^ 1 ^ « M List • 26. f • « Tečaj LIX. v it » » • • » ar • V I r « 4 . Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt lel»' 1 krono 50 vin. po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljab liani se plača na leto 80 vin. NaroCuiuu prcjeui» upiavniStro v Blasnikovi tictarni- 4 plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglftse (inserate) vzpr^emlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic' 'I Ljubljani 28. junija 1901. Politični oddelek. v italijanskem jeziku. Letos je cesarsko povelje od nija 1901 s katerim bil deželni zbor istrski sklican na dan 20. junija 1. 1901 v Koper, službenem delu ozna Laški terorizem. » m Labonstvo na avstrijskem jugu se vzdržuje samo vsled svojega brezobzirnega terorizma na površju. Prav tako, kakor nekdaj v Dalmaciji, tako skrajno nasilno postopa Labonstvo dandanes v Trstu. Lahi se vedno in dosledno ravnajo po izreku tistega politika, ki je dejal, da upoštevajo avstrijske vlade samo tistega, kogar se boje. Lahi se poslužujejo zaradi vsake malenkosti najhujših sredstev in so doslej s tem še vedno zmagali. Letos je laška stranka razgnala istrski deželni zbor. Hrvatski in slovenski poslanci, katere so Lahi tako pre čenega službenega „Osservatore triestino 14. junija t. (št tisk tud v ezi k aših li Ice tem je prip 134 od šem in ie d n a naj temeljne jih jezikovnih pravic našega hrvatsko» slovenskega naroda v „avstro-ilirskem Primorju" in sta v našem jeziku označena dan in kraj, v katerem se ima sniti deželni zbor. Obzirom pravljeni zopet poskušati, javnih poslih Istre, v kolikor spadajo zbor, pričakujoči, da se stvarno pri z na da to m pr isti sodelovali na pred deželni pr t šeg ezik z mogoči slož delo talijanskim in ie vseh sinov t tak 1 SO ! ganjali, da včasih še svojega življenja niso bili varni stali več let v abstinenci. Letos so abstinenco opustili ter se vrnili v deželni zbor. Ta svoj korak so utemeljili z izjavo, katero so izročili deželnozborskemu predsed- ništvu, ki se glasi: k za njeno splošno blaginjo v duševnem m gmotnem pogledu. Prosimo slavno predsedništvo deželnega zbora, da to našo izjavo blagoizvoli priobčiti visoki zbornici in zastopniku c. kr. vlade, v originalu in n Visoko predsedništvo deželnega zbora mejne gro- ako hoče nija 1901. v italijanskem prevodu Koper dne 20. ju tt fije Istre! Dasi je bilo dokazano.že v predzadnjem zase Hrvatsko-slovenski poslanci so se s to izjavo povr dani deželnega zbora, da se nam ne priznava najsve- j^ju ^ deželni zbor zgodilo se » česar bi nihče ne tejše pravo: do nemotenega posluževanja svojega jezika pričakoval: Laški poslanci, ki imajo v deželnem zboru v zbornici; in dasi naše mnogoštevilne zahteve za zbolj- veliko večino in lahko delajo kar hočejo, so deželni zbor šanje duševnega in gmotnega blagostanja hrvatsko-sloven- razgnali. Koj v prvi seji so izjavili, da se deželnozborskih skega naroda v Istri, ki smo jih stavljali skozi vrsto let, niso bile uslišane, vender smo se bili dolgo dl sej ne bodo udeleževali ter so odšli, vsled česar bila čili za leta. delovanje tud v asedanju lanskega zbornica nesklepčna. Zajedno so laški poslanci razglasili 1 da bi na novo poskušali delovati po svojih močeh da jih ne bo več v dež zbor » dokler bo ta zboroval in na temelju prava 1 volj m e bil ga imamo odvzet( tudi ko smo videli blaga , da je službeni list za ,avstro ilirsko Primorje" v Trstu donesel v Kopru. Vzrok, da so Lahi razgnali dež. zbor, je to, da je vlada tudi letos sklicala dež. zbor v Koper, in ne v Poreč » cesarsko odredbo, s katero je bil sklican deželni zbor samo v italijanskem jeziku; a da bo žaljenje našim jezi kovnim pravicam še večje sarskim poveljem tiskan > bil takoj pod tistim ce tudi poziv do pojedinih po slancev od strani predsedništva deželnega zbora zopet kakor so želeli laški poslanci. Vlada je sama pojasnila, da se to ni zgodilo vsled kacega dogovora s hrvatskimi in slovenskimi poslanci, nego da je to odredila iz lastnega nagiba. Bržčas se je vlada ustrašila demonstracij, ki bi se bile zanesljivo zgodile v Poreču o proslavi štirideset- Stran 252 Letnik LIX letnice dež. zbora in je vsled tega sklicala deželni zbor nega reda kot dokaz posebne oaklonienosti vlade ustavover v Koper. Lahi « « nemu veleposestvu in Nemcem 80 vladi odgovorili s tem ) da so dež. zbor Balkan V Novem Bazarju so vedno poboj m ne prijazno razgnali. Razmerje mej Lahi in vlado že itak ni sedaj pa ie postalo tako, da se nam zdi težko mogoče da bi se poravnalo, ne da bi vlada trpela na ugledu davno so imeli pravcato ustajo, ker je bil imenovan Kaimakam s kateiim Albanci niso zadovolj Nad 1000 Albancev se je 1 dvignilo, vsa skladišča so zaprta: domači mejo beže Nizami in Albanci napadajo Srbe in zahaj na srbsko celo na Sicer v Istri naredi konec bil pa že zadnji čas, da se laškemu terorizmu srbsko ozemlj Turška vlada je zamerila italijanskemu Vlada naj razpusti deželni zbor naj poskrbi, da se bodo volitve vršile strogo zakonito — in kmalu bodo sedaj toli prepotentni Lehi postali tako ponižni, da bodo iz rok zobali. ministru Prinetti računu govoril o pravicah da je povodom razprave o zunanjem pro- je do Albanije, kakor bi bila Ital Italij res edina gospodovalka nad Albanijo. Pri italijanskem poslaništvu v Carigradu je vsled tega turška vlada kratko pa odločno izrazila željo, naj se v bodoče v državnem zboru Lahi izogibljejo, podobnih razprav. Pot srbske kraljeve dvojice v Petrograd. — t Deželni zbor kranjski. Seja dne 21. julija. Pogorelcem v Kropi se je dovolilo podpore 4000 K. Odobrili so se računski sklepi kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada, normalno-šolskega, deželno-kultur-nega, deželnega posojilnega zaklada in pokojninskega za- mesecem je izjavil srbski 8 pettogradsko vlado skega cara Nikolaj da hoče car z ves( — Pred Aleksander v sporazumljenju da želi obiskati s kraljico Drago ru- kralj Zdaj srbski poslanik v Petrogradu em sprejeti srbsko kraljevo dvoj Temu obisku se pripisuje tudi političen pomen študij Francija Statistični urad mesta Pariza o zadnjem ljudskem štetj objavil na Francoskem. Število Francozov znaša nekaj manj kot 88,600.000 oseb. Po vseh klada deželnih uslužbencev. Za vpeljavo začasnih poučnih okrajih se je Število prebivalcev tečajev v vinogradništvu na kmetijski šoli v Grmu se okraj so velika mesta zmd Vsega izvzeti so oni skupaj prirastlo dovolilo 600 K Za zgradbe se je dovolilo 12.000 K in dobš: Postojna 2600 K, Senožeče 200 K, Loški potok 1000 400 Trava 200 1 Kočevska Reka 200 K, Banjaloka 330.000 oseb, največ seveda v Parizu- V istem času je pri rastlo v Nemčiji 4.065 000 duš. Med velevlastmi stoji Frau cija na predzadnjem mestu. Janž (Dvor) 1200 Vojna v južni Afriki Jur pod Kumom objavljena lista o izgubah kaže zopet Dne 1 več . t boj m. v Londonu ^ o katerih je 600 K, Raka 600 K, Hrovaški brod 500 K, Svibno 500 K Javorje 500 K, Kokra 500 K, Ježica 1000 K, Preska 200 K Kitchener molčal, ker so biii menda vsi za Angleže nesrečni, in v katerih so imeli več ranjenih, mrtvih in ujetih. Potem Šmartn o pod Šmarno goro 200 K, Orehovica » 200 5 Stopiče 400 K in Rova 1000 Pooblastil se potem m huj čudno, da angleška opozicija radi nesrečne vojne vedno napada vlado, ter vedno odločneje zahteva na] se vojna konča: Takih mirovnih shodov je bilo že več, na katerih so deželni odbor, da onim okrajno cestnim odborom, kateri hile sprejete resolucije, ki obsojajo južno-afrikansko vojsko ter z 20 priklade ne morejo izhajati, za leto 1902 dovoli zahtevajo, naj se dovoli Burom popolna neodvisnost. Došla je priklade, presegajoče 20 o neposrednim davkom z iz-vanrednimi dokladami vred, izvzemši doklado na osebni dohodninski davek. Prošnji okrajnega sodišča v Senožečah naj se dovoli kazensko postopanje proti poslancu Zelenu zaradi žaljenja na časti, se ni ugodilo. Na prošnjo občanov iz Zadloga pri Črnem vrhu je bilo sklenjeno, na- izdela novica, da je bil angleški general French že dvakrat ujet ter da so ga hoteli Buri ustreliti; posredoval je zanj Kitchener i je zamenjal Frencha za 1000 ujetih Burov. Kasnej došla vest, da to poročilo ni resnično jö Nemiri v Kini o pokraj Čili so se zopet ponovili. To velja posebno višji kitajski častnik Tienlosiang zbral ročiti dež. odboru, da naj dež. tehnik čim prej okolo sebe veliko število boksarjev in odpuščenih vojakov ter nahujskal prebivalce raznih utrjenih mest in ustavijo pobiranju davkov. Tienlosiangove vasi]. naj se čete so so bili načrte za trebljenje požiralnikov in za napravo vodovoda več bojev s cesarskimi oddelki, v katerih V tisti občini« Ur£tvn&li so se potem prejemki uradnih raženi. Nadalje je došlo poročilo, da princ Tuan še vedno imele že adnji po slug, odobril se je računski sklep zaklada prisilne delavnice, dovolilo več miloščin in pokojnin ter odklonilo celo vrsto prošenj za ceste in druge stvari, katere prošnje niso bile zadosti utemeljene. obvladuje kitajski dvor Tuan namerava napraviti državni prevrat in svojega sina proglasiti za cesarja Politični pregled Avstro-ogrska nagodba in Čehi. — Pišoč o avstro- ogrski nagodbi, piše nek češki list, da se Čehi upro avstro-ogrski nagodbi, ako ne pride prej Zavarovalstvo. ministersko naredbo z dne marca 1896. 1 se do je državno nadzorstvo nad vsemi privatnimi zavaroval Nemci. Oni zahtevajo pravice, da bodo imeli delež na moči nicami na novo in sicer prav dobro in občekoristno ure sprave me Cehi m in vplivu, da bodo sami tudi deležni vlade, ter da popravijo krivice v narodnostnem oziru, katere morajo se jim trpeti dilo Ta naredba obsega tudi določbo 42) da mora zlasti po odpravi jezikovnih naredb z dne 17. oktobra 1899 Preosnova češkega volilnega reda listi se bavijo s predlogom, katerega je češka vlada te Vsi češki dni ministrstvo notranjih del v perijodičnih publikacijah pojasniti stanje zavarovalstva v naši državni polovici, tako, da dobi vsakdo jasen vpogled v zavarovalne razmere in predložila češkemu zboru, po katerem se ima premeniti volilni tudi vpogled v razmere posameznih zavarovalnic, kar ni red za veleposestvo Češki listi smatrajo to preosnovo volil- brez pomena 1 J y LetDik LIX Stran 253 . družbi vedno najboljši sinovi naroda zbirali k složnemu delovanju; naj bi to bilo tudi v prihodnje tako, saj je na leto 1898 in reči se mora, položaj našega oratarja tužen in obupen, in se mu more Prva taka publikacija o stanju je izšla te dni ter podaja vse, kar je treba vedeti o zavarovalstvu Ta publikacija se nanaša da je dragocen prispevek literaturi o zavarovalstvu, pomoči s složnimi močmi. Zatorej izrazi podpredsednik kajti doslej se zavarovalska statistika naslanjala zgolj svoje veselje 1 da pri občnem zboru tudi veleposestvo lepo zastopano, ter pozdravi končno deželnega predsed-zavarovalnic, dočim se o drugih, jako važnih nika in deželnega glavarja ter okrajnega glavarja barona na date, ki jih je bilo posneti iz računskih sklepov po fiameznih stvareh ni moglo ničesar izvedeti Zdaj temu drugače, Schönbergerja, proseč jih podpore in naklonjenosti kme ker publikacija ministrstva notranjih del — prva knjiga tijski družbi. obsega 295 strani v kvartu in 54 obsežnih statističnih tabel daje vsestransko sliko vseh na zavarovalstvo tako urejena, da Deželni predsednik baron Hein je m 0 1 izjavil da se nanašajočih se razmer. Publikacija je se posamezne zavarovalne stroke posebej obravnavajo zavarovanjem na življenje se je 1898 glasom te publikacij bavilo v naši državi 24 domačih in 21 rad odzval vabilu družbe, kateri prinaša srčen pozdrav C. kr. vlade. Vlada pozna tužne razmere kmetskega prebivalstva, in si šteje v dolžnost, podpirati kmetovalca v težkem boju za obstanek. Deželni glavar Detel je inozemskih zavarovalnic Skupna pri zavarovana svota mijah znašala 1554 milij so znašali 103V 10 onov kron milijonov njih dohodki na pre kron » dohodki na pozdravil zborovalce v imenu deželnega zastopa, ki z ve seljem in zadoščenjem opazuje uspešno dölo v&ni tijske družbe, katero bode v njenem domoljubnem delo obrestih od naloženih glavnic pa so znašali 28V 10 mili vanju tudi v prihodnje drage volje podpiral jonov. Te zavarovalnice eo skupaj izplačale na kapitalijah 3n rentah 453/5 milijonov kron. Družbeni tajnik ravnatelj Pire je naznanil da je pri občnem zboru zastopano gospodarsko zavarovanjem zoper požar se bavilo 33 do društvo za Trstu. Gradcu maCih, 7 inozomskih zavarovalnic in 253 lokalnih društev grebško ter kmetijske družbe v Gorici, Celovcu, Solnogradu, na Dunaju, v Krakovem, Lvovu 1 Skoro 90 o/ o vseh objektov bilo zavarovanih pri do- Lincu in Opavi. Potem pa se je prešlo drugi točki mačih zavarovalnicah šala 36V2 19.740 milijonov milijona, to Skupna kron. rovalna svota zna za škodo se izplačalo dnevnega reda, to je k poročilu o delovanju glavnega odbora za leti 1899. in 1900. Iz obširnega poročila na- 75 0/0 vseh vplačanih premij Viso vajamo da kost premij kaže, da iste zlasti pri ečjih objektih in prav posebno pri industrijalnih objektih konstantno pa družba imela koncem preteklega leta 5081 rednih in poleg teh še 19 častnih in 9 dopisujočih članov Na novo so bile ustanovljene podružnice: kako huda konkurenca vlada mej dajo, kar pač kaže, posamičnimi pod etji. To sta glavni stroki zavarovalstva, ki zanimata nas Slovence. V prihodnje hočemo z ozirom na podatke te nica Janž Knežak, Borov- Kranjska Gora, Lože, Vrhpolje, Zgornji Sušica, publikacije razmerah. izreči svoje mnenje o nekih domaČih naših Logatec, Planina pri Vipavi, Zagorje na Pivki, Selca, Skaručina, Šiška in Vrh pri Vinici. Vseh podružnic je sedaj 118, ki se nahajajo po vsi deželi ter so družbi glavna moč. Družba je mnogokrat mogla uspešno delovati le s pomočjo svojih podružnic, posebno pri pospeševanju sadjarstva, vinstva, pri porabi skupnih kmetijskih strojev in pri skupnem naročanju kmetijskih potrebščin. Izmed družbenih zavodov in podjetij omeniti je v prvi vrsti podkovske šole, kjer so se učenci učili pod- Občni zbor C. kr. kmetijske družbe kranjske, lovstva ter ogledovanja mesa in živine. Občnemu zboru se je naznanilo, da se je pričelo delati na to, da se pod- veliki dvorani „Mestnega doma je bil dne 21 junija letošnji redni občni zbor C kr družbe kranjske, katerega se kmetijske kovska šola preosnuje v modernem zmislu, in da se najbrž udeležilo okolo 250 članov pri podkovski šoli ustanovi tudi živinska bolnica. Iz druž iz raznih delov dežele Navzoči so bili tudi deželni pred- bene drevesnice se je lani članom oddalo 20.000 visoko sednik baron Hein, deželni glavar pl. Detel a in vladni debelnih drevesec Družbena drevesnica je sedaj največja ■ referent okrajni glavar baron Schönberger. Občnemu zboru predsedoval je podpredsednik gosp v imenu glavnega odbora pozdravil izmed vseh drevesnic v Avstriji, vzdrževanih iz javnih sredstev, in glavni odbor je lahko ponosen na svoje delo, Fran Po v še ki katero je polagoma dovršil v prospeh domačega sadjarstva zbrane družabnike ter izjavil 1 da za leto 1899. ni bilo Tudi v zakup vzeti vzorni dvorec na Viču lepo uspeva 1 občnega zbora deloma zato, ker je bil prezaslužni druž beni predsednik » cesarski svetnik Murnik tako budo ter se je v zadnjih dveh letih oddalo 17 simodolskih in simodolski kravi in 1 simodolsko zbolel, da se še danes ne more poprijeti dela, deloma pa da bi se kolikor mogoče pomi- 1898. pincgavske bike, telico. V kmetijski gospodinjski šoli bilo je tudi pretečeno se je ta prilika porabila, rili duhovi, razdraženi po občnem zboru za leto leto polno število učenk (12), kar je pač dokaz, da je ta šola res potrebna. Družbeno uradno glasilo „ Kmetovalec Ako se ozremo v preteklost, vidimo 1 da so se v kmetijski izhaja sedaj v 5000 izvodih « Stran 254. Letnik LIX. Družba je že pred več kakor 15 leti pričela svojim moglo se je tej želji ustreči. Občni zbor je brez ugovora članom preskrbovati kmetijske potrebščine. Pri preskrbo- pritrdil ukrepu glavnega odbora. vanju potrebščin pa se družba drži načela, kolikor mo- Eot zadnja točka dnevnega reda sledili so predlogi goče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po deželi podružnic, o katerih je poročal ravnatelj gosp Pire. 9 niso imeli doslej, ker se vsekakor hoče izogniti konku- Podružnica v črnem Vrhu stavila je predlog, naj kme renči trgovskemu stanu. Leta 1900 je znašal promet v tijska družba ustanovi zvezo mlekarskih zadrug blagu, katero je družba razposlala podružnicam in posa se le na ta način lahko doseglo enotno delovanje meznim članom, prilično 400 vagonov; denarni promet družbe pa je znašal 671 492 kron. Občni zbor, ki je iz poročila ker bi kar 1 pri tako razviti panogi narodnega gospodarstva velike važnosti. Poročevalec omenja, da namerava glavni odbor « razvidel vsestransko naprositi c. kr. vlado, naj se privzame potovalni učitelj delavnost glavnega odbora glede izpolnjevanja njegovih dolžnostij, vzel je poročilo z zadovoljstvom na znanje ter izrekel svojo najtoplejšo zahvalo c. kr. kmetijskemu ministrstvu, C. kr. deželni vladi, deželnemu zastopu in pa kranjski hranilnici » ki so družbo v njenem delovanju vedno izdatno podpirali. # Ko je občni zbor po predlogu odbornika gospoda Lenarčiča odobril družbene račune za leti 1899 in 1900 ter proračun za leto 1901, prestopilo se K vo litvi družbenega predsednika namesto Ivana Murnika ter štirih odbornikov v glavni odbor. Gosp. ravnatelj Pire 1 je omenil, da gosp. cesarski svetnik Murnik zaradi bolezni, žal, ne more več prevzeti predsedništva ter je priporočal pri tej priliki, naj bi se složno \olili kandidat je za katere so se zjedinili gospodje izven odbora, in katere tudi glavni odbor toplo priporoča. Taka volitev imela bode blagodejne posledice za družbo in njeno delovanje. Za skrutinatorja pri volitvi predsednika imenoval je podpredsednik gosp. dvornega svetuika Šukljeja in gosp. Verderberja z Bleda, za skrutinatorja pri volitvi štirih odbornikov pa gosp. poslanca Božiča in gosp. župnika Pibra iz Bohinjske Bistrice. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 225 glasov in je bil soglasno izvoljen gosp. deželni glavar Oton Detela 5 ki se zahvalil za izkazano zaupanje, ter iz- javil da na ljubo miru in sprave pripravljen prevzeti častno mesto predsednika. Pri volitvi odbornikov je bilo oddanih 241 glasov in so bili izvoljeni gg.: Henrik baron Lazarini, Josip Pogačnik, dr. Tomaž Romih in Viljem Roh rman, kateri so vsi izvolitev sprejeli Podpredsednik gosp. Po v še je predlagal, naj občni zbor imenuje gosp. cesarskega svetnika Murnika, ki je kot mnogoletni odbornik in predsednik družbe SI dobil velike zasluge za prospeh pri- kmeti jstva, častnim članom. Predlog je bil z burnimi živijo-klici soglasno sprejet, isto tako je soglasno obveljal predlog odbornika gosp. osebi 1 Lenarčiča, naj se družbeno knjigovodstvo izroči ki se bo bavila izključno s tem poslom. Glavni odbor se je ob jednem pooblastil, da nastavi družbenega knjigovodjo. za Goriško gosp. Ivančič tudi za Kranjsko, kateri bi kot strokovnjak mlekarskim zadrugam lahko dal informacije zlasti v komercijelnem oziru, Župnik Hladni k je na glašal potrebo eaotnih tiskovin za mlekarske zadruge, na kar kratkem ravnatelj Pire izjavil, da bode gosp. Ivančič v začel v „Kmetovalcu' ( objavljati potrebna na vodila se bodo potem natisnila v posebni knjigi. Občni zbor je potem sprejel predlog podružnice Črnovrhške. I Podružnica Preserska nasvetovala 1 naj kmetijska družba vpliva, da oblasti pri podeljevanju potnih lii^tov za izseljevanje najstrožje postopajo, ker je pomanjkanje delavskih močij že sedaj jako občutno. Učitelj Malen šek iz Tuhinja povdarja naj se zlasti agentom bolj na prste gledalo. Ko je še nadučitelj Lik iz Preserja pojasnil predlog tamošnje podružnice, naročilo se je glav- zadevo izroči c. kr. deželni vladi v nemu odboru naj uvažanje. Isto tako obveljal je predlog Preserske podruž nice ) naj se pri licencovanju bikov strožje postopa. Nadalje razpravljal občni zbor o predlogih po družnice za Poljansko dolino, naj bi se postaja za cencovanje bikov premestila iz Hotavelj v Gorenjo vas Ker je prošnja opravičena, odstopi se deželnemu odboru u uvaževanje Glede prošnje iste podružnice naj se še letos vršilo premovanje goveje živine na Trati, pre glavnemu odboru, da izbere tiste kraje v pustilo se katerih že dogo ni bilo premovanja. Ker je bil s tem dnevni red dovršen, zaključil je podpredsednik občni zbor z živijo klici na presvitlega cesarja, kateremu klicu so se zborovalci navdušeno odzvali. Na iskanju stanovanja. Slika iz Št. Peterburga. — Spisal A. Lejkin. Mesec avgust. Opoludne. Ceste Št. Peterburga so prašne. Ravna se tlak. Povsod zaprtije. Prenavljajo se Tu in tam so naslonjene lestve. Mesto hiti, da se hiše. pripravi za zimo. Po Sagaradnic-prospektu hodita od hiše do hiše Ravnatelj Pire je predlagal potem, naj občni zbor gospod in gospa. Naposled se ustavita pred nekimi vratmi na katerih so nalepljeni poleg tablic z napisi: „Akušerka 1 pritrdi odpravi diplomske takse, kateri je glavni odbor provizorično že sklenil. Pogosto so se slišale pritožbe, sage-femme, babica", ali D Tu se dela zlato n a 1 listki » z da ta taksa ovira pristop družbi, a šele tedaj ko de želni odbor dovolil 1600 K v pokritje režijskih stroškov ) napisi različnih vrst: „Tu odda se soba, nasproti krčma- Tu so različna stanovanja z vodovodom", in tako rica 9 » r Letnik L1X Stran 255 dalje Ko si je gospod ogledal lepak kateri nazna D Kaj razšajaš tu", zaderejo se perice nanj ) 8 saj njeval oddajo stanovanj, prime za zvonec, poleg katerega je naslikana roka v modrem rokavu z razprostrtim kazalnikom in z napisom: „K hišniku". Mož zvoni jedenkrat, vidiš, da hišnika ni tu". n n Ali on mora tu biti"! Bil je tu, ali odšel zopet, kolikor dolg in ■ drugikrat, tretjikrat; sliši se ropotanje žice ) ali nihče ne širok"! pride. Na vogelnem kamenju hiše sedi nek kočijaž v D Kje pa potem a Ali nam ne morete tega po navadni brezrokavni suknji in kadi cigareto s Casniškega vedati? Iščemo ga že cel četrt ure a papirja v tem ko zdaj pa zdaj počasi in premišljajoč pljuje v stran. „Poglejte, morebiti je tu v pivnici. Časom je še pil s slugom nekega častnika Pred kratkim 1) Zastonj pravite gospod, zvonec odtrgan je pri nas n že od st)omladi", pravi. „Potrkajte raje pri hišniku sa mem. Njegova ^zba je tu pri nas na desni". na dvorišču, v kotu Ta je že prava kazen", godrnja gospod, a potrudi se vender v pivnico. Tu sedi za mfzo pri steklenici pive kmet v kartu- nasti srajci in predpasnikom. 1) Zakaj mi pa ti nisi povedal že preje, dragi? Tu n besede a 1 sediš in gledaš, da zvonim že pet minut, in ne govoriš kara ga gospod. lenoba! Pri taki vročini nisem razpoložen pra- — kakor pravim — pri hišniku"! » Ti si hišnik od tu" Da pri nas so stanovanja — vseh vrst jih imamo a I) odgovori hišnik in meri gospoda od nog do glave, vi, niste gotovo igralec" n In viti! Nu pa potrkajte. Gospod in gospa stopita na dvoriščn m iščeta, ali „Ne, nikak igralec". Tako, tako. Hišni gospodar je ukazal, igralcem ne pravi, da predmet iskanja ne najdeta niti dvorišče je ozko in temno. na levi niti na desni oddajati stanovanj. On je staroverec Nočem » stanujejo brezpravni v hiši. Prosim, pridem takoj „Hišnik, hišnik"! začne gospod klicati na vso moč Pri oknu se pokažejo ženske. „Slušajte, kje pa je tu stanovanje hišnika". Hišnik izpije hitro svoj kozarec pive in vodi na jemnike. vpraša 9 n Visoko" ? Ne posebno; ako ne računamo spodnjih stanovanj gospa a » D polnoprsna ženska, ki se do pasu stegne iz okna. štiri stopnice. Prosim pridite Tamkaj, poleg perilnice Kje pa je perilnica" ? 1 kako visoko 9) Imamo še peto nadstropje 1 da 1 in pod streho sta n tukaj v prehodu, pojdite le naravnost a nuje še neki črevljar. V visočini, gospod, je vedno bolje, Gospod in gospa ideta skozi prehod in najdeta na- kajti zi-ak je čistejši. Prosim po 7adnjih stopnicah, glavne posled vrata z nadpisom: „Hišnik". Gospod odpre vrata, stopnice so pri nam zastavljene. Naša stanovanja so lepa Za ter pokliče, gledajoč v klet, prebivalca tega brloga, span kmet z razmršenimi lasmi, v katunasti srajci in bos pride. babico", kaj ne da", vpraša zde- in čedna, x vodovodom Najemniki začno plezati po zadnjih stopnicah Smrdi Gotovo iščete Tu in tam stoje posode z umazano vodo, v kateri pla vajo jajčne lupine in druge take lepe stvari. Jedna ku hajoč in se praskajoč. hinjska vrata so odprta. Gost dim žgane kave jim puhti J) Kako 4- 0 babico. Tukaj imate štiri sobe"? odda se stanovanje; ali nasproti. v obraz. I Velik pes začne lajati in skoči najemnikom n n Ne vem, vprašati mörate hišnika Ti toraj nisi hišnik" ? Ne, jaz sem kmet". Kje pa je h'šnik" ? n Držite ga vender, jaz se bojim", pravi gospa » Ne bojte se gospodinja saj pes mlad in ne Kuš Valetka! Ta pes je nekega častnika tu v a » Bržčas seka na zadnjem dvorišču drva Iščite tamle pri gnojnici" Gospod in gospa gresta na zadnje dvorišče 9 gnoj ugrizne. hiši in sluga ga je navadil, da ublizuje vsakemu obraz miri hišnik. „Prosim še nekoliko višje"! Najemniki gredo še jedno nadstropje višje. Hišnik jih pelje do nekih vrat in jih skuša odpreti, ali vrata so m ca tu, a hišnika ni videti Dva umazana otroka se zaklenjena tu igrata. 1} Slišite vpraša gospa ljubi otroci ali niste videli hišnika" ? vzel" klju6 > „Kaj res zaklenjena, in mislim, ključa nisem seboj pravi, in si začne žepe preobračati. „ v pivnici 1 počakajte malo, jaz sem takoj Na. tu imamo zopet n » Katerega rabite? Ivana ali Danila"? To nam je vse jedno". tu 1 skočim samo po ključ a » Ali dragi prijatelj, kaj nas pa pelješ v zaklenjeno perilo n tt Ivan nesel drva v perilnico, tam pere dojnica stanovanje, ako nimaš ključa seboj tt 7i Mislil sem, da ni zaklenjeno. Vedno je bilo od w Torej zopet na prvo dvorišče. Tudi perilnica se najde. Tu pri drogih kregajo se perice na ves glas D Hišnik, hišnik«, kliče že v tretjič gospod prto in ravno sedaj; to je greh! Takoj sem tu". Ropoče hiti navzdol. Najemniki ostanejo na stopnicah. Iz stanovanja v petem nadstropju prinese nekdo Siran 256. Letnik LIX. preprogo in jö začne čez ograjo snažiti. Prah se vali kar v oblakih. »Slišite tam zgoraj! Kaj pa je to! Čakajte vender malo. kako se more nmazane nrenrn^e iiaH ^lavAmi hišnik o Ne » ne, a naposled sem vprašal tudi za štiri sobe in tukaj so samo trije". 1) In hodnik? Mi ga štejemo za četrto sobo tt ) reče drugih ljudi snažiti"? vpijejo najemniki in se pritiskajo k zidu. tem lahko Vi mislite, kar Vam je drago, ali hodnik 2ato še vedno ni soba. Prvič rabimo čista sta- r 1» In vi / glas. kaj lazite tu spodaj", oglasi se od zgoraj novanja, in drugič sobe tt D Saj ne lazimo, ogledati si hočemo t) Tako imamo tudi. Popolnoma prenovljeno. Prosim stanovanje", na druge stopnice"! » No 1 ako si hočete ogledati stanovanje, izginite » Ali dragi človek, zakaj nam je nisi preje pokazal; notri, a na stopnicah nimate ničesar iskati". Naposled vender pride hišnik in skuša vrata odkleniti, a ne gre. Nobeden ključev ni primeren za klju- jaz izgubim samo čas", zakliče najemnik. t) Da, to res « 1 kima hišnik, a ^ nas je prijet nejše. oddati umazano stanovanje, in zato je najprvo čavnico. / pokažemo. Izvolite sedaj čistejše ogledati". „Aj ali je to nesreča 1 prave ključe nisem vzel"! zakliče. „Vidi se gospoda, da niste ob pravem prišli. času Zopet morate čakati, da skočim v moje sta- Nimam časa, ob jedni moram biti v uradu, pridem tt raje pozneje". D Le poglejte si jo gospod > saj takoj zraven. novanje". „Slišiš hišnik, to vender ni jemnik. „Tako ne more iti dalje"! nič tt gremo navzdol in srednje stopnice zopet navzgor Tu do razjezi se na- četrtega nadstropja". »■'I kaj pa hočemo narediti? Prihitel sem v na Gospod in gospa se posvetujeta glici, zagrabil sem ) da te muhe in komarji! »1 Toraj idi naprej m ne pozabi ključev (( 1 pravi Kdo pa je vedel, da ste tako nesrečni? Nu počakajte malo, ostriženo dekle si ne splete v tem času kite. Na najhitrejši način ..." Najemniki so zopet sami, gospod pogleda na gospa. 1 ,Saj jih imam. tem oziru ste lahko popolnoma mirni. Prosim'*! Pridejo v drugo stanovanje, katero je res prenov uro. » Polu jedne" pravi. » Ako ne zamudim preda Ijeno in ima 4 sobe. Najemnika se pomenkujeta. vanja! Naš ravnatelj pride ob jedni. Dobre pol ure smo u Ali kje je vodovod"? vpraša gospa Na hišnih vratih je vender zapisano, da se odda stanovanje t ima izgubili z iskanjem hišnika in postajanjem na stopnicah", tudi vodovod'^ nasprotnih motri najemnike. vrat stopi kuharica in nezaupno „Z nada, n Gotovo hočete k našemu slugi v Carskaje-sjelo tt pa pri vpraša. to je res", razjasnuje hišnik. „Vodovod nas na dvorišču. Za vodo ne vzamemo nič, ali to je 1 ti Ne". ,Vi niste kuhar gospoda grofa" Ne, ne", stanovanje si hočemo ogledati > u tako, in jaz sem mislila, da ste grofov kuhar (C za nošenje nam plačajo. Vodovodni petelin v sobi f « še slabše. Kadar si od žganja pijan, pustiš ga odprtega no, in celo stanovanje si preplaviš". Stanovanje se gospodi dopade. „Dobro, odloči se Ana Lemjanova", obrne se gospod 11 Hišnik pride z nova. „Ali ste se s stojenjem dobro mučili težavo sem našel ključ. Prosim". „Tu je kuhinja in tam sobica. (( na gospo. „Ako se ti dopade damo aro. Pa premisli si zamudil sem se itak že. vpraša to hitro, jaz moram v službo smeja se. Stanovanje se odda torej za 40 rublje v mesečno hišnika. Tako na pr • • Ka binet in tam spalna soba (( 1» 11 Očka, kako ta umazana", zakličejo najemniki. 11 Ali misliš, da bode pustil gospodar stanovanje snažiti Štirideset ostane", odgovori mu hišnik, „Ali opro stite, da Vas prej še nekaj vprašam. Ali vzamete stanovanje za-se Za-se (C C( in več tapet nalepiti"? vprašata. 11 11 sedanjih časih je to nemogoče. Povsod le škoda. 1 Jn gospa je Vaša soproga (C Ravno so vzreli gospodarja dva žrebca k vojakom, kakor 11 stoji 1 tako dobosta 1 brez vsega nališpa tt 11 Moja soproga''. Postavna, to se pravi poročena sta na pravi način" ? 11 Poslušaj prijatelj, kaka vprašanja so to. Ti po n Ali tu vender ne more stanovati nikdo. Glej 1 ta stajaš nazadnje drzen. Seveda moja žena (( pete so odtrgane in v razpokah vse polno mrčesov 11 Ta je dobra. Gospodar ne ljubi gospodičin. In še D Ali prosim Vas, brez mrčesov vender ni možno nekaj gospod; da se ne bodete ukvarjali s kakim roko živeti! Kjer ljudje, tam tudi mrčes. Mrčes gre po živem, delstvom, zato ker je stanovanje čedno. Niti črevljar, niti Če pa SI kilo škroba skuhate, imate vse prenovljeno, krojač. Ali ste pomočnik Tapete se prilepi nazaj, mrčesi se tudi zalepijo s čas niskim papirjem in potem se zamaže vse skupaj z ze lenim milom, to „Ne, uradnik". „No uradnik, to že gre vse Le sten in tal ne smete politi s črnilom, ker je vse, kakor novo. In zopet ne na Letnik LIX Stran 257 stroj šivati in ne plesati. Pod tem stanovanjem stanuje gospodar sam, in pa svoji -staroverski veri ne ljubi tega u „Ne, živimo prav mirno u n d o. no (jfoli pv^rl nAHoljomi in Drfl7niki Ljubljanska kreditna banka ima dne 29. t. m. izreden občni zbor, na katerem pridejo neke prav važne zadeve na razpravo. Za obrtnonadaljevalne šole na Kranjskem je J la loao w glasovirja", nadaljuje hišnik. „Kake vere pa ste prav za prav"? Revizija posojilnic. Dne 10. junija t. ]e po- slanska zbornica sprejela računski načrt o obligatorični revi- „Ta ni tvoja stvar, dragi. Vzemi aro in končaj". „In da ne bodete imeli mladih kuharic in hišin, 4 kajti spodaj imamo sluge gospodarja in potem je vedno ziji posojilnic in drugih gospodarskih zadrug Ta zakonski načrt, kateri odgovarja sedanjim razmeram in potrebam in kateri utegne v jeseni sprejet biti tudi od gosposke zbornice. tepež. Saj sami veste, mladi ljudje imajo radi ženske (( prinaša strokovni list „Slovenska zadruga" št.), ka- Molči^^! zakliče najemnik razjarjen in udari z nogo terega izdaja „Centralna posojilnica slovenska" v Krškem. ob tla teboj izgubi se potrpljenje! Tu imaš aro u Ivan Gogola ponedeljek zjutraj umrl v Ljubljani blagi in jako zaslužni rodoljub gosp. Ivan Gogola. „Ivan'', sliši se z dvorišča neki glas. „A uh''! zakliče hišnik in pomoli glavo skoz? okno. Pokojnik se je rodil 1. 1849. v Kranju. Kot notar je služboval najprej na Vrhniki in potem v Ljubljani, kjer je mar- 11 Kaj pa je''? ..Pridi Ijivo sodeloval v občinskem svetu ]n pri mestni hranilnici. kosilu*', ,Takoj, oddajam stanovanje^'. ,Kako stanovanje. Ta ni za oddati. Jaz sem že oddal nekemu gospodu in aro prevzel"! Najemnik postane rudeč kot rak in stiska pesti. Pred tremi leti je bil voljen predsednikom notarske zbornice. Zapustil je vdovo in dvoje otrok. Škrlatica na Bledu je prenehala in se je 24. t. m, zopet pričel pouk na ondotni šoli. Mozaična tla izza rimskih časov, najbržbe ostanke kakega rimskega K ü opališča v nekdanji Emoni, so našli v Slišiš, osel"! vpije, ) ,kaj delaš prav za prav z Ljubljani na Seunigovem vrtu za vladnim poslopjem. nas nami? Jaz moram v urad, sem že zamudil in vlačiš po stopnicah in nam kažeš že oddana stanovanja. Ali imaš sneg v očeh" Industrija na Gorenjskem. Kaj pa da, gospod. Saj smo vedno veseli, ako oddajamo fini gospodi stanovanja. Kdo pa je mogel ve deti 1 da je že oddano ? Ne, kaj tacega"! Najemniki hitijo kregajoč se po stopnicah navzdol, da znatno razširi Zgradba nove železnice v Trst je posebno velikega pomena za industrijalna podjetja na Gorenjskem Pot v Trst postane po novi železnici dosti krajša in cenejša, kar pride pri velikih podjetjih: silno v poštev. Samo kranjska industrijalna družba ima na mesec 4^0 vagonov tovornega prometa Vsled zgradbe Bohinjske in Turške železnice postanejo prometne razmere za industrijalno družbo jako ugodne in družba se vsled tega tudi že pripravlja, svoja podjetja Občni zbor industrijalne Hišnik jim sledi najprve, potem pa ostane « jedni vrsti in reče na prostoru pred stopnicami: njimi v družbe, ki se je vršil dne 14 t. m. je sklenil zvišati „Prosim Vaša milost mali napitek za moj trud''! niški kapital od 10 milijonov kron svoto se znatno razširita tovarni tudi tovarna v Škednju pri Trstu. na na 12 Savi delto milijonov. in Javorniku, pa w Povodnji. Zadnje hudo deževje je v raznih krajih naše domovine provzročilo večje in manjše povodnji, ki so provzročile obilo škode. Pomoč v nevarnosti. Pri vojaški vaji v Stepanji vasi pri Ljubljani sta se v petek na Ljubljanici prevrnila dva Osebne vesti. Deželnovladni svetnik gosp. Feliks čolniča, v katerih so .bili trije vojaki. Dva sta bila hitro Schaschel v Ljubljani je šel v pokoj in je tem povodom spravljena na kopno, tretji pa se je zapletel mej vrvi tako, dobil naslov dvornega svetnika Deželnovladni svetnik in da bi bil gotovo utonil, ako bi ne bil navzočni nadporočnik okrajni glavar v Kočevju, gosp. dr. plem. Thomann je po- hitro v vodo skočil in ga oprostil. Nadporočnik bi bil kmalu klican na službovanje k deželni vladi v Ljubljani. Okrajni sam utonil. glavar v Kranju gosp. dr. Mihael Gstettenhofer je imenovan deželnovladnim svetnikom in je premeščen v Kočevje. Utonil je v Ljubljanici pri Kaminu posestnik Anton Šuštaršič vulgo Tancaj z Virda in sicer, ko šel po noči Okrajni glavar v Ljubljani gosp. Eudolf grof Margheri vodo pit. je dobil vitežki križec Franc Jožefovega reda. Gosp. Hugon Ubegli prisiljenci. Dne 25. t. m. so ubegli trije HinterlecJiner iz Ljubljane je imenovan živinozdravnikom prisiljenci, ki so delali pri stavbi novega deželnega dvorca v v Ribnici. Davčni kontrolor v Višnji gori gosp Josip Zazula je premeščen v Idrijoi kontrolor v Idriji, gosp. Ivan Bobek pa v Višnjo goro. Promocije. Na Dunaju bil 24. t. m. promo viran gosp. Josip Ti čar doktorjem zdravilstva, dne julija Ljubljani. Morskega volka, tri metre dolzega, so ujeli ribiči ob istrski obali ob čeri Premantura. — Poskusen umor. Bivši örevljarski mojster, sedaj sluga stavbne družbe v Ljubljani Božidar Boskovič, ie dne 22. t. m. poskusil umoriti svojo lastno ženo. Ustrelil je nanjo dvakrat iz revolverja in jo smrtno nevarno ranil. Bosko-viča so zaprli. pa bo promoyiran gosp. Ivan Dular doktorjem filozofije. Občinski odbor na Bledu je imenoval državnega in deželnega poslanca barona Schwegla v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za zagotovitev Bohinske železnice svojim častnim občanom. , — Nesreča pri električni razsvetljavi se je dogo- Vsesokolska slavnost v Pragi, ki se vrši 28., dila na Dunaju v ljudskem vrtu. Na ljudstvo je padla elek- 29. in 30. t. m , se udeleže tudi odposlanstva ljubljanskega, trična obločnica ter je udarila na glavo nekega moža. Raz- celjskega in idrijskega Sokola. Kakor znano, pridejo na'to trgane žice so prišle v dotiko z drugimi ljudmi in deset oseb slavnost- tudi odposlanci obč. sveta v Parizu. dobilo električne udarce. Nastala je velika zmešnjava. Stran 258 Letnik L1X Afera treh oficirjev. „Bozener Zeitung" poroča o pomoöi. V bližnjih oddelkih niso vedeli kaj se godi, a mislili neki aferi, katero so imeli trije častniki, ker se niso hoteli so, da ogenj 9 zato je več bolnih hitelo oknu, da se iz umakniti s svojo mizo iz dvorane neke restavracije, kjer priredilo bicikliSko društvo „Bozen" svoj plesni venček. le De- okna vrže prei zgradbo, ali so bili v tem od službojočih oseb preprečeni. Ravnateljstvo je poklicalo redarje, kateri so napia- jali so, da imajo povsod pristop, ter da se ne puste odganjati, vili mir in red. ter zaprli 7 razgrajalk. v 1 • ^^ ll* • ?11 J^l____________ •__*________. • ^ Če tudi niso bili povabljeni, bele po dolgem pregovarjanju so Drage vstopnice v gledališče. Nek premožen^ se umaknili v stransko dvorano, kjer so sedli s čepicami na meščan v Atheni je minoli teden dobil od neznane roke vstop glavi v plesno dvorano. Predsednik društva je pozval iznova nice za gledališko predstavo za-se in za vso svojo rodbino častnike, naj se odetianijo. češ, da družba privatna m imajo vstop le povabljeni. Častniki pa so na to grozili pred- Ker je z vstopnicami došlo tudi jako prijazno pismo, če tudi sedniku, da ga pozovejo na dvoboj. Šli so na to v damsko brez podpi meščan slutil da je to uslugo storil kak ne- znan častilec njegove lepe hčerke in vsi so podali v gledališče garderobo, k>er se je jeden skril. Končno so se venderle od- ter se ondi prav dobro zabavali. Seveda je bilo vse zaman stranile, a na kolodvoru so si v posebnem vlaku društva da bi v gledališču zagledali dobrohotnega čestilca hčere m Bozen" v kupeju I. razreda, ki je bil reserviran za dame, šele tu se jim je slekli čevlje, odložili zavratnico ter odpeli suknje. Na noben na jasnem pa so bili, ko so se po noči vrnili domov način pa se niso hoteli . umakniti iz kupeja ; šele železniški gledališko predstavo so se namreč tatovi vrgli v stanovanje stvar začela dozdevati čudna. Popolnoma Med uradnik jih je da so se odstranili. Vojaški" uradnik, ter odnesli mnogo denarj rednostnih papirjev zadolžnic in je bil med njimi, se je pa vendar hotel peljati z družbo, mnogo dragocenega lišpa, kar je vse skupaj bilo gotovo več silil je nazaj ter padel dvakrat s stopnic vlaka na tla. Vlak se je začel premikati, a se je moral zopet ustaviti, da je mogel pijani častnik zlesti zopet na vlak. V Bolcanu vzbuja vredno, nego gratis-vstop v gledališče ta afera velik škandal. Vsi dunajski ročila o tem. listi imajo obširna po- Prebivalstvo Italije. Zadnje ljudsko štetje v Italiji je zaključilo z dokaj zanimivimi podatki in z ozirom na na- raščaj italijanskega prebivalstva. Vkljub ogromnemu izselje- Roparji v Dalmaciji List Dalmata u ima sle- ---X---J- -----J miiM IQ dečo vest: Iz Knina se poroča ta-le dogodba. Nek kmet se PrebiValstva vanju narastlo je italijansko prebivalstvo od 1881 1. do danes narastlo torej od 27,459 682 na 32 449.754. km povprečno 11,342 oseb. za 73 O/o in je pride tedaj na je vračal s svojo hčerko s semnja, na katerem je dva vola öudno je le, da se je prebivalstvo v zadnjem času bolj mno prodal za 250 gld. Denar je izrcčil hčerki. Na poti so ga na- žilo, nego v prejšnih letih. Dočim je znašal naraščaj od 1S61 padli roparji. Zaman je kmet zatrjeval, da nima denarj pri sebi: roparji so ga ubili. Njegova hčer hana priletela do neke hiše, do 1881 na leto 173 000 oseb. poskočila je ta svota od ušla in vsa spe- 1881 do 189f na' 208.000 oseb. Ker je zunaj kraljestva gospodarici v solzah pra- živečih Italijanov kakih 3 in pol milijona, ceni se prebivalstva vila, kaj se ji je pripetilo. Skoro je prišel domov tudi po- Italije danes na 36 milijonov. Najbolj je narastlo prebivalstva eestnik dotične hiše s svojimi sinovi. Nesrečno dekle katero v Apuliji, je gospodinja povabila, naj v hiši prenoči, jih seveda ni po- nič. Ob tolikem naraščaju in Ligoriji, a^v. Pijemontu in Neapelju skora znalo. Bili so ubijalci njenega očeta. Koparji so skoro zvedeli, jjh imamo polno za oskrbo v Avstriji! stradačev, potem ni Čudo, aka koga imajo pod streho so sklenili, dekle po noči umoriti Nakazali so ji ležišče pri domači hčeri in ji zabičili, naj spi na levi strani. Po noči pa je dekle začutilo žeje in je vstalo. Ko se je vrnilo, se je vleglo namesto na levo, na desno stran se javlja: Duhovna napadla Iz Nantesa na Francoskem Ko je pretečeno sredo zjutraj ob uri v cerkvi samostana Presvetega Srca duhoven pri domači hčeri Eopa se je po noč' pripi k postelj zadavil svojo lastno hčer ono dekle pa je ušlo, dobilo orožnike, kateri so preiskali zloglasno hišo kaka časniška raca. Najbrže to je približala od zadaj v črnino zavita ženska in ga dvakrat po glavi udarila, na kar je hotela pobegniti čujoči so jo ustavili in izročili redarstvu Duhoven ranjen in je le malo upanja, da ukreva. Napadalka Fauchafd klečal, se m» z batom , ali pri-je močna e 40letna Marij Aurosee bila prej v samostanu Grilde. a so Strašna mačeha. „Agramer Tagblatt" poroča, da jo vsled nepokorščine odstranili Zato je menda napadla i: « __ bila pred kratkim obsojena v Ezezowu ö^oproga ključavni- osvete Faucharda, ker ga smatra za posppšitelja njenega od čarja Dziurke na pet let težke ječe, ker je tako pretepala stranjen] samostana svojega pasterka, dve in pol leta starega Stanislava, da je Radi grdega obraza odklonjen V. Nimesu na vsled tega umrl. Dziurko se je oženil pred dobrim letom s Francoskem je odklonila vojaška komisija pri naboru močnega, sedanjo svojo ženo, a v kratkem se je pokazalo, da ta strašno jepo vzraslega mladeniča, ker je imel nenavadno grd obraz sovraži svoje štiri pasterke, katere imel mož iz prvega Predsednik naborne komisij neki general le menil, da se zakona. Zlasti na mlajšega Stanislava je nečloveška žena be- lastniki in prostaki ne bi mogli vzdržati smeha, kadar stijalno pretepala s poleni in železnimi palicami; jesti mu je VI- dala kuhinjske odpadke in suho testo. Nekoč pa je moral deli tega grdega človeka, in to bi škodilo disciplini. Po dolgem posvetovanj celo pojesti svoje blato. Čestokrat ga je sunila z glavo v zid, obraza da je deček kar nezavesten obležal. so mladeniča res odklonili radi njegovega grdeg V najhujši zimi ga je Govori nemškega cesarja in cenzura Iz Be vtaknila v mrzlo vodo, kjer je moral ležati eno uro. Ker se rolina se o slovesnem odkritju Bismarckovega spomenika ki je otrok vsled tega prehladil, mu je vtaknila žareče železne se vršilo te dni da je nemški cesar o tej priliki klešče v nos, da bi tako radikalno pregnala nahod 13. janu- imel zopet govor, a govor pride v časopise šele tedaj ko ga varja pa ga slekla do nazega, ter ga strašno pretepla; natanko pregleda in opili cenzura. Je moral pač kaj posebna potem ga je spodila na dvorišče. Sosedje so jo prisilili, da zanimivega povedati pred Bismarckovim spomenikom nemški je vzela otroka zopet v sobo, a vender je vsled prehlajenja cesar! in od bolečin še isti dan umrl. Sosedje so tožili, in nje Bacil raka. Berolinski bakteriolog prof. dr Maks troji pasterki so nastopili kot priče proti svoji nečloveški Schüller je zasledil doslej mačehi. neznani bacil, ki povzroča pri ljudeh in živalih raka ali sarkom. Eak je strašna bolezen, ki silovito Upor v bolnišnici. Iz Lvova se poroča, da so se mori človeštvo. Njegovi bacili povzročajo otekline, ki dobivajo v ondotni bolnišnici v oddelku za ženske, bolane uprle in polagoma čudne izrastke in razrastke; bolnik oslabeva napadle službujočo usmiljeno sestro. Upitje in krič je dolgo Schüller je izdal o tej svoji iznajdbi posebno brošuro Parasiten im Krebs und Sarkom der Menschen". umre Die trpel, a vmes se je slišal glas usmiljene sestre, ki je prosila Letnik LIX. Stran 259 Pruski patrijotizem V Bonnu na Pruskem bila železa Edison )e iznašel nov cement, kateri se ulije preko nedavno povodom vsprejema nemSkega prestolonaslednika na ogrodja in cement postane tako trd, kot najtrji kamen. V tem tamoSnji univerzi dijaška veselica, na kateri se je po nemški ko se cement suši, se postavi streho. V taki hiši ni vlažnih navadi popilo jezero piva. Po. dovršenem komersu pa je lastnik stanovanj, dotične restavracije opazil, da mu je zmanjkalo niö manj kot Po pomoti morilec žene. 650 vrčkov, katere so dijaki vzeli seboj iz patrijotizma v y Ameriki, se poroča: F. H Riharston epomin na to redko dijaško slavnost. Krčmar je na to naprosil gvojo ženo. Ona je namreč vstala in šla pit vodo, mož pa je Louisville, Kentuky ustrelil po noči vseučiliški rektorat, naj zahteva od dijakov vrčke nazaj, ali mislil, da je kakšen tat in je naglo ustrelil v temi. Ko se pa. če si jih hočejo obdržati za „spomin", da jih plačajo in je žena z groznim krikom zgrudila na tla, je šele pošljejo za vsak vrček svotico 1 marko 25 pfenigov. Ukraden parobrod. V kroniki tatvin se je zgodilo spoznal po glasu svojo grozno zmoto. Išče se poštenjak.- Bogata Nancy Irwing v Cikagi nekaj nenavadnega. Na Sprevi so neki družbi ukradli tatovi je razpis;^la 800 dolarjev nagrade onemu trgovcu, ki dokaže, parobrod, ki je bil namenjen za vaje. Tatovi so prerezali vrvi, da je jeden mesec delal pošteno. O tem odločuje posebno laz-ß katerimi je bil parobrod privezan na obal, in ušli nato s sodišče. Nanci Irwing pravi, da noben trgovec v Čikagi ne perobrodom po Sprevi. Skoro pa je parobrodu zmanjkalo para dobi te nagrade. in tatovi niso mogli dalje ž njim. Srditi nad neuspehom, raz- __ bili so vse stroje in naprave na parobrodu ter ga ob obali gleškemu ustavili. Anarhist ožgan Novega Jorka poročajo an- listu »1 Mornv Leader", da so ondotni anarhisti z Maksim Gorkij v zaporu Niž. Novgoroda razbeljenim železom ožgali svojega sodruga, italijanskega po danika Antona Repp 9 ker bil na sumu, da je italijanskemu poročajo, da trpi pisatelj Gorkij, katerega'so zaprli radi zadnjih konzulu razkril neke tajne anarhistiške sklepe. Prete ne nemirov v Rusiji, hudo trganje po udih. zelo vlažno in mrzlo. Sojetniki Gorkija jako izkazujejo razne usluke. mu dajejo darove, a tudi meščani mu histov prijelo Roppe ječi je namreč deljo se je podala večja družba anarhistov na izlet, med temi spoštujejo, mu tudi Roppe. Ko so prišli na nek samoten kraj, ^e več anar- ma usta. da ni pošiljajo denarja, jedil itd. Proti Gorkiju se vrši preiskava. mogel upiti, med tem ko mu držalo začepljena e pristopil jeden anarhistov mu radi nekega izleta z dijaki v Čolnu po Volgi. Policija misli, pritisnil v dlan desne roke z razbeljenim železom nek posebni neki iz- znak, po katerem bode vsem anarhistom znan kot izdajalec, letnik vse tovariše fotografiral, in tako je izvedla policija za da so bili tedaj zbrani vsi „zarotniki". Slučajno je vse udeležence Gorkij Mudzzaffer-Edin, perzijski šah, je na smrt bolan, je spiral razun tega še dve povesti s Poročila iz Teherana, stolnice šahove, pripovedujejo, da je šah po svojem povratku iz Evrope začel bolehati na neki notranji tendenco proti sedanji upravi Rusije, zato bode baje vsekakor kaznovan. šef orožništva v Nižjem Novgorodu je odredil, naj bolezni, katera se je smrtonosno razvila, tako da je v kratkem izpuste Maksima Gorkija iz ječe; a zaprt bo Gorkij venderle pričakovati njegove smrti Mudzzafer-Edin je peti vladar Sütske v sobi dotlej, da bo obravnava končana. Bati se je, da Gorkij dinastije Kadžar (od 1794) in je star šele 48 let, vlada ne bo popolnoma oproščen, ker se je upal proti vladi preveč pa od leta 1896. Naslednik mu bode baje njegov najstarejši ostro in kritično pisati in govoriti, gleda jako slabo. Gorkij je bolehen in iz- gio Muhamed-Ali Mirza, je zdaj star 29 let. Poročila go- — Surovost mej dijaštvom. Brzojavka v „Times" sporoča o grdi surovosti, ki se je pripetila v Bataviji med ondotnim dijaštvom Med abiturijenti in med nekaterimi dijaki. vore, da postane perzijski sah politična žrtev onih faktorjev, katerim je v očeh perziška zveza z Rusijo. Zopet velik požar v Pekinu. Pred tremi tedni ki bodo leta 1902 zapustili zavod. ]e » _ vladalo vedno veliko je vihrala nad Pekinom strašna nevihta, ki je naredila sovraštvo. Dijaki so se med seboj časih na uprav surov iiaČin stepli. Nekaj posebnega pa so izvršili zadnje dni. Na samem mlajši letnik zalotil abiturijenta po imenu John Schwarz. ogromno škodo. V jeden udarila strela in užgala. del Ogenj prepovedanega mesta" pa ]e je pokončal mnogo lepih po- Tega so surovi mladeniči privezali k nekemu drevesu in ga slopij, med njimi palačo Wu ying, v kateri je bila cesarska knjižnica. Škode je več milijonov. neusmiljeno pretepali. neko ostro tekočino so mu nato už- gali na levo stran številke 02, kar bo nesrečnemu mladeniču ostalo vse življenje. Ko so ga pozneje izpustili, se je komaj privlekel do zdravnika, ki ga je poslal v bolnico. Oblasti se trudijo, da bi zasledile zločince in jih kaznovale. Tržne cene. v Ljubljani dne 28. junija 1901. Pšenica 8 30 rž 7-.20 h, ječmen K 7 Španske zmešnjave. V Španiji vže na vseh konceh in krajih vre. Komaj so prekucije v Barceloni z največjo te- oves 7.50 h ajda proso 7 turŠ^jca 6.80 fižol Vse cene žavo zadušili, pa se je položaj v Goruni zelo poojstril. Štraj- veljajo za 50 kilogramov. kujoči delavci so tu poskusili pretrgati vodo in plinovod, radi česar je vlada takoj proglasila vojno stanje. Mesto je oblegano. Vlada splošno razburjenje. Noben časopis več ne izhaja. V luki se nobena ladija ne ukrca; tržišča so prazna, pekarije in mesnice so zaprte. Štrajkujoči nosilci vode branijo deklam nositi vodo. Skoro vsako noč pa se ponavljajo krvavi spopadi. Najmanjšo železnico so sezidali za razstavo v Omaha. Ta železnica je pravo veselje otrok. se v njej zamorejo osebe vsakega pridno vozijo po razstavi. Dimnik železniškega stroja je visok | kraju gotovo in pošteno 25 palcev, skupna dolžina železniškega stroja in tenderja zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih znaša 7 čevljev in palce. Kotel ima primerje 10 palcev. Vozov ima ta vlak 10. in v vsakem vozu se lahko vozijo otroci. Hiša se sezida v treh ali štirih dneh. To je najnovejša iznajdba Edisonova. Najprej se postavi ogrodje iz stanu na kapitala vsakem zgube papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. Stran 260. Loterijske srečke v Brnu dne 26. junija L L: 46, 77, 90, 89, 66. Na Dunaji dne 22. junija t. 1.: 59, 80, 79, 6, 85. V Gradci dne 22. junija t. 1.: 90, 15, 53, 67, 41. firmo m m nice I Blasnikova priporoča tiskarna Ljubljani I / •. 4 « w Letnik LIX. Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, presicušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lek Trnkoezv v Ljublj % i Ci ll « v Najceneje se dobiv^o t podpisani lekarni^ če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila Tsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim poTzetJem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad z natančni navodilom o uporabi. nervozne malokrvne vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnköczya priporoča kot tečno, krepilno^ zdravo in hranilno sredstvo. Zavojček Kakao sladni čaj Želodečne _ najceneje vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo o K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja jnjoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti pospesuje Krognice edrajalne V Čistijo želodec, odvajajo vseh bolečin, Škatlja 42 h, 80 h, tri škatlje 2 K. ^ blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez Tvakor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. krogljice Prsni 9 plnčni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko železom tucata 6 K. Drgni Ini kašelj ali adOT cyet (protlnski CTet, Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem djelu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žulje in ozeblinam. Ima to veliko Varstvena znamka prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino. Doktoija pl. Xrnkoczyja (12 -1) ^iviTl^lri redilni prašek za no- „ tranjo^ rabo pri kravah, volih in konjih. Že blizu 60 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe i K, pet zavoj čekov o 4 K. Prašičji redilnl ilni praSek Varstveno in dijetetično znamka sredstvo za prašiče. Za notranjo Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. tolšče Pozor! Želi kdo samo eden kos teh sredstev, pošlje mu tudi omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem. ...Ji I ■ 1 A T / - » < t J > "i zamere ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. \ h .v wüax f' / 'f ifft lil v' mM £ M * m ' * f i ' • » t ffkhi v » ^J/ f » Al Pf// /// r/ I« mg ^ t /j 7i 7j nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom. gld. 470 prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura i barzunasti skatulji gantno veriž co. vsako uro se Jamči 3 leta. Nepovoljne se zamenja torej brez rizike. rej ena Pošilja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze tX^SL^i debelo. Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj Agent je se sprejmejo franko Ocl8:ovorni urednik: Avjrnst PacibAr Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki