STANJE ZADRUŽNIH SKLADOV V BOSNI IN HERCEGOVINI Skladi 653 kmetijskih zadrug v Bosni in Hercegovini naraščajo iz lete v leto. L. 1953 so skladi znašali skupno 276 mili-jonov, 1. 1954 746, 1. 1955 1.197 lani pa 1.357. V prvih devetih m«secih letošnjega leta so se dvignili na 1.450 milijonov din. Dotok sijeds^ev v sklade je večinoma za-dovoljiv, njihov skupni znesek pa je toliikš«n, da bi labko bil dovolj krepak vir za razširjeno reprodukcijo. Toda po-trošnja skkdov jc pogos+o nesmotrna. Vsaika zadruga v Bosni in Hercegovini ima v povprečju približno 470 tisoč din sreds^ev za saraostojno razpolaganje. Ce pogledamo stvari posamezno, pa je po-ložaj dTugačen: medtem ko imajo ne-katere zadruge v teh skladih nad mUijon din, jih druge sploh nimajo, alt pa imajo zelo malo sredstev za samostojno raz-polaganje. Ta sredstva uporabljajo zadrnge na-vadno za manj pomembne akcije, ker nimajo za večje stvari same dovolj sred-stev. Zato ne rnorejo realizirati večjih investioij (nakup mehanizacije. gradmja obiektov i& predelovakio zmogljivost, nakup sredstev za pospesevanje trgovine in odkttpa, pospeševanjc veterinarske službe, varstva rastlin in podobno). Vizroke za nesmotrao uporabljanje sred- stc-v, ponekod pa tudi za tratemje sred-»tev, je Lskati v lokalis-tičnih pojmovaojih mnogrih zadružnih uprav iti tudi občin-skih Ijudskih odborov. ki neradi spreje-majo možuo^t vsaj delne cejrtraldzacije zadružnih skladov pri zadružnih hranil-nicah. s tem pa tudi njihovo iovestirainje v objekte in akcije, ki bodo koristili proizvaja.lcem na širšem področju. Amortizacijski skladi znašajo 521 mili-jonov din in zaradi ocenitre osnovnih sred®tcv v 1. 1954 znašajo >ribWžno 14 odstotkov njibove vrednosti. Vprašanje je, ali ta odstotek amortizacije krije de-jansko trošenje osnovoih srecfetev in ali ne bi morala biri vplačila v te sklad večja. Uporaba teli sredstev jc počasna, ker so razdeljena na večje število zadrug in taiko razdrobljena ne za