanje »sodilo med maloštevilne probleme, ki so izražali skupne interese slovenskih klerikalcev in liberalcev in za katere so se borili v popolnem zavezništvu«. 675 Ko je 15. januarja 1920 prišlo do odločitve o menjavi kron za dinarje, je po Kramerjevem zatrdilu nastopila naslednja alternativa: »Ali podpišem in prevzamem politično od ­ govornost za zamenjavo ali pa odklonim podpis in de- misijoniram. Moja demisija bi bila takrat izzvala padec celokupnega kabineta. Vlado bi bili prevzeli radikalci, ki so zagovarjali še mnogo neugodnejšo relacijo. Ko sem zato dal stranki svoj portfelj na razpolago ter jo zapro ­ sil za naročilo, da odklonim podpis in demisijoniram, je načelstvo v moji odsotnosti soglasno sklenilo, da naj podpišem valutno uredbo in ostanem v vladi.«676 Kramer je uredbo podpisal ob zagotovilu, da razmerje 4 : 1 ne bo dokončno. »To garancijo sem dobil, ker je ministrski svet na mojo zahtevo sklenil, da ostane poleg dinarja tudi krona denarna edinica (...) in da se končna relacija med krono in dinarjem uredi zakonodajnim potom, torej v Narodni skupščini.« Tako naj bi bila krona zavarova ­ na pred stalnim rušenjem njene vrednosti. 677 Dejansko pa ni bilo tako. Prizadevanja, o katerih je pisal Kramer glede svoje vloge pri reševanju valutnega vprašanja, so bila neuspešna. Že 28. januarja 1920 je izšla predho ­ dna objava o umiku kronskih bankovcev iz prometa, ki sojo začeli izvajati 3. februarja, 26. februarja 1920 pa je prenehala plačilna veljavnost kron. 678 Zamenjava kron ­ skih bankovcev za kronsko-dinarske je bila izpeljana do 674 Jutro, 12. 11. 1922, Albert Kramer, »Štiri proti eni«. O Kramerjevih pogledih na valutno vprašanje glej tudi Slovenski narod, 25. 12. 1919, Konferenca poslancev J. D. S. o valutnem vprašanju. 678 Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 231. 676 Jutro, 12. 11. 1922, Albert Kramer, »Štiri proti eni«. 677 Jutro, 20. 1. 1925, Albert Kramer, Kdo je dr. Kramer? 678 Pivec, Kronološki pregled dogodkov, str. 763. 204 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 204 20.12.2013 16:56:21 maja 1920.679 Kramer se je v kasnejšem pojasnjevanju neugodnega razpleta valutnega vprašanja skliceval na vladno krizo, ki se je začela nekaj dni po podpisu ured ­ be o menjavi kron za dinarje, in ravnanje nove vlade, oblikovane 19. februarja 1920. Nova vlada, v kateri je bila poleg njene prve stranke, NRS, tudi SLS, pa je - kot je trdil - »provizorično določitev relacije 4:1« določila za stalno. Tako naj bi bili po njegovem poudarku za uve ­ ljavitev omenjenega razmerja na slovenski strani krivi ministri SLS, ne pa on oziroma JDS.680 To vprašanje bi vsekakor potrebovalo posebno obravnavo. Zamenjavo krone v razmerju 4 : 1 so v dvajsetih letih zaradi pomanjkanja objektivnih analiz v preteklo ­ sti različno tolmačili. V politični propagandi je nato bi ­ lo to vprašanje prvo in vselej prisotno v medsebojnih spopadih in obračunavanjih, slabo pa je tudi vplivalo na mednacionalne odnose v jugoslovanski državi med obema svetovnima vojnama. 681 Krameiju so politični nasprotniki - predvsem SLS - v predvolilnem času re ­ dno očitali soodgovornost za neugodno zamenjavo kron, on oziroma Jutro pa sta na izrečene očitke odgovarjala z zgoraj navedenimi pojasnili. 682 Kramer se je v dvaj ­ setih letih tudi večkrat branil očitkov korupcije. Očit ­ ke je bodisi utemeljeno zavrnil bodisi s tožbo (ali zgolj njeno napovedjo) dokazal, da je šlo za klevete. 683 Ni pa bil izmišljen očitek o tesnih povezavah njegovih srbskih strankarskih somišljenikov z bankami in njihovim izva ­ janjem »bankokratske«, to je z bančnimi interesi uskla- 679 Slokar, Valutne razmere, str. 556. 680 Jutro, 20. 1. 1925, Albert Kramer, Kdo je dr. Kramer? - O reševanju valutne ­ ga vprašanja v Kraljevini SHS glej Slokar, Valutne razmere, str. 553-557; Zečević, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 230-232; Šom, Slovensko gospodarstvo, str. 125-128; Mejal, Delovanje Miroslava Ploja, str. 68-73. 68L Zečević, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 232. 682 Glej Slovenski narod, 12. 11. 1922, 4 : 1; Slovenec, 18. 1. 1925, Kdo je dr. Kra ­ mer?, 8. 1. 1927, Nespametna laž, 25. 8. 1927, Nov izum SKS, 28. 8. 1927, Nepo ­ boljšljiva lažnivost; Jutro, 12. 11. 1922, Albert Kramer, »Štiri proti eni«, 20. 1. 1925, Albert Kramer, Kdo je dr. Kramer?, 9. 1. 1927, Nepoboljšljivi lažniki, 26. 8. 1927, Nepoboljšljivi lažniki, 30. 8. 1927, »Dolžni so povedati resnico!«. 683 Slovenec, 11. 6. 1922, Ponesrečen poizkus, 31. 1. 1925, Kdo je dr. Kramer?; Jutro, 12. 11. 1920, Albert Kramer, Gospodu Ivanu Deržiču, predsedniku nar.-soc. stranke, 13. 6. 1922, Albert Kramer, Odgovor na vprašanja, 14. 11. 1922, Razkrin ­ kana kleveta, 10. 1. 1923, Prva obsodba Čire Kamenaroviča, 23. 2. 1924, Albert Kramer, Izjava, 1. 2. 1925, Lažnjivce kakor vedno so se gospodje pri »Slovencu«. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 205 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 205 20.12.2013 16:56:21 jene politike. 684 Kramerja so se očitki o korupciji dota ­ knili in že leta 1922 je prizadeto zapisal: »Pravijo mi, da ne manjka obrekovalcev, ki mi kradejo dobro ime. Na plan, lopovi!« 685 Zavzel seje tudi za Gregorja Žerjava, ko so mu sredi dvajsetih let s katoliške strani očitali afe ­ ro Agro-Merkur oziroma so ga politično napadli v aferi Kulovec. 686 Poleg ministrskih dolžnosti, na katerih seje podrob ­ neje seznanil še s položajem slovenskega prebivalstva na Madžarskem in Koroškem, 687 j e Kramer v prvem jugoslo ­ vanskem desetletju opravljal tudi parlamentarno funk ­ cijo. Od 1. marca 1919 do 28. oktobra 1920 je bil član Začasnega narodnega predstavništva, od 11. septembra 1927 do 6. januarja 1929 pa Narodne skupščine Kralje ­ stva oziroma Kraljevine SHS. Od 23. januarja 1927 do 11. septembra 1927 je bil tudi član oblastne skupščine ljubljanske dblasti. - Kramerje v ZNP skupaj s predstav ­ nikom JSDS dr. Dragotinom Lončarjem nasproti zamisli, da bi za volitve v Ustavodajno skupščino odvzeli volilno pravico vsem pripadnikom narodnih manjšin, ki so po mirovnih pogodbah dobili opcijsko pravico, brez uspeha zagovarjal predlog, naj bi volilno pravico odrekli samo tistim Nemcem, ki so šele v zadnjih 30 letih v jugoslo- 684 Slovenski narod, 6. 1. 1921, »Nova Straža« - »stare metode«. - O »bankokratskem« značaju vsedržavne JDS in »bankokratski« politiki glej Ribar, Politički zapisi, 1, str. 116-119. 685 Jutro, 13. 6. 1922, Albert Kramer, Odgovor na vprašanja. - Kot v svojih spomi ­ nih piše Mira Mihelič, je bil Kramer »nezmožen pridobiti si veliko premoženje«. Ob zaplembi njegovega imetja po drugi svetovni vojni le-to razen deleža pri Jutru in Narodni tiskarni ni obsegalo ničesar, »če odštejemo skromno vilo na Bledu, ki so jo vključili v rezervat okoli Titove vile, v kateri ni Tito nikoli prebival, in sojo potem podrli, in parcele na Rašici, kjer sije hotel, ko so mu povedali, da je jetičen bolnik, postaviti hišico, da bi tam preživljal svoje zadnje dneve na boljšem zraku, kot je bil ljubljanski«. (Mihelič, Ure mojih dni, str. 83, 109.) 686 Jutro, 25. 3. 1925, Albert Kramer, Resnica o Agro-Merkuiju, 18. 6. 1926, Izjava dr. Alberta Kramerja, 20. 6. 1926, Nova klerikalna lopovščina. 687 Slovenski narod, 8. 3. 1919, Deputacija prekmurskih Slovencev v Beogradu, 13. 5. 1919, Regent Aleksander natančno informiran o dogodkih na Koroškem; Perovšek, »V zaželjeni deželi«, str. 124. O Kramerjevem odnosu do prekmurskega vprašanja v času Države SHS in kasnejšem spremljanju razmer v Prekmurju glej Perovšek, »V zaželjeni deželi«, str. 129; Zečevič, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 282. Kramerjevo stališče o drži, ki naj jo zavzame delegacija Kraljevine SHS pri sklenitvi mirovne pogodbe s Kraljevino Italijo leta 1920, glej v Jutro, 12. 11. 1921, Kapitulacija. Pripominjam, daje Kramer sodeloval tudi pri odločanju o sestavi slo ­ venskega dela jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci. O tem se je z njim in Antonom Korošcem dogovoril glavni slovenski zastopnik na konferenci in pooblaščeni delegat delegacije Kraljevine SHS dr. Ivan Žolger. (Zečevič, SLS in jugo­ slovansko zedinjenje, str. 215.) 206 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 206 20.12.2013 16:56:21 Karikatura Alberta Kramerja (z Gregorjem Žerjavom) v Ilustriranem Slovencu pred volitvami v Narodno skupščino Kraljevine SHS 8. 2. 1925; s karikaturo je list opozarjal na Kramerjevo domnevno odgovornost pri zamenjavi kron za dinarje in spominjal na Žerjavovo afero Agro-Merkur. (Ilustrirani Slovenec, 1. 2. 1925) vanskih deželah dobili domovinsko pravico. 688 Drugače pa je na podlagi svojega unitarističnega stališča že tedaj zagovarjal kasneje uvedem (proporcionalni) d 'Hondtov volilni sistem. 685 Kramer se je v jugoslovanskem pred- parlamentu odlično počutil. 690 To je opazil dopisnik Slo- 688 Slovenski narod, 21.7. 1920, S., Iz sobotne razprave o volilnem redu. 689 SB PNP K SHS, S, str. 167-169; Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan«, str. S4. ZNP je bilo prvo zakonodajno telo novoustanovljene jugoslovanske države, t. i. predparlament. Oblikovano je bilo zato, da v vmesnem obdobju od ustanovitve Kra ­ ljevine SHS do sklica Ustavodajne skupščine po hitrem postopku sprejema zakone, nuj ne za državo, nadzoruje delo vlade, da bi bilo načelo parlamentarne odgovornosti PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugoslovmstvu_kor31ndd 207 207 20.122013 16:56:21 venskega naroda, ki je njegovo gibanje v ZNP opisal ta ­ kole: »Ministra dr. Kramerja je videti povsod, enkrat pri poslancih, enkrat pri žurnalistih, enkrat na ministrski klopi; vidi se, da je parlamenta dobro vajen kot izkušen nekdanji poročevalec in kot dober poznavalec parlamen ­ tarnih običajev. Ni njegova najmanjša zasluga, da se je moglo začeti zasedanje našega prvega skupnega parla ­ menta točno ob določenem roku.« 691 Kramerjeva druga jugoslovanska parlamentarna izkušnja je neposredno sledila njegovemu poslanskemu delu v oblastni skupščini ljubljanske o blasti. 692 V njej je sodeloval z obravnavami različnih vprašanj s podro ­ čja delovanja o blastne skupščine in o blastnih samou ­ prav. 693 Iz Kramerjevega oblastnega poslanskega dela naj opozorimo na njegovo podporo načelu depolitizacije o blastnega uradniškega aparata 694 in na njegovo ka ­ snejšo oceno razmer na tem področju. »Danes gg. pri oblastni upravi (v obeh slovenskih dblastnih upravah, ljubljanski in mariborski, je imela absolutno politično večino SLS - op. J. P.) ne sprejmejo nobenega sluge, no ­ benega pisarja, nobenega uradnika in nobene strojepi ­ ske, če ni klerikalen«, je dejal na shodu t. i. Naprednega bloka 9. septembra 1927 v Ljubljani. 695 Ob takih opozo ­ rilih, ki niso bila daleč od resnice, je bil pozoren tudi na druga vprašanja. Zavzemal se je, da bi med avtonomna slovenska mesta uvrstili tudi Kranj in Novo mesto, 696 »s uveljavljeno še pred sklicem konstituante, predvsem pa, da pripravi volilni zakon za volitve v Ustavodajno skupščino. ZNP je delovalo od 1. 3. 1919, ko gaje sklicala vlada, do 28. oktobra 1920, ko je bilo z ukazom regenta Aleksandra razpuščeno. O ZNP glej Engelsfeld, Prvi parlament Kraljestva SHS. 691 Slovenski narod, 17. 3. 1919, Za naše ozemlje. 692 Po izvolitvi v Narodno skupščino Kraljevine SHS 11. 9. 1927 je zaradi nezdru ­ žljivosti funkcije poslanca Narodne skupščine in oblastnega poslanca Kramerju prenehal mandat v oblastni skupščini ljubljanske oblasti. Kramerje bil nato samo poslanec Narodne skupščine v Beogradu. - Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929, str. 193, op. 588. 693 O tem glej Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927-1929, str. 132, 134, 140, 143, 145-147, 150, 161, 162, 175, 180, 182, 356, 369-371, 373, 374; isti, Vodilni funkcionar, str. 72. 694 Jutro, 29. 4. 1927, Stvarne razprave v ljubljanski oblastni skupščini. - Kramer je tudi izven oblastne skupščine zagovarjal depolitiziran uradniški aparat. Pred vo ­ litvami v Narodno skupščino leta 1927 gaje skrbelo, da bo državni uradnik »kmalu brezpravna raja v rokah vsakokratne vladajoče politične stranke, bo kmalu degradi ­ ran v partizanskega (strankarskega - op. J. P.) pisarja, ki živi le od milosti režima«. {Jutro, 8. 9. 1927, Iskrena beseda državnim nameščencem) 695 Jutro, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije. 696 Jutro, 23. 4. 1927, Seja ljubljanske oblastne skupščine. 208 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 208 20.12.2013 16:56:22 stališča socijalne previdnosti in s stališča res krščanske ljubezni napram zapuščenim otrokom« pa je menil, naj oblastni nameščenci dobivajo draginjske doklade tudi za svoje nezakonske otroke. Za rodbinske člane naj bi se torej šteli »vsi oni otroci in torej tudi nezakonski, za katere je nameščenec po zakonu dolžan skrbeti«. 697 Socialno vprašanje je spremljalo Kramerjevo po ­ slansko delo tudi v Narodni skupščini Kraljevine SHS. Prizadeval si je, da bi upokojenim orožnikom priznali draginjske doklade, kakršne so imeli vsi drugi držav ­ ni upokojenci, vendar brez uspeha. 698 Prav tako ni bil uspešen v prizadevanju, da bi odpravili (katoliško) du ­ hovniško biro, to je obvezo kmetov v posameznih žu ­ pnijah, da enkrat letno za vzdrževanje svojega župnika (enako je veljalo tudi za kaplane, mežnarje in učitelje) prispevajo dobrine v naravi. 699 Sodeloval pa je v uspe ­ šnem vseslovenskem odporu proti poskusom okrnitve ljubljanske univerze konec leta 1927 in v začetku 1928, ki sojih nato v Beogradu opustili. 700 Proti omenjeni okr ­ nitvi, ki jo je razumel kot »kulturno amputacijo«, 701 je protestiral v Narodni skupščini. 702 Ob tem seje zavzel še za ustrezno financiranje ljubljanskega gledališča - to je 697 Jutro, 29. 4. 1927, Stvarne razprave v ljubljanski oblastni skupščini. 698 Jutro, 16. 12. 1927, Posl. Dr. Kramer za orožniške upokojence, 17. 12. 1927, Značilna in burna seja Narodne skupščine, 18. 12. 1927, Klerikalci se cinično nor ­ čujejo iz orožniških upokojencev!, 16. 5. 1928, Ljubljana, 15. maja, prav tam, Kleri ­ kalci in orožniški upokojenci. - Za Kramerja je bil značilen razvit socialni čut. Tako se Mira Mihelič spominja, da so pred njegovo pisarno v uredništvu Jutra »vsakega prvega v mesecu stale njegove >tobakarice<, kronske upokojenke, za katere seje za ­ man trudil, da bi jim zvišali pokojnino, pa jim je dodajal iz svojega žepa«. Prav tako je diskretno vzdrževal svojo mater, skrbel pa je tudi za Miro. (Mihelič, Ure mojih dni, str. 64, 70-71, 72.) Pomagal je tudi pri ustanovitvi meščanske šole v rodnih Trbo ­ vljah leta 1926. (Jutro, 4. 11. 1928, Nova meščanska šola v Trbovljah.) Sicer pa je o Kramerjev! dobrotljivosti Jutro v nekrologu zapisalo: »Kar mimogrede naj omenimo njegovo znano dobrotljivost, katere se sam nekako ni zavedal, smatrajoč se samo po sebi umevno, da tisti, ki ima več, daje onemu, ki ima manj. Marsikdo na njegovem mestu bi si bil napravil znatno imetje, pokojnik pa je vse sproti razdal in njegova radodarnost je bila tolika, da odhaja v večnost daleko manj oblagodarjen z gmotnimi dobrinami, nego je bil tedaj, ko je stopil kot mlad idealist na našo politično pozorni- co«. V »dobrotljivosti po evangelijski besedi, da levica ni vedela, koliko je desnica raz ­ dala, (...) je bil naravnost potratnež.« (Jutro, 28. 5. 1943, Dr. Albert Kramer umrl.) 699 Jutro, 7. 3. 1928, Klerikalci proti siromašni duhovščini, prav tam, Hegemonisti tudi katoliški duhovščini ne privoščijo dostojne eksistence, 13. 5. 1928, Spomini na čase tlačanstva. 700 O nameravani, a nato neizvedeni okrnitvi ljubljanske univerze, glej podrobneje Dolenc E., Kulturni boj, str. 246-250. 701 Jutro, 15. 1. 1928, Napredna Ljubljana odobrava delo svojih predstavnikov. 702 Jutro, 1.1. 1928, V obrambi kulturnih interesov Slovenije. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 209 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 209 20.12.2013 16:56:22 učinkovito storil že jeseni 1927 - in protestiral proti pre ­ povedi, ki jo je izdala ljubljanska policija, da bi liberal ­ na Zveza kulturnih društev prirejala kulturne filmske predstave v nedeljskih dopoldanskih urah oziroma pred 10.30. Prepoved je bila utemeljena s pojasnilom, da bi s tem motili nedeljske cerkvene obrede. 703 Poleg tega naj bi otroci uhajali od obveznih šolskih maš v kino, se po ­ tem lagali doma in v šoli ter se tako učili potepuštva. 704 V skupščini je opozoril tudi na nerešeno vprašanje dr ­ žavljanstva za Slovence, ki so se iz Kraljevine Italije pre ­ selili v Kraljevino SHS.705 Kramer je o različnih političnih vprašanjih govoril tudi zunaj skupščinskih klopi. Poudarjal je pomen gmo ­ tno, moralno in politično neodvisnega uradništva in za ­ govarjal pravico do svobodno izraženega publicističnega družbenega in političnega mnenja. 706 Sicer pa je menil, da se lahko posameznikova intelektualna moč v druž ­ benem življenju polno uveljavi le prek politično stran ­ karskega organizma. Leta 1926je poudaril, daje »v de ­ mokraciji, v državi, v kateri je ljudska volja suverena, pa naj bo ta država republika ali monarhija, (...) stran ­ karstvo življenjska funkcija, boj med strankami gibalo vsega napredka, zdravi strankarski egoizem najboljša garancija pred o pasno strni nedemokratične reakcije«. 707 O delovanju države je razmišljal tudi z vidika njenega položaja v mednarodnih odnosih. Leta 1927 je opozar ­ jal, da je Kraljevina SHS v mednarodnem prostoru ne ­ aktivna država, ki ne stori nič za večjo naklonjenost zu ­ nanjega sveta. Prav tako je ne zanimajo jugoslovanski izseljenci v tujini (Združenih državah Amerike, Nemčiji). »O nas se govori takrat največ, kadar se govori o diplo ­ matskih škandalih«, je dejal. Kritičen je bil tudi glede ravnanja Kraljevine SHS v vprašanju Slovencev in Hr- 703 Jutro, 1. 1. 1928, V obrambi kulturnih interesov Slovenije, 3. 1. 1928, Kulturne redukcije za Slovenijo, prav tam, V znamenju »Slovenčevih« falzifikatov; Dolenc E., Kulturni boj, str. 242. 704 Dolenc E., Kulturni hoj, str. 241. 703 Jutro, 25. 3. 1928, Posl. Kramer za odpravo škandaloznega postopanja pri pode ­ ljevanju državljanstva. 706 Slovenski narod, 14. 9. 1920, Manifestacijsko zborovanje JDS; Jutro, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu, 17. 7. 1927, Josip Fr. Knaflič, Slovenska pisma. 707 Kramer, Predgovor, str. VII, VIII. 210 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 210 20.12.2013 16:56:22 vatov v Kraljevini Italiji. »Mi gotovo ne zahtevamo, da naj danes Jugoslavija potegne svoj meč in napelje svoje kanone na mejo,« je poudaril, »zahtevamo pa, da naša država pokaže, da tega našega naroda pozabiti nočemo in ne moremo.« Ob tem bi morala jugoslovanska država graditi prijateljske odnose s svojimi sosedami, zlasti pa s slovanskimi državami. 708 Kramer je v svoji neparlamentarni politični de ­ javnosti klical še proti socialni »reakciji« in zagovarjal enakopravnost dela ter kapitala oziroma njuno v soci ­ alni pravičnosti (delavska socialnopolitična zakonodaja, delavsko zavarovanje) utemeljeno harmonično zvezo, socialno pravično izvedeno agrarno reformo in popol ­ no ukinitev fevdalnih odnosov. Ker je bila Jugoslavija država z večinskim kmečkim prebivalstvom, je zagovar ­ jal kompromis med neagrarnimi sloji in interesi kmeta. Demokratične razmere bi bile tudi porok za obstoj in razvoj gospodarstva, saj bi zagotovile njegovo pravno varnost in dobro premišljen, sistematično zaščiten svo ­ boden gospodarski promet. 709 Iz Kramerjevih ust se je slišala tudi zahteva: »Pošteno ven s politiko iz našega go spodarstva! «710 Kramer se je v zaključnem obdobju vidovdanske ­ ga parlamentarizma dejavno vključil v reševanje teda ­ njih perečih notranjepolitičnih vprašanj. Sodeloval je v prizadevanju KDK za preoblikovanje tedanjega politič ­ nega sistema. 711 Take poudarke je izrekel ob različnih priložnostih, 712 jedro njegovega stališča pa je bilo: »He- 708 Jutro, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije. 709 Slovenski narod, 21. 2. 1919, Sedanji politični položaj, 14. 9. 1920, Manifestacij- sko zborovanje JDS; Jutro, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije. - Kar zadeva Kramerjev odnos do kmeta, pa je treba opozoriti še na njegovo stališče, ki naj bi ga po poročilu komunističnega Rdečega prapora izrekel na shodu liberalne Samostojne kmetijske stranke 21. 11. 1920 na Igu. Tedaj naj bi dejal, da se kmeta ustroj države in politika ne tičeta, njegovo delo je le obdelovanje polja. {Viri za zgo­ dovino KSS, str. 199.) 710 Jutro, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije. 711 Kot zanimivost opozarjam na oceno Edvarda Kardelja, ki je politiko KDK oziroma »unijo Pribičevič-Žerjav (oziroma Kramer)« razumel kot »ponesrečen poskus sloven ­ ske in prečanske buržoazije, da bi okrepila svoje pozicije in svoj vpliv v centralistič ­ no urejeni Jugoslaviji nasproti močnim političnim pozicijam srbijanske buržoazije«. - Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, str. 328. 712 Jutro, 24. 12. 1927, Albert Kramer, V borbi za pravo državno idejo, 15. 1. 1928, Napredna Ljubljana odobrava delo svojih predstavnikov, 24. 1. 1928, Mogočna ma ­ nifestacija za Kmečko-demokratsko koalicijo, 6. 3. 1928, Tudi Vojvodina se pri ­ ključuje borbi za enakopravnost, 20. 3. 1928, Otvoritev zbora v dvorani, prav tam, PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 211 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 211 20.12.2013 16:56:22 gemonistični sistem [je] opasnejši za državno idejo, nego vsi plemenski in državnopravni spori (...). Na razvalinah hegemonizma je šele mogoča prava Jugoslavija.« 713 Opa ­ zen del svojih moči je namenil tudi organizacijsko-poli- tičnemu razvoju JDS/SDS in KDK v Sloveniji in Jugo ­ slaviji 714 ter vprašanju strankarske discipline. 715 Bil je tudi direktor Društva Kazina, odbornik Dramatičnega društva in predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške li ­ ge v Ljubljani. 716 V Vzpostavitev kraljeve diktature je Kramer razumel kot zgodovinsko priložnost za polno uveljavitev jugoslo ­ vanstva in v njem utemeljeno ozdravitev političnih in družbenih razmer v državi. Radikalna in nedemokratično izvedena politična sprememba ga ni motila, saj je v idej ­ nem pogledu zaostrovala jugoslovanski unitarizem, 717 ki je postal oblika političnega militarizma. 718 Diktaturo je pozdravljal; zanj je pomenila salomonsko sodbo, s kate ­ ro je kralj ustavil »usodepolno kolo naše zgodovine, ki se je razvijala v nesrečno smer«. 719 V kraljevi diktaturi ni vi- Zaključni govor dr. Kramerja, 7. 4. 1928, Albert Kramer, Letošnji politični pirhi, 26. 6. 1928, Albert Kramer, Nerazumljivi argumenti ljubljanskega sodišča, 24. 7. 1928, Poštena Slovenija obsoja ogabno politiko SLS, 4. 8. 1928, Zaključek zasedanja KDK v Zagrebu, 24. 8. 1928, Manifestacija solidarnosti in borbenosti KDK. O Kramerje- vih stališčih glede gospodarske in davčne enakopravnosti v državi ter njegovi politič ­ ni dejavnosti v zadnjem obdobju vidovdanskega parlamentarizma glej tudi Jutro, 3. 11. 1926, Demokratski zbor v Mariboru, 10. 9. 1927, Ljubljana za zmago združene demokracije, 22. 9. 1927, Dr. Kramer pri g. Davidoviču, 23. 6. 1928, Voditelji KDK pri kralju; Stojkov, Opozicija u vreme šestojanuarske diktature, str. 66; Gligorijevič, Demokratska stranka, str. 489, 502; Matkovič, Pribićević iSDS, str. 211, 229, 231; Jovanovič, Politički sukobi 1925-1928, str. 296, op. 131. 713 Jutro, 7. 4. 1928, Albert Kramer, Letošnji politični pirhi. 714 Jutro, 17. 6. 1922, Ljubljanske politične organizacije sklenjene za drjem. Žerja ­ vom, 11. 7. 1922, Nova oblastna organizacija JDS; Matkovič, Pribićević i SDS, str. 100, 228, op. 801. 715 Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan«, str. 244. 716 Jutro, 30. 12. 1922, Iz društva Kazina, 12. 11. 1922, Občni zbor Dramatičnega društva v Ljubljani, 3. 5. 1927, Občni zbor Jugoslov.-češkoslovaške lige v Ljublja ­ ni. - O delovanju Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani glej Keršič-Svetel, Češko-slovenski stiki med vojnama str. 64-69. 717 Prav tam, str. 322. 718 Šarac, Uspostavljanje šestojanuarskog režima, str. 277. 719 Jutro, 16. 8. 1932, Mogočen kmečki tabor na Krškem polju. - O Kramerjevi brez ­ pogojni podpori kraljevi diktaturi glej tudi Jutro, 8. 6. 1932, Velik odmev ljubljan ­ ske politične manifestacije, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju, Jutro, 8. 11. 212 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 212 20.12.2013 16:56:22 del »diktaturo osebe, klike ali interesne skupine, temveč (...) diktaturo ideje, daje nacijonalni princip proglašen za kategorični imperativ našega življenja«. Gre torej za nerazrušljivo utrditev temeljev »naše države in narodne eksistence ter razvojne linije naše bodočnosti. Jugoslo- venska ideja je iztrgana iz okvira partijskih programov.« In v slovenskem delu naroda ima »svojo trdno domačijo«, kajti naše ljudstvo se zaveda, »da mu je od Boga uso ­ jeno, od zgodovine odrejeno, od njegove krvi in duše iz ­ brano mesto samo v nerazrušni jedinici s Srbi in Hrvati, samo v sklopu velikega naroda jugoslovenskega«. 720 Za ­ to se mora vsestransko zavzeti za zmago jugoslovanske obnove in politiko jugoslovanskega zbiranja. 721 K temu ga kliče »dolžnost nacionalne discipline«, da bodo v du ­ hu jugoslovanskega optimizma in konstruktivnega dela Slovenci dobili pravo mesto v jugoslovanski družini. 722 Kljub njegovi predanosti jugoslovanskemu unita ­ rizmu pa za Kramerja ob uvedbi diktature ni bilo mesta v novooblikovani strukturi jugoslovanske oblasti. V vla ­ do šestojanuarskega režima je vstopil načelnik nekda ­ nje SLS in dotedanji predsednik vlade Anton Korošec. Aleksander je namreč v vladi potreboval tudi opaznej ­ šega političnega predstavnika iz Slovenije, po možnosti takega, ki bi užival večinsko podporo slovenskega poli ­ tičnega telesa in ugled v tujini. Izbor se je v tem primeru dejansko zožil zgolj na Korošca. 723 Kramerje prvem letu in pol diktature v javnosti nastopal le kot direktor Jutra in sodeloval pri posameznih novinarskih, publicističnih in društvenih dejavnostih. 724 Sredi leta 1930 pa so v Be ­ ogradu pomislili tudi nanj in ga 4. junija imenovali za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta (VZS) pri mini- 1932, Ministra Kramer in Pucelj o političnem položaju, 24. 12. 1932, Albert Kramer, Od božiča do božiča. 720 Jutro, 11. 11. 1930, Predsednik Živkovič med zastopniki naroda. Prim, tudi Ju­ tro, 6. 10. 1929, »Na potu v lepšo bodočnost Jugoslavije«. 721 Jutro, 25. 1. 1931, Albert Kramer, Beseda v slovo. 722 Jutro, 25. 1. 1931, Naši kraji in ljudje. 723 O tem glej Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 83. 724 Jutro, 21. 6. 1929, Ustanovni občni zbor »Avale«, 30. 8. 1929, Naši kraji in lju ­ dje, 10. 10. 1929, Jugoslovenskim naprednim akademikom!, 21. 1. 1930, Prisrčen praznik naših starih in mladih akademskih generacij, 22. 2. 1930, Naročajte »Našo dobo«!, 2. 8. 1930, Prvi dan slovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, 12. 9. 1930, Kulturni pregled, 30. 9. 1930, Ustanovitev Zveze naprednih jugoslovenskih starešin v Ljubljani, 5. 11. 1930, Naši kraji in ljudje. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 213 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3. indd 213 20.12.2013 16:56:22 strstvu za pravosodje; le-ta je kot posvetovalni organ predsednika vlade pregledoval in ocenjeval načrte novih zakonov, uredb in pravilnikov. 725 S tem sta se v državno politiko vrnila tudi slovenska liberalna politika in njen novi prvak Albert Kramer, ki mu je to mesto pripadlo po smrti Gregorja Žerjava 27. junija 1929. Kmalu po ime ­ novanju za člana VZS se je Kramer vrnil tudi v uprav- no-politično življenje na Slovenskem. 3. julija 1930 je bil imenovan za člana banskega sveta Dravske bano ­ vine. Kramer omenjenih funkcij ni dolgo opravljal, saj je bil že 12. januarja 1931 imenovan za izrednega po ­ slanika Kraljevine Jugoslavije v Češkoslovaški republiki (ČSR).726 Medtem je večkrat javno podprl diktaturo in vlado šestojanuarskega režima pod vodstvom generala Petra Živkoviča. 727 Podobno kot članstvo v VZS in banskem svetu Dra ­ vske banovine seje tudi Kramerjevo diplomatsko delo v Pragi razmeroma hitro končalo. Že 2. septembra 1931 je namreč po dobrih desetih letih znova stopil na vrh jugoslovanske politike. 728 Kot minister za javne gradnje 725 Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji, str. 94, 96. O VZS glej tudi Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 52. - Kramerje v VZS sodeloval v sekciji za predmete iz re ­ sorja Ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in v sekciji za obravnavo zakonskih osnutkov o pomorskih akademijah, srednjih tehničnih šolah, moških in ženskih strokovnih šolah ter obrtnih šolah. (Jutro, 28. 6. 1930, Seja VZS, 16. 10. 1930, Delo VZS.) 726 Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji, str. 96. Kramer v banskem svetu Dravske bano ­ vine ni deloval, saj je zaradi imenovanja za poslanika v Pragi odstopil že pred nje ­ govim prvim zasedanjem. Nastopil je le ob slovesni izročitvi dekretov o imenovanju banskih svetnikov, ko se je v imenu svetnikov ljubljanskega območja 23. 7. 1930 zahvalil banu Dušanu Sernecu za njihovo izročitev. (Stiplovšek, Banski svet 1930- 1935, str. 54-55; prim, tudi Jutro, 23. 7. 1930, Izročitev dekretov članom banskih svetov.) - O zadovoljnem odzivu praškega časopisja na imenovanje Alberta Kramerja za jugoslovanskega poslanika v Pragi ter svečanem in množičnem slovesu predstav ­ nikov slovenskega (liberalnega) političnega, upravnega, gospodarskega, kulturnega in društvenega življenja ter Vojske Kraljevine Jugoslavije ob njegovem odhodu na novo delovno dolžnost glej Jutro, 17. 1. 1931, Zadovoljstvo na češkoslovaškem zara ­ di imenovanja poslanika dr. Kramerja, 25. 1. 1931, Naši kraji in ljudje, 27. 1. 1931, Prisrčna poslovitev od poslanika dr. Kramerja ob odhodu v Prago. 727 Jutro, 30. 8. 1930, Sestanek javnih delavcev iz mariborske okolice, 31. 8. 1930, Sestanek v Ormožu, 3. 9. 1930, Sestanek javnih delavcev v Murski Soboti, 6. 9. 1930, Zastopniki Dravske banovine pri predsedniku vlade, 11. 11. 1930, Predse ­ dnik Živkovič med zastopniki naroda. 728 Kramerjev politični tovariš in zaveznik v dvajsetih letih Svetozar Pribičevič je po tem, ko je povsem prekinil z jugoslovanskim unitarizmom in kraljem, v svoji knjigi Diktatura kralja Aleksandra, ki jo je leta 1933 napisal v politični emigraciji v Parizu, njegov pristop k diktaturi ocenil kot veliko politično in osebno nemoralnost. Zlasti zato, ker gaje, kot piše v svoji Diktaturi, Kramer nekaj dni po smrti hrvaškega na ­ rodnega voditelja Stjepana Radiča opozoril, da si na dvoru želijo tudi njegove smrti. 214 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 214 20.12.2013 16:56:22 Albert Kramer v času imenovanja za poslanika Kraljevine Jugoslavije v Pragi (Ilustrirani Slovenec, 8. 2. 1931) je postal član Živkovićeve vlade. Slovenski liberalci so v vlado vstopili po tem, ko je zaradi stopnjevanega ure ­ sničevanja programa jugoslovanskega unitarizma, pri čemer kot nekdanja vodilna slovenska avtonomistična sila ni mogla več sodelovati, iz nje izstopila nekdanja SLS.729 Kramer je bil pred tem v Pragi, ki je med vojna ­ ma veljala za svojevrstno domeno in diplomatsko posto ­ janko Slovencev, 730 precej dejaven. Sodeloval je pri zah ­ tevni pripravi pomembne trgovske pogodbe med ČSR in Jugoslavijo 731 in si nasploh prizadeval za poglobitev To naj bi mu povedala zanesljiva oseba, kije slišala pogovor med jugoslovansko kra ­ ljico in njeno materjo. Danes pa je Kramer, ki mu je leta 1928 svetoval, naj pobegne, »tako blizek kralju», se je zgražal Pribičevič. Drugače pa je menil, da je Kramer, ki naj bi leta 1932 nekemu skupnemu prijatelju dejal: »Sedaj ko sem začel služiti dik ­ taturi, moram delati proti svoji volji do konca (sic! - J. P.)», nanjo pristal, ker je ver ­ jel, da bo kralj močnejši od ljudstva. Poleg tega je s svojimi prijatelji vložil milijone v Jutro, ki bi ga lahko diktatura s potezo peresa razgnala in vse Jutrove [tiskarske) stroje spremenila v staro železo. Predvsem pa naj bi Kramer mislil, da se bo lažje postavil nasproti svojim katoliškim nasprotnikom, če bo na oblasti, kot če bi bil v opoziciji. - Pribičevič, Diktatura kralja Aleksandra (1990), str. 9S, 96, 97, 136, 1SS. 723 O sodelovanju SLS v vladi v letih 1929-1931 glej Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, str. 33-3S, 91-97, 107-114. 7X1 Drnovšek, Slovenski izseljena, str. 123. 731 Jutro, S. 3. 1931, Trgovinska pogajanja v Pragi, 3. 9. 1931, Novi ministri. Prim, tudi Jutro, S. 3. 1931, Poslanik dr. Kramer v Brnu. O trgovski pogodbi, sklenjeni PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 215 o demokraciji in jugoslovanstvu_k ari indd 215 20.122013 16:56:22 stikov med češkoslovaškimi in jugoslovanskimi gospo ­ darstveniki. 732 Spremljal je tudi širše gospodarsko doga ­ janje v ČSR.733 Obenem je gojil stike s češkoslovaškimi novinarji in vojsko, 734 posebno pozornost pa je izkazal predsedniku ČSR Tomašu Garriguu Masaryku ob nje ­ govi 81-letnici 7. marca 1931. V listih Češke Slovo in Prager Presse je o njem objavil daljši članek. V članku, ki ga je objavilo tudi Jutro, je predstavil Masarykova narodnoemancipacijska in osvobodilna prizadevanja v avstrijski dobi in med vojno ter svoje poznanstvo z njim in poudaril njegovo politično vodilo, da je bolje propa ­ sti kot izdati idejo svobode. 735 Masaryku je na njegov rojstni dan na posebni avdienci predstavil še delegacijo ljubljanske univerze, v kateri so bili rektor prof. dr. Al­ fred Serko, dekan Filozofske fakultete prof. dr. Jakob Kelemina in promotor prof. dr. France Kidrič. Delegacija je Masaryku izročila častni doktorat Filozofske fakultete ljubljanske univerze. 736 Poleg tega se je Kramer udele ­ ževal ali bil pokrovitelj različnih kulturnih in športnih dogodkov, pri katerih so sodelovali Jugoslovani, 737 za jugoslovansko poslaništvo je preskrbel nove prostore, 738 prizadeval pa sije tudi za postavitev novega jugoslovan ­ skega visokošolskega doma v Pragi. 739 med Češkoslovaško republiko in Kraljevino Jugoslavijo spomladi 1931, ter Kramer- jevi dejavnosti, povezani s trgovskimi pogajanji med obema državama, glej Vinaver, Jugoslavija i Madarska, str. 445-449. 732 Jutro, 21.7. 1931, Poset naših gospodarstvenikov v Pragi. 733 Jutro, 31. 5. 1931, Kmetijska razstava v Pragi. 734 Jutro, 1. 3. 1931, Prijateljstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, 8. 7. 1931, Bratstvo med češkoslovaško in jugoslovansko vojsko. 733 Jutro, 7. 3. 1931, Ves svet spoštuje Masaryka, prav tam, Albert Kramer, Prezi- dent Masaryk. 736 Jutro, 7. 3. 1931, Ves svet spoštuje Masaryka, 8. 3. 1931, Zastopniki ljubljanske univerze pri Masaryku. - Masaryk je bil drugi častni doktor Univerze kralja Ale ­ ksandra I. v Ljubljani. Za častnega doktorja je bil promoviran 31. 1. 1931. Prvi ča ­ stni doktor ljubljanske univerze je 22. 6. 1929 postal vodja organizacijskih priprav za njeno ustanovitev dr. Danilo Majaron {Petdeset let slovenske Univerze, str. 633.) 737 Jutro, 8. 2. 1931, Domače vesti, 8. 4. 1931, Ekskurzija licejk na Češkoslovaško, 29. 4. 1931, Kulturni pregled, 11. 6. 1931, Concordija : Slavij a 5 : 2 (2 : 1). 733 Jutro, 19. 12. 1931, Nova palača jugoslovenskega poslaništva v Pragi. - Poslani ­ štvo Kraljevine SHS/Jugoslavije je do konca leta 1931 svoje prostore imelo v palači malteških vitezov, nato pa na Mostecki ulici v neposredni bližini zunanjega ministr ­ stva in sedeža predsednika ČSR na Gradu. (Prav tam.) 739 Jutro, 10. 5. 1931, Novi jugoslovenski dijaški dom v Pragi. - Po poročilu Jutra z dne 7. 2. 1932 je občinski odbor mesta Prage 6. 2. 1932 sklenil podeliti subvencijo 500.000 Kč za izgradnjo jugoslovanskega doma v Pragi pod pogojem, da bo imel v upravnem odboru tega doma svojega zastopnika. {Jutro, 7.2. 1932, Jugoslovenski dom v Pragi.) Dom je bil zgrajen jeseni 1933. 216 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 216 20.12.2013 16:56:22 Po vrnitvi iz Prage so se za Kramerja začela jugo ­ slovanska »zvezdna leta«. Ministrsko funkcijo, ki jo je nastopil leta 1931, je obdržal kar v sedmih vladah, obli ­ kovanih od septembra 1931 do aprila 1934. V njih je opravljal dolžnost ministra za javne gradnje, ministra za trgovino in industrijo ter ministra brez portfelja. 740 Zla ­ sti položaj ministra za trgovino in industrijo je bil zelo zahteven in nehvaležen, saj je sovpadal s časom velike gospodarske krize. 741 Ob opravljanju ministrskih dol ­ žnosti je bil tudi eden od glavnih tvorcev in glavni tajnik unitaristične vsedržavne JRKD/JNS.742 To ga je uvršča ­ lo med najvidnejše in najbolj zanesljive predstavnike šestojanuarske politike, kar se je kazalo tudi v tem, da je bil ob oblikovanju druge Srškičeve vlade (delovala je od 5. novembra 1932 do 27. januarja 1934) določen za stalnega namestnika predsednika vlade. 743 Omenjeno funkcijo je začasno opravljal že prej. 744 Ob tem je od za ­ četka leta 1932 do pomladi 1934 občasno nadomeščal še ministra za zunanje zadeve. 745 V tej vlogi je 18. de ­ cembra 1932 sodeloval pri pogovorih češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Eduarda Beneša s kraljem Ale ­ ksandrom v Beogradu. 746 Pri tem je lahko prišlo do iz ­ raza njegovo poznavanje češkoslovaško-jugoslovanskih odnosov, ki ga je pridobil kot poslanik v Pragi. Kramerjeva jugoslovanska unitaristična doslednost in zvestoba sta z njegovim z ministrskim položajem podkrepljenim »povratkom v politiko« 747 dobili politično zadoščenje, prevevati pa ga je morala tudi misel, da je 740 Kaser, Handbuch der Regierungen Siidosteuropas, 2, str. 32-39. 741 Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 117. 742 O nastanku JRKD/JNS glej Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 332-333. 743 Jutro, 6. 11. 1932, Druga Srškićeva vlada. 744 Jutro, 6. 11. 1932, Dr. Kramer namestnik ministrskega predsednika. 745 Jutro, 7. 1. 1932, Priprave za redno delo Narodnega predstavništva, 22. 9. 1932, Dr. Kramer namestnik zunanjega ministra, 6. 12. 1932, Minister dr. Kramer zasto ­ pnik zunanjega ministra, 10. 12. 1932, Novi zakonski predlogi, 23. 1. 1933, Poset kralja in kraljice na Sinaji, 31. 1. 1933, Odhod zunanjega ministra v Ženevo, 8. 2. 1933, Odklonjen predlog za ločitev cerkve od države, 15. 3. 1933, Domače vesti, 12. 5. 1933, Jevtič odpotoval v Ženevo, 31. 5. 1933, Dr. Kramer namestnik zunanjega ministra, 11. 6. 1933, Minister dr. Kramer v Ljutomeru, 13. 6. 1933, Zakon o ga ­ silcih sprejet, 15. 6. 1933, Seja senata, 22. 9. 1933, Odhod zunanjega ministra v Sinajo, 9. 2. 1934, Minister dr. Kramer zastopnik zunanjega ministra, 17. 4. 1934, Dr. Kramer namestnik zunanjega ministra. 746 Stojkov, Opozicija u vreme šestojanuarske diktature, str. 238. 747 Jutro, 20. 12. 1935, »Slovenec« vprašuje: Kdo je kriv? PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 217 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 217 20.12.2013 16:56:22 unitarizmu zagotovljena polna zgodovinska uveljavitev. Slovenski unitaristični liberalizem je s tem po sprejetju unitaristične in centralistične Vidovdanske ustave le ­ ta 1921 v Kraljevini SHS/Jugoslaviji dosegel svoj drugi politični vrh, saj je bil v letih 1931-1935 sooblikova ­ lec jugoslovanske državne politike, na Slovenskem pa monopolni dejavnik oblasti. Kramerjev tedanji vzpon, povezan z očitno delavno prizadevnostjo, je kalila le bo ­ lezen, zakaj vedno je bil rahlega zdravja in to stanje se je z vsakim letom slabšalo. »Njegovo telo je bilo«, kot se je spominjala Mira Mihelič, »spet in spet plen raznih bolezni, čeprav je volja zmagovala nad slabostjo, dokler ni tudi volja slednjič (1943 - op. J. P.) opešala«. 748 V tem je bil podoben Gregorju Žerjavu, ki ga je v najboljših letih zlomila bolezen. Drugače pa sta se po spominu Mire Mihelič oba politika razlikovala. »Dr. Žerjav je bil s svojo dinamično osebnostjo močnejši od strica, ki je imel bolj diplomatične sposobnosti, pa nobenega daru za ljudskega tribuna, kar je za politika precejšnja izgu ­ ba. (...) Nič ni bilo v njem tistega ognja, ki privlači mno ­ žice.« Gotovo pa ga je, ko je po Žeijavovi smrti prišel na položaj političnega voditelja, »navdajalo s samozave ­ stjo, da se je znašel tako na vrhu političnega dogajanja pri nas«. 749 Glede na tedanje razmerje politične moči na Slovenskem in v državi je bil Kramer v tistem času de ­ jansko prvi politični predstavnik Slovenije. Kramer seje na svojih ministrskih položajih posve ­ til reševanju vrste vprašanj. Kot minister za trgovino in industrijo je v začetku februarja 1932 dvodomne ­ mu Narodnemu predstavništvu Kraljevine Jugoslavije (jugoslovansko predstavniško telo sta v tridesetih letih sestavljala Narodna skupščina in Senat) predložil pre ­ dlog zakona o srednjih trgovskih šolah, predlog zakona o pomorskih trgovskih akademijah, predlog zakona o ženskih obrtnih in strokovnih učiteljskih šolah, predlog zakona o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah ter predlog zakona o gospodarskem svetu. Po njihovem sprejetju konec februarja sta bila v celotni državi ize- 748 Mihelič, Ure mojih dni, str. 22, 62. O Kramerjevem krhkem zdravju glej tudi str. 31,66-67,70,75,107. 749 Prav tam, str. 21-22, 83. Glej tudi str. 70, 102. 218 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 218 20.12.2013 16:56:23 načena ustroj in učni program srednjega strokovnega šolstva, zagotovljena pa je bila tudi zakonska podlaga za oblikovanje posvetovalnega organa (gospodarskega sveta) za obravnavo socialnih in gospodarskih vprašanj v okviru Narodnega predstavništva. 750 Naslednji mesec je Kramer Narodnemu predstavništvu predložil še pre ­ dlog zakona o ukinitvi žitnega monopola. Njegovo spre ­ jetje v drugi polovici marca 1932 je omogočilo splošno pocenitev moke in kruha. 751 Zaradi njihove odgovorno ­ sti za podražitev posameznih predmetov dnevne pora ­ be (sladkorja) je marca 1932 napovedal tudi pripravo zakona o državni kontroli nad karteli; 752 pred tem je že preklical do tedaj veljavno privolitev vlade v sklep jugo ­ slovanskih tovarn sladkorja o njihovi pridružitvi med ­ narodnemu sladkornemu kartelu. 753 Intenzivno delo pri pripravi omenjenih zakonov, njihovi obravnavi v Naro ­ dnem predstavništvu in drugih (zlasti proračunskih) ministrskih naporih pa mu je še bolj skrhalo zdravje. Spomladi 1932 se je za slaba dva meseca umaknil iz javnega življenja in odpotoval na zdravljenje v Prago, kjer naj bi po Jutrovih poročilih povsem okreval. Svo ­ je službene dolžnosti je začel ponovno opravljati sredi maja. 754 750 Jutro, 3. 2. 1932, Začetek rednega dela Narodne skupščine, 4. 2. 1932, Prvi zakoni pred Narodno skupščino, 5. 2. 1932, Seja Narodne skupščine, 7. 2. 1932, Zakon o gospodarskem svetu v odboru sprejet, 12. 2. 1932, Gospodarski svet pred Narodno skupščino, 13. 2. 1932, Zakon o gospodarskem svetu v Narodni skupščini sprejet, 18. 2. 1932, Enotna ureditev strokovnega šolstva, 19. 2. 1932, Za povzdigo naše trgovske mornarice, 25. 2. 1932, Važni zakonski predlogi pred Narodno skup ­ ščino, prav tam, Včerajšnja seja senata, 26. 2. 1932, Seja Narodne skupščine, prav tam, Senat sprejel zakon o gospodarskem svetu, 27. 2. 1932, Manifestacija Narodne skupščine za Romunijo, 28. 2. 1932, Naše strokovne šole. - Kar zadeva področje srednjega šolstva, lahko opozorimo še na Kramerjevo načelno stališče iz leta 1931 o potrebi po oblikovanju posebnega zakona o meščanskih šolah, ki naj bi določil dolžnosti in pravice učencev ter učiteljev teh šol. (Jutro, 27. 9. 1931, Iz Ljubljane.) 751 Jutro, 9. 3. 1932, Zakon o likvidaciji žitnega režima, 10. 3. 1932, Ukinjenje žitne ­ ga monopola, 11. 3. 1932, Državni proračun sprejet, 12. 3. 1932, Zasedanje odbora za likvidacijo žitnega režima, 22. 3. 1932, Minister Kramer o likvidaciji žitnega reži ­ ma, 25. 3. 1932, Borba za cenejši kruh. 752 Jutro, 11. 3. 1932, Gospodarstvo. - O problemu kartelov v tedanjem jugoslovan ­ skem gospodarstvu glej Bodrožić, Obrazovanje JRSD, str. 53-56. 753 Jutro, 3. 3. 1932, Ukrepi vlade proti kartelom. 754 O tem glej Jutro, 30. 3. 1932, Prva banovinska skupščina nove politične stranke, 15. 4. 1932, Minister dr. Kramer na zdravljenju v Pragi, 13. 5. 1932, Minister dr. Kramer odpotoval v Beograd, 20. 5. 1932, Obnova po zadnji poplavi opustošenih krajev, 31. 8. 1932, Minister dr. Kramer med svojimi volilci. - O Kramerjevem zdra ­ vljenju v Pragi piše - ne da bi opozorila, kdaj je potekalo - tudi Mira Mihelič. Po njeni navedbi je odšel v Prago, da bi ga tam operirali na želodcu. Do načrtovane operacije PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 219 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 219 20.12.2013 16:56:23 Kot minister za trgovino in industrijo je Kramer oblikoval tudi glavne usmeritve tedanje jugoslovanske gospodarske politike. Poudaril jih je v poročilu, ki gaje podal v proračunski razpravi marca 1932, in so dobile državnopolitični značaj s soglasnim sprejetjem prora ­ čuna njegovega ministrskega področja za leto 1932/33. Kramer je v trgovinski politiki po eni strani zagovarjal pospeševanje neposrednega povezovanja s tujino s ci­ ljem ustvarjanja novih trgov, po drugi strani pa zaščito in pospeševanje domače proizvodnje, da bi ustvarili no ­ ve razmere za delo in zaslužek, znižali brezposelnost in povečali narodni dohodek. V tej zvezi je posebej opozo ­ ril, da se bo morala Jugoslavija v svoji bodoči uvozni po ­ litiki ravnati v sozvočju z odnosom posameznih držav do jugoslovanskega izvoza. Nadalje je opozoril na potrebo po carinski zaščiti jugoslovanskega poljedelskega izvo ­ za, saj je le-ta, kljub temu daje bila Jugoslavija po pre ­ vladujoči socialni strukturi poljedelska država, v teda ­ njem času znašal le 51 odstotkov vsega izvoza. Obenem je kot eno od odločilnih vprašanj gospodarskega razvoja poudaril nujno vzpostavitev primernega razmerja med poljedelskim in industrijskim delom države. Izravnati bi morali tudi interesna nasprotja med posameznimi gospodarskimi področji, ki izhajajo iz nesistematične in pomanjkljivo organizirane industrije. Kramer se je ustavil še pri finančni krizi. Zanj to ni bilo le vprašanje bank, temveč življenjsko vprašanje celotne gospodarske in socialne politike. Zato je treba denar, ki gaje zmanj ­ kalo v denarnih zavodih, vrniti nazaj, da bi znova dobil pravi gospodarski pomen. Lahkomiselnost in zlorabe na tem področju pa lahko v bodoče prepreči strog in teme ­ ljit nadzor denarnega gospodarstva. Zagotovil naj bi ga zakon o bankah, ki ga pripravlja ministrstvo za trgovino in industrijo. Po Kramerjevi napovedi naj bi zakon pose ­ bej zaščitil interese vlagateljev in jasno določil razmerje med lastnimi sredstvi denarnih zavodov in sredstvi, ki so jim bila zaupana. Kramerje spregovoril še o pripravi zakona o hranilnicah in revizije zakona o prisilni porav ­ navi. Ustavil se je tudi pri vprašanju obrestnih mer, v pa ni prišlo, ker so tamkajšnji zdravniki ocenili, daje zanjo prešibak in je ne bi pre ­ živel. Zato so ga vrnili v Ljubljano. (Mihelič, Ure mojih dni, str. 75) 220 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 220 20.12.2013 16:56:23 katerem je zagovarjal njihovo omejitev in maksimiranje. Na koncu je spregovoril še o tujskem prometu in najavil pripravo zakona o njegovem pospeševanju. 755 O ključnih vprašanjih gospodarskega razvoja je Kramer spregovoril tudi ob drugih priložnostih. Ob uveljavitvi novega trgo ­ vinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo 1. juni ­ ja 1932 je poudaril pomen sistematičnega, dobro pre ­ mišljenega in tesnega gospodarskega sodelovanja med državama, dopolnjenega z ohranjenim režimom svobo ­ dne trgovine. Kot častni predsednik XII. ljubljanskega velesejma pa je 4. junija 1932 v svojem otvoritvenem nagovoru zagovarjal najtesnejšo gospodarsko spojitev Slovencev z jugoslovanskim prostorom. 756 Med Kramerjevimi dolžnostmi, ravnanjem in de ­ javnostjo, ki jo je opravljal kot minister jugoslovanske vlade, je treba omeniti še druga področja. V okviru že omenjenega nadomeščanja zunanjega ministra je v skupščinskih proračunskih razpravah v letih 1932 in 1933 predstavil razvoj in usmeritve jugoslovanske zu ­ nanje politike. V svojih poročilih je govoril o pomenu Društva narodov, odnosih s sosednjimi državami, so ­ delovanju Kraljevine Jugoslavije v Mali antanti in na mednarodnih gospodarskih konferencah, vprašanju reparacij (avstrijskih, bolgarskih, madžarskih in nem ­ ških) ter položaju Jugoslavije pri ureditvi reparacijskega vprašanja. Dotaknil se je tudi vprašanja razoroževanja v Evropi, revizije jugoslovanskih vojnih dolgov, ohrani ­ tve tedanjega mednarodnega reda in državne integritete Jugoslavije v njem, odnosov med sveto stolico in Jugo ­ slavijo ter vprašanja miru na Balkanu. Kramerjava izva ­ janja je skupščina v celoti sprejela, kar je bila podlaga za potrditev proračunov ministrstva za zunanje zadeve za leta 1932/33 in 1933/34.757 V času nadomeščanja zunanjega ministra je na žalni seji Narodne skupščine 8. marca 1932 govoril še ob smrti večkratnega predse ­ dnika in ministra francoske vlade Aristida Brianda, 13. 755 Jutro, 9. 3. 1932, Glavni problemi naše gospodarske politike, 10. 3. 1932, Zašči ­ ta in pospeševanje domačega gospodarstva. 756 Jutro, 1. 6. 1932, Danes stopi v veljavo novi trgovinski sporazum z Italijo, 5. 6. 1932, Naši kraji in ljudje. 757 Jutro, 7. 3. 1932, Naša zunanja politika in naša narodna obramba, S. 3. 1932, Proračunska razprava v Narodni skupščini, 20. 3. 1933, Naša zunanja politika. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 221 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 221 20.12.2013 16:56:23 junija 1933 pa je podal obširno poročilo v skupščinski razpravi o ratifikaciji devetnajstih konvencij, sklenjenih med Romunijo in Jugoslavijo decembra 1932. Sprejete konvencije so urejale vsa sporna vprašanja, ki so oteže ­ vala dotedanje odnose med državama. 758 V zvezi z notra ­ njepolitičnimi vprašanji je v Narodni skupščini v imenu vlade odklonil še predlog zakona o ločitvi Cerkve od dr ­ žave, ki so ga predlagatelji utemeljili kot nujen. Kramer je omenjeni zakonski osnutek zavrnil s pojasnilom, da zadeva vprašanje, »ki je tako obsežno in delikatno, da gotovo ne more biti predmet nujnega in skrajšanega postopka«. 759 Ob temeljnih vprašanjih državne politike se je Kra ­ mer v svoji ministrski dejavnosti opazno posvetil tudi različnim razvojnim problemom Slovenije. Sodeloval je v široko zastavljeni akciji najvišjih predstavnikov Za ­ savja za zgraditev zasavske ceste, 760 odobril je projekt za dokončanje regulacije Ljubljanice in zagotovil denar za njeno izvedbo 761 ter odobril postavitev kolodvorskega mostu v Tržiču. 762 Vztrajno ter bolj ali manj uspešno si je prizadeval za ohranitev oziroma povečanje odjema premoga iz trboveljskih revirjev za državne železnice in tako pomagal reševati težke socialne razmere na ome ­ njenem območju. 763 Zavzel se je tudi za jeseniško dela ­ vstvo, saj je soglašal z uvedbo ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali uvoz železa iz Avstrije in tako zaščitili delovno silo na Jesenicah in Javorniku pred tujo konkurenco. 764 758 Jutro, 9. 3. 1932, Jugoslavija ob Briandovi smrti, 14. 6. 1933, Lepa manifestacija prijateljstva z Romunijo. 759 SB NS KJ 1933, 2, str. 4. 760 Jutro, 28. 2. 1934, Za zasavsko cesto!, 4. 4. 1934, Sestanek odličnih gostov v zasavski metropoli. 761 Jutro, 5. 1. 1932, Regulacija Ljubljanice ne bo prekinjena, 21. 2. 1934, Posojilo za regulacijo Ljubljanice odobreno!, 25. 4. 1934, Regulacija Ljubljanice pred zadnjo fazo, 19. 1. 1935, Nj. Vis. knez-namestnik za regulacijo naših rek. 762 Jutro, 9. 9. 1932, Domače vesti, 2. 10. 1932, Naši kraji in ljudje. 763 Jutro, 2. 4. 1933, Trboveljski premog za državne železnice, 9. 4. 1933, Premog za železnice, 27. 4. 1933, Odgovornost premogovnih podjetij, 5. 7. 1933, Ministrski sveto krizi v Trbovljah, 30. 3. 1934, Zlonamerno vznemirjanje rudarjev, 7. 4. 1934, Rudarsko zborovanje v Trbovljah, 8. 8. 1935, Kriza naših rudnikov in rudarjev. - Na tem mestu lahko opozorimo, da npr. komunistična stran za omenjena Kramerjeva prizadevanja ni hotela vedeti. Imela ga je za protiljudskega zločinca in starega so ­ vražnika delovnega ljudstva. (IAKPJ, 2, str. 408; Filipič, Ob razpotjih zgodovine, str. 106.) Prim, tudi Deželak Barič, Ban Natlačen in komunisti, str. 109. 764 Jutro, 22. 3. 1932, Pomožna akcija za Jesenice, 23. 3. 1932, Jesenice kličejo na pomoč. Glej tudi Jutro, 9. 9. 1932, Delovne razmere na Jesenicah se boljšajo. 222 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 222 20.12.2013 16:56:23 Minister Albert Kramer (v sredini) med pogovorom z novinarji (Jutro, 8. 11. 1932) Podpiral je prizadevanja za zmanjšanje kuluka (obve ­ znega plačevanja javnega dela delavcev v kraju njiho ­ vega bivanja) v Dravski banovini. 765 Pomembna je bila tudi njegova podpora prizadevanjem celjske občine za regulacijo Savinje po katastrofalni poplavi v Celju in v velikem delu celjskega območja 23. septembra 1933.766 O položaju prizadetih po plavljen cev je v posebni avdi ­ enci poročal kralju, ki jim je iz lastnih sredstev nakazal precejšen znesek za omilitev njihove stiske. 767 Kot smo že opozorili, je bil za Kramerja značilen razvit socialni čut. To je pokazal, ko je v času pomanj ­ kanja denarja v denarnih zavodih zagotovil, da so na državni ravni za tri leta preložili prenos pupilarnih vlog (gotovine sirotinskih skladov) iz regulativnih hranilnic na državno hipotekarno banko; ob tem so bili v njegovi ministrski pristojnosti tudi ukrepi, ki so zadevali var- 705 Jutro, 18. 9. 1931, Intervencije bana v Beogradu. 766 Jutro, 16. 12. 1933, Regulacija Savinje je zagotovljena, 9. S. 1934, Občni zbor vzorne politične organizacije. 767 Jutro, 11. 10. 1933, Kralj za poplavljence, 12. 10. 1933, Naši kraji in ljudje. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugo$lovan$tvu_kcu3indd 223 223 20.122013 16:56:23 nost in obrestovanje pupilarnega denarja. 768 Poleg tega je Narodno predstavništvo na Kramerjevo pobudo de ­ cembra 1933 nakazalo božično podporo trboveljskim in ljubljanskim siromašnim otrokom ter onemoglim, sam pa je gmotno podprl božično socialno akcijo, ki jo je za sto revnih družin pripravila poljanska organizacija JNS v Ljubljani. 769 Pomembni sta bili tudi njegova gmotna in moralna podpora 263 barjanskim družinam s 1023 družinskimi člani v okviru socialne akcije, ki jo je janu ­ arja 1934 pripravila ljubljanska barjanska organizacija JNS.770 Kramer je v okviru svoje s Slovenijo povezane mi ­ nistrske dejavnosti vidno podpiral prizadevanja za zgra ­ ditev Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 771 Po njegovi zaslugi je Zasavje dobilo meščansko šolo v Litiji, 772 Narodno predstavništvo pa je leta 1932 odobri ­ lo naknadne kredite za srednje in osnovno šolstvo ter financiranje slovenskih občin. 773 Na podlagi njegovega posredovanja je prosvetno ministrstvo decembra 1933 odstopilo še od prvotno predvidene delitve božičnih po ­ čitnic na srednjih šolah na katoliške in pravoslavne bo ­ žične praznike. To je pomenilo, da so leta 1933 božič ­ ne počitnice v Dravski banovini, v kateri ni bilo versko mešanega dijaštva, ostale nedeljene. 774 Podpiral je tudi prizadevanja ljubljanske Drame za izboljšanje njenega finančnega položaja v času gospodarske krize. 775 Po pre ­ nehanju njegovih ministrskih funkcij sta se mu dve slo ­ venski občini - Mirna in Ovsišče - posebej zahvalili za pomoč, ki jima jo je zagotovil kot minister, in ga izvolili za častnega občana. 776 Ob ministrskih funkcijah je bil Kramer v svojih »zvezdnih letih« tudi poslanec Narodne skupščine Kra- 768 Jutro, 8. 3. 1932, Prenos pupilamih vlog odgoden za tri leta. 769 Jutro, 21. 12. 1933, Narodno predstavništvo za ljubljanske siromake, prav tam, Božično darilo rudarski deci, 3. 1. 1934, Lep zgled poljanske organizacije JNS. 770 Jutro, 23. 1. 1934, Barjanska organizacija JNS v Ljubljani. 771 Jutro, 14. 2. 1934, Intervencija senatorjev za univerzitetno knjižnico v Ljubljani, 22. 3. 1934, Naši kraji in ljudje. 772 Jutro, 29. 1. 1935, Litija dobila meščansko šolo. 773 Jutro, 24. 12. 1932, Naši kraji in ljudje. 774 Jutro, 8. 12. 1933, Nedeljene božične počitnice na srednjih šolah. 775 Jutro, 22. 2. 1934, Za sanacijo naših gledališč. 776 Jutro, 1. 1. 1935, Dva častna občana občine Mirne, 23. 1. 1935, Domače vesti. Glej tudi Puhar, Mira Mihelič, str. 19. 224 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 224 20.12.2013 16:56:23 ljevine Jugoslavije. V času svoje poslanske funkcije (1931-1935) je - po prenehanju ministrskih mandatov - uspešno nastopil proti ukinitvi režijskih kart za pro ­ metno osebje na državnih železnicah (režijske karte so zagotavljale vozne olajšave za železniško osebje in nji ­ hove družine) in zagotovil, da so ljubljanski železničarji ob upokojitvi v najkrajšem času dobili s tem poveza ­ ne ustrezne dokumente. 777 Ko je Trboveljska premogo- kopna družba leta 1934 znižala prejemke rudarjev, je zaprosil predsednika vlade Nikolo Uzunoviča za posre ­ dovanje, da bi jim omogočili najpotrebnejši zaslužek za preživetje. 778 Glede drugih razvojnih problemov Slove ­ nije je poleti 1934 uspešno posredoval pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu, da je Savinjski posojilnici in Hmeljarni v Žalcu zvišala kratkoročni kredit za zbira ­ nje in sušenje hmelja, 779 prav tako uspešno pa je pod ­ prl tudi prizadevanja občinskega odbora v Mostah pri Ljubljani za ustanovitev nove meščanske šole obrtno - -industrijske smeri; šola je dobila dovoljenje prosve ­ tnega ministrstva, da v šolskem letu 1934/1935 začne pouk, vanjo pa naj bi se vpisalo več kot 120 učencev in učenk. 780 Kramerje tudi na poslanski funkciji zagotovil (nadaljnja) sredstva za regulacijo Ljubljanice, uspešno pa je nadaljeval še prizadevanja za regulacijo Savinje. 781 Še nadalje je bil dejaven tudi na socialnem področju. Tako kot leto pred tem je decembra 1934 zagotovil, da je Narodna skupščina nakazala božično podporo ljubljan ­ skim sirotam, obenem pa gmotno podprla menzo aka ­ demskega društva Jadran. 782 Bil je tudi med tistimi, ki so omogočili božičnico revežem in siromašnim otrokom dvorskega okraja v Ljubljani. 783 Poseben vidik, ki je idejno in politično nadgradil Kramerjevo delovanje v prvi polovici tridesetih let, pa je bila njegova vloga pri ustanovitvi, organizaciji in razvoju 777 Jutro, 26. 6. 1934, Albert Kramer, Naši železničarji, 22. 7. 1934, Železničarjem vrnjene režijske karte, 15. 7. 1934, Iz Ljubljane. 778 Jutro, 30. 6. 1934, Intervencija poslanca Kramerja pri predsedniku vlade. 779 Jutro, 20. 7. 1934, Gospodarske vesti, 25. 7. 1934, Še 500.000 Din za hmeljarje. 780 Jutro, 11. 9. 1934, Domače vesti. 781 Jutro, 19. 1. 1935, Nj. Vis. knez-namestnik za regulacijo naših rek. 782 Jutro, 19. 12. 1934, Božične podpore Narodne skupščine. 788 Jutro, 24. 12. 1934, Otiraj bratovske solze!... PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 225 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 225 20.12.2013 16:56:23 režimske JRKD/JNS.784 Kramer, ki je tedaj pozabil na svoj zagovor večstrankarskega življenja leta 1926,785 je v rast monistične JRKD/JNS vložil veliko organizacijskih in političnih naporov. Na podlagi njegovih prizadevanj so na zboru banovinske organizacije JRKD za Dravsko ba ­ novino, 5. in 6. junija 1932 v Ljubljani, ustanovili prvo strankino banovinsko organizacijo v državi. 786 Stranki ­ nemu izgrajevanju v jugoslovanskem okviru pa je pose ­ bej namenil svoje moči, ko je ob spremembi sestave vla ­ de 2. julija 1932 postal minister brez listnice. 787 Stranka, ustanovljena 1. maja 1932, je bila do maja naslednjega leta organizirana po vsej državi (po Kramerjevi navedbi je štela več kot 6500 krajevnih in okrajnih organizacij). 788 Kramer se je v času njenega organiziranja gibal po vsej Jugoslaviji in obenem spremljal njen razvoj na Sloven ­ skem. Pomenljivo je, da je za strankino organiziranje najprej poskrbel v zahodnem delu države (Slovenija, Hrvaška, Bosna), kjer je bila federalistična narodnopo ­ litična volja najmočnejša. Kasneje se je z enako vnemo posvetil strankinemu razvoju v vzhodnem delu države. 789 Na shodih JRKD/JNS je Kramer nedvoumno po ­ udarjal njeno vlogo in pomen v tedanji jugoslovanski 784 O JRKD in njenem razvoju do preimenovanja v JNS leta 1933 glej Bodrožič, Obrazovanje JRSD, str. 39-98. 785 Glej str. 210. 786 Jutro, 5. 6. 1932, Banovinski zbor JRKD, 6. 6. 1932, Ministra Pucelj in dr. Kra ­ mer o političnem položaju v državi in Sloveniji. 787 Prim. Jutro, 5. 7. 1932, Nova vlada, 8. 7. 1932, Kontinuiteta v naši državni po ­ litiki. 788 Jutro, 21. 5. 1933, Mogočna manifestacija JRKD na Sušaku. - Ob preoblikova ­ nju JRKD v JNS, 20. 7. 1933, je Kramer v svojem tajniškem poročilu navedel manj ­ še (4858) število strankinih organizacij, stranka pa naj bi štela 1,500.000 članov. (Jutro, 21. 7. 1933, Novi statut stranke.) Kot je opozorila Milica Bodrožič, je bilo navedeno število članov JRKD/JNS pretirano. Zaradi šibke podpore, ki jo je imela med prebivalstvom, je po njeni oceni nesprejemljivo, da bi JRKD/JNS »celo na pa ­ pirju« imela vpisanih 1,500.000 članov. (Bodrožič, Obrazovanje JRSD, str. 93, 94.) 789 Jutro, 28. 9. 1932, Minister dr. Kramer o nalogah in delu JRKD, 30. 9. 1932, Minister dr. Kramer v Dubrovniku in Kotoru, 16. 10. 1932, Nova stranka stopa v življenje, 24. 10. 1932, Manifestacija jugoslovenske misli v Zagrebu, 9. 5. 1933, Razmah JRKD v savski banovini, 21. 5. 1933, Mogočna manifestacija JRKD na Su ­ šaku, 29. 5. 1933, Stranka pozitivnega dela, 2. 6. 1933, Nezadržen razmah JRKD, 6. 6. 1933, 100.000 ljudi na taboru v Sarajevu, 12. 6. 1933, Zborovanje zaupnikov JRKD iz ljutomerskega sreza, 19. 2. 1934, Minister dr. Kramer na treh zborovanjih, 16. 5. 1934, Čvrsti temelji nacionalne misli v Prekmurju, 21. 8. 1934, Zbori JNS v Srbiji, 22. 8. 1934, Zbor JNS v Pirotu, 23. 8. 1934, Konferenca JNS v Nišu, 26. 8. 1934, Minister dr. Albert Kramer o ciljih in nalogah JNS, 13. 9. 1934, Nadaljevanje delegatskih zborov JNS, 14. 9. 1934, Dalmatinsko Zagorje v nacionalnem taboru, 5. 10. 1934, Zbor JNS v Valjevu. 226 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 226 20.12.2013 16:56:23 Članska izkaznica pripadnika JRKD (Jugoslovenske radikalno seljačke demokratije) (AJ, 37-19-146) politiki. Stranka je bila po njegovem večkrat celo ognje ­ vitem tolmačenju politična vojska, osnovana kot sred ­ stvo uresničevanja (»fundamentiranja«) idejnih načel in politike sestojanuarskega režima. To je pomenilo utrdi ­ tev Jugoslavije kot enotne nacionalne in državnopravne skupnosti, ki jo JRKD/JNS, sposobna, da nosi odgo ­ vornost državne oblasti, na političnem področju brani tako, kot bi jo sicer oborožene sile na vojaškem. 790 In v tej smeri se morajo v stranki posvetiti intenzivnemu ideološkemu in organizacijskemu delu. 791 Na nacional- 790 Jutro, 7. 6. 1932, Ministra dr. Kramer in Pucelj o političnem položaju v državi in Sloveniji, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju, 10. 9. 1932, Iz blejskih govorov, 13. 9. 1932, Poročilo ministra dr. Alberta Kramerja, 28. 9. 1932, Minister dr. Kra ­ mer o nalogah in delu JRKD, 1. S. 1933, Dolenjska v taboru vsedržavne stranke, 16. 10. 1932, Nova stranka stopa v življenje, 24. 10. 1932, Manifestacija jugosloven ­ ske misli v Zagrebu, 8. II. 1932, Ministra Kramer in Pucelj o političnem položaju, 21. S. 1933, Mogočna manifestacija JRKD na Sušaku, 16. S. 1934, Čvrsti temelji nacionalne misli v Prekmurju, 29. S. 1933, Stranka pozitivnega dela, 6. 6. 1933, 100.000 ljudi na taboru v Sarajevu, 13. 7. 1934, Minister dr. Kramer o poslanstvu JNS, 21. 7. 1933, Novi statut stranke, 26. 8. 1934, Minister dr. Albert Kramer o ciljih in nalogah JNS. 791 Jutro, 23. 6. 1934, Narodni poslanci in senatorji o bojevništvu in sličnih akcijah. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA V CONAMA 227 o demokraciji in jugoslovanstvu —kor31ndd 227 20.122013 16:56:23 nem področju naj ga vodi prizadevanje k asimiliranju »plemenskih posebnosti« v močno, v svojem notranjem razvoju svobodno jugoslovansko celoto, 792 »v kateri je tudi v polni meri zagarantirana svoboda Slovencev«. 793 JRKD/JNS naj tako ne bi bila »stranka onega naciona ­ lističnega razpoloženja, kakor ga vidimo sedaj po Evropi v onem starem šovinističnem smislu, marveč (...) stran ­ ka realističnega nacionalnega dela«. 794 Le-to naj bo na političnem področju usmerjeno v dosledno preseganje nekdanjega strankarskega življenja, saj z ustanovitvijo JRKD/JNS ne more biti več vrnitve nazaj. Z njo je ko ­ nec nekdanjih strankarskih okovov, razprtij in bojev. JRKD/JNS namreč ni koalicija nekdanjih političnih su ­ bjektov (v JRKD so se združili nekdanja SDS, nekdanja NRS in unitaristični disidenti iz nekdanje Davidovičeve Demokratske stranke), temveč enotna jugoslovanska nacionalna in državnopolitična organizacija, ki zanika stare strankarske tradicije ter pokrajinsko, plemensko in versko razdvojenost. 795 Podobna stališča je Kramer zagovarjal tudi pred ustanovitvijo JRKD.796 Politični mo ­ nizem, ki ga je osmislil s trinomom države, stranke in 792 Jutro, 24. 10. 1932, Manifestacija jugoslovenske misli v Zagrebu, 7. 6. 1932, Ministra dr. Kramer in Pucelj o političnem položaju v državi in Sloveniji. 793 Jutro, 7. 6. 1932, Ministra dr. Kramer in Pucelj o političnem položaju v državi in Sloveniji. - Kljub takim zagotovilom pa seje Kramer moral soočiti tudi z dejstvom, da so stvarne razmere drugačne. Nanje se je odzval takole: »Zavedamo pa se tudi, da vsaka vlada lahko kaj pogreši. Mi nismo bogovi in v nobeni drugi državi nimajo bogov za upravitelje, ker nezmotljivih ljudi ni. Zato tudi ne smemo vzeti tragično vsake male pogreške. Tako se je na primer zgodilo, da so bile izdane pobotnice za najemnino samo v srbohrvatskem jeziku in tudi razni drugi formularji prihajajo brez upoštevanja zakonito zajamčenih pravic našega jezika. Nikdo tega ni želel in ne nameraval in take stvari se dogajajo le po nepazljivosti podrejenih organov. V tej veliki politični organizaciji (JRKD - op. J. P.) nihče niti ne misli na to, da bi sloven ­ skemu delu našega naroda odvzel kake pravice in oviral njegov svoboden razvoj. Če kaj takega opazite, vas prosim, da nas o tem obvestite in bodite prepričani, da se bodo take pogreške takoj odpravile.« (Prav tam) 794 Jutro, 29. 5. 1933, Stranka pozitivnega dela. 795 Jutro, 24. 12. 1931, Albert Kramer, Naporno delo za lepše dni, 7. 6. 1932, Mi­ nistra dr. Kramer in Pucelj o političnem položaju v državi in Sloveniji, 16. 8. 1932, Mogočen kmečki tabor na Krškem polju, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju, 7. 11. 1932, Veliko manifestacijsko zborovanje v Mariboru, 6. 6. 1933, 100.000 lju ­ di na taboru v Sarajevu, 21.7. 1933, Novi statut stranke, 26. 8. 1934, Minister dr. Albert Kramer o ciljih in nalogah JNS. Prim, tudi Jutro, 5. 6. 1932, Banovinski zbor JRKD, 8. 11. 1932, Ministra Kramer in Pucelj o političnem položaju, 24. 12. 1932, Albert Kramer, Od božiča do božiča, 28. 5. 1934, Lep shod JNS v Velenju. 796 Prim. Jutro, 6. 9. 1931, Vsi Jugosloveni na delo!, 4. 11. 1931, Ljubljana se zbira v tabor jugoslovenstva, 4. 11. 1931, Slovenci pri volitvah, 11. 11. 1931, Slovenskim volilcem! 228 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 228 20.12.2013 16:56:24 jugoslovanstva, je bil po njegovem poudarku posebej pomemben za Slovence. Zato je na ustanovnem zboru banovinske organizacije JRKD za Dravsko banovino zbrane delegate pozval k »sistematičnemu iztrebljenju vseh starih prepirov, k ustvaritvi mogočne armade, ki edina bo sposobna, da se Slovenci uveljavimo kot oni faktor v državni politiki, kakršen zaslužimo biti po svoji zgodovini, po svoji kulturi in po svoji gospodarski moči in sposobnosti, po svojem navdušenju za našo (jugoslo ­ vansko - op. J. P.) nacionalno stvar«. 797 VI »Narodnemu voditelju dr. Kramerju«, kot so ga 15. maja 1934 poimenovali na skupščini organizacije JNS za lendavski okraj, 798 je jugoslovanski unitarizem tudi v tridesetih letih pomenil idejni in politični absolut. Dru ­ ga vprašanja je, razen iz političnih funkcij izhajajočih nalog, obravnaval le obrobno. Tako se je v prvi polovici tridesetih let kratko ustavil le pri vprašanju vere, ki jo JNS in nova državna politika spoštujeta, a ne želita, da se uporablja za politične prepire. Posebej je tudi opozoril na pomen krščanstva kot osnove etičnega življenja ve ­ likega dela jugoslovanskega prebivalstva. Zaradi verske raznolikosti v državi je poudaril še potrebo po popolni medkonfesionalni toleranci. 799 Poleg tega je bilo mogoče v Kramerjevih člankih opaziti tudi protirevolucionarno stališče. 800 Kar zadeva njegovo javno dejavnost, lahko omenimo še sodelovanje v načelstvu stavbne in gospo ­ darske zadruge Novinarski dom, sodelovanje v Zvezi na- 797 Jutro, 7. 6. 1932, Ministra dr. Kramer in Pucelj o političnem položaju v državi in Sloveniji. 798 Jutro, 16. 5. 1934, Čvrsti temelji nacionalne misli v Prekmurju. - Povsem druga ­ če so Kramerja ocenili na revolucionarni levici. Tako je Edvard Kardelj nekaj mese ­ cev kasneje zaradi večletnega sodelovanja z režimom kraljeve diktature o Kramerju zapisal, da je »danes najbolj osovražen človek na Slovenskem«. (Kardelj, Zbrana dela, 1, str. 335.) O Kramerjevi nepriljubljenosti v Sloveniji je leta 1932 v Narodni skupščini govoril tudi slovenski poslanec JRKD Alojzij Pavlič, a so se drugi strankini poslanci iz Slovenije postavili Kramerju v bran. {SBNS KJ1932, 1, 17. 11. 1932, str. 109; Jutro, 19. 11. 1932, Seja Narodne skupščine.) 799 Jutro, 25. 1. 1931, Albert Kramer, Beseda v slovo, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju, 30. 1. 1933, Ministra dr. Kramer in Pucelj o aktualnih političnih vpra ­ šanjih, 16. 5. 1934, Čvrsti temelji nacionalne misli v Prekmurju. 800 Jutro, 26. 6. 1934, Albert Kramer, Naši železničarji. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 229 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 229 20.12.2013 16:56:24 prednih jugoslovanskih starešin, sodelovanje v glavnem odboru Akademskega društva Jadran in vodenje Zveze kulturnih društev v letu 1935.801 Kramer, ki ni veljal le za političnega, ampak tu ­ di za idejnega voditelja slovenskega liberalizma, 802 je v prvi polovici tridesetih let s širokimi zamahi plaval v jugoslovanski unitaristični plimi. Zelo jasno je poudaril resnico, da so slovenski liberalizem in njegove kulturne organizacije »najjačja duhovna trdnjava jugoslovenske ideje«. 803 Zanj je »z vidika večnosti nacionalnega proble ­ ma« pomenila »vrv ob strmi poti«, 804 novo slovensko na ­ cionalno samozavest ter njeno odrešenjsko kulturno in gospodarsko prihodnost. 805 Izražala ni le čustvovanja, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, temveč idejo »našega življenja, našega kruha, našega zadovoljstva in našega miru«.&06 Zato je po protirežimskih demon ­ stracijah študentov ljubljanske univerze, 27. januarja 1932, kot minister celo izjavil, da bi po njih od nje ne smel ostati niti kamen niti trava; ljubljanska univerza se ima zahvaliti edino velikodušnosti vlade, da še sto ­ ji. 807 Tako kot se je med svetovno vojno narod odločil za svobodo in samoodločbo, se je danes treba boriti za jugoslovansko enotnost, četudi do zadnje kaplje krvi. 808 Njeno osnovno počelo sta enakost in enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov ter vsakega dela jugoslo ­ vanske države. 809 Unitaristično idejo, ki mora imeti čvrsto politično oporo že v občinskih strukturah, 810 je Kramer poudar- 801 Jutro, 21. 3. 1931, Naši kraji in ljudje, 19. 10. 1931, Lep večer Zveze naprednih starešin, 18. 1. 1932, Praznik AD Jadrana in starešinske zveze, 7. 1. 1935, Delo, naloge in cilji Zveze kulturnih društev, 28. 10. 1935, Delo Zveze kulturnih društev. 802 Jutro, 28. 11. 1932, Pregled našega prosvetnega dela. 808 Jutro, 7. 1. 1935, Delo, naloge in cilji Zveze kulturnih društev. 8M Jutro, 28. 12. 1931, Idejni tečaj srednješolske omladine. 808 Jutro, 19. 10. 1931, Spomenik orjaku duha in dela, 16. 8. 1932, Mogočen kmečki tabor na Krškem polju, 7. 1. 1935, Delo, naloge in cilji Zveze kulturnih društev. Prim, tudi Jutro, 6.2. 1933, Slovenci ob severni meji za nedeljivo Jugoslavijo. 806 Jutro, 29. 5. 1933, Stranka pozitivnega dela. Prim, tudi Jutro, 12. 9. 1932, Poro ­ čilo ministra doktorja Kramerja. 807 Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, str. 140. 808 Jutro, 2. 11. 1931, Vsa Slovenija v jugoslovenskem taboru, Jutro, 3. 11. 1931, »Plebiscit za novo državno politiko«. 809 Jutro, 29. 5. 1933, Stranka pozitivnega dela, 6. 6. 1933, 100.000 ljudi na taboru v Sarajevu. Prim, tudi Jutro, 12. 9. 1932, Poročilo doktorja Kramerja. 8L0 Jutro, 10. 9. 1933, Minister dr. Kramer o občinskih volitvah, 19. 9. 1933, Sresko zborovanje JNS v Celju, 17. 10. 1933, 300 občin v nacionalnih rokah. - Kramerje 230 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 230 20.12.2013 16:56:24 jeno povezoval z obstojem »slovenskega dela jugoslovan ­ skega naroda«. 811 Kot je dejal na velikem zboru JRKD 11. septembra 1932 v Ljubljani - zbora so se udeležili strankin predsednik Nikola Uzunovič, predsednik Naro ­ dne skupščine dr. Kosta Kumanudi, ministri za promet, kmetijstvo, socialno politiko in narodno zdravje inž. Laza Radivojevič, Juraj Demetrovič in Ivan Pucelj, podpred ­ sednik JRKD Milovan Lazarevič, skupščinski tajnik dr. Dragoljub Jevremovič ter dober ducat poslancev iz celo ­ tne Jugoslavije -, lahko Slovenci samo v močni in enotni Jugoslaviji ohranijo svoje kulturne dobrine in pridobitve, ki so jih dobili po zlomu avstro-ogrske monarhije (po ­ spešen razvoj šolstva, univerza, razmah knjižnega trga). Zato »jugoslovenska politika in načelo narodnega in dr ­ žavnega edinstva za Slovence ni greh napram posebnim dolžnostim do našega plemena. Nasprotno, ta politika je za nas edini spas, da očuvamo svoje pleme, vse poseb­ nosti v velikem sklopu jugoslovenskega naroda, katerega neoddeljiv del se moramo sami sebe občutiti, da lahko z njim delimo ne samo dolžnosti, temveč tudi pravice«.812 Kramer Slovencem ni priznaval narodne samostoj ­ nosti in pravice do svobodnega nacionalnega razmaha, sporna pa sta mu bila tudi skrb za slovenski jezik in z njim povezan kulturni razvoj. To je dobro pokazal na shodu JRKD 29. januarja 1933 v ljubljanski Šiški, ki jo je Jutro v svojem poročilu posebej omenilo kot »rojstni kraj prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika«. 813 Kramer je v Vodnikovem rojstnem kraju dejal nasle ­ dnje: »Oni, ki predstavljajo slovenski problem le kot nekako jezikovno stvar, gledajo nanj z ozkega stališča, kakršnega dopušča samo popolno nerazumevanje pra ­ vih slovenskih problemov. Kulturni razvoj slovenskega ljudstva je odvisen od njegovih gospodarskih pogojev. Slovensko vprašanje v Jugoslaviji je vprašanje gospo - ob vsaki priložnosti poudarjal idejo jugoslovanskega unitarizma. Tako je npr. ob otvoritvi tramvajske proge iz Ljubljane do Šentvida izjavil, da stoji tudi ta proga »v znamenju jugos love nske ideje in tvornosti«. {Jutro, 29. 11. 1931, Svečana otvoritev šentviškega tramvaja.) 811 Jutro, 11. 11. 1931, Slovenci pri volitvah, 1. 5. 1933, Dolenjska v taboru vsedr ­ žavne stranke. 812 Jutro, 12. 9. 1932, Slovenska Ljubljana jugoslovenska, prav tam, Poročilo mini ­ stra doktorja Kramerja. Prim, tudi Jutro, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju. 818 Jutro, 30. 1. 1933, Ministra dr. Kramer in Pucelj o aktualnih političnih vprašanjih. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 23 1 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 231 20.12.2013 16:56:24 Vodilni člani JRKD pri zajtrku na terasi hotela Bellevuepo prihodu na strankin zbor 11. 9. 1932 v Ljubljani; z leve proti desni Nikola Uzunovič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Janko Rajar, Albert Kramer, Adolf Ribnikar in dr. Miroslav Ploj (Jutro, 13. 9. 1932) darskega in socialnega razvoja naše ožje domovine v okviru naše države in vse drugo nam bo po svetem pismu navrženo (podčrtal J. P.).«814 Kramer se je seveda tudi v tridesetih letih potru ­ dil, da je izrazil svoje globoko nasprotovanje federali ­ stičnim pogledom na notranjo ureditev države. Skladno s svojim razumevanjem »matere Jugoslavije in njene hčerke Slovenije« 815 je zagovaijal ustavno zagotovljeno upravno decentralizacijo, utemeljeno v sistemu bano ­ vinskih samouprav. 816 Država naj bi torej zase pridržala 314 Prav tam. - Kar zadeva slovensko vprašanje, seje Kramer v prid zagovarjanju jugoslovanstva skliceval tudi na položaj Slovencev v avstro-ogrski monarhiji. »Ho ­ dijo med vas taki,« je dejal na ljudskem taboru v Beltincih S. 9. 1932, »ki pravijo, da jugoslovenska politika pomeni škodo za slovensko stvar, da so v nevarnosti naš slovenski jezik, naša kultura, naša šola ter da se bomo posrbili. Oni med nami, ki smo nekoliko starejši, ki smo svoja otroška, mladeniška in dober del moških let preživeli pod tujim gospodarjem in primerjamo, kake pravice sta naš jezik in naš narod imela pod Avstrijo in Madžarsko in kakšne možnosti kulturnega napredka imata danes v naši kraljevini, se smemo upravičeno smejati tistim, ki govore, da pomeni jugoslovenska ideja nevarnost za slovenstvo.« {Jutro, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju.) 315 Jutro, 30. 1. 1933, Ministra dr. Kramer in Pucelj o aktualnih političnih vpra ­ šanjih. 316 Jutro, 16. 8. 1932, Mogočen kmečki tabor na Krškem polju, 31.8. 1932, Minister dr. Kramer med svojimi volilci, 12. 9. 1932, Poročilo ministra doktorja Kramerja, 28. 232 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k or 3 indd 232 20.122013 16:56:24 Predsednik in tajnik JRKD Nikola Uzunovič in Albert Kramer zapuščata palačo Nebotičnik po ogledu ljubljanske okolice z njeqoveqa vrha po strankinem zboru 11. 9. 1932 v Ljubljani. (Jutro, 13. 9. 1932) »vse ono, kar je njej, njeni eksistenci in njeni enotnosti in obrambni moči potrebno, a vse ono, kar se tiče posebnih lokalnih interesov, občin in pokrajin, da izroči rokam in odločitvam faktorjev iz dotičnih krajev«.517 V teh načelih je bil verjetno utemeljen predlog izvedbene zakonodaje k ustavnemu določilu o banovinski samoupravi, ki gaje novembra 1932 pripravil skupaj s predsednikom vlade Milanom Srškičem. Njeno izdelavo je javno obljubil av ­ gusta 1932.813 Omenjeni predlog pa ni bil uresničen, ker je minister za pravosodje Božidar Maksimovič, kije pre ­ dlogu nasprotoval, Kramerja obtožil, daje federalist. 819 9. 1932, Minister dr. Kramer o nalogah in delu JRKD. 317 Jutro, 12. 9. 1932, Poročilo ministra doktorja Kramerja. 313 Jutro, 31. 8. 1932, Minister dr. Kramer med svojimi volil d, 12. 9. 1932, Poročilo ministra doktorja Kramerja. 319 Stojkov, Opozicija u vreme šestojanuarske diktature, str. 238, op. 134, str. 239, op. 136. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugoslovanstvuor3 indd 233 233 20.122013 16:56:24 Kramerjevo nasprotovanje federalizmu je najbolje pokazal njegov odziv na Ljubljanske punktacije, ki jih je povezoval z odhodom SLS iz vlade. SLS naj bi se zanj odločila, ker je spoznala, »da s pomočjo jugoslovenske ideje ni mogoče obnoviti starega terorizma v naši ožji domovini«. In kot izraz nestrpnosti detroniziranih poli ­ tičnih voditeljev, ki bi radi ponovno našli pot do držav ­ ne oblasti, je »zopet morala priti na pomoč slovenska država«. 820 Kramer je njeno idejo in z njo povezane fe ­ deralistične zahteve zavrnil s podobnimi utemeljitvami kot Dinko Puc. »Slovencem naši zunanji sovražniki niso obljubili samostojne države«, je poudaril na shodu JRKD 30. aprila 1933 v Novem mestu. »Zakaj ne? Gotovo ste vsi videli zemljevide, kako so si zamislili gotovi politi ­ ki razdelitev Jugoslavije«, je odgovoril. »Srbija bi zopet ostala država zase, Hrvati bi dobili novo državo, izgu ­ bili pa bi morje in Dalmacijo, ki bi postala italijanska, a slovenske države na tej karti ni. Slovensko zemljo do Trbovelj in Celja bi si pridržali Italijani, štajerske kraje pa bi poklonili Avstriji in Madžarski. Iz tega se najbolj jasno vidi, kam vodi taka politika.« 821 Kramer je federalističnim zahtevam nasprotoval še z drugimi opozorili. »Ali si je mogoče zamisliti Slo ­ venca,« je vprašal, »ki bi pristal na to, da bi se naša država razdelila po dr. Mačkovem receptu (mišljen je hrvaški federalistični narodni voditelj Vladko Maček - op. J. P.) na dve novi skupini, od katerih bi imela ena srbsko, druga pa hrvatsko hegemonijo, v kateri bi igrali mi Slovenci, ki smo sedaj enakopraven član jugoslo ­ venske zajednice, podrejeno vlogo napram zagrebški gospodi?« Obenem je zatrdil, da je tisti, ki hoče zavreči močno, enotno in veliko Jugoslavijo, zločinec nad na ­ rodom in državo. Zakaj »v času, ko razvija Hitler svoj pangermanski revizionistični program, ko se mrzlično oborožujejo vsi naši sosedi, ko na zapadu naše države ne skrivajo svojih imperialističnih teženj, se mora reči, da so naši punktaši in njihovi poborniki postali glavni dobavitelji za propagandne orožarne teh naših inozem- 320 Jutro, 30. 1. 1933, Ministra dr. Kramer in Pucelj o aktualnih političnih vpraša ­ njih. 821 Jutro, 1. 5. 1933, Dolenjska v taboru vsedržavne stranke. 234 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 234 20.12.2013 16:56:24 skih neprijateljev, ki slikajo te njihove punktacije ter nore in zločinske pokrete kot sigurno znamenje sko ­ rajšnje propasti Jugoslavije in kot dokaz, kako poceni bi bila zmaga in s kako malenkostnimi žrtvami bi bilo mogoče izvesti njihove iredentistične in imperialistične podvige«. Za Slovence puntacije pomenijo »naravnost samomor, kajti če bi se izvedli razni separatistični na ­ črti, bi bili Slovenci prvi prizadeti in preko naših trupel bi vkorakal sovražnik na naše ozemlje«. 822 Svoje pro- tifederalistično stališče je podkrepil še s svojevrstnim zagovorom kraljeve diktature. Po izreku zaporne kazni, na katero je režim spomladi 1933 obsodil glavnega no ­ silca hrvaških federalističnih zahtev Vladka Mačka, je na že omenjenem shodu v Novem mestu dejal nasle ­ dnje: »Včeraj je državno sodišče izreklo tudi svojo ob ­ sodbo nad tako zvanimi zagrebškimi punktacijami. (...) Država ne pusti, da bi se z njo igrali! Treba je pogledati samo v Nemčijo, kako postopajo tam z nasprotniki re ­ žima. Tam imajo za opozicionalce koncentracijske ta ­ bore, kjer jih imajo interniranih na tisoče in tisoče. V Nemčiji ne more niti en uradnik, ki je nasprotnik reži ­ ma, ostati na svojem mestu. Tam so posegli ne samo v politične, marveč tudi v vse socialne, kulturne in go ­ spodarske organizacije, ki niso v skladu s smernicami režima. Listi smejo izhajati le če pišejo za režim. Borba je tam poostrena tako daleč, da oni, ki niso pristaši režima skoraj nimajo pravice do eksistence. Pa primer ­ jajte našo domačo >diktaturo<, zaradi katere se nekateri tako razburjajo, in povejte, koliko je bilo pri nas od te diktature prizadetih?!« Poleg tega v Nemčiji tisti, »ki so v koncentracijskih taboriščih, niso nasprotniki edinstva nemškega naroda (...). Država Je dolgo prizanesljiva,« je končal, »toda tudi zanjo so meje, ki jih mora čuvati v svojem lastnem interesu, v interesu svoje eksistence in eksistence vsega naroda, л823 Jugoslovansko unitaristično načelo je bilo tudi podlaga Kramerjevih socialno-gospodarskih nazorov. Opozarjal je, daje slovenska industrijska in obrtna pro- 822 Jutro, 6. 2. 1933, Slovenci ob severni meji za nedeljivo Jugoslavijo. Prim, tudi Jutro, 1. 5. 1933, Dolenjska v taboru vsedržavne stranke. 823 Jutro, 1. 5. 1933, Dolenjska v taboru vsedržavne stranke. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 235 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 235 20.12.2013 16:56:25 izvodnja življenjsko odvisna od jugoslovanskega konsu- mnega ozemlja, kije sposobno zaščititi slovenske gospo ­ darske interese. Pri tem se je treba zavedati, da bi bila jugoslovanska gospodarska politika brez slovenskega ozemlja nasproti Evropi dokaj enostavna. Taka Jugo ­ slavija bi bila namreč zgolj agrarna država, ki bi lažje vzpostavljala gospodarske odnose z drugimi država ­ mi. 824 Toda celotna jugoslovanska državna in gospodar ­ ska ter predvsem mednarodno trgovinska politika prav v imenu jugoslovanske ideje posebej upošteva položaj Slovenije, kije po svoji gospodarski in socialni strukturi kmečko-industrijsko-obrtniška pokrajina in je zato na ­ vezana na zaščito države pred tujo konkurenco. »Samo to je omogočilo, da se vrte kolesa v naših tovarnah, da naš delavec še ni do zadnjega na cesti, da še životarita naš obrtnik in trgovec, dočim v mnogih drugih državah gospodarski zastoj že ubija najširše sloje produktivne delavnosti.« Kramer seje v svojih socialnogospodarskih pogledih ustavil tudi ob agrarnem značaju jugoslovan ­ ske države. Poudaril je pomen gospodarskega dviga kmečkega prebivalstva, kije glavni konsumentjugoslo ­ vanske obrti, trgovine in industrije, in bi s seboj v pro ­ pad potegnilo vse gospodarske panoge, če ne bi imelo sredstev, da kupuje njihove izdelke in zaposluje njihove ljudi. Zavzel se je še za načelo narodne solidarnosti, ki ne dopušča, da bi en stan imel prednost pred drugimi, »ali da bi eni živeli od tega, da drugi umirajo«. 825 V okvir Kramerjevih gospodarskih nazorov je sodilo še njegovo videnje jugoslovanske gospodarske politike v času teda ­ nje krize. V božični številki Jutra je leta 1931 zapisal: »Za vsako ceno držati vrednost našega dinarja, prema ­ govati kritične situacije brez radikalnih ukrepov, ki jih naša gospodarska struktura ne vzdrži, s sistematičnim nadaljevanjem konsolidacijskega dela jačati ugled naše države in vero v njeno solidnost, vztrajno iskati možno ­ sti za povečanje našega izvoza in vzdrževanje obratov v naši industriji in končno, a ne v zadnji vrsti, z izgra- 824 Jutro, 30. 1. 1933, Ministra dr. Kramer in Pucelj o aktualnih političnih vpraša ­ njih. 828 Jutro, 8. 11. 1932, Ministra Kramer in Pucelj o političnem položaju. Glej tudi Jutro, 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju, 12. 9. 1932, Poročilo ministra doktorja Kramerja. 236 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 236 20.12.2013 16:56:25 ditvijo dosledne in preudarne štednje v našem javnem gospodarstvu zmanjšati izdatke in s tem bremena, ki se narodu nalagajo, ter z najstrožjo izvedbo proračun ­ skega ravnotežja postaviti vse javne račune na realno in solidno bazo«. 826 Čez leto dni je k temu pomenljivo dodal: »Lepo je pridigati štednjo na vse strani, ali težje je prenašati konsekvence. In še težje braniti proti splo ­ šnemu valu demagoške štedljivosti neokrnjenost naših kulturnih pozicij.« 827 VII Leta 1935 je bilo konec Kramerjevih »zvezdnih let«. Minister ni bil več že od aprila 1934, zaradi nesoglasij med slovenskimi liberalci, ki so se pokazala med njim in banom Marušičem ter njegovimi privrženci, pa se je moral kot generalni tajnik stranke opreti celo na glav ­ ni odbor JNS v Beogradu, da je bil kot njen kandidat v Dravski banovini 3. februarja 1935 izvoljen v Senat Kraljevine Jugoslavije. 828 Ko je po razpustu Narodne skupščine 6. februarja 1935 in razpisu skupščinskih volitev za 5. maj 1935 predsednik vlade Bogoljub Jevtič mimo vodstva JNS oblikoval državno kandidatno listo in za uvrstitev kandidatov iz Dravske banovine nanjo pooblastil Marušiča, pa se je odločil, da ne bo kandidi ­ ral za poslanca in je obdržal senatorski mandat. 829 To je bila po nastopu nove Stojadinovičeve vlade junija 1935 in z njo povezano oblastno dominacijo JRZ Kramerjeva edina funkcija v strukturi državne oblasti. Ob tem je bil res še vedno eden glavnih voditeljev vsedržavne JNS, a nekdaj mogočna politična vladarica v državi je bila v drugi polovici tridesetih let povsem nemočna. Kramer je postal le še ena od »obledelih zvezd« prejšnjega re ­ žima diktature, kot si ga je privoščil vladni Slovenec 826 Jutro, 24. 12. 1931, Albert Kramer, Naporno delo za lepše dni. 827 Jutro, 24. 12. 1932, Albert Kramer, Od božiča do božiča. 828 Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 233, 236-237. Glej tudi Gasparič, SLS pod kraljevo diktaturo, 246-247. 829 Stiplovšek, Banski svet 1930-1935, str. 235, 261-262, 264, Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 27. prvaka slovenskega liberalizma med svetovnima vojnama 237 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 237 20.12.2013 16:56:25 leta 1938.830 In kot je zapisal, so se te »zvezde«, ko je bil režim JNS že v zatonu, pred ljudsko nejevoljo rešile v Senat. 831 Navedena ocena iz nasprotnega političnega tabora pa ne more spremeniti dejstva, da je Kramer funkci ­ jo člana Senata Kraljevine Jugoslavije - tako kot vse druge - opravljal z veliko resnostjo. Bil je član sena ­ tnega odbora za preučitev mednarodnih konvencij, ki jih je sprejela Narodna skupščina, ter član finančnega in imunitetnega odbora. 832 Kot senator je bil tudi član jugoslovanske delegacije na pogrebu angleškega kra ­ lja Jurija V. leta 1936 in član jugoslovanske delegacije na konferenci interparlamentarne unije ter mednaro ­ dne trgovinske parlamentarne konference leta 1937 v Parizu. 833 V Senatu je obravnaval vrsto vprašanj. Poleg zavzemanja za v jugoslovanski ideji utemeljeno držav ­ no politiko je predložil načrt zakona o tisku, zagovarjal mešan zasebno-državni sistem upravljanja radiofonije v državi in opozoril, da je treba zagotoviti enakomeren vpliv vseh kulturnih dejavnikov na oblikovanje radij ­ skega programa. Tega na ljubljanski radijski postaji ni, ker jo izrablja izključno enostransko usmerjena (katoli ­ ška - op. J. P.) kulturna organizacija z zelo močno poli ­ tično primesjo. Posvetil se je tudi socialnogospodarskim vprašanjem. Nasprotoval je strnjevanju trgov in mest z njihovo okolico, ker bi s tem izgubili voljo za urbaniza ­ cijo. Kot neprimerno in nazadnjaško je še neuspešno odklonil namero, da bi ob zamenjavi kovanega denarja 830 Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan«, str. 281. 831 Slovenec, 29. 3. 1936, Pucelj in kočevsko nemštvo. - O Kramerjevem odhodu v Senat se je v svojih spominih kritično izrazil tudi Vladimir Ravnihar, kije zapisal: »V javnosti ni napravilo najboljšega vtisa, da so se razmeroma - po letih - mladi politiki potegovali za mandate v senatu in to celo politiki, ki so veljali ali so hoteli veljati kot voditelji svojih političnih skupin. V njihovi lastni skupini je nastalo malodušje, češ podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo. Teren za vodilnega politika je Narodna skupščina, je volišče s splošno, enako in tajno volilno pravico, kjer mora izbrati in izvojevati svojo zaupnico v narodu. Politik, kije položil orožje na tem torišču, je dal vedeti, da čuti svojo in svoje stranke slabosti in da mu je samo še za nagrado v pre ­ teklosti opravljenega dela, na kako vodilno vlogo [pa] ne reflektira več.« (Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 233.) 832 Jutro, 13. 11. 1935, Volitve odborov v senatu, 15. 3. 1936, Seja senata, 23. 10. 1936, Danes se začne redno parlamentarno zasedanje, 22. 10. 1937, Svečana otvoritev skupščine in senata, 25. 10. 1936, Izvolitev stalnih odborov v senatu in skupščini, 17. 3. 1938, Proračun pred senatom. 833 Jutro, 25. 1. 1936, Beležke, 14. 5. 1937, Ministrski svet, 15. 5. 1937, Jugoslo- venska trgovinska parlamentarna delegacija. 238 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 238 20.12.2013 16:56:25 prevrtali kovance za 25 par. Opozoril je, da je take vrste denar - z luknjo v sredini - v Evropo prišel iz kolonij, kjer ga nosijo na vrvici okoli vratu, in predstavlja najbolj primitivno obliko kovanega denarja. S takimi kovanci pač ne bo moč predstavljati jugoslovanske kulture pred svetom. Soglašal ni tudi s tem, da bi bili kovanci za 25 par najmanjša jugoslovanska denarna enota, saj imajo manjše celo v državah z višjim standardom. Kot senator je opozarjal še na vprašanje količine odkopa premoga za državne železnice ter na različne ministre vložil več interpelacij. 834 Sopodpisal je tudi interpelacijo, ki jo je skupina 59 senatorjev 11. novembra 1935 vložila proti predsedniku vlade Stojadinoviču. Interpelacija je Sto- jadinoviču očitala, da zgolj formalno podpira politične usmeritve pokojnega kralja Aleksandra, dejansko pa omogoča obnavljanje starega strankarskega življenja in opredeljevanje po »plemenskih, regionalnih in konfesio ­ nalnih vidikih«. Ob tem z vsemi sredstvi državne oblasti duši delovanje iskrenih jugoslovanskih nacionalistov. 835 Najbolj odmevna pa je bila Kramerjeva interpelacija 8. julija 1937, ki jo je na Stojadinoviča vložil po znanih dogodkih ob obisku predsednika JNS Petra Živkoviča 5. do 8. junija v Sloveniji. Takrat je bil zaradi pregretih političnih strasti s strani pripadnikov JNS umorjen ka ­ toliški študent Rudolf Dolinar. 836 V omenjeni interpelaciji 837 se je Kramer znova do ­ kazal kot prepričan jugoslovanski unitarist, predvsem pa kot nepomirljiv nasprotnik političnega katolicizma. 834 Jutro, 9. 6. 1935, Za železniška naročila našega premoga, 13. 11. 1935, Voli ­ tve odborov v senatu, 25. 7. 1935, Razprava v senatnem finančnem odboru, 3. 5. 1936, Razprava o našem radiu, 20. 10. 1936, Zaključek parlamentarnega zasedanja 1935-1936, 23. 10. 1936, Danes se začne redno parlamentarno zasedanje, 25. 10. 1936, Izvolitev stalnih odborov v senatu in skupščini, 11. 7. 1937, Seja senata, 16. 7. 1937, Živahna seja senata, 10. 11. 1937, Mesto in vas. 835 Stojkov, Vlada Milana Stojadinoviča, str. 158. 836 O obisku Petra Živkoviča junija 1937 v Sloveniji in umoru Rudolfa Dolinarja 8. 6. 1937 glej Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 451-452; Kremenšek, Slo­ vensko študentovsko gibanje 1919-1941, str. 234; Nedog, Ljudskofrontno gibanje, str. 84-85; Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 88, 215; Ravnihar, Mojega življenja pot, str. 246-247; Friš, Turneja Petra Živkoviča, str. 61-78; isti, Banovinska konferenca JNS, str. 135-145. Kramerjevo predstavitev raz ­ mer ob Živkovičevem obisku v Sloveniji ter okoliščin Dolinarjeve smrti glej v Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, str. 3-13. 837 O vložitvi Kramerjeve interpelacije proti predsedniku vlade Milanu Stojadinoviču in njenem posredovanju ministru za notranje zadeve Antonu Korošcu glej Jutro, 8. 7. 1937, Seja senata, 18. 7. 1937, Seji skupščine in senata. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 239 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 239 20.12.2013 16:56:25 Ponovil je tudi svoje protikomunistično stališče. Jedro interpelacije je bil poudarek, da na Slovenskem »služi cerkev politiki in da se vera istoveti s strankarstvom«. SLS oziroma slovenski del JRZ svojo moč vzdržuje »z razdraževanjem močnega katoliškega čuta naroda, pod- žiganjem separatističnih strasti in stalnim koketiranjem z nekakim levičarskim demokratizmom. Njeno glavno geslo >svobodna Slovenija«, ki bi edino v njej bilo mogoče izvajati čisti klerikalni režim, je bilo od vsega početka glavno agitacijsko sredstvo te stranke. (...) Na socialnem polju uganja demagogijo, ki jo dovaja v neposredno bli ­ žino boljševiških idej.« Pod imenom JRZ se skriva »stari razbrzdani klerikalizem, sovražnik narodne svobode in nasprotnik jugoslovenske misli«. Zato je treba vedeti, da je JRZ »ena najnevarnejših organizacij za normalni ra ­ zvoj našega naroda in njegove države«. Ob njej delujejo še komunistični razbijači. 838 Poseben vidik Kramerjevega dela v Senatu pa so bili njegovi dobro pripravljeni in vsebinski nastopi v razpravah o državnem proračunu za leta 1936/37, 1937/38, 1938/39 in 1939/40. Iz njegovih senatorskih proračunskih govorov se vidi, da se, kljub svoji »obledeli zvezdi«, v drugi polovici tridesetih let politično še ni iz ­ črpal. V proračunski razpravi marca 1936 je opozarjal na potrebo po decentralizaciji proračuna. Le-ta bi po eni strani omogočila preglednejše državno gospodarstvo, po drugi strani pa bi uveljavila sodelovanje posameznih de ­ lov države v njem. Kritiziral je konkurenco države proti zasebni podjetnosti in zapostavljenost Dravske banovi ­ ne pri razdeljevanju investicijskih kreditov za gradnjo modemih državnih cest. Nadalje se je ponovno zavzel za regulacijo Savinje pri Celju in povečanje dobave premo ­ ga za državne železnice iz Dravske banovine. Zavzel se je tudi za t. i. kronske rentnike in upokojence iz nekda ­ nje monarhije ter zahteval izenačenje njihovih prejem ­ kov z drugimi državnimi upokojenci. Prav tako je nasto ­ pil proti zapostavljanju železničarskih upokojencev in zahteval izboljšanje finančnega položaja strojevodij in železniških delavcev. Med njegovimi socialnogospodar- 838 Kramer, Junijski dogodki v Sloveniji, str. 5, 24, 34-35, 36, 38. Glede komunistov glej tudi str. 6, 7, 13. 240 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 240 20.12.2013 16:56:25 INTERPELACIJA senatorja dr. Alberta Kramerja na predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinovića, prijavljena na seji senata kraljevine Jugoslavije dne 8. julija 1937» Gospod predsednik! Meseca aprila je sklenil banovinski odbor Jugoalovenske nacionalne stranke sklicati konferenco delegatov strankinih organizacij iz dravske banovine 6. junija v Ljubljani. Kon­ ferenca je imela notranji delovni značaj. Svoj prihod je napovedal tudi predsednik stranke g. Peter žlvkovlč z več člani glavnega odbora, da se po svoji dolžnosti seznani s funkcijonarjl slovenskega dela strankine organizacije. V to svrho so se določili tudi njegovi obiski po raznih krajih Slo­ venije. V skladu z značajem vse prireditve ni banovinski odbor določil niti v Ljubljani, niti v drugih krajih nikakršnih spre­ jemov ali manifestacij. Od nikogar se ni nič zahtevalo in na nikogar se ni apeliralo, da bi Izkazal g. 21vkovlću kako posebno počastitev ali da bi se udeležil kakršnekoli manifestacije za idejo JNS. 3 Začetni del interpelacije proti predsedniku vlade Milanu Stojadinoviču, ki jo je Albert Kramer leta 1937 objavil v brošuri Junijski dogodki v Sloveniji: ozadje, potek in posledice klerikalnih nasilstev proti jugoslovenskim naprednim in nacionalnim postojankam. ski zahtevami je bila tudi odprava plačevanja kuluka za javne nameščence v Dravski banovini. 839 Kramerje v proračunski razpravi leta 1936 obrav ­ naval tudi nekatera ideološka in narodnopolitična vpra ­ šanja. Nastopil je proti komunističnemu gibanju in po ­ udaril, da je lahko boj proti njemu najbolj uspešen ob opori na idejo narodne in državne enotnosti ter socialne solidarnosti. Pri tem je treba strogo paziti, da boja pro ­ ti komunizmu ne bi zlorabili kot agitacijsko sredstvo proti političnim nasprotnikom. Menil je še, da bi bila unifikacija šolskih knjig škodljiva. Poglaviten je duh, 339 Jutro, 17. 3. 1936, Pričetek proračunske razprave v senatu, 18. in 19. 3. 1936, Finančni odbor senata, 21. 3. 1936, Proračunska razprava v fin. odboru senata, 4. 4. 1936, Premog za železnice. PRVAKA SLOVENSKEGA LIEERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 241 o demokraciji in jugoslovanstvujk or3 indd 241 20.122013 16:56:25 ki veje iz njih, medtem ko knjige lahko upoštevajo kul ­ turne, socialne in življenjske značilnosti krajev in delov jugoslovanskega naroda, ki naj mu služijo. 840 Ustavil se je še pri politični vlogi in pomenu Senata. Opozo ­ ril je, da je njegov položaj pri sprejemanju proračuna celo močnejši od položaja Narodne skupščine in da je »ustava uvedla senat v naše javno življenje predvsem za to, da bodi trezen in dobro premišljen regulator naše zakonodaje«. 841 V proračunski razpravi marca 1937 je Kramer prav tako govoril o socialnogospodarskih kot tudi idejnih in narodnopolitičnih vprašanjih. Opozoril je, daje potreb ­ no tehnično in organizacijsko izboljšati telefonsko služ ­ bo v državi in povečati slišnost radijskih postaj v Lju ­ bljani, Zagrebu in Beogradu, saj je Jugoslavija z vseh strani obkoljena z močno in daleč v njeno notranjost slišno tujo radiofonsko propagando. Znova seje zavzel za mešan, državno-zasebni sistem uprave radijskih po ­ staj, ki lahko prepreči enostransko kulturnopolitično izkoriščanje radijskega medija. Še ostreje je grajal go ­ spodarski centralizem, protestiral proti proračunskemu zapostavljanju ljubljanske univerze, zahteval gmotna sredstva za izpopolnitev in zgraditev bolnišnic v Dravski banovini, boljše dohodke za pogodbene poštarje, skrb države za zaposlitev visokošolsko izobražene mladine, saj se nekateri mladi ljudje zaradi socialne stiske »uda- jajo najradikalnejšim strujam in komunistični ideologi ­ ji«, ter ukinitev celibata učiteljic. Na političnem področju je znova poudaril, da je jugoslovanska enotnost idejna osnova države. Kar je zadevalo ključni narodnopolitični problem Jugoslavije - hrvaško vprašanje oziroma skozi ves dotedanji državni razvoj poudarjene zahteve po hr ­ vaški državnopravni samostojnosti v jugoslovanski sku ­ pnosti -, pa je priznal, da je stvarno politično dejstvo. Njegovo rešitev je podprl s pripombo, da ne sme ogroziti temeljnih interesov narodne celote. Ob tem je opozoril, da o banovinskih samoupravah nihče več ne govori. 842 840 Jutro, 18. in 19. 3. 1936, Finančni odbor senata. 841 Jutro, 28. 3. 1936, Govor dr. Kramerja. 842 Jutro, 20. 3. 1937, Velik govor dr. Kramerja v senatu, 24. 3. 1937, Proračunska razprava v senatu bo danes končana, 25. 3. 1937, Dr. Kramer o določbah novega finančnega zakona. 242 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 242 20.12.2013 16:56:26 Kramerje v proračunski razpravi leta 1937 pose ­ ben poudarek namenil zunanji politiki ter političnim razmeram v Sloveniji. Zahteval je tesnejše sodelovanje med Narodnim predstavništvom in zunanjim ministr ­ stvom ter večjo zastopanost Slovencev in Hrvatov v di ­ plomaciji. Sicer pa je zagovarjal gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje z Italijo in pozdravil utrditev odnosov z Nemčijo. Zaradi vpletenosti Zveze sovjetskih socialističnih republik v špansko državljansko vojno je še ugotovil, da se le-ta ni pripravljena odreči »eksportu komunističnih idej«. 843 Vrhunec Kramerjevih nastopov v razpravi o pro ­ računu za leto 1937/38 pa je bila njegova razčlenitev političnih razmer v Sloveniji. Usmerjena je bila v ostro kritiko režima slovenske JRZ, kije v sporazumu s pred ­ sednikom vlade Stojadinovičem dobila »dravsko banovi ­ no v politično eksploatacijo svoje stranke«. Ob tem, ko je pozabil na čas monističnega režima slovenske JNS, je Kramer Slovenijo znova označil za »corpus separa ­ tum« oziroma pašaluk katoliške politike. »Šef vlade za dravsko banovino je g. notranji minister (Anton Korošec - op. J. P.).« JRZ premešča liberalno usmerjene učite ­ lje, omejuje politično dejavnost predstavnikov JNS in jih razglaša za fašiste ali komuniste, jugoslovanski na ­ cionalisti so ji izročeni na milost in nemilost. Kramer je obžaloval medsebojno mržnjo, do katere je prišlo na Slovenskem. »Sovraštvo je prodrlo do zadnje vasi in do ­ gajajo se stvari, ki so bile pri nas doslej neznane. Do ­ gajajo se krvavi spopadi, zahrbtni napadi in atentati, požigi poslopij političnih nasprotnikov.« To je povzro ­ čila politika, ki je postavila alternativo Rim ali Moskva in razglaša za moskovskega plačanca vsakega naspro ­ tnika političnega katolicizma. Toda na Slovenskem je mnogo ljudi, ki niso ne za Rim ne za Moskvo, temveč za Jugoslavijo. In četudi se »jugoslovenski nacionalisti počutijo kakor vojska, ki se je tolkla in borila, a ji se ­ daj pravijo, da se je tolkla za lažno stvar, za zmago ne ­ resnice«, Kramer ni izgubil vere v jugoslovansko idejo. »Na srečo pozna zgodovina primere,« je zagotovil, »da 843 Jutro, 24. 3. 1937, Senator dr. Albert Kramer o naši zunanji politiki. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 243 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3. indd 243 20.12.2013 16:56:26 sta zmagala borbenost in vera vojakov tudi takrat, ko so generali smatrali bitko že za izgubljeno.« 844 V letih 1938 in 1939, ko je vprašanje notranje dr ­ žavne ureditve stopilo v ospredje jugoslovanskega po ­ litičnega življenja, se mu je Kramer posebej posvetil v svojih proračunskih razpravah. Zahteval je široko par ­ lamentarno razpravo o uveljavitvi banovinskih samou ­ prav in rešitev hrvaškega problema na način, ki ne bo postavljal pod vprašaj bistvenih vprašanj jugoslovanske državne eksistence: državne celote, monarhije, dinastije in vojske. Hrvati naj bi v tem okviru dobili pravna in stvarna jamstva za svoj svobodni razvoj, popolno ena ­ kopravnost, odločujoče sodelovanje pri vodstvu in upra ­ vi države skupaj s Slovenci in Srbi in obnovo stvarne ter zdrave demokracije. Tako bi z vzpostavitvijo novega političnega položaja dosegli občutek zadovoljstva vseh delov narodne države. Tudi slovenskega, saj hrvaške ­ ga vprašanja ni mogoče rešiti proti Slovencem in brez njih. 845 »Zahteve po reviziji Je treba razširiti tudi na mnoga vprašanja,, ki se tičejo nas (Slovencev - op. J. P.) v vseh domenah javnega življenja.« Pri tem mora sodelovati tu ­ di liberalna politika, saj se »napredni nacionalni element v Sloveniji uničiti ne da. Nikaka totalitarna strankarska teorija ne more preko tega dejstva, kakor tudi ne more zanikati dejstva, da vrši ta element važno vlogo v življe­ nju slovenskega narodajč46 Poleg hrvaškega vprašanja je Kramer v razpravah o proračunu za leti 1938/39 in 1939/40 obravnaval še nekatere druge probleme. Opozoril je na prodorno moč nacionalne misli, ki je omogočila priključitev Avstrije k Nemčiji in je edini učinkovit nasprotnik komunizma, zavrnil trditve, da je bil namen Majniške deklaracije re ­ ševanje habsburške monarhije, in zagotovil, da JNS ne nasprotuje konkordatu; prepričana je, da je potrebno urediti odnose med Katoliško cerkvijo in državo, pri če ­ mer mora država ohraniti neokrnjeno suverenost in svoj narodnopolitični program. Znova pa je načel vprašanje 844 Jutro, 24. 3. 1937, Dr. Kramer o političnih razmerah v Sloveniji. 845 Jutro, 21. 3. 1938, Proračunska razprava v senatu, 23. 3. 1939, Enodnevna pro ­ računska razprava v senatu, 24. 3. 1939, Proračun definitivno sprejet. 846 Jutro, 24. 3. 1939, Proračun definitivno sprejet. 244 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 244 20.12.2013 16:56:26 bire. Spregovoril je še o vprašanju volilne zakonodaje in zahteval, naj novi volilni zakon temelji na tajni in enaki volilni pravici in proporcionalnem sistemu s kandida ­ tnimi listami za vso državo. 847 Poleg v Jutru podrobno predstavljenih senatnih nastopov je bil Kramer v drugi polovici tridesetih let v javnosti opazneje prisoten tudi kot častni predsednik znane razstave slovenskega novinarstva od 1. do 12. septembra 1937 v Ljubljani. 848 Večkrat je v sodnih po ­ stopkih tudi dokazal neutemeljenost obtožb o korupciji in dobil zadoščenje zaradi proti njemu uperjenih poli ­ tičnih klevet. 849 Braniti se je moral tudi obtožb, da je prostozidar, 850 ki pa jih zgodovinopisna literatura potr ­ juje. 851 V slovenski sokolski organizaciji, ki je idejno in politično pripadala liberalnemu taboru, pa je bil znan kot politik, ki mu niso bila blizu prizadevanja dela nje ­ nega članstva po demokratični preobrazbi sokolstva. Sicer je ustvarjal vtis dostojnega in korektnega politika in upošteval temeljna stališča demokratične sokolske skupine. Zagotovil je tudi, da se osebno ne bo vmešaval v sokolsko organizacijo. To obljubo je držal, ni pa pre ­ prečil vmešavanja drugih vodilnih skupin v slovenski JNS, ki so skušale Sokola vpreči v svoje strankarske kombinacije. 852 847 Jutro, 23. 3. 1939, Enodnevna proračunska razprava v senatu, 24. 3. 1939, Proračun definitivno sprejet. 848 Jutro, 3. 9. 1937, Dragoceni dokumenti naše kulture, prav tam, Velik uspeh velesejma in novinarske razstave. 849 Jutro, 27. 6. 1935, Sodni odmevi bojevniških govorov, 19. 10. 1935, Obrekovanja in laži v ljubljanski Kazini, 18. 2. 1936, Obsojene klevete, 8. 6. 1939, »Slovenec« in »Slovenski dom« obsojena, 11. 6. 1939, Beležke. V zvezi z omenjenimi sodni ­ mi postopki glej tudi Jutro, 15. 5. 1934, Obrekovanje izza plota. - Za Kramerjeve politične nasprotnike so bili značilni očitki o njegovi koruptivnosti. Tako so tudi v komunističnih vrstah opozarjali na »do kosti kompromitiranega in korumpiranega Kramerja«. (Kardelj, Zbrana dela, 1, str. 307.) 850 Jutro, 8. 6. 1939, »Slovenec« in »Slovenski dom« obsojena. O tem glej tudi Jutro, 15. 5. 1934, Obrekovanje izza plota. Prim, še Jutro, 21. 10. 1939, Malo odgovora in polemike. 851 Nenezič, Masoni u Jugoslaviji, str. 402, 409, 567, 569, 574; Vodopivec, Prosto ­ zidarska loža Valentin Vodnik, str. 46, 47. Glej tudi isti, Prostozidarstvo, str. 383. 852 Prim. Lubej, Odločitve, str. 122, 123, 150; Rus, Zapiski, str. 127. O boju za demokratizacijo slovenskega sokolstva v drugi polovici tridesetih let glej Perovšek, Oris življenja in dela Josipa Rusa, str. 8-14. Prim, tudi Mikuž, Prealed zaodovine NOB, 1, str. 141, 145. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 24 5 o demokraciji in jugoslovan5tvu_k.or3.indd 245 20.12.2013 16:56:26 VIII Ob sodelovanju v zakonodajni veji jugoslovanske državne oblasti se je Kramer v drugi polovici tridesetih let posvetil še strankarskemu delu. Na različnih ravneh je vztrajno nadaljeval z idejnim, političnim in organi ­ zacijskim delom v JNS,853 kajti podrejeni politični polo ­ žaj, v katerem je bila stranka po spremembi režima leta 1935, ga ni ne ideološko ne delovno omajal. Še bolj se je oprijel svojega jugoslovanskega prepričanja, ki ga je ob ustanovitvi nove vsedržavne stranke - JRZ - znova opazno izrazil v že omenjeni Pohorski deklaraciji. S Pohorsko deklaracijo in vrsto strankinih konfe ­ renc, ki so jo med septembrom 1935 in februarjem 1936 podprle v različnih (zahodnih) delih države, je Kramer ohranjal živost unitarističnega duha in idejno borbenost v JNS. Na podlagi načel deklaracije si je prizadeval tudi za zbiranje vseh unitaristično usmerjenih pripadnikov Narodnega predstavništva Kraljevine Jugoslavije. 854 V času t. i. pohorskih konferenc je izoblikoval naslednje geslo: »Ali zmagati kljub vsemu pod jugoslovensko za- 853 Jutro, 29. 3. 1936, Beležke, 10. 4. 1936, Iz ljubljanskih organizacij JNS, 25. 5. 1936, Reorganizacija JNS v dravski banovini, 26. 5. 1936, Banovinska skupščina JNS, 13. 6. 1936, Iz Ljubljane, 18. 6. 1936, Beležke, 25. 7. 1936, Beležke, 1. 8. 1936, Predsednik Živkovič o nalogah in ciljih JNS, 2. 8. 1936, Sklepi vodstva JNS, 10. 8. 1936, Zbor pobomikov jugoslovenske misli, 11. 8. 1936, Banovinska konfe ­ renca Jug. nac. stranke, 26. 2. 1937, Seja glavnega odbora JNS, 23. 7. 1937, JNS v logaškem srezu, 12. 9. 1937, Beležke, 19. 12. 1937, Občni zbor mladinske JNS za Ljubljano, 8. 3. 1938, Beležke, 10. 4. 1938, Sreska skupščina JNS za mesto Ljubljano, 25. 4. 1938, Senatorja dr. Kramer in Pucelj burno pozdravljena med pristaši JNS v Mariboru, 26. 4. 1938, Beležke, 28. 4. 1938, Beležke, 20. 9. 1938, Beležke, 11. 2. 1939, Beležke, 14. 3. 1939, Dr. Kramer med zastopniki nacionalne mladine v mariborski okolici, 16. 3. 1939, Mogočno zborovanje JNS v Ribnici, 5. 4. 1939, Lepa zborovanja JNS, 16. 5. 1939, Beležke, 19. 5. 1939, Beležke, 23. 5. 1939, Omladina JNS je zborovala, 4. 6. 1939, Občni zbor JNS in OJNS v Celju, 18. 6. 1939, Skupščina JNS in OJNS, 1. 8. 1939, Krasen izlet mladine JNS v konjiški srez, 24. 9. 1939, Beležke, 31. 10. 1939, Organizacija JNS na Ljubljanskem barju, 7. 11. 1939, Beležke, 24. 12. 1939, Beležke, 15. 5. 1939, Krasna skupščina OJNS, 18. 9. 1939, Seja glavnega odbora JNS, 7. 2. 1940, Beležke, 18. 2. 1940, Prvi odmevi pobude JNS, 17. 2. 1940, Beležke, 19. 3. 1940, Beležke, 28. 3. 1940, Mladina JNS na delu, 3. 4. 1940, Beležke, 5. 4. 1940, Beležke, 16. 4. 1940, Beležke, 21. 4. 1940, Beležke, 3. 5. 1940, Manifestacijski zbor JNS v Splitu, 4. 5. 1940, JNS in občinske volitve na Hrvaškem, 9. 5. 1940, Iz Ljubljane, 5. 6. 1940, Milan Grol o koncentraciji, 5. 7. 1940, Beležke, 17. 11. 1940, Beležke; Vidovič-Miklavčič, Mladina med naciona­ lizmom in katolicizmom, str. 210, 213, 215, 221. 854 Jutro, 4. 9. 1935, Za Pohorjem Hvar, 7. 9. 1935, Zbiranje jugoslovenskih nacio ­ nalnih elementov, 28. 9. 1935, Konferenca jugoslovenskih nacionalnih politikov v Sarajevu, 4. 1. 1936, Konferenca pohorske akcije v Zagrebu, 5. 2. 1936, Pohorska manifestacija v Splitu, 17. 2. 1936, Pohorska konferenca v drinski banovini. 246 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 246 20.12.2013 16:56:26 stavo, ali pa častno podleči. Druge poti ni. Ali Jugosla ­ vija, ali smrt!« 855 Po omenjenih konferencah in delu v stranki v prvi polovici leta 1936 je »>fuhrer< pohorskega obeska JNS«, kot je Kramerja označil Slovenec, 856 prvo leto svojega delovanja v opoziciji zaokrožil z II. kongre ­ som JNS, zbranem 30. junija 1936 v Beogradu. Kongres je imel namen obnoviti strankino politično delovanje. Le-to je namreč v »dobi razumljive potrtosti«, 857 to je v novih političnih razmerah po juniju 1935, skoraj za ­ mrlo. Strankin kongres je zato v pričakovanjih svojih snovalcev, v veliki meri prav Kramerja, imel značaj po ­ membne zareze v razvoju JNS.858 II. kongres JNS je potrdil že uveljavljene unitari ­ stične usmeritve JNS, ki jih je stranka posebej poudari ­ la še v razglasu svojega vodstva 26. avgusta 1936.859 Na kongresu je Kramer nastopil z dvema referatoma - po ­ ročilom o strankinem delu v medkongresnem obdobju in referatom o vprašanju jugoslovanske zunanje politi ­ ke. V svojih nastopih je poudaril prepričanje v živo moč jugoslovanske ideje in potrebo po tehnični izpopolnitvi in pripravljenosti jugoslovanske vojske, ker to zahteva ­ jo sodobne razmere v Evropi. Opozoril je še na pomen slovanske misli, ki je za posamezne slovanske narode lahko opora v boju za mir in preživetje. 860 Kljub temu da kongres ni pripomogel k strankini politični oživitvi, 861 Kramer ni priznaval njene notranje slabosti. To se je dobro videlo konec tridesetih let, ko je kot eden glavnih voditeljev JNS imel pomembno vlogo v strankinih prizadevanjih, da se vrne med dejavnike jugoslovanske politike. Najprej je bila precej opazna nje ­ gova dejavnost pri vključitvi JNS na vsedržavno opozi ­ cijsko listo Vladka Mačka za volitve v Narodno skupšči- 855 Jutro, 5. 2. 1936, Pohorska manifestacija v Splitu. 856 Slovenec, 29. 3. 1936, Od nedelje - do nedelje. 887 Jutro, 31. 5. 1936, Kongresne misli. 858 Podrobneje glej o novem političnem položaju JNS po juniju 1935 in njenem II. kongresu 30. 6. 1936 Stojkov, Vlada Milana Stojadinoviča, str. 44, 157-163. 859 Jutro, 2. 7. 1936, Realna jugoslovenska politika; Petranovič-Zečevič, Jugosloven- ski federalizam, 1, str. 360-364. 860 Jutro, 3. 7. 1936, Med dvema kongresoma, 8. 7. 1936, Smernice, cilji in sredstva naše zunanje politike. 861 Stojkov, Vlada Milana Stojadinovića, str. 162. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 247 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 247 20.12.2013 16:56:26 no 11. decembra 1938.862 Po nekaterih podatkih je ob tem podpiral vrnitev stare demokracije, ki je odpravila sestojanuarski režim. 863 Za pripadnike JNS v Sloveniji je bilo sodelovanje na Mačkovi listi pomembno zato, ker jim je dalo široko politično zaledje v boju proti njiho ­ vi glavni nasprotnici - SLS oziroma slovenskemu delu JRZ.864 Kramer si je obenem - kljub svojim predhodnim opozorilom na otežen položaj Slovencev po Anšlusu 865 - prizadeval tudi za naklonjenost Nemčije; nemškemu poslaniku v Beogradu Victorju von Heerenu je zagotovil, da bo opozicija, če zmaga na volitvah, nadaljevala Sto- jadinovičevo politiko prijateljstva s tretjim rajhom. Prav tako ne bo nobene spremembe v jugoslovanski politiki do Češkoslovaške. Ob tej priložnosti naj bi von Heere- na prosil, da bi Nemčija opozicijo finančno podprla, von Heeren pa naj bi ga napodil iz poslanstva. Ko se je to razvedelo, je v beograjskih političnih krogih padla be ­ seda, da je korumpiran. 866 Kramer je na volitvah kan ­ didiral, a ni dobil zadostnega števila glasov. 867 Volitve je dobila vladna JRZ, ki so ji v Dravski banovini pripadli vsi poslanski mandati. 868 Prvi poskus, da bi se znova politično uveljavila, JNS ni uspel. Enako tudi ne drugi, ko se JNS, kljub Kramerjevim očitnim naporom, ni posrečilo, da bi se ob pripravah na rešitev hrvaškega vprašanja (sporazum Cvetkovič-Maček) in po njej oddaljila od roba tedanjega 862 Jutro, 14. 10. 1938, Priprave na volilno borbo, 16. 10. 1938, Volilno sodelovanje JNS in združene opozicije, 18. 10. 1938, Enotna opozicijska fronta pri skupščinskih volitvah, 19. 10. 1938, Glasilo dr. Mačka o sodelovanju z JNS, 25. 10. 1938, Druga volilna nedelja, 27. 10. 1938, Volilno gibanje, prav tam, Zakaj in kako je JNS skle ­ nila volilni dogovor. - O tem glej tudi Boban, Sporazum Cvetkovič-Maček, str. 255; Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 223; Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE, str. 100, 101; Godeša, Čas odločitev, str. 137; Fras, Mariborski župan Alojzij Juvan, str. 183. 863 Vodušek, Slovenski špijoni in SOE, str. 100. 864 Prim. Boban, Sporazum Cvetkovič-Maček, str. 255. 863 Jutro, 25. 4. 1938, Senatorja dr. Kramer in Pucelj burno pozdravljena med pri ­ staši JNS v Mariboru. Kramer je ob tej priložnosti dejal, da slovenski unitaristi priključitvi Avstrije k Nemčiji »kot nacionalisti ne nasprotujemo, vendar pa bomo lahko vzdržali v novem stanju le z okrepitvijo jugoslovanske zavesti«. (Prav tam.) 866 Boban, Sporazum Cvetkovič-Maček, str. 50; Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 192; Keršič-Svetel, Češko-slovenski stiki med vojnama, str. 24; Konstantinovič, Politika sporazuma, str. 272. Glej tudi Godeša, Čas odločitev, str. 43. 867 Jutro, 19. 11. 1938, Volilno gibanje, 11. 12. 1938, str. 2; Balkovec, »Vsi na noge, vsi na plan«, str. 187; pojasnilo o izvolitvi ali neizvolitvi posameznega kandidata glej na str. 176. 868 Slovenska novejša zgodovina, 1, str. 390. 248 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 248 20.12.2013 16:56:26 političnega dogajanja; 869 Kramer se je pri tem - tako kot že v proračunski razpravi marca 1939 - zavzemal, daje treba reševati vprašanja, ki zadevajo Slovence, le s so ­ delovanjem vseh resnih političnih skupin, to je tudi slo ­ venskih liberalcev. 870A to je bil račun brez krčmarja, saj se je medtem banska uprava Dravske banovine, ki jo je obvladovala slovenska JRZ, že intenzivno pripravljala na ustanovitev avtonomne Banovine Slovenije. 871 Pa tudi, če bi slovenski liberalci lahko sodelovali pri oblikovanju posebne slovenske enote v okviru Kraljevine Jugoslavije, to ne bi pomenilo njihove podpore avtonomnemu držav- nopravnemu položaju Slovenije. Soglašali so le z uved ­ bo omejene pokrajinske avtonomije, ki bi jo pogojevala močna povezovalna vloga jugoslovanske države. 872 Neuspešen poskus, da bi se JNS vrnila na politični oder, Kramerja ni omajal v njegovi zavezanosti stranki ter njenemu političnemu delovanju in razvoju v jugoslo ­ vanskem in slovenskem okviru. Glede na njegovo vpe ­ tost v oblikovanje strankine politične strategije in takti ­ ke je zato bila netočna Slovenčeva trditev, daje »dr. Kra- merjeva zvezda v Beogradu že precej v zatonu«. 873 Res pa je, da je moral kmalu po omenjenih Slovenčevih bese ­ dah decembra 1940 znova - za več mesecev - v bolniško posteljo. 874 A tudi v času zdravniške oskrbe na Golniku je imel stik s strankinim vodstvom. 875 Teden dni pred napadom sil osi na Jugoslavijo pa je v svojem stanova ­ nju v Ljubljani - saj se še ni postavil na noge - sodeloval 869 O tedanjih Krameijevih intenzivnih stikih z opozicijskim prvakom Vladkom Mač ­ kom in drugimi opozicijskimi skupinami v državi glej Jutro, 8. 2. 1939, Dr. Kramer v Zagrebu in Beogradu, 11. 2. 1939, Posveti v Zagrebu, 18. 3. 1939, Beležke, 28. 3. 1939, Seja glavnega odbora JNS, 4. 4. 1939, Ministrski predsednik Cvetkovič v Zagrebu, 15. 4. 1939, Cvetkovič in dr. Maček se danes spet sestaneta, 18. 4. 1939, Kratek presledek v zagrebških razgovorih, 19. 4. 1939, Beležke, 20. 4. 1939, Posvet zastopnikov opozicijskih strank, 21. 4. 1939, Posvetovanja opozicijskih pred ­ stavnikov, 27. 4. 1939, Nadaljevanje zagrebških pogajanj za sporazum, 3. 5. 1939, Beležke, 6. 5. 1939, Beležke, 23. 6. 1939, Beležke, 24. 6. 1939, Beležke, 25. 6. 1939, Beležke, 10. 8. 1939, Beležke, 6. 9. 1939, Beležke, 16. 9. 1939, Beležke, 19. 9. 1939, Beležke, 5. 10. 1939, Beležke, 10. 12. 1939, Beležke; Boban, Sporazum Cvetković-Maček, str. 135, 142, 144, 152, 173, 174, 175, 257. 870 Jutro, 27. 9. 1939, Beležke, 14. 10. 1939, Po stari navadi. Prim, tudi Jutro, 19. 10. 1939, Vedno po starem receptu. 871 Perovšek, »V zaže tj eni deželi«, str. 223-224. 872 Perovšek, Napoti v moderno, str. 180-190. 878 Slovenec, 27. 10. 1940, Od nedelje do nedelje. 874 Jutro, 13. 12. 1940, Domače vesti, 878 Jutro, 29. 12. 1940, Domače vesti, 13. 3. 1941, Beležke. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 249 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 249 20.12.2013 16:56:26 na sestanku, na katerem so predstavniki slovenskih de ­ lov Narodne radikalne stranke, Samostojne demokrat ­ ske stranke in JNS ustanovili Odbor naprednih strank (ONS). Odbor se je zavzel za složno nastopanje sloven ­ skih »naprednih sil« in podporo jugoslovanski narodni in državni skupnosti. Predstavniki ONS so obiskali tudi bana Dravske banovine in enega najvidnejših politikov slovenske JRZ dr. Marka Natlačna. Kramer jim je pre ­ dlagal, naj Natlačnu svetujejo uvidevnost pri vprašanju sodelovanja liberalcev v slovenski politiki. Med politike, ki naj bi jih upoštevali v nasprotnem taboru, je uvrstil tudi sebe. 876 Po 27. marcu 1941, ko je v pučistično vlado ge ­ nerala Dušana Simoviča vstopila tudi JNS, so Kramer ­ ja politični prijatelji zopet poklicali v Beograd. Tja se je napotil hudo bolan. 877 Po bombardiranju Beograda je z jugoslovansko vlado odpotoval do nikšičkega letališča in nato prek Dalmacije domov, ker se ni hotel umakniti v emigracijo. 878 IX Kramerje bil zaradi bolezni »že v začetku vojne ob ­ sojen na smrt«. Kmalu ni več prestopil domačega praga, še na vrt ni mogel več. 879 Toda politični človek v njem ni ugasnil. K njemu so prihajali stari politični prijatelji, »še več, prihajali so tudi katoliški politiki, češ da seje v teh hudih časih treba združiti, tudi zoper komunizem, ki vzdiguje glavo, treba je torej pozabiti na stare razprtije. Stric me ni seznanjal s temi pogovori,« se je spominja ­ la Mira Mihelič, »a vedela sem, da je bil zmeraj človek kompromisa«. - »«Ali Jutro še izhaja?«« jo je vprašal, ko 876 Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 231-232. 877 Jutro, 3. 4. 1941, Beležke; Mihelič, Ure mojih dni, str. 92, 93; Kaser, Handbuch der Regierungen Sildosteuropas, 2, str. 49-50. 878 Vodušek Starič, »Dosje« Mačkovšek, str. 8. - Mira Mihelič v svojih spominih ni točno opisala umika jugoslovanske vlade iz države. Po njeni pripovedi je Kramer po bombardiranju Beograda »z jugoslovansko vlado odpotoval, pravzaprav zbežal do svojega končnega cilja Boke Kotorske, kjer naj bi naše veljake pobrala angleška podmornica in jih odpeljala na varno. Podmornica je prišla, politiki so se vkrcali, toda strica so pustili tam, ker je umiral.« Mihelič, Ure mojih dni, str. 102. 879 Prav tam, str. 107. 250 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 250 20.12.2013 16:56:26 Jutro v času Kramerjeve vrnitve v Ljubljano maja 1941 (Jutro, 18. 5. 1941) so ga pripeljali iz črnogorskega Primorja v Ljubljano in položili na posteljo. »>Še.< Vzdihnil je. Jaz ne bi bil za to.< Toda drugi člani konzorcija so to že sklenili in stric me je pošiljal kot svojo zastopnico na seje konzorcija, kjer sem bila docela nebogljena«, je zapisala Miheličeva. 880 Kramer seje, kljub hudemu spodrsljaju pri von He- erenu, že ob izbruhu druge svetovne vojne leta 1939 dejavno opredelil proti fašistični nevarnosti. V njegovih rokah so se stekale vse niti protifašističnega podtalne ­ ga delovanja, ki so ga posamezne slovenske liberalne skupine izvajale v sodelovanju z Britanci. 881 Po okupa ­ ciji Kraljevine Jugoslavije leta 1941 je bil sicer načelno 330 Prav tam, str. 102. - Kot opozarja Jerca Vodušek Starič, se je po Kramerjevi vrnitvi v Ljubljano, 16. S. 1941, obnovilo politično delovanje JNS in nastopila naj bi drugačna politika Jutra. List, ki gaje vedno bolj usmerjal Avgust Praprotnik, seje namreč v odsotnosti skoraj vseh vodilnih liberalnih politikov ob okupaciji leta 1941 prilagodil zahtevam italijanskega okupatorja. Julija 1941 je prišlo do spora, ker se dr. Vinko Vrhunec in Kramer nista strinjala s Praprotnikov© politiko sodelovanja z italijanskimi oblastmi. Kar zadeva usmerjanje lista, se je nato Kramer umaknil v ozadje, ker je čakal na navodila iz Londona. (Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE, str. 327-328.) 331 Vodušek Starič, Slovenski špijoni in SOE, str. 133. Glej tudi str. 134, 136, 137, 140, 142. O drugi Kramerjevi dejavnosti vtem času glej str. 13, 14, 89, 102-107. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k or 3 indd 251 251 20.122013 16:56:26 pripravljen sodelovati tudi s komunisti, 882 verjetno zato, ker je menil, da je morda komunizem edina združevalna sila, ki lahko zedini in reši Jugoslavijo. »Toda« - je dejal, ko je »v navalu odkritosrčnosti« omenjeno misel zaupal svoji nečakinji - »žrtvovane bodo generacije.« 883 Njegova končna odločitev ga je po tem, ko ni prišlo do tesnejše ­ ga stika JNS z Osvobodilno fronto (OF),884 vodila mimo nje in odporniškega gibanja. 885 V novih razmerah, ki so nastale z okupacijo, je prišlo tudi do zaostrenih odnosov med mlajšimi in starejšimi člani JNS. V prid pomiritve med obema strujama se je Kramer umaknil iz stranki ­ nega vodstva. 886 Kot najvidnejši predstavnik liberalnega tabora pa se je avgusta 1941 začel dogovarjati s pred ­ stavniki katoliškega tabora glede uskladitve delovanja v vojnih razmerah. Pogovori so privedli do dogovora med njim in vodilnim predstavnikom SLS na Slovenskem Markom Natlačnom. Z Natlačnom sta septembra 1941 oblikovala skupni narodnopolitični program (t. i. Lon ­ donske točke), katerega glavna poudarka sta bila obno ­ vitev in razširitev jugoslovanske države ter njeno preo ­ blikovanje na federativni podlagi, ki bo zagotovilo samo ­ stojen in enakopraven položaj Slovenije v njej. Sprejetje federativnega načela je za liberalce, ki so se po okupaciji zavedeli, da pot na predvojna stališča ni več mogoča, predstavljalo veliko prelomnico, posebej če se ozremo na njihova predvojna stališča glede nacionalnega vpra ­ šanja in notranje državne ureditve. 887 Kljub načelnemu sprejetju omenjenega nacionalnega programa pa so vo- 882 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje, str. 50. 883 Mihelič, Ure mojih dni, str. 104. 884 Vodušek Starič, »Dosje« Mačkovšek, str. 8, 12; ista, Liberalni patriotizem in in- transigenca, str. 70. 883 O vprašanju Krameijevega nesodelovanja z odporniškim gibanjem glej Vodušek Starič, Slovenski šptjoni in SOE, str. 14, 333. - Krameijevo ravnanje med drugo sve ­ tovno vojno na Slovenskem je Mira Mihelič razumela takole: »Verjel je v Jugoslavijo, njegove metode so bile drugačne od metod, s katerimi je Osvobodilna fronta reševa ­ la Jugoslavijo in je tudi zmagala. Ali je bil zaradi tega zločinec? To vprašanje se je postavilo veliko pozneje, ko so ga že po njegovi smrti na zasedanju AVNOJ proglasili za vojnega zločinca.« (Mihelič, Ure mojih dni, str. 108-109.) Pripominjam, da na II. zasedanju AVNOJA, zbranem 29. in 30. 11. 1943 v Jajcu, o Kramerju niso razpra ­ vljali. Trditev Mire Mihelič, da so ga na omenjenem zasedanju razglasili za vojnega zločinca, ni točna. (Glej Prvo i drugo zasedanje AVNOJ, str. 141-303.) 886 Vodušek Starič, »Dosje« Mačkovšek, str. 8. 887 Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje, str. 50, 278, 365. Glej tudi str. 273, 275. 252 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3. indd 252 20.12.2013 16:56:27 ditelji predvojnih strank, zlasti Natlačen in tudi Kramer, sprva ostali pasivni »(čakanje, ni še čas za akcijo) in se tako v negotovem ter zanje neugodnem položaju skušali izogniti razmeram, ki bi lahko privedle do nenadzorova ­ nih sprememb v slovenski družbi«. 888 Spomladi 1942 so sicer ustanovili Slovensko zavezo, politični forum slo ­ venskega naroda, oblikovan kot protiutež Osvobodilni fronti, a je zaveza že sredi leta 1943 zamrla. 889 Kramer je v vsem tem času, kolikor je zaradi svojega zdravstve ­ nega stanja zmogel, vseskozi politično deloval. 890 Ob tej priložnosti naj opozorimo zlasti na njegovo stališče, ki ga je delil z Natlačenom, da ni mogoče misliti na med ­ sebojno slovensko pobijanje. Omenjeno stališče je pou ­ daril, ko sta z Natlačnom zavrnila Praprotnikov predlog za likvidacijo vodstva OF, predvsem Borisa Kidriča in Aleša Beblerja. 891 Opozoriti velja še na njegovi politični poročili jugoslovanski vladi v London marca in avgusta 1942, v katerih je pisal o nasilju okupatorjev in revolu ­ cionarnem značaju OF pod komunističnim vodstvom. 892 V avgustovskem poročilu je tudi poudaril, da se »v teh okolnostih (...) pojavlja na vseh straneh želja, naj bi se s posebno ekipo inavgurirala oportunistična politika iz- vestnega sodelovanja z okupatorjem, češ, da je to edina možnost obvarovati narod pred najhujšim in omogočiti neko dobo oddiha«. 893 Napredujoča bolezen pa mu je vse bolj omejevala politično dejavnost, dokler ni maja 1943 premagala njegovo življenje. V svojih zadnjih dneh je zmogel le še toliko moči, da je enemu od znamenitih patrov Tomincev vljudno in obzirno dal razumeti, da 888 Godeša, Čas odločitev, str. 304. Glej tudi str. 303. 889 Sire, Med Hitlerjem in Titom, str. 79, op. 103; avtorica pojasnil k besedilu Ljuba Sirca je dr. Jerca Vodušek Starič). Glej tudi Okoliš, Uboj Marka Natlačena, str. 224, 255. 890 Podrobneje o tem glej SI AS 1643, Predsedstvo SNOS, fasc. 13 (457)/IV, Poročilo o delu slovenskega dela JNS v okupacijski dobi, str. 3-6 (na omenjeni dokument me je prijazno opozoril kolega doc. dr. Bojan Godeša, za kar se mu toplo zahvaljujem); Sire, Med Hitlerjem in Titom, str. 39, op. 48; Vodušek Starič, »Dosje« Mačkovšek, str. 7-9, 20, 21, 36, 39, 40, 43, 45, 50, 52, 53, 57, 61- 63, 65, 70, 71, 125, op. 36; ista, Slovenski špijoni in SOE, str. 242, 253, 278, 330, 336, 341, 342, 355, 358, 363, 364; Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje, str. 260, op. 592; isti, Čas odločitev, str. 294, 301; Okoliš, Uboj Marka Natlačena, str. 226 891 SI AS 1643, Predsedstvo SNOS, fasc. 13 (457J/IV, Poročilo o delu slovenskega dela JNS v okupacijski dobi, str. 5. 892 Vodušek Starič, »Dosje« Mačkovšek, str. 143-145, 157. 893 Prav tam, str. 157. PRVAKA SLOVENSKEGA LIBERALIZMA MED SVETOVNIMA VOJNAMA 253 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 253 20.12.2013 16:56:27 podelitev poslednjega zakramenta kristjana »ne pride v poštev. (...) Ostal je nepoboljšljiv liberalec in ateist do konca svojih bridkih dni.« 894 In kakšen liberalec je bil Albert Kramer, ki se je skupaj z Gregorjem Žerjavom v zgodovinski spomin zapisal predvsem kot poosebljenje slovenske liberalne politike med svetovnima vojnama? V mladostni dobi narodno radikalen, iskreno predan emancipacijskemu dvigu slovenstva, ki naj politično razbremenjeno in na svobodni idejni podlagi zagotovi osebno in narodovo svobodo ter njun polni socialni, kulturni in politični razmah. 895 Le-ta je bil po njegovem prepričanju nezdru ­ žljiv s katoliškim idejnopolitičnim sistemom, ki mu je še bolj poudarjeno nasprotoval po vstopu v liberalno stranko. Svoje slovensko stališče pa je Kramer že pred prvo svetovno vojno pretočil v jugoslovanstvo, v naro ­ dno integralistični jugoslovanski koncept, ki naj bi bil edina zgodovinsko utemeljena oblika rešitve slovenske ­ ga nacionalnega problema. Potrdilo naj bi jo oblikovanje jugoslovanske države leta 1918, v kateri se je Kramer kot eden najvidnejših zagovornikov unitarizma s svojo idejno doslednostjo in močno politično voljo povzpel na visoka politična mesta in položaje državne oblasti. V pr ­ vi Jugoslaviji je udejanjal kontinuiteto slovenskega libe ­ ralnega unitarizma in njegove kulturnobojne usmeritve in po tej poti je v jugoslovanski stopnji slovenske zgodo ­ vine 20. stoletja s svojo dejavnostjo pomembno pripo ­ mogel k uveljavljanju Slovencev kot vidnega političnega dejavnika. Seveda skozi paradoks, saj je vse Kramerjevo delovanje v Kraljevini SHS/Jugoslaviji temeljilo na na ­ čelu slovenskega samozanikanja. V večeru svojega ži­ vljenja pa je, ob protiokupatorski in protikomunistični drži, soglašal s slovensko narodnopolitično uveljavitvijo v jugoslovanski skupnosti. 894 Mihelič, Ure mojih dni, str. 108 895 Z našo oceno se deloma ujema tudi mnenje liberalno usmerjenega pravnika, politika, pisatelja in člana Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte dr. Maksa Žnu ­ derla. Ob Krameijevi smrti je v svoj dnevnik zapisal: »Ne rečem, da to ni bil pošten [človek] in človek idealov«. - »Bil pa je nesposoben politik,« je v kritičnem tonu nada ­ ljeval Žnuderl, »kije pripeljal demokratično napredno politiko v Sloveniji do poraza. Kriv je bil brezidejni koncept napredne stranke, ki ni imela nikake ideje in se je lovila okoli praznih pojmov naprednjaštva in liberalizma z edino vsebino antikleri ­ kalizma.« - Žnuderl, Dnevnik 1941-1945, 1, str. 496. 254 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 254 20.12.2013 16:56:27 Povzetek Vprašanje idejnega, političnega, socialnega in na ­ rodnega sobivanja je eden od ključnih pogojev vzposta ­ vljanja demokratičnih razmer v narodni in mednarodni politični skupnosti. Z njim so se po političnostrankarski razdelitvi slovenskega prostora konec 19. stoletja soočili tudi liberalci. V času od ustanovitve liberalne Narodne stranke za Kranjsko leta 1894 do začetka druge sve ­ tovne vojne na Slovenskem leta 1941 so - kar zadeva vprašanje idejnih vodil slovenskega narodnopolitičnega razvoja - vsakomur priznavali pravico do izpovedova ­ nja ali neizpovedovanja vere, a to bi moralo ostati na zasebni ravni in ne bi smelo vplivati na posameznikovo družbeno in politično ravnanje. Ob tem načelnem stali ­ šču so v avstrijski dobi vodili trd kulturni boj proti kato ­ liškemu političnemu taboru, kar je bilo najbolj značilno na Kranjskem. Ideološko in politično so ostro nasproto ­ vali tudi marksističnemu socialnodemokratskemu dela ­ vskemu gibanju. S temi idejnopolitičnimi pogledi so bili usklajeni socialno gospodarski nazori slovenskega libe ­ ralizma, kije poudarjal meščanski socialni ekskluzivi- zem. Liberalci nikoli niso sprejeli ne socialne demokra ­ cije ne krščanskega socializma, še najmanj pa katoliško socialno-gospodarsko dejavnost, in so skozi vso avstrij ­ sko dobo ostali zagovorniki socialnega razlikovanja, če ­ prav so deklarativno poudarjali načelo enakopravnosti vseh stanov. V eno od temeljnih osnov demokratičnega in skupnega urejevanja javnih zadev in političnega ži­ vljenja - splošno in enako volilno pravico (moških) - so POVZETEK 255 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 255 20.12.2013 16:56:27 privolili šele leta 1908. Slovenska liberalna politika je s svoje strani do leta 1918 dosledno utrjevala načelo celo ­ stnega zanikanja drug drugega, vključno z odnosom do Judov. Protisemitizem se je namreč kot neločljiva zna ­ čilnost idejnega značaja slovenskega liberalnega tabora pojavljal in ohranjal od začetkov njegovega organizira ­ nja v šestdesetih letih 19. stoletja do njegovega zatona v obdobju med svetovnima vojnama; bil je tudi značilen za katoliški in marksistični tabor. V odnosu do Nemcev in Italijanov so se liberalci zavzemali za enakopravno nacionalno sobivanje Slovencev z njimi. Liberalci so tudi v času med vojnama, ko je slo ­ venska politika imela najboljše razmere za svoj razvoj v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (od 1929 Kralje ­ vina Jugoslavija), tako kot v avstrijski dobi nasprotova ­ li vsakemu strankarskemu zlorabljanju vere. Liberalni Samostojna kmetijska stranka (SKS) in Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), ki sta sicer upoštevali vero kot sestavni del človekovega čustvovanja, sta v Ustavo ­ dajni skupščini Kraljevine SHS spomladi 1921 predla ­ gali ter se odločno zavzeli za uvedbo kancelparagrafa, to je ustavnega določila, po katerem verski predstavni ­ ki svoje duhovniške službe in duhovniških nalog ne bi smeli izkoriščati v politične namene. Temu je ob kato ­ liški Slovenski ljudski stranki (SLS) nasprotovala libe ­ ralna Narodno socialistična stranka (NSS), kije meni ­ la, da kancelparagraf ne more rešiti omenjenega vpra ­ šanja, kvečjemu lahko le pospeši kulturni boj. Tudi v marksističnem taboru, v katerem so zagovarjali ločitev Cerkve in države, so vprašanje kancelparagrafa obrav ­ navali različno. Jugoslovanska socialnodemokratska stranka ga je na podlagi stališča o nevmešavanju vere v politiko podprla, komunistov pa njegova uvedba ni zanimala. Ustavodajna skupščina je predlog kancelparagrafa podprla. Kancelparagraf je bil nato vključen v Vidov ­ dansko ustavo (1921), vsebovala pa gaje tudi Oktori- rana ustava (1931). S tem je bila po zaslugi večinskega dela slovenskega liberalnega tabora opredeljena nova izzivna točka ideoloških soočanj v slovenski politiki, ki se je nato skozi različne pravne rede na Slovenskem ohranila do 21. stoletja. 256 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 256 20.12.2013 16:56:27 V Kraljevini SHS/Jugoslaviji so se liberalci v vpra ­ šanju demokracije opredelili tudi na področju socialne problematike. Podpirali so enakomerni socialni dvig vseh stanov, zlasti socialno šibkih, ob opozorilu, da je nede ­ mokratično, če imajo enostransko družbeno premoč go ­ spodarsko šibkejši sloji. S tem so izrazili svoj socialni ekskluzivizem, ki so ga v tridesetih letih omilili s pou ­ darjanjem načela skladnosti in solidarnosti vseh slojev. Ob priznavanju zasebne lastnine kot temeljnega pogoja za uspešen gospodarski razvoj pa so ga povezovali s kon ­ ceptom dirigiranega gospodarstva in stanovske oziroma korporativne države ter t. i. avtoritativne demokracije. Liberalci so v času med svetovnima vojnama na podlagi svojih liberalnodemokratičnih maksim zavrnili totalitaristične sisteme moderne - komunizem, fašizem in nacizem -, s katerimi bodisi niso bili pripravljeni deli ­ ti skupnega družbenega in političnega prostora (komu ­ nizem) bodisi so opozarjali na njihov protidemokratični, nacionalistični in svetovni mir ogrožujoč značaj (faši ­ zem, nacizem). Komunizem, fašizem in nacizem so bili zanje nesprejemljiv način ideološke in politične izbire. Obenem je bil večji del obdobja med svetovnima vojna ­ ma za glavnino slovenskih liberalcev nesprejemljiv tudi enakopraven družbeni in politični položaj žensk. V letih 1920-1939 so zaradi grožnje, ki naj bi jo predstavljala kot orodje političnega katolicizma, nasprotovali ženski volilni pravici. Po uvedbi diktature kralja Aleksandra I. Karađođevića leta 1929 so dve leti kasneje podprli tudi novo vzpostavljeni nedemokratični volilni sistem (uved ­ ba javnih volitev in državnih kandidatnih list, s katerimi je absolutistični režim onemogočil volilno udeležbo na ­ cionalnih proticentralističnih političnih sil). Svoj odnos do izražanja družbene in politične volje državljanov so spremenili šele konec tridesetih in v začetku štiridese ­ tih let. Slovenska liberalna politika je tedaj zagovarjala temeljne prvine evropskega liberalnega parlamentariz ­ ma. Njeno vodilo je bilo pozitivno in konstruktivno tek ­ movanje ter merjenje političnih sil, ki naj, opirajoč se na politično voljo moških in žensk, demokratično odločajo o vprašanju razvoja jugoslovanske države. Svoje razumevanje demokratičnih razmer v družbi in državi so liberalci izrazili tudi v odnosu do jugoslo- P0V2ETEK 257 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 257 20.12.2013 16:56:27 vanskih oboroženih sil. V dvajsetih letih sta se v liberal ­ nem taboru soočila dva pogleda na jugoslovanske obo ­ rožene sile: prvi je poudarjal najvišji simbolni vredno ­ stni pomen oboroženih sil in zagovarjal njihovo uporabo tudi pri urejevanju notranjepolitičnih vprašanj (zlasti proti komunističnemu gibanju pa tudi proti slovenskim narodnoavtonomističnim prizadevanjem), drugi, ki je sicer upošteval zgodovinsko danost obstoja oboroženih sil, pa je nasprotoval njihovemu poseganju v politično življenje. Prvi pogled sta zagovarjali J DS (od leta 1924 Samostojna demokratska stranka - SDS) in Organizaci ­ ja jugoslovenskih nacijonalista, drugega pa sta si delili SKS in NSS. Tedanje liberalne stranke so se razlikovale tudi v stališčih, ki so jih oblikovale glede položaja Slo ­ vencev v jugoslovanskih oboroženih silah. Medtem ko se je JDS zavzela le za enakopravnost slovenskih ča ­ stnikov v jugoslovanski vojski, sije SKS prizadevala tu ­ di za zagotovitev čim bolj ugodnih razmer, v katerih so slovenski vojaki služili vojaški rok. Z zahtevo po teritori ­ alnem služenju vojaškega roka za obveznike iz Slovenije pa je izstopala NSS. Ostro je nasprotovala tudi gmotne ­ mu privilegiranju častnikov v jugoslovanski družbi. V liberalnem taboru so v dvajsetih letih kljub nekaterim represivnim poudarkom prevladovali sodobni pogledi na oborožene sile, ki so opozarjali na pomembne soci ­ alne, gospodarske, narodnostne in verske potrebe drža ­ vljanov ter temeljna načela parlamentarne demokracije. Pri tem je celotna liberalna politika upoštevala oborože ­ ne sile kot nujen sestavni del jugoslovanske državne in družbene organizacije. Po uvedbi kraljeve diktature v slovenskem liberal ­ nem taboru niso več problematizirali družbene in po ­ litične vloge oboroženih sil in razmer v njih. Liberalna politika je v ospredje postavila obrambni pomen oboro ­ ženih sil in zagovarjala stališče, da morajo uživati vse ­ stransko podporo prebivalstva, ki jim mora dati na raz ­ polago vse svoje moči. Poseben vidik liberalnega razumevanja demokraci ­ je je zadeval vprašanje suverenosti naroda. Za liberalni tabor je bilo značilno njeno izpodbijanje, saj jev jugo ­ slovansko skupnost vstopil s prepričanjem, daje z nje ­ nim nastankom nastopil čas velike jugoslovanske naci- 258 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 258 20.12.2013 16:56:27 onalne sinteze. Jugoslovanska nacionalna enotnost, ki jo zgodovinsko omogoča prav obstoj jugoslovanske dr ­ žave, naj bi namreč bila edini logični zaključek do tedaj nepovezanega razvoja separiranih jugoslovanskih etnij. Le-te naj bi v centralistični Jugoslaviji, ki bo izravna ­ la vse zgodovinske, kulturne in državnopravne razlike med njimi, končno dosegle svojo celostno narodnostno uresničitev. Izrazilo bi jo njihovo zbiranje v novo, višjo in zgodovinsko močnejšo jugoslovansko narodno sku ­ pnost, ki, vsaki med njimi, šele osmišlja njen celotni dotedanji narodnoemancipacijski napor; hkrati ji, pre ­ topljeni in povzdignjeni v jugoslovanski državni narod, zagotavlja resnično svobodo in omogoča začeti njen vse ­ jugoslovanski življenjski razmah. To je vodilni sloven ­ ski liberalni politik dvajsetih let Gregor Žerjav leta 1924 izrekel takole: »Slovenski del naroda prevesti v jugoslo- venstvo, (...) združiti vse ustvarjajoče sile med Slovenci v to akcijo, to je želja slovenske demokracije. S tem bi bil za Slovence problem malega naroda povoljno rešen.« Liberalci, za katere so bili Slovenci le »pleme« eno ­ tnega jugoslovanskega naroda, ne pa samostojna in suverena nacionalna skupnost z zagotovljeno demokra ­ tično pravico o svobodnem odločanju o svoji bivanjski usodi, so svojo najpomembnejšo politično zmago v prvi jugoslovanski državi dosegli kot zagovorniki jugoslovan ­ skega unitarizma. S pomočjo glasov SKS in JDS je bila izglasovana unitaristična in centralistična Vidovdanska ustava, ki je potrjevala, da integralistično jugoslovan ­ stvo ni le namišljena, temveč tudi formalno veljavna na ­ rodnopolitična pot. Pri zagovarjanju te poti je v dvajsetih letih dosledno vztrajala JDS/SDS in s tem opredelila te ­ meljni značaj slovenskega liberalizma v Kraljevini SHS. Tega ni spremenil niti slovenski avtonomizem liberalne smeri, ki ga je v prvi polovici dvajsetih letih utemeljila NSS, v drugi polovici pa nekdanji kmetijci, povezani v Slovenski kmetski stranki. V liberalnem taboru je po uvedbi diktature povsem prevladala jugoslovanska unitaristična narodnopolitič ­ na usmeritev. Taje na Slovenskem po septembru 1931, ko je iz vlade šestojanuarskega režima izstopila SLS, va ­ njo pa so vstopili liberalci, dobila zanesljivo oporo. Libe ­ ralci sojo uresničevali v okviru vsedržavne unitaristične POVZETEK 259 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 259 20.12.2013 16:56:27 Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije (JRKD), edine politične stranke, ki jo je dopustil sistem diktatu ­ re. Svojo zavezanost unitarizmu so v tem času dokaza ­ li z ostrim nastopom proti knjigi liberalno usmerjenega literarnega kritika Josipa Vidmarja, Kulturni problem slovenstva, v kateri je Vidmar napadel liberalno politič ­ no stališče, da je slovenska narodna zavest prenapeta, prisiljena in protidržavna miselnost. Liberalna politika je v začetku leta 1933 zelo ostro nastopila tudi proti t. i. Ljubljanskim punktacijam, federalističnemu državno- pravnemu programu, ki gaje 1. januarja 1933 obliko ­ valo vodstvo slovenskega avtonomistično usmerjenega katoliškega gibanja. Brez obotavljanja je podprla tudi unitaristični narodni program nove vsedržavne Jugo ­ slovanske nacionalne stranke (JNS), v katero se je leta 1933 preoblikovala JRKD. Slovenski liberalci so v JNS zasedli vrsto vodilnih mest. Politične razmere v državi so tedaj kazale, daje prihodnost namenjena le jugoslovan ­ skemu unitarizmu. V tem prepričanju je slovenski libe ­ ralizem tudi vstopil v čas, kije sledil oblikovanju JNS. Ko je junija 1935 JNS izgubila oblast in je bilo »zla ­ te dobe« politike jugoslovanskega unitarizma na Slo ­ venskem konec, liberalci niso spremenili svojih naro ­ dnopolitičnih stališč. V nasprotju z večinskim sloven ­ skim avtonomistično-federalističnim razpoloženjem so do konca Kraljevine Jugoslavije poudarjali državni in nacionalni unitarizem in razglašali federativno ureditev države kot največjo nevarnost za Slovence. S tem so se postavili na rob slovenske politike, saj so med sloven ­ skimi ljudmi imele pravo podporo le tiste politične sile, ki so se bojevale za slovensko narodno emancipacijo ter suveren in enakopraven položaj slovenskega naroda v jugoslovanski skupnosti. Vse omenjene značilnosti slovenskega liberalizma v Kraljevini SHS/Jugoslaviji so se najbolj izrazito po ­ kazale v družbenem in političnem delu obeh vodilnih liberalnih politikov tistega časa - dr. Gregorja Žerjava (1882-1929) in dr. Alberta Kramerja (1882-1943). Oba sta svojo družbeno in politično pot začela v okviru t. i. narodno-radikalne mladine, ki seje v letih 1902-1904 oblikovala v okviru slovenskega liberalnega tabora. Na- rodno-radikalna struja je združevala liberalno usmer- 260 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 260 20.12.2013 16:56:27 jeno slovensko srednješolsko in akademsko mladino, ki jo je povezovalo prepričanje, da se vodilne slovenske politične stranke, posebej liberalna Narodno napredna stranka, premalo zanimajo za delo med ljudstvom. Za ­ to je pod Žerjavovim in Kramerjevim vplivom zahtevala radikalno, svobodomiselno narodno politiko ter konkre ­ tno izobraževalno in vzgojno delo med narodom. S tem bi dosegli emancipacijski dvig slovenstva, ki naj politič ­ no razbremenjeno in na svobodni idejni podlagi zagoto ­ vi osebno in narodovo svobodo ter njun polni socialni, kulturni in politični razmah. Le-ta je bil po Žerjavovem in Kramerjevem prepričanju nezdružljiv s katoliškim idejnopolitičnim sistemom, ki sta mu še bolj poudarje ­ no nasprotovala po vstopu v liberalno Narodno napre ­ dno stranko leta 1909. Žerjav in Kramer sta po prvi svetovni vojni in na ­ stanku jugoslovanske države dosegla politični zenit; Žerjav v dvajsetih letih, ko je postal nesporno prvi mož slovenskega liberalizma. V letih 1919-1920 je bil pod ­ predsednik in predsednik Deželne vlade za Slovenijo in njen poverjenik za pravosodje, nato v letih 1920-1923 in 1925-1928 poslanec Ustavodajne ter Narodne skup ­ ščine Kraljevine SHS in v letih 1924-1925 minister. Le ­ ta 1922 je prevzel tudi vodenje slovenskega dela vsedr ­ žavne JDS/SDS v t. i. ljubljanski dblasti (upravno-oze- meljski enoti, kije v glavnem obsegala ozemlje nekdanje dežele Kranjske). Na omenjenih dolžnostih je dosledno zagovarjal protikomunistično, protikatoliško ter jugo ­ slovansko narodnounitaristično in državnocentralistič- no stališče. Žerjav je največjo idejno in politično nevarnost za Slovence videl v političnem katolicizmu. Proti duhovšči ­ ni in SLS je najbolj ostro nastopil leta 1921, ko je bil v Ustavodajni skupščini Kraljevine SHS med glavnimi zagovorniki uvedbe kancelparagrafa. Najvidnejši pečat, ki ga je vtisnil v svojem političnem delovanju, pa je bi ­ lo njegovo brezpogojno zavzemanje za uveljavitev jugo ­ slovanske narodne in državne enotnosti. Svoj unitari ­ stični narodnopolitični credo v jugoslovanski državi je zagovarjal skozi vsa dvajseta leta, njegov poskus, da bi avtonomistično SLS onemogočil z unitarizmom, pa se ni obnesel. Vendar se ni bal boja z močnim idejnim in POVZETEK 261 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 261 20.12.2013 16:56:27 političnim nasprotnikom - SLS - in v tem smislu je v slovenskem političnem prostoru liberalizem ohranil kot prepoznaven in dejaven idejni in politični subjekt. Kontinuiteto slovenskega liberalizma v jugoslovan ­ ski dobi je vzdrževal tudi Albert Kramer. Po uveljavitvi v liberalni stranki in širši slovenski ter jugoslovanski politiki v zadnjem obdobju prve svetovne vojne in v pro ­ cesu jugoslovanske združitve leta 1918 se je začel nje ­ gov stopnjevani politični vzpon. Temeljil je v brezpogoj ­ ni podpori jugoslovanskemu narodnemu in državnemu unitarizmu, ki ga je v prvem jugoslovanskem desetletju odločno podpiral kot minister (1918-1920) in poslanec (1919-1920, 1927-1929). Kramer je svojemu unitari ­ stičnemu prepričanju in delovanju dal tudi učinkovito politično podlago, saj je bil eden od vodilnih utemeljite ­ ljev vsedržavne JDS, enega od glavnih dejavnikov spre ­ jetja Vidovdanske ustave in v prvi polovici dvajsetih let - v obdobjih, ko je bila na oblasti - ključnega nosilca politike jugoslovanskega unitarizma. V jugoslovanskem unitarizmu je bila utemeljena tudi njegova kulturnoboj- na drža proti avtonomistični SLS. Klical je na boj proti najbolj nevarni struji med Slovenci - »rimskemu kleri ­ kalizmu« -, katerega cilj je le »strankarska eksploatacija državne oblasti«. Kramerje v prvi polovici tridesetih let nepopustljivo podprl zaostreno unitaristično politiko režima kraljeve diktature. Tako kot v dvajsetih pa je tudi v tridesetih letih pomembno prispeval k njenemu strankarskemu uresničevanju. Bilje glavni tajnik JRKD in JNS, tedanji monistični jugoslovanski politični sistem pa je v letih 1931-1934 oziroma 1935 podpiral še kot minister kra ­ ljevske vlade in poslanec Narodne skupščine Kraljevine Jugoslavije. Jugoslovanski unitaristični ideji je bil zvest tudi v drugi polovici tridesetih let, ko JNS ni bila več na oblasti, Kramer pa je poleg dela v stranki opravljal še funkcijo člana Senata Kraljevine Jugoslavije (1935- 1939). Kramer je tudi v tridesetih letih ostal nepomirljiv nasprotnik političnega katolicizma. To je najbolj značil ­ no pokazal leta 1937, ko je kot senator poudaril, da na Slovenskem »služi cerkev politiki in da se vera istoveti s strankarstvom«. Sicer pa se je v drugi polovici tride- 262 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 262 20.12.2013 16:56:28 setih let začel približevati opozicijskim silam v državi in podpiral vrnitev stare demokracije, ki jo je odpravil sestojanuarski režim. Albert Kramer se je konec tridesetih let zaradi sla ­ bega zdravja umaknil izjavnega življenja, vendar je po ­ litični vpliv ohranil do smrti. Po izbruhu druge svetovne vojne se je dejavno opredelil proti fašistični nevarnosti, saj so se v njegovih rokah stekale vse niti protifašistične ­ ga podtalnega delovanja, ki so ga posamezne slovenske liberalne skupine izvajale v sodelovanju z Britanci. Po okupaciji Kraljevine Jugoslavije leta 1941 ni sodeloval z odporniškim gibanjem in Osvobodilno fronto, s SLS pa je oblikoval skupen narodni program (t. i. Londonske točke), katerega glavna poudarka sta bili kontinuiteta kraljevske Jugoslavije in privolitev v njeno kasnejše fe ­ derativno preoblikovanje. Napredujoča bolezen pa mu je vse bolj omejevala politično dejavnost, dokler ni leta 1943 premagala njegovo življenje. Vprašanje demokracije in jugoslovanstva, s katerim se je slovenski liberalni tabor soočil v Kraljevini SHS/ Jugoslaviji, pokaže, da so se liberalci v omenjenem ob ­ dobju večkrat odmaknili od temeljnih liberalnih nazor ­ skih prvin. V vprašanju idejnega, političnega, social ­ nega in narodnega sobivanja so privolili v medsebojno slovensko idejno in politično zanikanje. To je - čeprav je idejni boj na Slovenskem začela katoliška stran - iz ­ razilo njihovo nasprotovanje političnemu katolicizmu, ki se je vse manj utemeljevalo v modernosti in njenih vrednostnih podlagah, vse bolj pa na kulturnem boju in protikatoliških ideologijah. Tako je liberalizem - kar je veljalo tudi za njegov odnos do socialističnega in komu ­ nističnega gibanja - s svojim primerom le potrdil teda ­ njo ozko in obremenjujočo idejno in politično ter precej tudi stanovsko-samozadostno oziroma hierarhično-to - talitetno socialno držo Slovencev. Njen sestavni del je bilo dolgoletno liberalno oporekanje odločanju žensk v družbenem in političnem življenju in soglašanje z repre ­ sivno vlogo oboroženih sil. S podpiranjem politike jugo ­ slovanskega unitarizma pa so liberalci zanikali demo ­ kratično pravico naroda, da sam odloča o svoji bivanjski razsežnosti. Kljub temu pa je tedanja liberalna politika na čelu z Gregorjem Žeijavom in Albertom Kramerjem POVZETEK 263 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 263 20.12.2013 16:56:28 pomembno pripomogla k uveljavljanju Slovencev kot vi ­ dnega političnega dejavnika v jugoslovanski skupnosti. Vendar skozi paradoks, saj je njeno delovanje v Kra ­ ljevini SHS/Jugoslaviji temeljilo na načelu slovenskega samozanikanja. 264 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 264 20.12.2013 16:56:28 Summary On Democracy and Yugoslavism: Slovenian Liberalism in the Kingdom of SHS/ Yugoslavia The question of the ideological, political, social and national coexistence is one of the key conditions for the establishment of democracy in the national and inter- national political community. This issue was also faced by the liberals after the political-party division of the Slovenian space in the end of the 19th century. Since the establishment of the liberal National Party for Carniola in 1894 until the beginning of World War II in Slovenia in 1941, as far as the question of the ideological guide- lines of the Slovenian national-political development was concemed eveiyone had the right to practice reli- gion or not. However, this was supposed to be a private matter and should not influence the people ’s social and political actions. In line with this principled standpoint the liberals led a fierce cultural struggle against the Catholic political camp in the Austrian period, which was most evident in Carniola. Ideologically and politi- cally they also strongly opposed the Marxist social-dem- ocratic workers ’ movement. These ideological-political standpoints were in line with the socio-economic view- points of the Slovenian liberalism, which emphasised the bourgeois social exclusivism. The liberals never ac- cepted either social democracy or Christian socialism, and they opposed the Catholic socio-economic activities even more. Throughout the Austrian period they kept arguing for social distinction, even if at the declarative level they emphasised the principle of equality of ali so ­ cial strata. They acknowledged one of the basic condi- SUMMARY 265 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 265 20.12.2013 16:56:28 tions for the democratic and common management of public affairs and political life - the universal and equal right (of men) to vote - as late as in 1908. Until 1918 the Slovenian liberal policy also consistently strengthened the principle of total denial of one another, including their attitude towards the Jews. Namely, anti-Semitism as an inseparable aspect of the ideological character of the Slovenian liberal camp kept appearing and was preserved since the beginnings of the liberal camp ’s organisation in the 1860s until its decline in the pe ­ riod between both World Wars. Anti-Semitism was also characteristic of the Catholic and Marxist camps. As far as the attitude towards the Germans and Italians was concerned, the liberals argued for the national co-hab- itation of Slovenians and these nations on equal terms. Between the World Wars, when the Slovenian poli- tics had the best conditions for its development in the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes (since 1929 the Kingdom of Yugoslavia), the liberals kept opposing any abuse of religion by the parties, similarly as in the Austrian period. In the spring of 1921 the liberal Inde- pendent Peasant Party (hereinafter SKS) and Yugoslav Democratic Party (JDS), which may have recognised re ­ ligion as an integral part of human emotional makeup, proposed and resolutely supported the introduction of the so-called »Kanzelparagraph« or Pulpit Law, i.e. a constitutional provision according to which the repre- sentatives of religious communities should not exploit their ecclesiastical posts and functions for political pur- poses. Besides the Catholic Slovenian People ’s Party, this was also opposed by the liberal National Socialist Party (hereinafter NSS), which believed that the provi ­ sion could not solve the aforementioned issue: it could only intensify the cultural struggle. Also in the Marxist camp, which supported the separation of the Church and the state, the attitudes to the issue of the Pulpit Law varied. The Yugoslav Social Democratic Party sup ­ ported it on the basis of their standpoint that religion should not be involved in politics, while the commu- nists were indifferent about it. The Constitutional Assembly supported the pro ­ posed »Kanzelparagraph«, which was then included in 266 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 266 20.12.2013 16:56:28 the St. Vitus Day ’ Constitution of 1921 as well as in the Imposed Constitution of 1931. Thus - thanks to the majority of the Slovenian liberal camp - a new focal point of the ideological conflicts in the Slovenian politics was defined and preserved in Sio venia through various legal orders in Slovenia until the 21st century. As far as the question of democracy was concerned, in the Kingdom of SHS/Yugoslavia the opinion of lib- erals in the field of social issues was also ciear. They supported the balanced social development of ali social strata, especially the socially weak, but emphasised that the one-sided social predominance of the economi- cally weaker strata was non-democratic. In this man- ner they expressed their social exclusivism, which they toned down in the 1930s by emphasising the princi - ple of harmony and solidarity between ali social strata. However, as the liberals acknowledged private property as the basic condition for successful economic develop ­ ment, they associated it with the concept of planned economy, corporatist state and so-called authoritative democracy. Between the World Wars the liberals, on the basis of their liberal-democratic maxims, rejected the totalitar- ian systems of the modernity (communism, fascism and Nazism), either refusing to share the social and political space with them (communism) or drawing attention to their anti-democratic and nationalistic character, which represented a threat to world peace (fascism, Nazism). For the liberals, communism, fascism and Nazism were unacceptable ideological and political choices. Simul- taneously, for the majority of the Slovenian liberals the equal social and political position of women was simi- larly unacceptable for the major part of the interwar period. Between 1920 and 1939 they opposed women ’s suffrage due to the threat it supposedly represented as the tool of the political Catholicism. Two years after the introduction of King Alexander I Karađorđevič ’s Dicta- torship in 1929 they also supported the newly estab- lished non-democratic electoral system (introduction of public elections and state candidates lists, used by the absolutist regime to prevent the participation of the national anti-centralist political forces in the elections). SUMMARY 267 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 267 20.12.2013 16:56:28 The Slovenian liberals only changed their attitude to the expression of the social and political will of the citizens towards the end of the 1930s and in the beginning of the 1940s. At that time Slovenian liberal politics start- ed arguing for the fundamental basics of the European liberal parliamentarism. It was based on the positive and constructive competition between political forces, which should - on the basis of the political will of men and women - democratically decide about the future development of the Yugoslav state. The liberals also expressed their understanding of democracy in the society and state in their attitude towards the Yugoslav armed forces. In the 1920s two outlooks on the Yugoslav armed forces clashed in the liberal camp: the first one emphasised the highest symbolic importance of the armed forces, arguing for their use also when resolving the intemal-political is- sues (especially against the communist movement as well as against Slovenian national-autonomist efforts), while the second one acknowledged the historical cir- cumstances of the armed forces ’ existence, but opposed their intervention in the political life. The first opinion was supported by the JDS (since 1924 Independent Democratic Party - SDS) and the Organisation of Yugo ­ slav Nationalists, while the second opinion was shared by the SKS and NSS. The liberal parties at that time also differed in their standpoints with regard to the position of Slovenians in the Yugoslav Armed Forces. While the JDS only argued for the equality of the Slovenian offic- ers in the Yugoslav Army, the SKS also endeavoured to ensure that the conditions and circumstances for Slo ­ venian soldiers in the military service were as favour- able as possible. The NSS stood out with its demand that servicemen from Slovenia should serve in the Slo ­ venian territory. It also resolutely opposed the monetary privileges enjoyed by the officers in the Yugoslav soci ­ ety. Despite certain repressive emphases, in the 1920s the liberal camp mostly had modern outlooks on the armed forces, drawing the attention to the vital social, economic, national and religious needs of the citizens as well as to the basic principies of the parliamentary democracy. Simultaneously the whole of the liberal pol- 268 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 268 20.12.2013 16:56:28 itics acknowledged the armed forces as a vital integral part of the Yugoslav state and social organisation. After the introduction of the King ’s dictatorship, the liberal camp no longer problematised the social and political role of the armed forces and the circumstances involved in them. The liberal politics emphasised the defence significance of the armed forces and support- ed the standpoint that they should enjoy the all-round support, which the population was obliged to provide. A special aspect of the liberal understanding of democracy was related to the issue of national sover- eignty. It was characteristic of the liberal camp to ar ­ gue against this sovereignty, since it joined the Yugo ­ slav community convinced that with its establishment the time of the great Yugoslav national synthesis was at hand. The Yugoslav national unity, made possible historically by the very existence of the Yugoslav state itself, was supposedly the only logical conclusion of the previously disparate development of the separate Yu ­ goslav ethnicities. These ethnicities would supposedly finally achieve their integral national realisation in the centralist Yugoslavia, which would smooth out all the historical, cultural and state-legal differences between them. They would gather in a new, better and historical ­ ly stronger Yugoslav national community, which would give meaning to all of their previous national emancipa- tion efforts to each of them. Transformed and elevated to the Yugoslav state nation their true freedom would be ensured and their all-Yugoslav development would be made possible. This sentiment was put into words in 1924 by the leading 1920s Slovenian liberal politi - cian Gregor Že r jav: »To transform the Slovenian part of the nation into Yugoslavism, (...) to bring together all of the creative forces among the Slovenians in this action: that is the wish of the Slovenian democracy. In this way the problem of Slovenians as a small nation would be solved in a favourable manner.« In the opinion of the liberals, Slovenians were just a »tribe« of the single Yugoslav nation, not an independent and sovereign national community with a guaranteed democratic right to freely make decisions about their ex ­ istence, and the liberals achieved their most important SUMMARY 269 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 269 20.12.2013 16:56:28 political victory in the first Yugoslav state by arguing for Yugoslav unitarianism. With the aid of the votes cast by the SKS and JDS, the unitarian and centralist St. Vitus ’ Day constitution was adopted, confirming that the integralist Yugoslavism was not only an imaginary but also formally valid national-political option. In the 1920s the JDS/SDS kept arguing for this path consist- ently, thus defining the fundamental characteristics of the Slovenian liberalism in the Kingdom of SHS. That was not changed even by the Slovenian autonomism of the liberal option, outlined by the NSS in the first half of the 1920s and in the second half of that decade by the circles brought together in the Slovenian Peasant Party. After the introduction of dictatorship, in the liberal camp the Yugoslav unitarian national-political orienta- tion prevailed completely. After September 1931, when the SLS withdrew from the government of the January 6th Regime and the liberals joined it, this orientation en- joyed reliable support in Slovenia. The liberals pursued it in the context of the all-Yugoslav unitarian Yugoslav Radical Peasants ’ Democracy (hereinafter JRKD), the only political party allowed by the dictatorship system. In this time they proved their allegiance to unitarianism by arguing resolutely against the book by the liberal- ly-oriented literary critic Josip Vidmar entitled Kultur ­ ni problem slovenstva [Cultural Problem of Slovenian Identity], in which Vidmar attacked the liberal political standpoint that Slovenian natio nal awareness was an overstretched, forced and anti-state mentality. In the beginning of 1933 the liberal politics also made a very determined stand against the so-called Ljubljana Dec- laration, a federalist state-legal programme, outlined by the leadership of the Slovenian autonomist Catho- lic movement on 1 January 1933. Without hesitation the liberals also suppo rted the unitarian national pro ­ gramme of the new state Yugoslav National Party (here ­ inafter JNS), which the JRKD transformed into in 1933. Slovenian liberals took a number of leading positions in the JNS. At that time the political situation in the coun- try implied that only Yugoslav unitarianism had any fu ­ ture. With this conviction the Slovenian liberalism also entered the period following the formation of the JNS. 270 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 270 20.12.2013 16:56:28 When the JNS lost its power in June of 1935 and the »golden age« of Yugoslav unitarianism policy in Slo- venia was over, the liberals did not change their nation- al-political standpoints. In opposition with the majority Slovenian autonomist-federalist sentiment they kept emphasising the state and national unitarianism un- til the very dissolution of the Kingdom of Yugoslavia, declaring the federal state system as the greatest dan- ger for Slovenians. Thus they now stood at the brink of Slovenian politics, since the only political forces that enjoyed support among the Slovenian people were the ones fighting for Slovenian national emancipation as well as the sovereign and equal position of the Slove ­ nian nation in the Yugoslav community. All of the aforementioned characteristics of the Slo ­ venian liberalism in the Kingdom of SHS/Yugoslavia were most evident in the social and political endeavours of both leading liberal politicians of that time: Dr. Gregor Žerjav (1882-1929) and Dr. Albert Kramer (1882-1943). Both of them started their social and political careers in the so-called national radical youth, formed between 1902 and 1904 in the context of the Slovenian liberal camp. The national radical wing brought together the liberally-oriented Slovenian secondaiy-school and uni- versity youth, sharing the conviction that the leading Slovenian political parties, especially the liberal Na ­ tional Progressive Party, were not interested enough in working among the people. The re fore, influenced by Žerjav and Kramer, it called for a radical, liberal-minded national politics and concrete education and schooling work in the field. Thus Slovenian emancipation would supposedly be achieved, which would ensure the per- sonal and national freedom, politically unburdened and based on the liberal ideology, as well as resuit in the comprehensive social, cultural and political develop- ment. Žeijav and Kramer were convinced that this goal was incompatible with the Catholic ideological-political system, which they opposed even more resolutely af- ter they joined the liberal National Progressive Party in 1909. After World War I and the establishment of the Yu ­ goslav state, Žerjav and Kramer reached their political SUMMARY 27 1 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 271 20.12.2013 16:56:28 peak. In the 1920s Žerjav became the undisputed lead- er of the Slovenian liberalism. In 1919 and 1920 he was the vice-president and president of the Provincial Gov- ernment for Slovenia and its commissioner for justice administration. From 1920 to 1923 and from 1925 to 1928 he was a member of the Constitutional and Na ­ tio nal Assembly of the Kingdom of SHS, while in 1924 and 1925 he was a minister. In 1922 he also took over the leadership of the Slovenian part of the all-Yugoslav JDS/SDS in the so-called Ljubljana Administration (the administrative and territorial unit mostly encompass- ing the territory of the former province of Camiola). Throughout this period he consistently argued for an- ti-communist, anti-Catholic and Yugoslav national-uni- tarian and state centralist standpoints. Žerjav saw the biggest ideological and political dan- ger for Slovenians in the political Catholicism. He made the most severe statement against the clergy and the SLS in 1921, when he was one of the most fervent sup- porters of the introduction of Pulpit Law in the Con ­ stitutional Assembly of the Kingdom of SHS. The most evident legacy of his political activities were his uncon- ditional efforts to introduce the Yugoslav national and state unity. He argued for his unitarian national-polit- ical credo in the Yugoslav state throughout the 1920s, but his attempt to thwart the autonomist SLS with unitarianism was unsuccessful. However, he was not afraid to take on a strong ideological and political oppo ­ nent - the SLS. In this sense liberalism in the Slovenian political space was preserved as a recognisable and ac ­ tive ideological and political subject. The continuity of the Slovenian liberalism in the Yugoslav period was also maintained by Albert Kramer. After his affirmation in the liberal party and the wider Slovenian and Yugoslav politics in the last period of World War I and during the process of the Yugoslav uni- fication in 1918, his increasingly evident political rise began. It was based on the unconditional adherence to the Yugoslav national and state unitarianism, which he supported resolutely as a minister in the first Yugoslav decade (1918-1920) as well as a Member of Parliament (1919-1920, 1927-1927). Kramer also provided an ef- 272 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 272 20.12.2013 16:56:28 fective political foundation to his unitarian conviction and activities, since he was one of the leading founders of the all-Yugoslav JDS, one of the main advocates of the adoption of the St. Vitus ’ Day Constitution, as well as the key propagator of the Yugoslav unitarian policy in the first half of the 192Os, in the periods when he was in power. His cultural-struggle attitude towards the au- tonomist SLS was based on Yugoslav unitarianism as well. He called on the people to resist the most danger- ous force among Slovenians: the »Roman clericalism«, whose goal was only to »exploit the state authority in order to further the interests of their party«. In the first half of the 1930s, Kramer ’s support of the intensified unitarian politics of the King ’s Dictator- ship regime was unfaltering. Throughout that decade he contributed significantly to its party realisation, just like in the 1920s. He was the general secretary of the JRKD and JNS, and he supported the contemporary monoparty Yugoslav political system between 1931 and 1934 or 1935 as a minister of the King ’s government and a member of the National Assembly of the King- dom of Yugoslavia as well. He also remained loyal to the unitarian idea in the second half of the 1930s, when the JNS was no longer in power, and besides his party activities he was also a member of the Senate of the Kingdom of Yugoslavia (1935-1939). In the 1930s Kramer remained a steadfast oppo ­ nent of political Catholicism. He made that most ciear in 1937, when as a senator he underlined that in Slo- venia »the Church was serving the politics and religion was identified with party adherence«. However, in the second half of the 1930s his convictions became closer to the opposition forces in the state and he supported the return of the old democracy, abolished by the Janu- ary 6th Regime. Due to poor health Albert Kramer retreated from the public life towards the end of the 1930s, but pre- served his political influence until his death. After the breakout of World War II he actively opposed the fascist danger, since he was the centre of clandestine anti-fas- cist operations carried out by the individual Slovenian liberal groups in cooperation with the British. After the SUMMARY 27 3 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 273 20.12.2013 16:56:28 occupation of the Kingdom of Yugoslavia in 1941 he did not cooperate with the resistance movement and the Liberation Front. Together with the SLS he drew up a joint national programme (the so-called London Points), mainly emphasising the continuity of the Yu- goslav Monarchy and the agreement to its subsequent federal transformation. However, his political activities were becoming increasingly limited due to his illness, which ultimately took his life in 1943. The question of democracy and Yugoslavism, faced by the Slovenian liberal camp in the Kingdom of SHS/ Yugoslavia, indicated that in this period the liberals frequently distanced themselves from the basic liberal ideological elements. As far as the issue of the ideologi- cal, political, social and national coexistence was con- cerned, they consented to the mutual Slovenian ideo ­ logical and political denial. This - even though the ideo ­ logical struggle in Slovenia was initiated by the Catholic side - was expressed by the liberals ’ opposition to politi ­ cal Catholicism, less and less often based on modernity and its underlying values and increasingly frequently on the cultural struggle and anti-Catholic ideologies. Thus with its example liberalism - which also held true of its attitude to the socialist and communist movement - only confirmed the restrictive and aggravating ideo ­ logical, political, and largely also corporatist self-suffi- cient or hierarchic-total social attitude of Slovenians at that time. The integral part of this attitude was also represented by the liberals ’ long-term denial of wom- en ’s participation in the social and political life and the acceptance of the repressive role of the armed forces. By supporting the policy of Yugoslav unitarianism the liberals denied the nation its democratic right to make its own decision about their existence. Nevertheless the contemporary liberal politics, led by Gregor Žerjav and Albert Kramer, contributed significantly to the asser- tion of Slovenians as a prominent political factor in the Yugoslav community - although paradoxically, since its pursuits in the Kingdom of SHS/Yugoslavia were based on the principle of Slovenian self-denial. 274 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 274 20.12.2013 16:56:28 Seznam kratic AD - Akademsko društvo AVNOJ - Antifašističko veče narodnog oslobođenja Ju ­ goslavije (Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije CMD - Ciril-metodijska družba ČSR - Češkoslovaška republika Država SHS - Država Slovencev, Hrvatov in Srbov DVS - Deželna vlada za Slovenijo HKS - Hrvaška kmečka stranka IA KPJ - Istorijski arhiv Komunistične partije Jugosla ­ vije J DS - Jugoslovanska demokratska stranka JK - Jugoslovanski klub JNS - Jugoslovanska nacionalna stranka JRKD - Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija JRZ - Jugoslovanska radikalna zajednica JSDS - Jugoslovanska socialnodemokratska stranka KDK - Kmečko demokratska koalicija KNS - Katoliška narodna stranka KPJ - Komunistična partija Jugoslavije Kraljevina SHS - Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev KSS - Komunistična stranka Slovenije NNS - Narodno napredna stranka NNSG - Narodno napredna stranka za Goriško NRS - Narodna radikalna stranka NS - Narodna stranka NSS - Narodno socialistična stranka NSŠ - Narodna stranka za Štajersko SEZNAM KRATIC o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 275 275 20.12.2013 16:56:29 NV SHS - Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov OF - Osvobodilna fronta ONS - Odbor naprednih strank Orjuna - Organizacija jugoslovenskih nacijonalista PNP - Privremeno narodno predstavništvo RS - Republika Slovenija SB NS KJ - Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Jugoslavije SB NS K SHS - Stenografske beleške Narodne skupšti ­ ne Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca SB PNP K SHS - Stenografske beleške Privremenog na- rodnog predstavništva Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca SB UO US K SHS - Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca SB US K SHS - Stenografske beleške Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca SDS - Samostojna demokratska stranka SHS - Slovenci, Hrvati in Srbi / Srbi, Hrvati in Slovenci SKJ - Sokol Kraljevine Jugoslavije SKS - Samostojna kmetijska stranka SKZ - Slovenska kmečka zveza SL KBU DB - Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine SLS - Slovenska ljudska stranka SNOS - Slovenski narodnoosvobodilni svet SOE - Special Operations Executive (Uprava za posebne operacije) SRS - Socialistična republika Slovenija SRSKD - Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev UL DB - Uradni list Dravske banovine UL DVS Uradni list deželne vlade za Slovenijo UL FLRJ - Uradni list Federativne ljudske republike Ju ­ goslavije UL LMO - Uradni list ljubljanske in mariborske dblasti UL PUS - Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo UL RS - Uradni list Republike Slovenije UL SFRJ - Uradni list Socialistične federativne republi ­ ke Jugoslavije UL SRS - Uradni list Socialistične republike Slovenije 276 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 276 20.12.2013 16:56:29 VLS -Vseslovenska ljudska stranka VZS - Vrhovni zakonodajni svet ZK - Zemljoradniški klub ZNP - Začasno narodno predstavništvo ZS - Zemljoradniška stranka SEZNAM KRATIC o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 277 277 20.12.2013 16:56:29 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 278 20.12.2013 16:56:29 Viri in literatura Arhivski viri A J - Arhiv Jugoslavije, Beograd 37 - Zbirka Milana Stojadinoviča 84 - Zbirka Hinka Križmana SI - Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana SI AS 1220, Ravnihar Vladimir, 1871-1954, škatla 4. SI AS 1643, Predsedstvo SNOS, fasc. 13 (457)/IV, Po ­ ročilo o delu slovenskega dela JNS v okupacijski dobi. SI AS 1655, Zbirka dr. Gregorja Žerjava, t. e. 1, mapa IV, korespondenca 1918-1929. SI AS 1871, Zbirka dopolnilnega gradiva o delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju, 1918-1945. Jeglič dr. Anton Bonaventura, Dnevnik /prepis/. SI AS 1872, Zbirka spominskega gradiva o delavskem gibanju in NOB. B SAZU - Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana Škatla R 105/11, Dragotin Gustinčič: Spomini : II. knji ­ ga. NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana S. f. 312, Letaki do 1937 VIRI IN LITERATURA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 279 20.12.2013 16:56:29 Elektronski viri http: / /www.uradni-list.si / 1 /objava.jsp?urlid = 200714&objava=599 / Časopisje Avtonomist, Ljubljana, 1921 Domoljub, Ljubljana, 1922 Domovina, Ljubljana, 1920, 1923, 1924, 1926 Ilustrirani Slovenec, Ljubljana, 1925, 1926, 1928, 1930, 1931 Jugoslavija, Ljubljana, 1920, 1921 Jutro, Ljubljana, 1920-1941 Kmetijski list, Ljubljana, 1919-1923 Kmetski list, Ljubljana, 1928 Ljubljanski zvon, Ljubljana, 1917 Misel in delo, Ljubljana, 1935-1939 Naprej, Ljubljana, 1920, 1921 Naš dom, Murska Sobota, 1923 Nova doba, Celje, 1920, 1921 Nova pravda, Maribor - Ljubljana, 1920-1924 Omladina, Ljubljana, 1905-1908, 1910 Orjuna, Ljubljana, 1923, 1926 Rdeči prapor, Ljubljana, 1920 Soča, Gorica, 1900, 1907, 1914 Slovenec, Ljubljana, 1898, 1905, 1914, 1918, 1920- 1922, 1924-1927, 1935, 1936 Slovenski narod, Ljubljana, 1891, 1892, 1894-1898, 1900, 1901, 1903-1909, 1911-1914, 1918-1925, 1933 Tabor, Maribor, 1921 Življenje in svet, Ljubljana, 1928 Periodične publikacije Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovi­ ne, Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1931. 280 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 280 20.12.2013 16:56:29 Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovi­ ne, Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1933. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovi­ ne, Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1939. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovi­ ne, Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1940. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Ju­ goslavije : vanredan saziv za 1931/32 godinu, knji­ ga I: od I. prethodnog do XIV. redovnog sastanka : od 7 decembra 1931 do 26 februara 1932 godine. Beograd : Narodna skupština Kraljevine Jugosla ­ vije, 1932. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Ju­ goslavije : vanredan saziv za 1931/32 godinu, knji­ ga II: XV i XVI redovni sastanak : od 29 februara do 1 marta 1932 godine : načelna debata o budžetu za 1932/33 godinu. Beograd : Narodna skupština Kraljevine Jugoslavije, 1932. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Ju­ goslavije : vanredan saziv za 1931/32 godinu, knji­ ga III : od XVII do XXII redovnog sastanka : od 2 marta do 7 marta 1932 : budžetska debata u nače­ lu i u pojedinostima. Beograd : Narodna skupština Kraljevine Jugoslavije, 1932. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Ju­ goslavije : redovan saziv za 1932/33 godinu, knjiga II: od XXI do XXVIII redovnog sastanka : od 7 febru­ ara do 18 februara 1933 godine. Beograd : Narodna skupština Kraljevine Jugoslavije, 1933. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Ju­ goslavije : redovan saziv za 1932/33 godinu, knjiga III: od XXIX do XXXVII redovnog sastanka : od 20 februara do 11 marta 1933 godine. Beograd : Naro ­ dna skupština Kraljevine Jugoslavije, 1933. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Sr­ ba, Hrvata i Slovenaca : redovan saziv za 1921./22. god., I. knjiga : od I. prethodnog do XXXVIII. redov­ nog sastanka, Beograd : Narodna skupština Kralje ­ vine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1922. VIRI IN LITERATURA 281 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 281 20.12.2013 16:56:29 Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Sr­ ba, Hrvata i Slovenaca : redovan saziv za 1921- 1922. god., II. knjiga : od XXXIX. - LXIII. redovnog sastanka. Beograd : Narodna skupština Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1922. Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Sr­ ba, Hrvata i Slovenaca : vanredan saziv za 1923. god., II. knjiga : od XXVI. - LVII. redovnog sastanka. Beograd : Narodna skupština Kraljevine Srba, Hr ­ vata i Slovenaca, 1923. Stenografske beleške Privremenog narodnog predstavni­ štva Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, V. Zagreb : Privremeno Narodno Predstavništvo Kraljestva Sr ­ ba, Hrvata i Slovenaca, 1921. Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvor- ne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, I. Beograd : Ustavo tvorna skupština Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, sine anno. Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvor- ne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, II. Zagreb : Ustavotvorna skupština Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, sine anno. Stenografske beleške : rad Ustavnog odbora Ustavotvor- ne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, IV. Beograd : Ustavotvorna skupština Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1921. Stenografske beleške Ustavotvome skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, I. Beograd : Ustavotvor ­ na skupština Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1921. Stenografske beleške Ustavotvome skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, II. Beograd : Ustavotvor ­ na skupština Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1921. Uradni list deželne vlade za Slovenijo. Ljubljana : Delni ­ ška tiskarna, 1920, 1921. Uradni list Dravske banovine. Ljubljana : Delniška ti ­ skarna, 1929. Uradni list Federativne ljudske republike Jugoslavije. Beograd : Službeni list FLRJ, 1946. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti. Ljubljana : Delniška tiskarna, 1929 282 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 282 20.12.2013 16:56:29 Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo. Ljubljana : Delniška tiskarna, 1922, 1923. Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana : Uradni list RS, 2005, 2007. Uradni list Socialistične federativne republike Jugoslavi­ je. Beograd : Službeni list SFRJ, 1965. Uradni list Socialistične republike Slovenije. Ljubljana : Uradni list SRS, 1976. Literatura -a-. Izobraževalno delo v Taboru. Omladina, 3, 1906, št. 2, str. 27. Akademično tehnično društvo »Tabor« v Gradcu. Omla­ dina, 2, 1905, št. 8. str. 124-125. Album slovenskih književnikov / ur. Šlebinger, Janko. Ljubljana : Tiskovna zadruga, [1928]. Amon, Smilja. Notranjec. V: Javornik, Marjan (ur.), Vo ­ glar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklo­ pedija Slovenije, 8. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994, str. 5. Amon, Smilja. Slovenski dom. V: Javornik, Marjan (ur.), Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enci­ klopedija Slovenije, 12. Ljubljana : Mladinska knji ­ ga, 1998, str. 31. Balkovec, Bojan. »Če ne greš volit, pomagaš nasprotni ­ ku do zmage!« : iz volilne propagande Slovenske ljudske stranke med obema svetovnima vojnama. Zgodovinski časopis, 57, 2003, št. 1-2, str. 97-112. Balkovec, Bojan. Druge volitve v skupščino. V: Drnov ­ šek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kro­ nika XX. stoletja, knj. 1 : 1900-1941. Ljubljana : Nova revija, 1995, str. 286. Balkovec, Bojan. Nastop opozicije. V: Drnovšek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kronika XX. sto­ letja, knj. 1 : 1900-1941. Ljubljana : Nova revija, 1995, str. 394. Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918-1921. Lju ­ bljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992. Balkovec, Bojan. Volitve v ustavodajno skupščino. V: Drnovšek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Sloven- VIRIIN LITERATURA 283 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 283 20.12.2013 16:56:29 ska kronika XX. stoletja, knj. 1 : 1900-1941. Lju ­ bljana : Nova revija, 1995, str. 253. Balkovec, Bojan. Vpliv volilne zakonodaje na izide par ­ lamentarnih volitev v Narodno skupščino leta 1920 in 1923. Zgodovinski časopis, 42, 1988, št. 3, str. 433-447. Balkovec, Bojan. »Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijajnejša« : volilna teorija in praksa v prvi ju­ goslovanski državi. Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2011. Balkovec, Bojan. Zadnje volitve pod kraljem. V: Drnov ­ šek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kro­ nika XX. stoletja, knj. 1 : 1900-1941. Ljubljana : Nova revija, 1995, str. 428. Balkovec, Bojan. Zaradi prepričanja ali koristi? : pre ­ stopi kandidatov na starojugoslovanskih volitvah. Prispevki za novejšo zgodovino, 54, 2000, št. 2, str. 21-36. Bergant, Zvonko. Kranjska med dvema Ivanoma : idej- no-politično soočenje slovenskega političnega kato­ licizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stole­ tje. Ljubljana: Inštitut za globalne politične študije, 2004. Bergant, Zvonko. Slovenski klasični liberalizem : idej- no-politični značaj slovenskega liberalizma v letih 1891-1921. Ljubljana: Nova revija, 2000. Biber, Dušan. Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933- 1941. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1966. Bister, Feliks. Anton Korošec : državnozborski poslanec na Dunaju : življenje in delo 1872-1918. Ljubljana : Slovenska matica, 1992. Bjelajac, Mile. Vojska Kraljevine Srba, Hrvata i Slove- naca 1918-1921. Beograd : Narodna knjiga, 1988. Bjelajac, Mile. Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922- 1935. Beograd : Institut za noviju is toriju Srbije, 1994. Boban, Ljubo. Sporazum Cvetkovič - Maček. Beograd : Institut društvenih nauka, 1965. Bodrožič, Milica. Obrazovanje Jugoslovenske radikal- no-seljačke demokratije. Istorijski glasnik, 1964, št. 2-3, str. 39-96. 284 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 284 20.12.2013 16:56:29 Borko, Božidar. Slovenska kultura v Jugoslaviji. V: Vr ­ čon, Branko (ur.). Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Lju ­ bljana: NASTA, 1938, str. 186-196. Borko, B.fožidar]. Vprašanje kulturne sinteze. Misel in delo, 4, 1938, št. 2-3, str. 76-77. Cankar, Ivan. Zbrano delo : Knj. 26 : Pisma, I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970. Cankar, Tadej. Odnos kranjskega liberalnega tabora do Judov in antisemitizma : diplomska naloga. Ljublja ­ na: Filozofska fakulteta, 2003. Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik : politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914). Ma ­ ribor: Obzorja, 1997. [Čremošnik, Gregor (Gr. Č.)]. Najstarejši dokument o našem narodnem edinstvu. Misel in delo, 5, 1939, št. 3-4, str. 121-122. Čulinovič, Ferdo. Državnopravna historija jugoslaven- skih zemalja XIX. i XX. vijeka, druga knjiga (Srbija- Cma Gora-Makedonija, Jugoslavija 1918.-1945.). Zagreb : Školska knjiga, 1954. Čulinovič, Ferdo. Državnopravni razvitak Jugoslavije. Zagreb : Školska knjiga, 1963. Čulinovič, Ferdo. Jugoslavija izmedu dva rata, II. Za ­ greb : Jugoslavenska akademija znanosti i umie- tnosti, 1961. Delavec, Mira. Vprašanje ženske volilne pravice v pro­ gramih slovenskih strank v prvi Jugoslaviji (1918- 1941) : diplomsko delo. Ljubljana : Oddelek za zgo ­ dovino Filozofske fakultete, 2003. Deželak Barič, Vida. Ban Natlačen in komunisti pred drugo svetovno vojno. V: Čepič, Zdenko (ur.). Marko Natlačen (1886-1942) v zgodovinskem dogajanju. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino 2012, str. 89-116. Die Habsburgermonarchie 1948-1918 : band V: die be- waff.‘ nete Macht, Wien 1987. Dolenc, Ervin. Kulturni boj : slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918-1929. Ljubljana: Cankaijeva založba, 1996. Dolenc, Ervin. Med kulturo in politiko : kulturnopolitič­ na razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010. VIRI IN LITERATURA 285 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 285 20.12.2013 16:56:29 Dolenc, Metod. Kriminalnopolitična presoja določil za ­ dnjega odstavka čl. 12. Vidovdanske ustave. Zbor­ nik znanstvenih razprav, 1922, str. 160-197. Drnovšek, Marjan. Slovenski izseljenci in Zahodna Evro­ pa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva. Omladina, 3, 1906, št. 5, str. 76. Engelsfeld, Neda. Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrva­ ta i Slovenaca - Privremeno narodno predstavništvo. Zagreb : Globus (etc.), 1989. Erjavec, Fran. Slovenci: zemljepisni, zgodovinski, politič­ ni, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Ljublja ­ na: Jugoslovanska knjigama, 1923. Erjavec, Fran. Zgodovina katoliškega gibanja na Sloven­ skem. Ljubljana: Prosvetna zveza, 1928. Filipič, France. Ob razpotjih zgodovine. Maribor : Založ ­ ba Obzorja, 1994. [Fabjančič, Vladislav (mestni arhivar)]. Ljubljanska kro ­ nika. Kronika slovenskih mest, 1, 1934, št. 1, str. 61-76. Fras, Maksimiljan. Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas. Maribor : EPOS ; Društvo Gledališče Kolenc, 2013. Friš, Darko. Banovinska konferenca Jugoslovanske na ­ cionalne stranke leta 1937 v Ljubljani. Zgodovinski časopis, 59, 2005, št. 1-2, str. 129-146. Friš, Darko. Turneja Petra Živkoviča in vodstva Jugo ­ slovanske nacionalne stranke po slovenskih kra ­ jih leta 1937. Prispevki za novejšo zgodovino, 45, 2005, št. 1, str. 61-78. Fronte (uvodnik). Misel in delo, 2, 1936, št. 11-12, str. 321-324. Fujs, Metka. Prekmurci v dvajsetem stoletju. V: Bala ­ žič, Janez (ur.), Fujs, Metka (ur.). Prekmurje na ob­ robju ali v stičišču evropskih komunikacij : zbornik referatov z znanstvene konference ob 80. letnici pri­ ključitve Prekmurja k Sloveniji, 9. do 11. september 1999. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2000, str. 65-79. Gantar Godina, Irena. Neoslavizem in Slovenci. Ljublja ­ na : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994. 286 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 286 20.12.2013 16:56:29 Gantar Godina, Irena. Prisilno izseljenstvo političnega agitatorja Frana Radeščka 1911-1921. Prispevki za novejšo zgodovino, 47, 2007, št. 2, str. 43-62. Gantar Godina, Irena. T. G. Masaryk in masarykovstvo na Slovenskem : 1895-1914. Ljubljana : Slovenska matica, 1987. Gasparič, Jure. Občinske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja Slovenska ljudska stranka. Zgodovinski časopis, 58, 2004, št. 1-2, str. 47-67. Gašparič, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo: diktatura kra­ lja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935. Ljubljana: Modrijan, 2007. Gestrin, Ferdo - Melik, Vasilij. Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966. Gligorijevič, Branislav. Demokratska stranka i politični odnosi u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Beo ­ grad : Institut za savremenu istoriju, 1970. Gligorijevič, Branislav. Kralj Aleksandar Karađorđevič : srpsko-hrvatski spor, 2. Beograd : Zavod za učbeni ­ ke i nastavna sredstva, 2002. Gligorijevič, Branislav. Parlament i političke stranke u Jugoslaviji (1919-1929). Beograd : Institut za sa ­ vremenu istoriju ; Narodna knjiga, 1979. Gligorijevič, Branislav. Uloga vojnih krugova u »rešava- nju« političke krize u Jugoslaviji 1924. godine. Voj- noistorijski glasnik, 23, 1972, št. 1, str. 161-186. Godeša, Bojan. Čas odločitev : katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. Godeša, Bojan. Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana : Inštitut za novej ­ šo zgodovino, 2006. Goropevšek, Branko. Kaj takega je mogoče pri nas v Av ­ striji sedaj v 20. stoletju? : odmev in pomen sep ­ tembrskih dogodkov leta 1908. V: Terbuc, Bojan (ur.). Zbornik septembrski dogodki 1908. Ptuj: Zgo ­ dovinsko društvo Ptuj, 1998, str. 47-61. Goropevšek, Branko. Nadomestne volitve na Spodnjem Štajerskem. V: Drnovšek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kronika XX. stoletja : Knj. 1 : 1900- 1941. Ljubljana: Nova revija, 1995, str. 62. VIRI IN LITERATURA 287 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 287 20.12.2013 16:56:30 Goropevšek, Branko. Protislovenske demonstracije na Ptuju. V: Drnovšek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kronika XX. stoletja : 1900-1941, knj. 1. Ljubljana : Nova revija, 1995, str. 86. Goropevšek, Branko. Štajerski Slovenci, kaj hočemo! : slovenska politika na Štajerskem v letih 1906-1914. Celje: Zgodovinsko društvo, 2005. Grad, Franc. Volitve in volilni sistem. Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije, 2004. Grada o stvaranju jugoslavenske države (1. I - 20. XII 1918) / priredili dr. Jankovič, Dragoslav i dr. Križ ­ man, Bogdan, tom I-II. Beograd : Institut društve ­ nih nauka, 1964. Grafenauer, Bogo. In memoriam : Gregor Čremošnik. Zgodovinski časopis, 12-13, 1958-59, str. 313-325. Grahar, Anton. Dva naša. - Praga. Omladina, 7, 1910, št. 3-4, str. 54-55. Granda, Stane. I. in II. slovenski katoliški shod. V: Škulj, Edo (ur.). Missiev simpozij v Rimu. Celje: Mo ­ horjeva družba, 1988, str. 95-109. Grdina, Igor. Ivan Hribar : »jedini resnični radikalec slo­ venski«. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010. Grdina, Igor. Slovenci med tradicijo in perspektivo : poli­ tični mozaik 1860-1918. Ljubljana: Študentska za ­ ložba, 2003. Hohnjec, Josip. O ustavi naše države. V: Mal, Josip (ur.). Slovenci v desetletju 1918-1928 : zbornik raz­ prav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana : Leonova družba, 1928, str. 295-338. Hribar, Ivan. Moji spomini, II. del. Ljubljana : Slovenska matica, 1984. I. shod narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. Omladi­ na, 2, 1905, št. 7, str. 109. II. shod narodno-radikalnega dijaštva v Celju. Omladi­ na, 4, 1907, št. 5, št. 7, str. 114-115, 101-107. Istorijski arhiv Komunističke partije Jugoslavije : tom II: kongresi i zemaljske konferencije KPJ 1919-1937 j Pijade, Moša (ur.). Beograd : istorijsko odelenje Centralnog komiteta Komunističke partije Jugosla ­ vije, 1950. 288 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 288 20.12.2013 16:56:30 Iz naroda za narod! : I. shod narodno-radikalnega divja­ štva 5.-8. kimovca v Trstu. Ljubljana : Omladina, 1905. Izobraževalni klub »Tabora«. Omladina, 2, 1906, št. 10, str. 154-155. Izobraževalno delo v »Taboru«. Omladina, 2, 1906, št. 12, str. 189. Izredni občni zbor graškega Sokola. Omladina, 3, 1907, št. 12, str. 189-190. Jerič, Josip. Narodni svet. V: Mal, Josip (ur.). Slovenci v desetletju 1918-1928 : zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana : Leo ­ nova družba, 1928, str. 144-160. Jovanovič, Nadežda. Politički sukobi u Jugoslaviji 1925- 1928. Beograd : Rad, 1974. J. P.. Iz Gradca. Omladina, 2, 1905, št. 9, str. 142. Kacin Wohinz, Milica. Narodnoobrambno gibanje primor­ skih Slovencev 1921-1928, 2. knjiga. Koper ; Trst: Založba Lipa ; Založništvo tržaškega tiska, 1977. Kardelj, Edvard (Sperans). Razvoj slovenskega narodne­ ga vprašanja. Ljubljana : Državna založba Sloveni ­ je, 1957. Kardelj, Edvard. Zbrana dela : prva knjiga : maj-junij 1928 - december 1934. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1989. Kaser, Karl. Handbuch der Regierungen Sudosteuropas (1833-1980), II. Graz : Institut fur Geschichte der Universitat Graz, 1982. Kermavner, Dušan. Urednikove dopolnitve. V: Tuma, Henrik. Iz mojega življenja : spomini, misli in izpo­ vedi. Ljubljana : Naša založba, 1937, str. 419-473. Keršič-Svetel, Marjeta. Češko-slovenski stiki med sve ­ tovnima vojnama. Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996. Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929-1955 : znanstveno poročilo. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 1995. Klofač, V[aclav]. Spomini na Gregorja Žerjava. Misel in delo 2, 1936, št. 7-8, str. 243-249. Klopčič, France. Velika razmejitev : študija o nastanku komunistične stranke v Sloveniji aprila 1920 in o VIRI IN LITERATURA 289 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 289 20.12.2013 16:56:30 njeni dejavnosti od maja do septembra 1920. Lju ­ bljana : Državna založba Slovenije, 1969. Konstantinovih, Mihailo. Politika sporazuma : dnevnič- ke beleške 1939-1941 : Londonske beleške 1944— 1946. Novi Sad : Mir, 1998. Kos, Janko. Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1996. Kralj, Anton. Iz zgodovine slovenskega zadružništva. V: Mal, Josip (ur.). Slovenci v desetletju 1918-1928 : zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Ljubljana : Leonova družba, 1928, str. 537-551. [Kramer, Albert (fc-)]. Akademična podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Gradcu. Omladina, 3, 1906, št. 1, str. 11-12. [Kramer, Albert (A. K.); (k.)]. Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu. Omladina, 3, 1906, št. 3, 1907, št. 11, str. 40-41, 174-175. [Kramer, Albert]. Doneski h gmotnemu vprašanju. Omladina, 3, 1907, št. 10, str. 145-146. [Kramer, Albert (K-)]. Narodno-radikalno akademično ferijalno društvo »Skala« za Štajersko. Omladina, 2, 1906, št. 12, str. 189-190. Kramer, Albert. Eksekutiva narodno-radikalnega dija- štva. Omladina, 3, 1906, št. 3, str. 44-45. [Kramer, Albert (A. K.)]. Eksekutiva narodno-radikalne- ga dijaštva. Omladina, 4, 1907, št. 3 str. 42. [Kramer, Albert (A. K.)]. II. shod narodno-radikalnega dijaštva v Celju. Omladina, 4, 1907, št. 5, str. 114— 115. [Kramer, Albert (ak); (K.)]. Izobraževalno delo v »Tabo ­ ru«. Omladina, 3, 1906, št. 3, št. 9, str. 43, 140. [Kramer, Albert]. Junijski dogodki v Sloveniji : ozadje, potek in posledice klerikalnih nasilstev proti jugo- slovenskim naprednim in nacionalnim postojankam. Ljubljana : Albert Kramer, 1937. Kramer, Albert. Narodno-radikalnemu dijaštvu! Omla­ dina, 3, 1906, št. 4 str. 58-59. [Kramer, Albert (K-)]. Narodno-radikalno akademično ferijalno društvo »Skala« za Štajersko, Omladina, 2, 1906, št. 12 str. 189-190. 290 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 290 20.12.2013 16:56:30 Kramer, Albert. O nalogah naših akademičnih društev. V: Iz naroda za narod! : I. shod narodno-radikalne- ga dijaštva od 5.-8. kimovca 1905 v Trstu. Ljublja ­ na : Omladina, 1905, str. 85-94. [Kramer, Albert, Zalokar, Vekoslav]. Ob novem letniku. Omladina, 5, 1908, št. 1, str. 1-2. [Kramer, Albert, Zalokar, Vekoslav]. Ob začetku četrte ­ ga letnika. Omladina, 4, 1907, št. 1, str. 1-2. [Kramer, Albert (A. K.)]. Počitniška potovanja. Omladi­ na, 3, 1906, št. 4, str. 54-56. [Kramer, Albert (A. K.)]. Poročilo o sestanku štajerskega narodno-radikalnega dijaštva v Rušah. Omladina, 3, 1906, št. 5, št. 6, str. 65-69, 81-84. [Kramer, Albert (A. K.)]. Pred novim parlamentom. Omla­ dina, 4, 1907, št. 3, str. 33-34. Kramer, Albert. Predgovor. V: Ogris, Albin. Politične stranke. Ljubljana : samozaložba, 1926, str. VII-VIII. Kramer, Albert. Prve borbe v Ustavotvorni skupščini. Njiva, 1, 1921, št. 1-2 str. 1-4. [Kramer, Albert (A. K.)]. Triglav« - njegov razvoj in zgo ­ dovina tekom 30 let. Omladina, 3, 1906, št. 9 str. 131-134. [Kramer, Albert (K.)]. Ustanovni občni zbor narodno-ra- dikalnega ferijalnega akademičnega društva »Ska ­ la« za Štajersko. Omladina, 2, 1906, št. 10, str. 155-156. Kranjec, Silvo. Slovenci v Jugoslaviji. V: Lavrič, Jože (ur.), Mal, Josip (ur.), Stele, France (ur.). Spominski zbornik Slovenije : ob dvajsetletnici Kraljevine Jugo­ slavije. Ljubljana : Jubilej, 1939, str. 66-108. Kregar, Tone. Med Tatrami in Triglavom : primerjave narodnega razvoja Slovencev in Slovakov in njihovi kulturno-politični stiki 1848-1938. Celje: Zgodovin ­ sko društvo, 2007. Kremenšek, Slavko. Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1972. Kresal, France. Slavenska banka. V: Javornik, Maijan (ur.), Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije, 11. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997, str. 127. VIRI IN LITERATURA 291 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 291 20.12.2013 16:56:30 Kušej, Gorazd. Naš ustavni razvoj. V: Vrčon, Branko (ur.). Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Ljubljana: NA- STA, 1938, str. 160-175. Kušej, Gorazd. O naši državni ustavi in načinu njene spremembe. Misel in delo, 5, 1939, št. 3-4. Lazarevič, Žarko. Ivan Tavčar in izgubljeni bog : politični boji, literatura in kapitalizem. Iztis referata na Tav ­ čarjevem simpoziju, ki gaje 2. 3. 2011 pripravil In ­ štitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU v Ljubljani. Lipušček, Uroš. Ave Wilson: ZDA inprekrajanje Slovenije v Versaillesu 1919-1920. Ljubljana : Sophia, 2003. Lončar, Dragotin. Politično življenje Slovencev : od 4. ja­ nuarja 1797. do 6. januarja 1919. leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1921. Lubej, France - Drejče. Odločitve : boj za demokratizaci­ jo sokolstva na Slovenskem. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1980. Maček, Vladko. Memoari j priredio ing. Urbič, Boris. Zagreb : Hrvatska seljačka stranka, 1992. Markeš, Janez. Točka nacionalnega nesporazuma. Lju ­ bljana: Promag, 2001. Marušič, Branko. Goriška na prelomu 19. in 20. sto ­ letja. V: Škulj, Edo (ur.). Missiev simpozij v Rimu. Celje: Mohorjeva družba, 1988, str. 135-148. Marušič, Branko. Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848-1899. Nova Gorica: Goriški mu ­ zej, 2005. Marušič, Branko. Primorski čas pretekli : prispevki za zgodovino Primorske. Koper: Lipa, 1985. Marušič, Branko. Slovenci na Primorskem med politič ­ nimi izbirami (1848-1918). Zgodovinski časopis, 54, 2000, št. 1, str. 69-76. Matič, Dragan. Nemci v Ljubljani : 1861-1918. Lju ­ bljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2002. Matkovič, Hrvoje. Svetozar Pribičevič i Samostalna de­ mokratska stranka do šestojanuarske diktature. Zagreb : Sveučilište u Zagrebu ; Institut za hrvat- sku povijest, 1972. Mejal, Aljaž. Delovanje dr. Miroslava Ploja na Dunaju po I. svetovni vojni (1919-1920) : diplomsko delo. Mari ­ bor : Filozofska fakulteta, 2008. 292 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 292 20.12.2013 16:56:30 Melik, Anton. Jugoslavija : zemljepisni, statistični in go­ spodarski pregled, I. del. Ljubljana : Tiskovna za ­ druga, 1924. Melik, Vasilij. Izid volitev v konstituanto leta 1920. Pri­ spevki za zgodovino delavskega gibanja, 3, 1962, št. 1, str. 3-61. Melik, Vasilij. Napredni mislec in politik dr. Mihajlo Ro ­ stohar. V: Smrekar, Lado (ur.). Krško skozi čas : 1477-1977: zbornik ob 500-letnici mesta Krško. Kr ­ ško : Skupščina občine : Odbor za pripravo prazno ­ vanja 500-letnice Krškega, 1977, str. 251-261. Melik, Vasilij. Slovenci 1848-1918 : razprave in članki. Maribor: Litera, 2002 [i. e. 2003]. Melik, Vasilij. Slovenski liberalni tabor in njegovo raz ­ padanje. Prispevki za zgodovino delavskega giba­ nja, 22, 1982, št. 1-2, str. 19-24. Melik, Vasilij. Volitve na Slovenskem : 1861-1918. Lju ­ bljana: Slovenska matica, 1965. Melik, Vasilij. Začetki ženske volilne pravice. V: Cindrič, Alojz (ur.).Čarnijev zbornik (1931-1996) : zbornik mednarodnih družboslovnih in humanističnih raz­ prav = A festschrift for Ludvik Čarni (1931-1996) : studies and social sciences. Ljubljana : Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete, 1998, str. 253-255. Melik, Vasilij. Ženske in volitve pred drugo svetovno voj ­ no. V: Budna Kodrič, Nataša (ur.), Serše, Aleksan ­ dra (ur.). Splošno žensko društvo : 1901-1945 : od dobrih deklet do feministk. Ljubljana : Arhiv Repu ­ blike Slovenije, 2003, str. 59-62. Meštrovič, Ivan. Spomini. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1971. M. G. V.. Korporacijska država v Italiji. Misel in delo, 1, 1935, št. 5, str. 120-123. Mihelič, Mira. Ure mojih dni: spomini. Murska Sobota : Pomurska založba, 1985. Mikuž, Metod. Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, I. knjiga. Ljubljana : Cankaijeva založba, 1960. Mikuž, Metod. Razvoj slovenskih političnih strank (1918 do zač. 1929) v stari Jugoslaviji. Zgodovinski časo­ pis, 9, 1955, št. 1-4, str. 107-139. VIRI IN LITERATURA 293 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 293 20.12.2013 16:56:30 Mikuž, Metod. Oris zgodovine Slovencev v stari Jugosla­ viji 1917-1941. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1965. Mojega življenja pot: spomini dr. Vladimirja Ravniharja. Ljubljana : Oddelek za zgodovino Filozofske fakul ­ tete, 1997. Narodna koncentracija (uvodnik). Misel in delo, 4, 1938, št. 4-5, str. 101-104. Narodno in državno edinstvo (uvodnik). Misel in delo, 3, 1937, št. 11, str. 269-272. Nedog, Alenka. Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji : od leta 1935 do 1941. Ljubljana : Borec, 1978. Nenezič, Zoran. Masoni u Jugoslaviji (1 764—1980) : pre­ gled istorije slobodnog zidarstva u Jugoslaviji: prilo­ ži i grada. Beograd : Zodne, 1988. Okoliš, Stane. Uboj Marka Natlačena in streljanje talcev v Ljubljani. V: Čepič, Zdenko (ur.). Marko Natlačen (1886-1942) v zgodovinskem dogajanju. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2012, str. 219-258. Oset, Željko. Idejnopolitični spori v Slovenski matici od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne. Prispevki za novejšo zgodovino, 49, 2009, št. 1, str. 93-108. Pavlin, Tomaž. Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 1929-1941 : doktorska disertacija. Ljubljana : Filo ­ zofska fakulteta, 2000. Perovšek, Jurij. Albin Prepeluh in Slovenska republi ­ kanska stranka kmetov in delavcev. Nova revija, 8, 1989, št. 81-82, str. 194-198. Perovšek, Jurij: Jugoslavija - pričakovanja in realnost. V: Granda, Stane (ur.), Šatej, Barbara (ur.). Sloveni­ ja 1848-1998: iskanje lastne poti. Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1998, str. 234-256. Perovšek, Jurij. Jugoslovanstvo in vprašanje narodov v južnoslovanski problematiki 19. in 20. stoletja. Prispevki za novejšo zgodovino, 39, 1999, št. 2, str. 7-24. Perovšek, Jurij. Kanzelparagraf. V: Drnovšek, Maijan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kronika XX. sto­ letja, knj. 1 : 1900-1941. Ljubljana : Nova revija, 1995, str. 263. Perovšek, Jurij. Kulturnopolitični koncepti jugoslovan ­ skega unitarizma pri Slovencih v letih 1918-1929. Sodobnost, 38, 1990, št. 8-9, str. 849-857. 294 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 294 20.12.2013 16:56:30 Perovšek, Jurij. Liberalizem in vprašanje slovenstva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918- 1929. Ljubljana: Modrijan, 1996. Perovšek, Jurij. Na poti v moderno : poglavja iz zgodovi­ ne evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2005. Perovšek, Jurij. Oblikovanje programskih načrtov o na ­ cionalni samoodločbi v slovenski politiki do usta ­ novitve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december 1922 - april 1923). Zgodovinski časopis, 38, 1984, št. 1-2, str. 5-27. Perovšek, Jurij. Oris življenja in dela Josipa Rusa. V: Jo ­ sip Rus Andrej. Pričevanja in spomini: o sokolstvu, osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji. Ljubljana : Borec, 1989, str. 5-24. Perovšek, Jurij. Orjuna. V: Javornik, Marjan (ur.), Vo ­ glar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklo­ pedija Slovenije, 8. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994, str. 157-158. Perovšek, Jurij. Polemika Ušeničnik - Rostohar o veri, narodnosti in etiki v letih 1912-1913. Prispevki za novejšo zgodovino, 43, 2003, št. 1, str. 1-12. Perovšek, Jurij. Politične in narodnostne razmere na Kranjskem v začetku 20. stoletja. V: Dolinar, Fran ­ ce M. (ur.), Podlipnik, Bernarda (ur.). Rozman, Maj ­ da (ur.). Sto let Zavoda sv. Stanislava. Ljubljana : Družina, 2005, str. 9-36. Perovšek, Jurij. Politične razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V: Jernejčič, Robert A. (ur.). Zbornik simpozija ob stoletnici začetka gradnje prve slovenske gimnazije. Ljubljana : Zavod sv. Sta ­ nislava, 2002, str. 29-47. Perovšek, Jurij. Prepeluhove ustavno-politične koncep ­ cije v času Slovenske republikanske stranke kme ­ tov in delavcev. Borec, 41, 1989, št. 1, str. 83-86. Perovšek, Jurij. Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918-1929). Ljubljana : Arhivsko društvo Sloveni ­ je, 1998. VIRI IN LITERATURA 295 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 295 20.12.2013 16:56:30 Perovšek, Jurij. Slovenci in Jugoslavija v letih 1918- 1941. Časopis za zgodovino in narodopisje, 69 (34), 1998, št. 1, str. 55-74. Perovšek, Jurij. Slovenci in Jugoslavija v tridesetih le ­ tih. V: Vodopivec, Peter (ur.), Mahnič, Joža (ur.). Slovenska trideseta leta : simpozij 1995. Ljubljana : Slovenska matica, 1997, str. 18-32. Perovšek, Jurij. Slovenska osamosvojitev v letu 1918 : študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana : Modrijan, 1998. Perovšek, Jurij. Slovenska politika in vprašanje državne ureditve med zasedanjem Ustavodajne skupščine Kraljevine SHS (1920-1921). Studia Historica Slo- venica, 2, 2002, št. 2, str. 431-445. Perovšek, Jurij. Socialni, politični in idejni značaj slo ­ venskega liberalizma v letih 1894-1918. Prispevki za novejšo zgodovino, 32, 1992, št. 1-2, str. 3-14. Perovšek, Jurij. Špindler, Vekoslav. V: Javornik, Marjan (ur.), Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije, 13. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 110. Perovšek, Jurij. Unitaristični in centralistični značaj vi ­ dovdanske ustave. Prispevki za novejšo zgodovino, 33, 1993, št. 1-2, str. 17-26. Perovšek, Jurij. Uredba o ženski volilni pravici. V: Dr ­ novšek, Marjan (ur.), Bajt, Drago (ur.). Slovenska kronika XX. stoletja, knj. 1 : 1900-1941. Ljubljana : Nova revija, 1995, str. 242. Perovšek, Jurij. Uvodna beseda predsednika Zveze zgo ­ dovinskih društev Slovenije. Prispevki za novejšo zgodovino, 41, 2001, št. 2, str. 11-12. Perovšek, Jurij. »Vzaželjeni deželi«: slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918-1941. Ljublja ­ na: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009. Petdeset let slovenske Univerze v Ljubljani 1919-1969 j Modic, Roman (ur.). Ljubljana : Univerza, 1969. Petranovič, Branko. Istorija Jugoslavije 1918-1978. Be ­ ograd : Nolit, 1980. Petranovič, Branko, Zečevič, Momčilo. Jugoslovenski federalizam : ideje i stvarnost: tematska zbirka do- kumenata, prvitom 1914—1943. Beograd : Prosveta, 1987. 296 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 296 20.12.2013 16:56:30 Pirc, Joško. Rimski katolik in ločitev duhov. V: Škulj, Edo (ur.). Mahničev simpozij v Rimu. Celje : Mohor ­ jeva družba, 1990, str. 109-126. Pirc, Joško. Aleš Ušeničnik in znamenja časov : katoli­ ško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do srede 20. stoletja. Ljubljana : Družina, 1986. Pirjevec, Avgust. Kramer, Albert. V: Lukman, Ksaver Franc (ur.). Slovenski biografski leksikon, 4. Lju ­ bljana : Zadružna gospodarska banka, 1932, str. 554. Pirjevec, Jože. Jugoslavija 1918-1992: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordievičeve in Titove Jugoslavije. Koper : Lipa, 1995. Pivec, Melita. Kronološki pregled glavnih dogodkov. V: Mal, Josip (ur.). Slovenci v desetletju 1918-1928 : zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, Ljubljana : Leonova družba, 1928, str. 758-776. Pivec, Melita. Programi političnih strank in statistika volitev. V: Mal, Josip (ur.). Slovenci v desetletju 1918-1928 : zbornik razprav iz kulturne, gospo­ darske in politične zgodovine. Ljubljana : Leonova družba, 1928, str. 357-373. Pleterski, Janko. Politično preganjanje Slovencev v Av­ striji 1914—1917 : poročili vojaške in vladne komisi­ je, 1. Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije, 1980. Pleterski, Janko. Pravica in moč za samoodločbo : med Metternichom in Badinterijem: študije, razgledi, pre­ udarki iz petnajstletja po tretji odločitvi Slovencev. Ljubljana : Modrijan, 2008. Pleterski, Janko. Prva odločitev Slovencev za Jugoslavi­ jo : politika na domačih tleh med vojno 1914—1918. Ljubljana : Slovenska matica, 1971. Pleterski, Janko. Študije o slovenski zgodovini in naro­ dnem vprašanju. Maribor : Založba Obzorja, 1981. Pleterski, Janko. Dr. Ivan Šušteršič 1863-1925 : pot pr­ vaka slovenskega političnega katolicizma. Ljublja ­ na : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1998. Politični katekizem ali Kaj mora vsak državljan vedeti o politiki? Ljubljana : tajništvo Slovenske ljudske stranke, 1920. VIRI IN LITERATURA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 297 297 20.12.2013 16:56:30 Poročilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem katoli­ škem shodu kateri seje vršil 1892. leta v Ljubljani. Ljubljana : pripravljalni odbor, 1893. [Prepeluh, Albin (Abditus)]. Die nationale Abgrenzung in Siiden. Ein Beitrag zur Realisierung der Selb- stbestimmung der Volker Osterreich-Ungarns. Von einen Sudslaven. Ljubljanski zvon, 37, 1917, št. 11, str. 611-613. Prepeluh, Albin. Pripombe k naši prevratni dobi. Ljublja ­ na : Tiskarna J. Blasnika nasl., 1938. Pribićević, Svetozar. Diktatura kralja Aleksandra. Beo ­ grad : Prosveta, 1952. Pribićević, Svetozar. Diktatura kralja Aleksandra. Za ­ greb : Globus, 1990. Prijatelj, Ivan. Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina : 1848 - 7895 : peta knjiga. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1966. Projekt kazenskega zakonika za Kraljevino Srbov, Hrva­ tov in Slovencev. Beograd, 1922. Prunk, Janko. Politične koncepcije slovenskega me ­ ščanstva v stari Jugoslaviji. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 22, 1982, št. 1-2, str. 117-134. Prunk, Janko. Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1977. Prunk, Janko. Punktacije. V: Javornik, Marjan (ur.), Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enci­ klopedija Slovenije, 10. Ljubljana : Mladinska knji ­ ga, 1996, str. 17. Prunk, Janko. Slovenski narodni vzpon : narodna politi­ ka 1768-1992. Ljubljana : Državna založba Slove ­ nije, 1992 [i. e. 1993]. Prunk, Janko. Škof Jeglič - politik : II. del. Kronika 19, 1971, št. 3, str. 169-177. Prunk, Janko. Žerjav Gregor. V: Munda, Jože (ur.). Slo­ venski biografski leksikon, 15. Ljubljana : Sloven ­ ska akademija znanosti in umetnosti, 1991, str. 956-959. Prunk, Janko, Vidovič-Miklavčič, Anka. Španska drža ­ vljanska vojna kot dejavnik diferenciacije politične ­ ga življenja v Sloveniji. Prispevki za novejšo zgodo­ vino, 27, 1987, št. 1-2, str. 65-80. 298 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 298 20.12.2013 16:56:31 Prvo i drugo zasedanje Antifašističkog veča narodnog oslobiđenja Jugoslavije : /26 i 27 novembra 1942; 29. i 30. novembra 1943/ : po stenografskim bele­ žkama i drugim izvorima. Beograd : Prezidijum na ­ rodne skupštine FNRJ, 1953. Puhar, Alenka. Mira Mihelič : družinska slika z gospo : življenje in delo Mire Mihelič (1912-1985). Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. Rahten, Andrej. Jugoslovanska velika noč : slovenski pogledi na balkanski vojni (1912-1913) in jugoslo­ vansko vprašanje. Ljubljana : GV založba, 2012. Rahten, Andrej. Od aneksijske krize do Ženevskega sporazuma : slovensko-srbski odnosi 1908-1918. V: Petrič, Ernest ... [et al.] (ur.). Slovenski diplomati v slovanskem svetu. Mengeš : Center za evropsko prihodnost ; Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2010, str. 74-92. Rahten, Andrej. Pozabljeni slovenski premier : politična biografija dr. Janka Brejca : 1869-1934. Celovec : Mohorjeva založba, 2002. Reisp, Branko. Narodna Tiskarna. V: Javornik, Marjan (ur.), Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije, 7. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1993, str. 306-307. Resolucije II. shoda nar.-rad. dijaštva v Celju od 5. do 8. kimovca 1907. Omladina, 4, 1907, št. 9, str. 142- 145. Ribar, Ivan. Politički zapisi, I. Beograd : Prosveta, 1948. Rus, Veljko. Zapiski iz življenja Josipa Rusa. Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1992. Sagadin, Štefan. Vprašanje naše upravne ureditve. V: Vrčon, Branko (ur.). Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Ljubljana: NASTA, 1938, str. 175-185. Samospoznanje (uvodnik). Misel in delo, 3, 1937, št. 1, str. 1-3. »Skala« in suspenso? Omladina, 2, 1906, št. 10, str. 156. Slovenska trideseta leta: simpozij 1995 / Vodopivec, Pe ­ ter (ur.), Mahnič, Joža (ur.). Ljubljana : Slovenska matica, 1997. Slovenski biografski leksikon, 9 / ur. Gspan, Alfonz. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in ume ­ tnosti, 1960. VIRI IN LITERATURA 299 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 299 20.12.2013 16:56:31 Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Sr­ bov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918- 1921, 1. del : za objavo pripravil Peter Ribnikar. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1998. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Sr­ bov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918- 1921, 2 del: za objavo pripravil Peter Ribnikar. Lju ­ bljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Sr­ bov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918- 1921, 3. del : za objavo pripravil Peter Ribnikar. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2002. Selišnik, Irena. Prihod žensk na oder slovenske politike. Ljubljana : Sophia, 2008. Sire, Ljubo. Med Hitlerjem in Titom. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1992. Sklepne misli (Uredniški odbor). V: Vrčon, Branko (ur.). Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Ljubljana: NASTA, 1938, str. 367-370. Slokar, Ivan. Valutne razmere, devizna politika in ban- karstvo. V: Mal, Josip (ur.). Slovenci v desetletju 1918-1928 : zbornik razprav iz kulturne, gospo­ darske in politične zgodovine. Ljubljana : Leonova družba, 1928, str. 552-574. Slovenicus. Slovaška avtonomija v teoriji in praksi. Mi­ sel in delo, 5, 1939, št. 2, str. 41-48. Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992, 1. Ljubljana : Mladinska knji ­ ga, 2005. Statut in program Organizacije jugoslovenskih naciona­ lista. Ljubljana : [Orjuna], 1923. Stavbar, Vlasta. Politično delovanje dr. Vekoslava Ku­ kovca do leta 1918 : doktorska disertacija. Ljublja ­ na : Filozofska fakulteta, 2011. Stergar, Janez. Jadranska straža. V: Javornik, Maijan (ur.), Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije, 4. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990, str. 242. Stergar, Rok. Slovenci in vojska 1867-1914 : slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do 300 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 300 20.12.2013 16:56:31 začetka 1. svetovne vojne. Ljubljana : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004. Stiplovšek, Miroslav. Banski svet Dravske banovine 1930-1935 : prizadevanja banskega sveta za omili­ tev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno- -kultumih dejavnosti v Sloveniji ter za razširitev sa­ moupravnih in upravnih pristojnosti banovine. Lju ­ bljana : Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2006. Stiplovšek, Miroslav. Prelomnica v avtonomističnih pri ­ zadevanjih banskega sveta Dravske banovine sre ­ di tridesetih let. Luthar, Oto (ur.), Perovšek, Jurij (ur.). Zbornik Janka Pleterskega. Ljubljana : Založ ­ ba ZRC, ZRC SAZU, 2003, str. 355-370. Stiplovšek, Miroslav. Prizadevanja banskega sveta Dra ­ vske banovine za udejanjenje banovinske samo ­ uprave in decentralizacije uprave ter za razširitev svojih pristojnosti leta 1933. Zgodovinski časopis, 55, 2001, št. 2, str. 231-253. Stiplovšek, Miroslav. Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922 : pregled razvo­ ja in delovanja strokovnih organizacij v jugoslovan­ skem delu Slovenije od prevrata 1918 do ponovne utrditve revolucionarnih strokovnih organizacij ko­ nec 1922. Ljubljana : Partizanska knjiga ; Delavska enotnost, 1979. Stiplovšek, Miroslav. Slovenski parlamentarizem 1927- 1929 : avtonomistična prizadevanja skupščin lju­ bljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-social- ni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za ude­ janjenje parlamentarizma. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. Stiplovšek, Miroslav. Vodilni funkcionar samouprave Ljubljanske oblasti (1927-1929) in Dravske bano ­ vine (1945-1941). V: Čepič, Zdenko (ur.). Marko Natlačen (1886-1942) v zgodovinskem dogajanju. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2012, str. 67-88. Stoj kov, Todor. Opozicija u vreme šestojanuarske dikta­ ture 1929-1935. Beograd : Prosveta, 1969. Stoj kov, Todor. Vlada Milana Stojadinoviča (1935-1937). Beograd : Institut za savremenu istoriju, 1985. VIRI IN LITERATURA 301 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 301 20.12.2013 16:56:31 Šarac, Nedim. Uspostavljanje šestojanuarskog režima 1929. godine : sa posebnim osvrtom na Bosnu i Her- cegovinu. Sarajevo : Svjetlost, 1975. Šorn, Jože. Narodni svet v Ljubljani in njegov gospodar ­ ski odsek. Prispevki za zgodovino delavskega giba­ nja, 23, 1983, št. 1-2, str. 55-61. Šorn, Jože. Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919-1924. Ljubljana : Cankarjeva založba, 1997. Šnuderl, Makso. Dnevnik 1941-1945 : I : v okupirani Ljubljani. Maribor : Založba Obzorja, 1993. Špindler (Špindler), Vekoslav. Od majske deklaracije do Jugoslavije : nekaj dokumentov o medvojni akci ­ ji ob naši severni narodni meji. V: Vrčon, Branko (ur.). Ob dvajsetletnici Juqoslavije. Ljubljana : NA- STA, 1938, str. 98-115. [Špindler, Vekoslav]. Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Ce ­ lje: »Osnovalni odbor v Celju«, 1906. Štih, Peter. Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? : o jeziku slovanskih prebivalcev prostora med Do ­ navo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodo ­ vinarja). Zgodovinski časopis, 65, 2011, št. 1-2, str. 8-51. Šuklje, Fran. Iz mojih spominov, I. del. Ljubljana : Slo ­ venska matica, 1988. Šuklje, Fran. Iz mojih spominov, III. del. Ljubljana : Ju ­ goslovanska knjigarna, 1929. Švajncer, Janez J.. Slovenska vojska 1918-1919. Lju ­ bljana : Prešernova družba, 1990. Tavčar, Marko. Sedej v navzkrižju političnih in nacio ­ nalnih vrenj. V: Škulj, Edo (ur.). Sedejev simpozij v Rimu. Celje : Mohorjeva družba, 1988, 74-95. Tominšek Perovšek, Mateja. Frančišek Lampe: zmerno, z ljubeznijo : portret slovenskega katoliškega misle­ ca Frančiška Lampeta (1859-1900) in njegova vloga v družbeni in kulturno-duhovni zgodovini na Sloven­ skem. Ljubljana: Družina, 2006 [i. e. 2007]. Tuma, Henrik. Iz mojega življenja : spomini, misli, izpo­ vedi. Ljubljana : Tuma, 1997. Ude, Lojze. Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor : Založba Obzorja, 1972. Ustanovni občni zbor Celjskega odseka »Prosvete«. Omladina, 3, 1907, št. 10, str. 155-156. 302 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 302 20.12.2013 16:56:31 Ustava Ljudske republike Slovenije. Ljubljana : Usta ­ vodajna skupščina Ljudske Republike Slovenije, 1947. Ustav Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije. Beograd : Službeni list SFRJ, 1974. Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije. Beograd : Uradni list SFRJ, 1963. Ustava Socialistične republike Slovenije. Ljubljana : Ura ­ dni list SRS, 1974. Vidmar, Josip. Obrazi. Ljubljana: Državna založba Slo ­ venije, 1979. V Celje! Omladina, 4, 1907, št. 6, str. 85-86. Vidovič-Miklavčič, Anka. Mladina med nacionalizmom in katolicizmom : pregled razvoja in dejavnosti mladin­ skih organizacij, društev in gibanj v liberalno-unitar- nem in katoliškem taboru v letih 1929-1941 v jugo­ slovanskem delu Slovenije. Ljubljana : Študentska organizacija Univerze, 1994. Vidovič-Miklavčič, Anka. Pogledi na francosko revoluci ­ jo v tisku liberalne provenience 1929-1940. Zgodo­ vinski časopis, 44, 1990, št. 2, str. 221-233. Vinaver, Vuk. Jugoslavija i Mađarska 1918-1933. Beo ­ grad : Institut za savremenu istoriju, 1971. - vij. -. Naš letošnji koroški sestanek. Omladina, 3, 1906, št. 7, str. 97-102. Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem v letih 1919-1921 / Fischer, Jasna (ur.), Prunk, Jan ­ ko (ur.) ... [et al.]. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1980. Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana : Modrijan, 2006. Vodopivec, Peter. Prostozidarska loža Valentin Vodnik v Ljubljani (1940). Kronika, 49, 1992, št. 1, str. 44-50. Vodopivec, Peter. Prostozidarstvo. V: Voglar, Dušan (ur.), Dermastia, Alenka (ur.). Enciklopedija Slo­ venije, 9. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995, str. 383. Vodušek Starič, Jera. »Dosje« Mačkovšek. Ljubljana : Ar ­ hivsko društvo Slovenije, 1994. VIRI IN LITERATURA 303 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 303 20.12.2013 16:56:31 Vodušek Starič, Jerca. Liberalni patriotizem in intran- sigenca leta 1941. Prispevki za novejšo zgodovino, 41, 2001, št. 2, str. 59-76. Vodušek Starič, Jerca. Slovenski špijoni in SOE : 1938- 1942. Ljubljana : samozaložba, 2002. Vošnjak, Bogumil. Tri Jugoslavije. V: Vrčon, Branko (ur.). Ob dvajsetletnici Jugoslavije. Ljubljana: NA­ STJI 938, str. 345-355. Vovko, Andrej. Mal položi dar... : portret slovenske naro­ dnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda : 1885-1918. Ljubljana : Slovenska ma ­ tica, 1994. Vovko, Andrej. Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Štajerskem, ustanovljene v obdobju 1907-1918. V: Terbuc, Bojan (ur.). Zbornik septembrski dogodki 1908. Ptuj : Zgodovinsko društvo Ptuj, 1998, str. 25-32. Z.. Ob dvajsetletnici majske deklaracije. Misel in delo, 3, 1937, št. 5-6, str. 131-134. Zbornik septembrski dogodki 1908 j Terbuc, Bojan (ur.). Ptuj : Zgodovinsko društvo, 1998. Zborovanje slovenskega graškega dijaštva. Omladina, 3, 1907, št. 10, str. 153-154. Zečevič, Momčilo. Na zgodovinski prelomnici: Slovenci v politiki jugoslovanske države 1918-1929. Maribor : Založba Obzorja, 1986. Zečevič, Momčilo. Prošlost i vreme : iz istorije Jugoslavi­ je. Beograd : Prosveta, 2003. Zečevič, Momčilo. Slovenska ljudska stranka in jugo­ slovansko zedinjenje 1917-1921 : od majniške de­ klaracije do vidovdanske ustave. Maribor : Založba Obzorja, 1977. Zver, Milan. Demokracija v klasični slovenski politični misli. Ljubljana : Orbis, 2002. Zwitter, Fran (Observator). Bankrot slovenskega libera ­ lizma. Sodobnost, 3, 1935, št. 7-8, str. 303-304. Žerjav, Gregor. Evolucija, delo, samopomoč. V: Iz naro­ da za narod!: I. shod narodno-radikalnega dijaštva 5.-8. kimovca v Trstu. Ljubljana: Omladina, 1905, str. 27-30. [Žerjav, Gregor (Sudslave)]. Die nationale Abgrenzung im Suden : ein Beitrag zur Realisierung der Selbst- 304 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 304 20.12.2013 16:56:31 bestimmung der Včlker Osterreich-Ungams [ von einem Siidslaven. Zagreb : in Kommission bei L. Hartmann, 1917. [Žerjav, Gregor (G. Ž.)]. Naroden ali klerikalen? Omladi- na, 1, 1904, št. 4, str. 52-54. [Žerjav, Gregor]. [Program »Omladine«]. Omladina, 1, 1904, št. 1, str. 1-3. Žerjav, Gregor. Ženevski pakt. Misel in delo, 2, 1936, št. 3, str. 92-100. Žerjav, Gregor. Ženevski pakt ali prvi december? Življe­ nje in svet, 2, 1928, št. 22, str. 674-676. Žlindra v državnem zboru : obsodba kranjskega drž. poslanca dr. Iv. Šušteršiča. Ljubljana : Narodna ti ­ skarna, 1901. VIRI IN LITERATURA o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 305 305 20.12.2013 16:56:31 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 306 20.12.2013 16:56:31 Imensko kazalo A Adamič, Louis 137, 138 Amon, Smilja 157, Avramovič, Mihajlo 58 B Bajič, Stojan 146 Balkovec, Bojan 41, 44, 46, 83, 84, 87, 203, 207, 212, 238, 248 Banjanin, Jovan 145 Bebler, Aleš 253 Benedikt XV. 67 Beneš, Eduard 98, 217 Benkovič, Ivan 34 Bergant, Zvonko 19, 22-24, 28, 35, 36, 56, 59, 76, 151, 157, 163, 167, 184 Biber, Dušan 48, 51, 248 Bister, Feliks J. 193 Bjelajac, Mile 102, 104, 116 Bleiweis, Janez 201 Boban, Ljubo 91, 92, 248, 249 Bodrožič, Milica 219, 226 Borko, Božidar 138, 145 Brandner, Anton 57, 63, 64, 112, 113 Brejc, Janko 43, 97 Brezigar, Milko 163 Briand, Aristid 221, 222 Brodar, Janez 69, 101 IMENSKO KAZALO o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 307 307 20.12.2013 16:56:32 Broz, Josip Tito 206, 253 Brozovič, Fran 38 Budisavljevič, Srdjan 175 C Cankar, Ivan 25 Cankar, Tadej 27 Ciril, sv. 25, 26, 155, 156, 187 Cvetkovič, Dragiša 91, 92, 248, 249 Cvirn, Janez 34, 156 Czoemig, Karl 161 Č Čermelj, Lavo 146 Čremošnik, Gregor 144, 145 Čulinovič, Ferdo 135 D David, svetopisemski 167 Davidovič, Ljuba 114, 175, 212, 228 Delavec, Mira 81 Demetrovič, Juraj 175, 231 Deržič, Ivan 57, 86, 111-113, 205 Deželak Barič, Vida 222 dUondt, Victor 83, 85, 207 Diakon, Pavel 144, 145 Djonovič, Jovan 57 Dokič, Dura 97 Dolenc, Ervin 51, 58, 127, 155, 167, 209, 210 Dolenc, Metod 72 Dolinar, Rudolf 239 Draškovič, Milorad 202 Drnovšek, Marjan 215 Drofenik, Josip 57, 61, 82, 83, 110 E Engelsfeld, Neda 81, 84, 203, 208 Eijavec, Fran 20, 21, 25, 30-32, 42, 151, 155, 157, 158, 163 308 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 308 20.12.2013 16:56:32 F Fabjančič, Vladislav 171 Farkaš, Slavko 101 Filipič, France 222 Franc Jožefi., Habsburški 155 Fras, Maksimiljan 248 Friš, Darko 239 Fujs, Metka 30 G Gaberščik, Milan 118, 119 Gabrič, Aleš 11 Gantar Godina, Irena 58, 151, 153-155, 187, 188 Gašparič, Jure 47, 53, 90, 91, 115, 139, 141, 213, 215, 237 Gestrin, Ferdo 20, 28 Gizulf (langobardski vojvoda) 145 Gligorijevič, Branislav 81, 84, 85, 114, 174, 203, 212 Godeša, Bojan 248, 252, 253 Goljat, svetopisemski 167 Gorjanc, Karl 101 Goropevšek, Branko 26, 34, 37, 39, 156 Gosar, Andrej 68, 69 Grad, Franc 84 Grafenauer, Bogo 145 Grahar, Anton 179 Granda, Stane 17 Grdina, Igor 20, 23, 24, 162, 188, 193, 194 Gregorin, Gustav 84 Grol, Milan 175, 246 Gubec, Matija 59-61 Gustinčič, Dragotin 166 H Habe, Marija 202 Habe, Tone (Anton) 201, 202 Hadžič, Stevan 114 Hare, Thomas 83 Heeren, Victor von 248, 251 Hitler, Adolf 121, 234, 253 Hohnjec, Josip 58, 67, 69 Hribar, Ivan 19, 23, 140, 162, 187, 188 IMENSKO KAZALO o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 309 309 20.12.2013 16:56:32 J Jeglič, Anton Bonaventura 24, 59, 60, 62, 166, 167, 193 Jerič, Josip 39 Jevremovič, Dragoljub 231 Jevtič, Bogoljub 47, 217, 237 Jezus, Kristus - Mesija 70 Jovanovič, Jovan 188 Jovanovič, Nadežda 212 Jurij V., Windsorski 238 Juvan, Alojzij 248 K Kacin -Wohinz, Milica 169 Kalan, Andrej 20, 60 Kamenarovič, Čiro 205 Karađorđevič, Aleksander I. 9, 46, 57, 89, 119, 135, 136, 167, 174, 175, 195, 202, 203, 206, 208, 213-217, 239, 257, 267 Karađorđevič, Đorđe 203 Karađorđevič, Peter I. 203 Kardelj, Edvard - Sperans 211, 229, 245 Kaser, Karl 116, 217, 250 Kavčnik, Ivan 163 Kelemina, Jakob 216 Kermauner, Dušan 162 Keršič-Svetel, Marjeta 212, 248 Kidrič, Boris 253 Kidrič, France 216 Klekl, Josip 67, 69 Klofač, Vaclav J. 162 Klopčič, France 166 Knaflič, Josip Fr. 210 Konstantinovič, Mihail 248 Korošec, Anton 38, 41, 57, 68, 70, 71, 161, 162, 172, 179, 190, 193, 195, 201, 206, 213, 239, 243 Kos, Janko 25, 55 Kralj, Anton 157 Kramer, Albert 5, 10, 84, 133, 136, 143, 145, 157, 163, 164, 175, 179-254, 260-263, 271-274 Kranjec, Silvo 214 Krek, Janez Evangelist 20, 24, 35 310 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 310 20.12.2013 16:56:32 Kremenšek, Slavko 230, 239 Kresal, France 164 Kristan, Etbin 28, 57, 66 Kristus Kralj (glej Jezus, Kristus - Mesija) Križman, Hinko 175 Kukovec, Vekoslav 39, 101, 102, 125, 161, 163, 193- 195, 197 Kulovec, Fran 171-173, 195, 206 Kumanudi, Ko sta 231, 232 Kušar, Jakob 109 Kušej, Gorazd 145 L Lampe, Frančišek 25, 55 Lazarevič, Milovan 231 Lazarevič, Žarko 35, 158 Lenarčič, Josip 158 Leon XIII. 18 Lipold, Franjo 143 Lipušček, Uroš 162 Lončar, Dragotin 18, 59, 157, 206 Lubej, France - Drejče 245 M Maček, Vladko 91, 92, 145, 234, 235, 247-249 Mačkovšek, Janko 250, 252, 253 Mahnič, Anton 16, 18, 19 Majaron, Danilo 216 Maksimovič, Božidar 233 Markeš, Janez 55 Marušič, Branko 30-32, 37 Marušič, Drago 50, 91, 136, 237 Marx, Karl 168 Masaryk, Tomaš (Tomaž) Garrigue 151, 153, 155, 187, 216 Matič, Dragan 20 Matkovič, Hrvoje 212 Mejal, Aljaž 205 Melik, Anton 105 Melik, Vasilij 20, 24, 28, 36, 37, 53, 81, 83, 84, 87, 151, 163, 188 Meštrovič, Ivan 162 IMENSKO KAZALO 311 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 311 20.12.2013 16:56:32 Metod, sv. 25, 26, 155, 156, 187 Mihelič, Mira 45, 196, 206, 209, 218-220, 224, 250- 252, 254 Mikuž, Metod 48, 59, 87, 102, 115, 139, 164, 166, 167, 199, 239, 245 Missia, Jakob 18, 19 Mrmolja, Ivan 60, 61, 110 N Napotnik, Mihael 59 Natlačen, Marko 222, 250, 252, 253 Nedog, Alenka 239 Nenezič, Zoran D. 245 Neron, Lucij Domicij 65 Ninčič, Momčilo 172, 173 O Okoliš, Stane 253 Oset, Željko 26 P Pašič, Nikola 87, 110, 114, 165, 199 Pavlič, Alojzij 229 Pavlin, Tomaž 116 Perovšek, Jurij 11, 23-28, 32, 36-41, 43-49, 53, 56, 57, 59, 63-65, 77, 85, 96-98, 111, 113, 116, 121- 130, 132, 134, 138, 140, 147, 161, 163, 166, 171, 173, 176, 177, 193-195, 203, 206, 245, 249 Petranovič, Branko 92, 247 Pij IX. 18 Pirc, Jožko 16, 25 Pirjevec, Avgust 188 Pirjevec, Jože 115 Pivec, Melita 81, 87, 204 Pivko, Ljudevit 100 Pleterski, Janko 20, 24-26, 36-38, 76, 152-154, 160- 162, 167, 178, 187, 193, 194 Ploj, Miroslav 205, 232 Pohlin, Marko 16, 115 Popovič, Svetislav 175 Praprotnik, Avgust 163, 251, 253 Prepeluh, Albin - Abditus 64, 129, 161, 162, 194 312 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 312 20.12.2013 16:56:32 Prešeren, France 201 Pribičević, Svetozar — Pribićević, Svetozar Pribičevič, Svetozar (Pribičevič, Svetozar) 126, 127, 165, 172-174, 197, 200, 211, 212, 214, 215 Prijatelj, Ivan 16, 35, 37 Protič, Stojan 195 Prunk, Janko 27, 53, 115, 137-139, 151, 153, 154, 164, 169, 193 Puc, Dinko 140, 234 Pucelj, Ivan 58, 108-111, 129, 226-229, 231, 232, 234, 236, 238, 246, 248 Puhar, Alenka 224 Pustoslemšek, Rasto 103, 104 R Račič, Puniša 173 Radešček, Fran 58 Radič, Stjepan 173, 214 Radivojevič, Laza 231 Radoald (langobardski vojvoda) 145 Rahten, Andrej 26, 30, 44, 155, 162, 191, 194, 195 Rajar, Janko 232 Ravnihar, Vladimir 38, 45, 47, 51, 84, 151, 156-159, 162-164, 166, 167, 177, 193, 195, 238, 239 Reisp, Branko 164 Ribar, Ivan 206 Ribnikar, Adolf 157, 163, 187, 232 Rostohar, Mihajlo 26, 151 Rus, Josip Andrej 45, 53, 193, 245 Rybar, Otokar 38, 125 S Sagadin, Štefan 145 Sava, sv. 142 Schulze-Delitzsch, Hermann 177 Sedej, Frančišek Borgia 31 Selišnik, Irena 24, 203 Sernec, Dušan 214 Sernec, Janko 34 Simovič, Dušan 250 Sire, Ljubo 253 Slokar, Ivan 205 313 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 313 20.12.2013 16:56:32 Spiller-Muys, Fran 146 Srškič, Milan 217, 233 Stavbar, Vlasta 193-195 Stergar, Janez 103 Stergar, Rok 110 Stiplovšek, Miroslav 46, 50, 88, 135, 140, 141, 164, 166, 176, 200, 208, 214, 217, 237 Stojadinovič, Milan 143, 237, 239, 241, 243, 247, 248 Stojkov, Todor 143, 212, 217, 233, 239, 247 Siidslave —> Žerjav, Gregor S Šarac, Nedim 212 Serko, Alfred 216 Šnuderl, Makso 254 Šorn, Jože 203, 205 Špindler, Vekoslav 32, 34, 37, 162 Štih, Peter 145 Šuklje, Fran 17, 18, 42 Šušteršič, Ivan (Šušteršič, Ivan) 16, 18, 20, 21, 24-26, 76, 152-154, 162, 163, 167, 178, 187, 189, 190, 193, 197 Šušteršič, Ivan —> Šušteršič, Ivan Švabič, Stevan 97 Švajncer, Janez J. 98 T Tavčar, Ivan 16, 19, 20, 23, 26, 28, 35, 40-42, 47, 48, 50, 62, 63, 97-99, 124, 127, 158-163 Tavčar, Marko 31 Tito —> Broz, Josip Tominec, Angelik/Roman 253 Tominšek Perovšek, Mateja 25, 55 Triller, Karel Tuma, Henrik 30, 151, 152, 158, 160, 162, 163 U Ude, Lojze 151, 154-156, 162, 187, 188 Udržal, František 190 Urek, Ivan 61, 111 Ušeničnik, Aleš 25, 26 Uzunovič, Nikola 225, 231-233 314 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 314 20.12.2013 16:56:32 v Vasic, Miloš 101, 110 Vesenjak, Ivan 57 Vidmar, Josip 45, 137, 138, 195, 260, 270 Vidovič-Miklavčič, Anka 44, 49, 50, 53, 74, 115, 237, 239, 246, 248, 250 Vilder, Večeslav 175 Vinaver, Vuk 216 Virant, Stanko 175 Vodnik, Valentin 231, 245 Vodopivec, Peter 16, 115, 245 Vodušek Starič, Jerca 121, 248, 250-253 Vošnjak, Bogumil 58, 61, 62, 78, 126, 128, 129, 145 Vovko, Andrej 26, 155, 156 Vrčon, Branko 146 Vrhunec, Vinko 251 W Wilson, Woodrow 162 Z Zajec, Vinko 193 Zalokar, Alojz 146, 183, 185 Zečevič, Milivoj 101, 102, 111-113 Zečevič, Momčilo 41, 43, 44, 58, 59, 64, 72, 78, 84, 154, 162, 164, 171, 193-195, 203-206, 247 Zver, Milan 59 Zwitter, Fran 47 Ž Žerjav, Gregor (Siidslave) 5, 10, 26, 36, 43, 44, 47, 49, 59, 61, 62, 64, 71, 77, 100, 127, 131, 145, 151-179, 187, 193, 195, 197, 200, 203, 206, 207, 211, 212, 214, 218, 254, 259-261, 263, 269, 271, 272, 274 Živkovič, Petar 116, 135, 136, 145, 213-215, 239, 246 Žolger, Ivan 206 Župančič, Oton 137, 138 315 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 315 20.12.2013 16:56:32 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 316 20.12.2013 16:56:32 O avtorju Dr. Jurij Perovšek (1954) je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Lju ­ bljani, na katerem od le ­ ta 1999 vodi raziskoval ­ ni program iz politične, idejne in kulturne zgo ­ dovine Slovencev v 19. in 20. stoletju. Posvetil se je raziskovanju sloven ­ skega narodnega vpra ­ šanja, političnemu, idej ­ nemu in državnoprav- nemu razvoju Slovencev od nastanka modernih političnih strank konec do leta 1941. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov, več zbornikov virov in znanstvenih monografij. V zadnjem obdobju so izšle njegove sledeče knjige: Na poti v moderno : poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja (izdano 2005); V zaželjeni deželi : sloven ­ ska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo : 1918-1941 (2009); Samoodločba in federacija : slovenski komunisti in nacionalno vprašanje 1920-1941 (2012). Leta 2000 je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja. 317 o demokraciji in jugo$lovan$tvu_k or3 indd 317 20.122013 16:56:32 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 318 20.12.2013 16:56:32 V zbirki RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES so doslej izšle naslednje knjige: 1. Jurij Perovšek: Na poti v moderno : poglavja iz zgodo ­ vine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja. Ljubljana 2005. 2. Bojan Godeša: Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana 2006. 3. Aleš Gabrič: Šolska reforma 1953-1963. Ljubljana 2006. 4. Damijan Guštin: Za zapahi : prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih 1941-1945. Ljubljana 2006. 5. Peter Vodopivec: O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana 2006. 6. Mojca Šorn: Življenje Ljubljančanov med drugo sve ­ tovno vojno. Ljubljana 2007. 7. Vida Deželak-Barič: Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943. Ljubljana 2007. 8. Žarko Lazarevič, Aleksander Lorenčič (ur.): Podobe modernizacije : poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Lju ­ bljana 2009. 9. Jurij Perovšek: »V zaželjeni deželi« : slovenska izku ­ šnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918-1941. Lju ­ bljana 2009. 10. Žarko Lazarevič: Plasti prostora in časa : iz gospo ­ darske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stole ­ tja. Ljubljana 2009. 319 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 319 20.12.2013 16:56:33 11. Ervin Dolenc: Med kulturo in politiko : kulturnopo ­ litična razhajanja v Sloveniji med svetovnima voj ­ nama. Ljubljana 2010. 12. Jurij Hadalin: Boj za Albanijo : propad jugoslovan ­ ske širitve na Balkan. Ljubljana 2011. 13. Maja Gombač: “Modni pele mele ” slovenske družbe med svetovnima vojnama. Ljubljana 2011. 14. Eva Mally: Slovenski odpor: Osvobodilna fronta slo ­ venskega naroda od 1941 do 1945. Ljubljana 2011. 15. Aleksander Lorenčič: Prelom s starim in začetek no ­ vega : tranzicija slovenskega gospodarstva iz soci ­ alizma v kapitalizem (1990-2004). Ljubljana 2012. 16. Jurij Perovšek: Samoodločba in federacija: sloven ­ ski komunisti in nacionalno vprašanje 1920-1941. Ljubljana 2012. 17. Jure Gašparič: Državni zbor 1992-2012 : o sloven ­ skem parlamentarizmu. Ljubljana 2012. 18. Peter Vodopivec: Francoski inštitut v Ljubljani 1921-1947 / L’institut francais de Ljubljana 1921- 1947. Ljubljana 2013. 19. Jože Prinčič: Pot do slovenske narodnogospodarske suverenosti 1945-1991. Ljubljana 2013. Več o publikacijah Inštituta za novejšo zgodovino na: http: //www.inz.si/razpoznavanja.php 320 o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 320 20.12.2013 16:56:33