POSPLOŠENA ZNANOST — MOC SOVJETOV Rdeča armada je pričela sipati jeklo ura nacijske armade, i ki se lomijo in izgleda, kot da ee ne bodo nikar več mogle ■ dvigniti in potetaviti v bran. Fuehrer bezi in se s stra-hom ozira na oblake, ki mu oznanjajo sodbo, ki ga čaka. V SVOJEM POSEBNEM POROČILU RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA JE RDEČA ARMADA OBŠLA IN 2E SKORO POPOLNOMA'OBKOLILA ZELO VA2NO ŽELEZNIŠKO MESTO KOTELNDCOV, 90 MILJ JUGOZAPADNO OD STALINGRADA IN DA JE NA-PREDOVALA 15 MILJ - Poročilo dalje pravi, da j« bilo v prodiranju ob obeh straneh StaUngrada-Kavkaz železnici libitih 17,000 Nemcev. Na obeh straneh Kotelnikova je bilo zavzetih mnogo vasi in ena samo 4 in pol milje jugovzhodno od mesta. Velika ru?ka ofenziva se razteza po Širnih stepah: eno krilo pritska proti severu čez Don -ter pritiska severni del klešč in žaluje že drugi obroč okoli 22 nemških divizij pred Stali ngradom. Posebno poročilo pravi, da so Rusi v štirih dneh napredovali 37 do 53 milj. Od 12. decembra so polbili 17,000 Nemcev ter zaplenili velikanske zaloge orožja in drugega vojnega materjala. Ruska armada, ki pritiska iz predela okoli Kotelnikova proti severu, se bliža armadi, "ki prihaja od severa. Kadar se olbe armadi združita, bo sklenjen Že drugi oibroČ okoli nemške armade, ki Šteje okoli 300 ti^o*1 fnflS. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo včeraj vje tih 3500 Nemcev. Vojni plen od 12. decembra pa do sedaj okoli Kotelnikova je: GO tan-j kov, 125 topov, 105 trnkov, dvo-| je muni/njskih skladišč; v istem | času pa so Rusi uničili: 278 aeroplanov, 427 tankov, 221 topov, 85 zakopnih možnarjev, 537 strojnic, 877 trukov in 15 sklad:šč. Redno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da rdeča armada nadaljuje svojo ofenzivo nib srednjem Doira in da je zasedla več obljudenih kra jev, med njimi Čfrtkovo ob Rostov-Yoronez železnici, 30 milj sevrno od Milerovo. Rusi pa nadaljujejo s svojo | ofemzivo tudi severozapadno od Moskve in na Kavkazu jugovzhodno od Nalčfka. . Polnočno vojno poročilo naznanja , da so Rusi pri Stalin-1 gradu izstrelili 24 nemških transportnih aeroplanov. V tovarniškem delu Staliragrada Rusi razfoijajo nemške utrdbe. Poročilo pravi, da so včeraj razbili artilerijskih baterij in utrjenih postojank, ter so zavzeli več poslopi j. Noče vedeti, kje je Churchill Vse osobje v Beli Hiši po-prašuje, ako je že prišel Winston Churchill ali pa bo prišel na konference s predsednikom Rooseveltom, "feajti zadnje čase je bilo mnogo govora _o tem, da namerava priti v Washington. Ko je bil o tem vprašan pred sedtukov Časnikarski tajnik Stephen T. Early, je odgovoril: "Ne vem, če je in tudi ne vem, če ga .ni. In če bi .vedel, vam ne bi povedal.** S&MM&flHNMM&MfclNfe INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STAJE8 WAR SAVINGS BONDS In STAMPS Kopičenje se ne ibo izplačalo v nobenem ozttu, ker bo moral vsakdo podati izjavo o živilski zak>j?i, ki jo morda ima, preden bo dobil živilsko knjižico št. 2. Ta knjižica ima posebno prirejen del, v katerega je treba vpisati število zaloge p reze rvir anih živil in znamko bodo vsakomur, ki ima doma kako zalogo, odvzete sorazmerno s podanim številom predmetov. 1 Živilski administrator Wic-kard i«n Elmer Davis, direktor urada za vojne informacije, sta po radiju objasn;la potrebo odmerjenja živil. Wick ar d je dejal, da je živež naše najboljše orožje in radi tega zavisi potek vojne in dosejra zmage od pravilnega gospodarjenja z ži-, vezem. 1 "Odmerki v te j deželi ne pomenijo -pomanjkanja/* je izjavil Wiekard, ki je tudi dejal, da «o Američani v pogledu prehrane najsrečnejši, ker imamo ogromno produkcijo in najbogatejše vire v tem pogledu. Vkljnfo temu pa je potrebno, da se živež pravično deli, ker drugače lahko pridemo v nepotrebne živilske zagate. Davis je dejal, da bo ameri-ško ljudstvo vkljufo odmerjanju prehranjeno veliko boljše, kot katerokoli ljudstvo na svetu. Izrekel pa je svarilo, da se bo z odmerki nadaljevalo tako-dolgo, da bomo dobili vojno aH pa do časa, ko bodo naši tozadevni izvedenci dobili boljši način porazdeljenja živil. Poudaril je, da moramo za-lagati z živili nase zaveznike in .Brampton. — Rev. Murdoch MksKinnon, ki je pred nekaj dnevi predaval pred Člani kluba Botarijancev, je dejal, da naša ameriška armada porabi mnogo živil. Nova živilska knjižica, ki je sedaj v tisku in katera bo izdana prihodnji mesec, bo potom posebnega "point*' sistema u-j porabna tudi za nabavo mesa in sira, kadar bo tudi to oboje _ odmerjeno. I Odmerki »bodo dovoljevali po- j vprečni osefoi okrog 33 funtov] konzerviranega, zamrznjenega, aH posušenega sadja in sočiv-ja, Dozdaj se je letno porabilo približno 46 funtov na osebo, kakor 'kažejo statistike od 1937 do 1941. leta. i i V letu 1943 bo armada porabila polovico vsega konzervi- j ranega sadja in zelenjave ter! soč vja i—t letos je porabila eno tretjino. Med raznimi prežerviranimi ( ali posušenimi živili,, ki bodo odmerjena, so rozini, suhe češ-plje, potem vseh vrst sočivje, ki je preervirano v zamrznjenem stanju, dalje vseh vrst sadje V kantah, fižol s slanrno, razni izdelki iz paradižnikov, zelenjadni soki, kislo zelje v kantah, otroška živila v kan-tab, itd. se more pripisovati izredno in občudovanja vredno odpornost in silo sovjetskega naroda in sovjetske armade dejstvu, da se je v Rusiji posplošilo znanost. "Tajno rusko orožje," je dejal, "je to, da je bila dana navadnemu ljudstvu prilika, da je dobilo znanost v svoje roke." V letu 1931 je rekel Stalin: 1 "Mi smo sto let tz& ostalimi na-I rodi. Če ne bomo mogli v dese-; tih letih dohiteti njih razvoja v tehniki, tedaj nimamo upanja , do obstanka." | "Rusko ljucTstvo,'* je dejal pastor, "nas je dohitelo in v gotovih ozirih nas je celo prehitelo in storilo je to z voljo, ki je zahtevala široko koncentracijo umskih in delovnih sil, ter, s ipožrtvovanjem, kateremu je bil glavni cilj dobrobit skupno- L sti." Reverend.je natančno orisal razvoj izobrazbe v Sovjetski Rusiji in naštel je imena in število izvedencev vseh vrst in poklicev, ter razvoj produkcije in porast splošne izoihrazibe ljudfctva pod sovjetskim siste-j mom. |1 Vse to je po mnenju pa-j: storja tista tajna s;la in tisto nerpremagljivo tajno orožje, ka- { terega se bodemo morali nauči- i ti razumevati v pravi luči, ako! naj bomo pravi zavezniki v tej r vojni. PREMEMBAV JUGOSLOVANSKI VLADI Kot pravi poročilo iz Londona, je iz jugoslovanske vlade izstopil vnanji minister Moni-čijo Nioeič in še nekaj drugih ministrov. Isto poročilo dodaja, da bo general Draža Mihaj-lovič ostal še dalje vojni minister, ne glede na sestavo novega kabineta Kalbinet je imel svojo sejo ves dan in ob koncu je Momčilo Ninirc z nekaterimi drugimi minis-tri odstopil. Nek zastopnik jugoslovanske vlade je rekel, da je bila izvede na ta prememba v namenu, da pride do edinstva med raznimi |strankami v Jugoslaviji in da je vlada ojačena. Nekaj ministrstev bo združenih, tako da bo število ministrov zmanjšano. Drugi jugoslovanski viri pravijo, da odstop vnanjega ministra Ninčiča ni v ni kaki zvezi s sporom v Jugoslaviji med Miha jlevičevimi prstaši in partizani, katere vodijo komunisti. 0(be te uporniški skupini se borite proti Nemcem, Italjanom in drugim osiškim četam, toda borita se tudi sami med ?eboj. Premolar i i so si vzeli praznik - Wilkes-Barre, Pa. — Kljub vladnim apelom, naj se delo v rovih trdega premoga nadaljuje takoj po božičnem prazniku, ker je zahteva po antracitu velika na vtzhodu, kjer se trd premog uporablja za gretje domov in v industriji, so premogarji povečini ostali v soiboto po Božiču doma. Administrator za goriva, Mr. Ickes, je naslovil na unije apel, v katerem je zahteval, da se skrlbi, da bodo premogorovi o-bratovali soboto po Bož:ču in, po Novem letu. Omenil je velike zashteve po antracitu za do-^mačo in industrijsko porabo na vzhodu. Nekateri unij ski voditelji-so apelirali na premogar-i je, naj pride jo v soboto na de-, lo, a ni apel nič pomagal, ker j le nekaj rovov je obratovalo in j še ti z majhnim številom mož. POZDRAV IZ MOSKVE "t- OdVsesiovaii&kega odlbora v Moskvi je uredništvo prejelo naslednjo brzojavko: Moskva, 27. decembra Za Slovenski narodni svet. j Iskrena novoletna voščila od Vseslovarilskega odbora vam in I vsem članom vaše družbe z naj-i boljšimi željami za uspeh vašega plemenitega prizadevanja. Teror, kakoršnega ni bilo še ni-i kdar poprej, vlada v vaši rodni ( deželi Sloveniji. Hitlerci brutalno preganjajo pridni slovenski narod, ker noče postati suženj fašističnih vpadnikov in ker pripada k svobodo ljubeči družini slovanskih narodov*. | Italjanski in nemški vpadniki skušajo z ognjem in mečem zlomiti odporno voljo hraibrih nov in hčera vašega naroda. To pa se ne bo nikdar zgodilo. Yes svet more sl šati grmenje junaških bitk, ki jih vodijo galantni slovenski partizani skupno s svojimi brati Srbi in Hrvat1, ki se bore za čast, svobodo in neodvisnost svoje dežele. Slovenski narod živi in bo živel navzlic krutostim in mučenju fašističnih mesarjev, kajf oni, ki hoče živeti v svobodi in ki strastno želi zmage, bo dosegel zmago', četudi je pot do nje še tako težavna in trn jeva. Pre-prčani smo, da bo leto 1943 priča zmage nad našimi so-, vražniki in uničenja Hitlerjeve ( šibe, ki je zadela ves svet. Naproj v ponovnem boju za svobodo, neodvisnost in za še . tesnejšo edinstvo je naša poslanca do vas ob Novem letu. Radi bi z vami postavili sistematično izmenjavo informacij, člankov in publikacij. Ali dofbivate naš magazm "Slawa-ne'T Za Vseslovanski odbor: Božidar Maslarič, podpredsednik, Vladimir Osmin:n, _ glavni tajnik. j Unij ski voditelji n:so hoteli , podati nobene izjave glede o-, čitne nebrižnosti premogarjevi j napram vladnemu apelu, ki je j bil naslovljen nanje. Ne izdajajte dejstev sovražniku — pazite kaj govorite Washington. — Iz cenzorskega urada je b:la izdana te dni naslednja izjava: "Na bojnih poljih tvegajo vsaki dan svoja življenja možje in fantje zato, da bi odkrili sovražnikove pozicije in dognali njegovo moč v vojaštvu in drugi vojni sili. Doma pa premnogi od nas nudimo našemu sovražniku m-formcaije, ki so enake vojaške vrednosti. "Časopisje in ljudje so na-prošeni, da ne izdajajo 'sovražniku naslednjih informacij: "Ne povejte nikomur imen ladij, na katerih služijo mornarji. "Ne navajajte imen ali številk vojaških oddelkov v katerih služijo naši vojaki preko-morja. "Nič napačnega ni v tem, ako se pove ali navede, da služi prostak John Jones nekje v Avstraliji ali da je bil pomorščak Tom Brown v pomorski akcji nekje na Atlantiku, toda kakor lytro pa navedete, da je recimo Jones pri Company C, 600tih Infantry, ki se nahaja v Avstraliji — ali-, da je Brown na U. S. S. Wisconsin, ki se nahaja na Atlantiku, tedaj ste že dali sovražniku važno informacij«^ ki lahko stane naše fante in može življenja. "Vprašamo torej urednike, da ne piiblicirajo četnih ozir. vojaških indentifikacij in rav-notako so naprošeni stariši in sorodniki vojakov in mornarjev ter pomorščakov, da drže te stvari zase..Ne nudite svražni-ku ničesar, kar bi moglo podaljšati vojno." Boji v Afriki Ameriške leteče trdnjave so v nedeljo napadle tuniiiko pristanišče Sousse in so popolnoma razstrelile najmanj en parnik ter zadele vec drugih ladij, pomole in skladišča. 12 ur pred napadom na Sousse pa so angleški bombniki bombardirali Tuniz, so poškodovali glavni pomol ter zažgali postajo električne železnice. Vse leteče trdnjave in spre-*" mljajoči Lockheed aeroplani so se vrnili. Zavezniško vrhovno poveljstvo se je odločilo neprestano bombardirati pristanišča Sousse, Sfax in Gaibes, ker so poizvedovalni aeroplani dognali, da v ta prstanišča prihajajo par-niki iz Bizerte in Tuniza, na j-brže, ker sta te dve pristanišči že selo poškodovani. Na kopnem še ni prišlo do odločilnega spopada. Neka zavezniška straža je napadla nek sovražn; oddelek db Medjez-el-Bab — Tebourba cesti, jugoza-ipadno od Tuniza; nekaj sovražnikov je bilo ubitih, nekaj pa vjetih. Zavezniki v Afriki dobivajo stalno veliko pomoč. Radio 5Tadr d naznanja, da se v Gibraltarju nahaja močno angleško brodovje, med drugimi tudi matične ladje Furious, Argus in Victorious, oklopnici Nelson in Rodney, križarke, ru-šilci, podmorn'ce in 30 trgovskih parnikov, najbrže pripravljeni, da odplujejo v Afriko. V Libiji se razbita Rommelo-va armada še vedno umika ob obali Sirte zal va, okoli 300 milj vzhodno od Tunizije. Zavezniški strategisti so mnenja, da i se bo Rommel vstavil ob '4 Ma- j li Maginotovi črti" pri Mare-thu v jugovzhodni Tuniziji. Mihajlovič ?ofenzivi Poročilo iz Istanlbula naznanja, da je armada generala Draže Mihajloviča zadnje čase ufbila ali vjela 6000 Nemcev, Italjanov, Madžarov, Bolgarov in Hrvatov ter zaplenila 40 ton lahkega orožja, artilerije, itd. Poleg tega pa so četniki tudi z dinamitom razstrelili železnico Zagreb - Beograd in Beo-graid-Solun. Železnice so bile razdejane na 11 krajih, vsled česar je promet skoro popolnoma prekinjen. Poročila, ki jih pošilja general Mihajlovič iz svojega glavnega -stana "nekje v Bosni", naznanjajo, da so v teku hudi boji v mrzlih višinah Bosne, Hercegovine in Črne gore, v detbelem snegu Srbije, po ozkih zalivih Dalmacije ter po poljanah Bačke.kjer so Madžari Obrali 4 diviz:je proti uporu. Zanesljivi viri pravijo, da je v Jugoslaviji najmanj 14 osiš-kih divizij, med njmi nam an j tri oklopne br^ade ter se bore »proti Mihajloviču, ki ima sedaj okoli 80,000 vojakov. Po svoji radijski postaji je Mihajlovič sporočil, da so njegove :z-gtiibe skrajno nizke, manj kot 2000 ubitih in 200 pogrešanih. Mihajlovičevi četniki se bore v tesni zveai z grškimi in albanskimi ^merilci, ki imajo dve kratkovalni radijski -postaji. Nemci s padali poš ljajo vohune m<»d Mihaf ovičeve četni-ke in Mihajlovič je sam po radio o tem sporočil: "Seveda nam je naš poizvedovalni oddelek v Beogradu o tem sporočil. Za vohune smo pripravili najprisrčnejši sprejem. Vohuni so bili zelo zgovorni in so nam povedali marsikaj koristnega, predno so bili vstreljeni." 200 raznih prezerviranih živilskih predmetov bo 0PA odmerila Washington, 27. dec. — Živilski administrator Wiekard je dal Administraciji cen napodila, da se naznani program odmerjenja raznih živil, katere konzumenti navadno dobivajo ozir. kupujejo v prezervirani obliki ali v kositernih kantah. To vključuje razne juhe, sočivje, zelenjavo in sadje. i Odmer je nje se bo pričelo začetkom februarja, 1943 in sicer bo nova odmerna določba vkljn i čtvala okrog 200 različnih prezerviranih živilskh predmetov. Konservirano meso je izključeno. toda tega vseeno ni moč več dobiti na grocerijskih policah; izključene so tudi razne marmelade, sadni sokovi in sadne žolice v galonskih ali večjih posodah. Administracija cen je izjavila, da se bo skifcelo, da bo slednji človek v deželi dobil svoj pravičen delež ali odmerek, obenem pa je apelirala na ljudi, kot na trgovce, naj-se gleda, da^ ne bo nepotrebnega kopičenja, ker pomanjkanja se ni bati, po-| treftmo pa je, da se odmerjanje t vpelje zaradi pravične poraz-j delitve živil, katera je potrebno I odmerjati bodisi zaradi izvoza zavezniškim deželam ali radi 1 pomanjkanja ladijskega pro-• štora za uvažanje gotovih živilskih predmetov, ali pa radi hranjenja kovin, ki so potrebna za konzerviranje, a se jih sedaj nujne je potrebuje v vojne svr- Its A BIG HILL AND A LONG WINTER , RUSKE KLEŠČE SE STISKAJO | SA NEKAJ VKČ KOT 1 ^ na dan dobivata •. • ))C 'GLAS NARODA" | J/ PO POŠTI NARAVNOST NA DOM tU\ (l»T«nižl »ob*. »«4dJ bi pcmmlkT ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA GLAS NARODA Cisf slofraislah deTavcerr Amerilci. --Wvnma — —' Mtt€T*B«pw»fcCT tzth. i»4t t tbt P«t, otfk« a> Ne« Ink, N. under Act af Cmgre* of March Sri, W». poglejte aft itevi v, ^ slova sa dan, ko Vaša % % teče. V teh časih I splosn ^ ^ \ cen, potrebuje list anje. Skušajte imeti m \ orej plačano. ' ■ _~ o - M So. 25-!. - 254. (Telephone: CSeUea 3-1342) NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 29,1942 - TOREK, 29. DECEMBRA^942 ---VOLUME L. - LETNIK L. hlapca pri narodnem delu, morate vsi delati z odborom in s tajnikom, ki vrši samo delo za vas. Kolikor več -bo dobil pod-pone, toliko več uspehov. (Ponovim pa, ako ee ne bo izpeljala dobra organizacija, odklanjam že danes vaako odgovornost za vse kJelt> tajništva, ker 'bo uspehov malo. K sklopu še veselo novico, da je justični department v Wafih-iog-tonu danes 15. decembra naš Amer. Slov. Svet že potrdil, registriral in isnamp vsa dovoljenja vlade za naše poslovanje. Sedaj je to dovoljenje dano začasno brez formalnosti, ki se bdelo pa izvršile pozneje, ko se vse delo uredi. . ALI KDO POZNA MATEJA KUMEBJA? (Ravno dan pred Božičem sem prejela od slovenskega mornariškega podčastnika, ki se nahaja v nem&kem vojnem ujetništvu, zalepko sle!de6e vsebine: •"Mrs. Anna P. Krasna: — Zelo sem bil vesel Vašega pisma od-. Globoko eem Vam hvaležen zanj. Taboriščna u-prava mi je dala pojasnilo, da se obrniti za označene u label-ne," kakor za vse druge potrebne informaioje glede po-- Šil jatev na Bdeči križ v Zdru-' Senih državah. Prosil pa bi Vas da mi dobite naslov mojega strica, Mateja Kumerja, ki je po poklicu vrtnar in živi v New Yorku. Jaz sem brl rojen v Oelju sin Marije Čepuš, roj. Kumer. Oba, oče in mati, sta mi mrtva. Čisto sam sem i na svetu. V mornarici sem ; služil šest let. — Zelo me bo I veselih) slišati kako novico od 'Vas. Z najlepšimi pozdravi Vinko Čepuš." Oornje pismo, oair. zalepko je pošiljatelj odposlal v mesecu septembru letos in vsebina je pisana v precej dohri angleščini. vendar taki, da je sklepati, da zna podčastnik sam nekaj angleščine. Lahko si vsaklck) predstavlja, kako bo xeeel, ako mu bo mogoče dobiti naslov njegovega strica, zato naj bo, kdorkoli pozna zgoraj imenovanega Mateju Kumerja, tako dober, dtei takoj sporoči uredništva "G. NLM, 216 West 18tfc St., New York CSty. Če pa bi dotični čital to objavo sam, naj se »glasi pri listu o-sebno. ako še živi v New Yorku feot navaja zalepkg. Oepušu, kot še drugim sloven skim fantom v ujetništvu, katerih imena nam je oskftel Bdeči križ, je bilo poslano pismo z namenom, da dobimo od njega potrebni modri aH rdeči označfoeni listek za pošiljatev zavojev. Iz zalepke je razvidno, istem času kot ruska gahteva po drugi fronti proti Nemčiji, da »bi bil olajšan pritisk na Ruusijo.l Po mnenju Moskve se general Mihjak>v>6 prepočasi giblje, kakor tudi demokratske države. Pa še več, prevladajoča mtoskal narodnost njegovih pristašev daje nasprotnim skupinam pri* loinost, da podžigajo tradcjonalno stfbsko-fcrvatsko sovraštvo pod komunistižaijn, vodstvom« Tako delovanje Moskve v Jugoslaviji »gleda, kot da hod« postaviti mejo proti nevarnosti zaradi zavlačevanja anglesko-ameriške ofenzive. Moskva s tem želi zadržati čim največ nemških divizij v Jugoslaviji s pomočjo tamošnjega guerilskega bojevanja. Previdnost generala Mihajloviča je treba najbrze pripisovati njegovi šelji olbdriati čim več svoje sile do časa, ko pride mogočna zavezniška armada čez morje in bo tedaj mogel sklicati več sto tisoč bojevnikov. Delavnih partizanov je mnogo več kot Mihajlovičevih četnikov, deloma zato, ker je ta skupna manj previdna, deloma pa tudi »ato, ker je več Mahajlovičevih mož prešlo k partizanom. Partizani, katere podpira Moskva in jih vodijo komunisti, katerih nekateri go bili nedavno poslani H Busije, dolže generala Mihajloviča, da je fašist in srbski nacjonalist in da predstavlja bivšo konservativno vlado. Njegovi prijatelji priznavajo, da je MihajloviČ v zvezi z zamejsko vlado, ki ga j« postavila za vojnega ministra in nekateri tudi priznavajo, da je mogoče prejel kaj orožja od Italije, da ga rabi proti Nemcem, kar sluši njegovim in italijanskim namenom. Pri tem pa ne vidijo nobenega dokaza, da se poteguje za fanatični srfbski nacjonalč&em, katerega se tako zelo boje Hrvatje in Stovenoi. Partizani so bolj komunistični v Srbiji, medtem ko so na Hrvatskem med njimi patriotioni kmetje ia celo katoliški duhovniki, ki so prežeti želje, da osvobodijo svojo deželo pred na-ciji in pred nevarnostjo srbske nadvlade. Valed tega vlada sovraštvo med Siibi na eni strani ter Hrvati in Sloveooi na drugi strani. —: _ Vojna je povečala ta spor, "kajti gibi zatrjujejo, da so oni pričeli in sedaj nadaljujejo odpor proti osišou, medtem ko so hrvatski vodje rajši imeli mir. Srbi, ki tvorijo več kot polovico Jugoslavije, so pravoslavni, Hrvatje in Slovenci pa so rimo-katoličani in rav?ia ta verska razlika je vzrok sovraštva, ki je dvajset let slabilo Jugoslavijo. V novi hrvatski drŽavi, ki jo je postavilo osiače, je bilo mnogo Srbov dbitife — nekateri pravijo, da jih je bilo 300,000 — pod vlado dr. Ante Paveliča in tam &e aasrtja nadaljujejo in sicer vsled sovraštva Srbov do Hrvatov. Sovraštvo vlada tudi v tej deželi (Ameriki) in srbski list Amer kanski Srbobran v Pittsburghu zahteva maščevanje nad Hrvati. Mnogi Hrvatje delajo v vojni industriji v Pittsburghu in njegovi okol ci. Skoro vti Srbi v Ameriki so prišli i« Hrvatske in zato sovražijo Hrvate bolj, kot pa Srbi, ki žive v Srbiji. Vladni krogi so mnenja, da osiška propaganda podžiga sovraštvo mftd naseljen« iz Jugoslavije. . Ista razdvojenost je v jugoslovanski zamejni vladi in Hrvatje so mnenja, da je pod srbsko nadvlado. Hrvatje so bili ogorčeni, ker je bil Konštanfn Potič imenovan za ambasadorja, ki ga spiatrajo za srbskega nacjonalista. Od letošnje pomladi se je skušalo združiti protiosižko gibanje v Jugoslaviji. PartUani pravijo, da. je Busija skušala priti z jugoslovansko vlado v zamejstvu do sporazuma, toda je iznašla, da je neprijazna. Na drugi strani pa je znano, da je general MihajloviČ prosil svojo vlado, da pregovori Rusijo, da privede partizane v zveto z njegovo armado. V J Posebna politična organizacija je nujno potrebna, tako potrebna, da »i jaz ne morem! misliti kakega uspeha brez nje J To sem povedal v predkfcrogres-j nih člankih., in na tem stojim tudi danes. Brez te organizacije jaz že danes odklanjam vsako ofcUgovoroost za neuspehe našega dela, ki so nujni. Ko je bil na kongresu ta referat na vrsti, sem bil pri posebni seji odbora za resolucije. Začudil sem se, ko sem pozneje izvedet, da se ni sklenila, temveč, da se je sklenilo samjo imenovati po Ameriki 40 pomožnih odbornikov, nekako šipši odbor A6S. V vsaki naselbini moramo imeti saj eno podružnico, in sicer kolikor največ mogoče. Če se le najmanj 6 rojakov združi, naj bi bilo že dovolj za podVui-nico. . Zakaj? 1. Treba bo iskati in najti dovolj finančnih sredstev za to delo. AS8 mora dohiti svojo pisarno in sicer na v*aki način J v Washingtonu, da smo vedno v tesni zvezi z našo vlado in Ida nas ima vlada vedno takoj na raopolago, kk> (nas bo potrebovala. . Za tako pisarno bo pa tisoč dolarjev komaj dovolj na mesec. Treba bo izdajati saj bo-letin, kakor je povedal predsednik kongresa Mr .Cainkar in je zbornica odobravala. To stane. T neba bto brušene in okroinio. Vse to stane. Ako imamo veliko podrtrifaio, ne 'bo težko dobiti teh vsot. Za to je potrebnih čim največ, da je toliko več delavcev. Treba propagande po vseh naselbinah, pri lokalnem ame-iriškem časopisju. ASS mora 1 vedeti, kaj *e pipe po listih po ! Ameriki in mora imeti iasečke iz njih. Kako naj jih dobi sam t I Te podružnice bi si razdelile delo in bi pomagale odboru. Treba informirati naše politike, konigresnike in senatorje vseh držav. To morejo največ doseči samo volilci njihovi po državah in okrajih. Pridejo slučaji, ko bo potrebnih najmanj 500 telegramov na pristojna mesta. Kako naj jih organiziramo, če nimamo moč- Ino organizacijo za seboj T Treba pojasnjevati razna tekoča vprašanja, treba, da dobimo mnenje naroda, ker ho. čemo vieiati samo z narodom za narod. Buletin bomo mogli pošiljati samo podružnicam, ki ga bodo potem pri sestankih prestali in se o vsebini pogovorili. Tiskati jih toliko, da bi jh dobil vsak amerisk Slovenec, ne bo tšlo. In vendar je popolna informacija vseh ameriških Slo venoev o vseh vprašanjih nuj-i no potrebna, če hočemo njih sodelovanja. . Priprava za bodoči kongres. Kako bodo priprave olajšane, ako bomo imeli jano organizacijo! Podružnice bodo poslale svoje (delegate an skrbele tudi, da se jim finančno pomaga saj e potnimi stroški. Poslale bodo na kongres prave može in žene, takfe, ki se zanimajo sa politiko in ki so rmpimr in tudi pripravljeni delati. In ta organizacija mora biti izpeljana dvotirno. Ze na kongresu so se pokazale poke, ka-'tere je sicer močna volja pre-t migala in takoj preprečila, da J smo šli složno naprej. Videlo se je pa. da trajnlo tako ne bo (alo, če hočemo slogo ohraniti. Kljer bi se pa rojaki odločili za ■skupno, pa tudi prav. Da povem konkreten slučaj. Prišla je pred odbor za resolucije tudi resolucija, da ae priporoča ameriškim Slovenoem nuolitev in sicer veliki petek naj bi bil dan molitve. Odbor je bil v težavah, kaj naj maredi. Vendar, da ne :bi prišlo do kakega nesporazuma, je odbor uredil s prcWll&gateljem, da je resolucijo umaknil. Dhrotirni sistem organizacije bo to premostil. In takih slučajev bo vedno več in več, kolikjor bližji bo konec vojne in se bodo razmere razvijale. (Partizanstvo, komunizem itd., so stvari, na katere imamo tudi mi ameriški Slovenci «elo različno gledanje, ki pa bodo prišle nujno pred nas. Ce bomo imeli dvotirno organizacijo, j3i bo vsaka stran po svoje reševala, lšer v tem gotovo ne bomo prišli do enotnega mišljenja. . Popolnoma pravilno je kongres uredil, i je tičalo nekaj, kar je v ječarju vzbudilo čuvstvo, da je ipodle»geL Kakor nekak svet strah se je vabn dilo nekaj v njegovem srcu. Skušal je zatreti v sebi čustvo, ki iga dosedaj miti slutil ni. Ne. , ne, ni ga jxwni^vaJ. Sedaj bo ; počasi vstal, približal se bo. jedi, eno, dve žlici bo zajel — in ' strup bo učinkoval. Potem ne bo ve«S dalje spal, naj ne spi. 1 Tako je mislit ječar, ko je gle- i dal spečega mlricflega moža. To- « da zakaj je oibetal, zakaj ni sel proč t — Tega sam ni vedel in tudi ni hotel razmišljati o tem; skušal si.je celo prigovarjati, da je ofofetal, da bi se naslajal ob pogledu na smrt, zvijanje in vzdihe svoje žrtve. . Varal se je. Jetnik se je premaknil po-mel si je oči, eewravnai in pogledal naokrog. Čudno! Ječar je začel drgetati, kolena so mu klecala. Torej je bil pogum — naslajati sb ob zločinu — laži Tcrtla ali jih ni že veliko zastrupil? Jetnik je vstal, verige so zopet zarožljale, toda ječar se. ni razjezil, -t- Groza ga je obšla. Zakaj T Danes je prvič 2 lasno roko zastrupil človeka. Prejšnji »ločini eo se vršili le na njegovo povelje. Jetnik se je bližal skodelici. Mar je zasledoval sleherno kretnjo. Noge so mu omahova le, naslonil se jo na vrata, da -ne pade. Cisto mimo je vzela . 4 4 Zapovej, da naj spi!'' "Toda če ne spil" ""Pa ga uspavaj. Ali ni nobenega sredstva! Čemu je vendar to tukaj?" — Pomočnik je iztegnil roko proti močnim vrvicam z železnimi kroglami, na koncu, ki so visele na «teni.. Pred kratkim šele je dobil svo-| je mesto. Zločinska gorečnost po uprizarjanju grozodejstev mu je sijala k oči. Bžrži-ž — ržržržž — se je zo-, pet zaslišalo grozo vzbujajoče rožljanje zarjavelega železa. Ječar je to pot nekoliko po-mišljaL Ugriznil se je v ustnice in jezno odšel ven. Krenil je proti vratom celice, od koder se je razlegal glas, oddelal malo odprtino v vratih in kričal: 4 \He. vražji pes, zakaj ne mi-rujrtž?" " * Saj vendar ničesar ne delam,*' f»e je odznotraj oglasilo. ■"Zakaj neprestano rožljaš?" "Verige, ki ste mi jih nadeli, zadevajo druga ob drugo." "Zakaj se premikaš, da rož-Ijajo?" <4Kaj pa naj vendar počnem? •"Spi, ti pravim, če ne —" je čar je molčal. Spi to je lahko reči — je mislil jetnik. Toda ali more spati nesrečni borilec za svobodo, ki se -živ pogreza v temni grob. pre*d!en je prepričan, da eo se z n?im vred za večno pogreznile v isti grob stoletne bolečine, (rane. solze in vzdihi njegove usnžniene domovine? Hajdukove prsi so bile vulkan, njegova glava morje mi-,*li. ječa tesna, verice težke. Toda niih romanje je pelo groznemu nasilstvu strašno pesem zmawdavia, ki ie odmevala 'tkki temi knmenitimi, temnimi rfooki od ooč^tka sveta, kjer se ie v'ln in vnija svoboda, n^e-ioč neumrliivemu duhu vsemi Ha. .da oznanja njene r**»v»5h*lne nanke svetu. TnV ie bil iotnik. in ni snalJ Ječ«r je od^l. jetniV -na ie! +r<*nriteV TV>atal. ro-Tmitclial in; Botem se je zopet gibal. Ječa Polnoč je bila. V ječi je vladala moreča tišina. Dolgočasno, neprenehoma so odmevali enakomerni stražnikovi koraki. Majhne okrogle luknje so se iz-dbliičevalo iz pol teme, v katero je bil zavit prostor pred ječami. Stražnik se je od časa do časa plašno ozrl na te okrogle luknje, kakor da vidi v njih vase strmeče oči smrti. . I^e v ječarjevi sobi je bila luč. Tam sta si sedela ob mizi naepnoti dva moža in zrla na prod seboj razgrnjeni list papirja. Bila sta ječar in njegov pomočnik. S svinčnikom sta znamenala na papirju imena tistiih jetnikov, ki imajo priti jutri pred sodišče. Bžržrž, nžržrž , . . "O, zopet,' j? za vpil ječar in vrgel svinčnik iz roke "Kaj je to?" je vprašal tovariš, * * Neki nov jetnik, ki me s svojim rožljanjem z verigo že par dni muči.." •"Čemu dela tak nemir?" "Kaj jaz vem! Neprestano r-e -premika umazani zlodej v svoji pasji igajbi, trudi se, da bi »krog hodil, in mi ne datmi-ru. Vrag vzemi to službo," in udaril je s pestjo trdo ob ntfzo. "toliko let sem že tu, in še se nisem navadil na ta peklenski glas." tRirirš — riržrži . . . tZopet je zf*cEon*»l zopem ropot sedaj glasneje in določneje. ( *4Ne prenesem," je zatulil ječar. "Ne morem wslusati, čel zadoni ta glas. Včeraj ponoči nisem zatisnil r>5esa zaradi tega, prokleteara roiljanja." Pomočnik se je iel smejati. •"Znka.i «e smejeS?* "Zakaj se smejem? Kuhana' kokr* bi se tudi smeial, 5e ji pove3. da volk trepeta, ko ovca m^kece. Čemu torei tvo.ia jeza in tvoi nemir? Ukroti ga, da •"Ukrotim na i ara, da bo u-tihnil, to je lefaVo reči. Toda keVn rra napraviti do tega, da umolkne?" Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA 1 Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 j PREMOŽENJE; $ 10,QQQt000,00 j Za ožje informacije glede zavarovanja j vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJI Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111 I AineJifcKi ca sni Kar Marry Shapiro, se je podal na 'dvate-densko ogledovanje in proučevanje položaja v Stalingradu, ter na stalingrad&ki fronti. V Moskvo se je vrnil prepričan da bo Stalimrrad skoro gsvobo-jen,. Ostanki 22 nemških diviaij, ki so bile smatrane za najboljše divizije nemške armade, so ta-korekcč zajete v snežnih zametih med Volgo in Donom. Ruska armada jih polagoma »eka na kose. . Časnikar piavi. da pozna vojaške voditelje sovjetske vojske že šest let, in je razpravljal z njimi o tej vojni v.njih lastnem jeziku, toda še nikdar doseda i ni opazil toliko samozavesti in vere v zmago ruskega orožja med vojaštvom, kot čast niki na .bojnem polju, kot baš sedaj, ko je isto pregrnjeno z mrzlo sneženo odejo, ki se razgrinja deset tisoč milj na široko, ob največji bojni liniji te vojne. . Rleča armada, od najvišjega častnika do zadnjoga pro-stakr, nima nobenega dvoma osvc^>oditve Stlingrada. in sled nji vojak in častnik, ki gre v boj proti sovražniku pri obleganem Stalinsrradu, je prepričan, da bo iz*1.*! srrjeHka vojska zmagovita iz te vojne. žrtev žlico v roko, kakor da o-prwvlja čisto navadno delo. Ječar je komaj še zdržal pegled. Hotel je tproč, ,toda ni mogel. Grlo mu je začelo postajati su-hk>. — Kaj je veirtiar storil njemu ječarju, ta veličastni, dobri mož? Ta krasna postava, čudovite, plameneče oči, vse to mlado življenje, s čim je zaslužilo, da ga žrtvuje velikemu zločinu? Zakaj je hotal storiti konec temu življenju, in na najpodlejši načim s strupom ? Jetnik je slutil boj, ki se je odigraval v ječarju, slutil njegove vzroke. Zajel je z žlico jed in jo nesel v usta, ko so se z ropotom odprla vrata in je planil notri ječar, zagrabil ga je za roko in zakričal: "Počakajr počakaj!" Njesrov obraz je bil grozen. Jetnik je začuden pogledal moža. "Počakaj!" je zopet zavpil ječar. Hfropel je, zdelo se* mu je, "da se zaduši, sapa mu je zastajala. "Ne morem, počakaj, roaljaj z verigami, kolikor hočeš, večno naj : oz!jajo toda ne jej tega — jaz v-endar ne morem!" Iztrgal mu je -žlico iz rok, stekel naglo ven in vrata za seboj zaklenil. Jetnik ga je razumel. Lahen nasmeh rrra je seval z obraza, kakor žalosten odsev ve-! 5eme zarje. Vesel je bil. — Pod kamenitim obofcom. v zaporu, v zarjavelih okovih je bil »n — zmagovalec. KUHARSKA KNJIGA: a Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ fc*^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tadi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno t navadi Ta knjiga j« nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa kuhanje 111 se hočejo v njem čimbolj isvežbati in izpopolniti. - » » ■ m ■ ■ ■ ■ ■ • |--- ^ % ^ % ^ ^ ^ ^ ^ KNJIGARNI SLOVENI0 PUBLISHING CO »16 West 18th Street New York. N. V NAZNANILO in ZAHVAI*A S tiižnim srcem naznanim žalostno rest, da Je umrl moj soprog MATT LESKO VEC Po domače Skandror. — Bil je dober maš in skrben oče mojih otrok. Umrl je 2. novembra. 1M2. Doma Je bil iz Rovt. — Tukaj zapo&a enega brata Joe Leskorec in več drugih sorodnikov in v atari domovini zapušEa več- bližnja sorodnikov. Pogreb ae Je vrSil po katoliškem obredu. BU je pri več društvih, pri društvu LJubljana, fit 49 SNPJ., društvu Sava SSPZ., druStvu Bistrica SBZ. pri M očki Zvezi, pri Samostojnem Društvu in je bil ustanovitelj Slovenskega Dan«, ta tudi blagajnik. * Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem društvom in posameznikom za krasne vence. Hvala tudi vsem, kateri ste ga obiskali t njegovi bolezni In na mrtvaškem odru. Hvala tudi tistim, kateri ste ga spremili k zadnjemu počitku Se enkrat hvala vsem skupaj. Ti, pa, dragi soprog, v miru počivaj v tuji zemlji. Girard, Ohio JOHANA LESKOVEC. f ■ VILE ROJENICE. •Te dni so vile rojenice vaso-ivale pri droiini Peter Lacjan v Nio. Arlington, N. J. ter "so kot božično darilo poklonile heerko. 7 funtov težko. To je že dragi pi irastek mladega zakonskega para;. Prvi je Peter-če k, star dve leti. Oee Peter Lacjan je sin Mre. Pavle Fin«, ki ima farmo v Fly-Creek, X. Y., mati Frances pa je frči Mr. Adolfa in Mrs. Ane Verbio iz No. Arlington, N. J. 'Bilo srečno in zdravol — Ce stitamo! ___ POKOJNI PETER RODE. ] w Peter Bode, o eegar smrti smo včeraj na kratko poročali, je b il rojen leta 18S2 na Bodici pri Donižalali. V Ameriko je prišel se pred fe>rvo svetovno vojno in je več lft Živel v Brook lynu, X. Y., zadnjih 8 let pa je živel na svoji farmi v Modeni, N. Y., kjer je imel lepo urejeno koko^jerejo. Naročnik 44Glasa Naroda*' jo bil od leta 1913. Uimrl je na-gfcoma. ko ^e peljal s trakom s s\ ojo ženo kokoši na trg. Pokopan bo jutri, 30. deeem-jbra na Gardiner pokopališču. Zapušča ženo Jennie, sina Emila, ki je učitelj, setiaj pa lieutenant v armadi, ter več sorodnikov. "SLOVANOV» SILVESTROV VEČER. Slovensko pevsko društvo j1 sneženih poljanah skoro bre»z vsake straže. POROČILO IZ RUMDNIJE. (JIC.) — V Bumuniji je zavladal gospodarski kaos. Sistem racioniaranja je propadel, tako da mora ^daj vsakdo, visok ali nizek, kupovati hrano na čini bor?i. Precejšen del delavstva zasluži dobro v industrijah, ki delajo za nemške vojaške potrebe, toda tudi oni, ki imajo dober zaslužek, so nezadovoljni, ker so cene še mnogo bolj poskočile.. Bumunska vlada je baje naprosila Hitlerja, naj dopusti povratek v domovino onega dela rumunske vojske, ki je preživela trde boje na ruski fronti. Bumunska vlada je napravila prošnjo deloma radi ogTomnih izgnb, a deloma radi nezaupanja rumunskega naioda na-' prani Madžarom, ki se je ipo-; ostrilo, odkar je prišlo na dan. [kako veliko prijateljstvo vlada I med Sofijo in Budimpešto. Hitler je to prošnjo odbil in je .s tem najbrže oslabil polo-žažj maršala Antonesco-a, kate rega tudi dvorski krogi ne podpirajo več. Morda bo prišlo v kratkem do krize v rumnnski vladi. . j iiuLitzujv jjeucitu xii a ju ij il x. . . Kiistjankova, poveljnika 21. armade in enega najodličnej-šiii vojaških voditeljev Sovjetske unije, je tipično iz vidika visoke morale ruske armade. On je dejal, da ako se vojna I sreča nepričakovano ne obrne v prid sovražniku, tedaj se sme pričakovati, da bo Stalingrad . kmalu osvobojen in čete, ki ao zdaj potrebne za obiambo tega jeklenega mesta, bodo »potem na razpolago za akcijo drugje, i Buski vojaški voditelji pri-'pisujejo sedanje uspehe slede-;eim dejstvom: I Udar ruske armade je bil za sovražnika popiolno presenečenje. .Ameriškemu časnikarju je to sam priznal neki zajeti rumunski general, s katerim je govoril na postaji blizu fronte, kjer je general čakal, da bo odveden v Moskvo. "Buska ofenziva," je dejal 'gLiieial, "je prišla tako nepričakovano, ter je udarila s tako (silo, da je razbila vse načrte liemško-rurnnnske vrhovne komande. Mi smjo se sicer nau-1 čili proslo zimo kako uspešno morejo toiti ruske ofenzive, toda nismo pa mislili, da bi mogla ruska armada napraviti veliko ofenzivo sedaj. Pripravljanje in izvedenje te ofenzive ^e bilo naravnost klasično." Načrti za protiofenzivo so bili izdelani pod nadzorstvom Stalina. Pii načrtih je bilo I>otrebno natančno začrta nje slednjega koraka, ter ukrepa, kajti Nemci so imeli premoč številično in tudi so bili na bolj šem v pogledu komunikacijskih zvez. Zasedenje Severne Afrike po zaveznikih je močno vplivalo i»a moralo ruskih čet pri Sta-linsraldu. kot so to priznali ruski častniki sami. Dejali so, da »o ruski vojaki sedaj prepriča^ nr, da se ne borijo proti naci-fa£iznra sami. ! (Staling: adska zima — huda kakor je —ni bila najvažnejši vzrok osiščnega poraza. Sovjetski častniki so izjavili, da so bili rumunski vojaki premagani tako vojaško, kot miselno. Shapiro je med drugim povedal o svojih vtisiL na stalin-grrid'ski fronti tudi to, da mu je bilo dovoljeno, da si je ogledal "Bdeči Verdun'*, kakor se ' bo Stalingrad v zgodov. te voj-! no brezdvomno imenoval,, po svoji volji ali v toliko, kolikor; je to v vojnem stanju mogoče. Dovolili so mu. da je sam šel na1 razne kraje v okolici mesta in; tako dobil priliko, da se je raz- i govarjal z ruskimi častniki in1 vojaki, kakor tudi z njetniki. Videl je tudi tajne načrtne kar te bojne linije. Aktnalno bojevanje je gledal na zapadni strani mesta, kjer. je bojna črta oddaljena od Sta-Imgrarda komaj 35 km. Na to opazovalno pot ga je spremil ~ i -----——- ■ . - Ameriški časnikar o stanju v Stalingradu—— A 1 I Im> I r ti .."»n nvi i ■ Lin \ f —__* _ ________1______? ___• T W ZA SIL\^ESTROY VEČER rezervirajte prostor ZA DELUXE SUPPER $2.50 za osebo. v BALKAN CAFE 8th Avenue vogal 25. ulica NEW YORK CITY Telefon: LOngarre 3—8361 Vprašajte za Milana, Johna ali Joe. IGRA ZNANI ORKESTER MILANA VERNUA VSTANOVLJEN X. TUESDAY, DECEMBER 29, 1942 . "GLAS NARODA" t- Ne« M TUESDAY, DECEMBER 29, 1$42 USTANOVLJEN L. UM ti Islandski ribic ROMAN — Spisal PIERRE LOTL \ Paimpolu živi debela ženska, imenovana. gospa Treslo uit ar. Y eni izmed ulic, ki vodijo proti pristanišču, img gostilno, pri Islandcih zelo priljubljeno. Tu sem prihajajo Kapitani in posestniki ladij, izibirajo najmočnejše mornarje ter pij*.1 j o ž njimi. . N'ekoc je bila lepa in še sedaj je z ribici zelo ljubezniva. ri zrastle so ji brke, postala je široka in dobila je umazana v -ia. Sicer skozi in skozi gostilnicarka, je vendar pokrita v belo avbo kakor nuna. Sploh se opaža na njenem obrazu ju kaj pobožnega., ker je rojena Bretonka. V njeni glavi so i-i i isana kakor v registru, imena vseh dlomačih mornarjev; r.ua pozna dobre in elalbe in ve o vsakem posebej, koliko je \ reden in koliko zasluži. Xekega dne v mesecu januarju je prišla Marjetica k tej i-ki, da ji naredi novo obleko. Sobo, v kateri je šivala, je ločila samo tenka stena od gostilniških prostorov. V hišo gospe Tressouteur se pride skozi starinska vrata, vzidana med masivnimi granitnimi stebri. Kadar pritisneš kljuko, se odpro ta vrata sama, ker se vsak hip zažene vanje - ceste silna sapa, ki potisne človeka v sobo. kakor bi (ga kdio ]> r inil v hrt>et. Soba je nizka in globoka, prevlečena z be-■ 'm apnom, in okrašena s slikami v zlatih okvirjih. Tu je a ideti samo ladje, ki plujejo proti pristanu ali pa se potapljajo redi morja^ V kotu na konzoli stoji kamenita podoba matere božje, ovenčana z umetnim cvetjem. . Ti stari zidovi so culi že dokaj glasnega petja mornarjev; ideli so že dokaj hrupnega, divjega veselja. Tu sq se zbirali v starodavnih, nemirnih časih korzarji, in dandanes hodijo tu t m Islandci, ki se .ne razlikujejo mnogo od svojih prednikov, j n mnogo človeških življenj se je zaigralo in odločilo v pi-anosti za temi hrastovimi mizami. . Marjetica je torej šivala v svoji sobici ter poslušala pogovor, ki se je vršil za steno med gospo Tre&souteur in dvema penzijonistoma' ki sta ga pločasi srkala. . Stara dva sta govorila o lepi novi ladji, ki so jo gradili v pristanišču. Bila sta mnenja. d!a ne bo še tako hitro dode- - ana, da bi se mogla udeležiti prihodnjega lova na Islandu. -"E, seveda ne bo gotova," je ugovarjala gostilničarka. V. . TaPla Pa rečem, da je že včeraj najela mfoštvo. Vsi, kar jih je bilo peprej na "Mariji," ki -bo sedaj prodana in razdrta, pridejo sedaj n a"Leopoltfino." Pet mladih fantov je podpisalo voeraj pred mojimi očmi pogodbo tu — pri tej mizi — z mojim peresom. Tako! In rečem vama, lepi fantje. Lau-meo, Tugdual Caroff, Ivan Duff, mladi Keraez iz Tregurera. in veliki Jan Gaics iz Pors Evena, ki velja za tri druge." "Leopoldina." — Komaj je začula Marjetica ime te lepe i 'ije. ki bo nosila odslej Jana na svojem kiovu, že se ji je vtisnilo v spomin neizbrisno, za »večno. . Ivo je prišla zvečer v Ploubazlanec ter šivala pri 6voji :i;ali svetilki, ji je samo tu ime neprenehoma šumelo po glavi; In že to jo je navdajalo z neko tajno žalostjo. imena oseb in imena ladij imajo svojo lastno fizijonOmijo, rekel bi, neko s-Krivno misel. In ta nova, nenavadna beseda. "Leopoldina" ji ni dala miru. Preganjala jo je in mučila, kakor neznana, sovražna sila. Pričakovala je pač, da odpotuje Jan tudi letce 7. '\Marijo." To je poznala, ^bila je že na njenem krovu, in vedela je, da jo je varovala Marija vsa dolga leta na njenih nevarnih, potih. In za to jo je vznemirjala ta nepričakovana izpremeniba. Toda kmalu si je začela prigovarjati, da jo vse to nič več i;e i riga, da se je vse, kar je v zvezi z Janom ne tiče prav nič več. In zares, kaj je imoglo biti njej na tem, je-li on tu ali tam, na tej ali oni ladji, doma ali n® daljnem morju. — Ali se bo čutila bolj ali manj nesrečno, kadar bo on na Islandu, ko posije zopet toplo poletno solnoe na samotne koče in zapu&čene, skrbne žene. ki žive v njih; ali tedaj, ko začne na novo jesen ter privede ribiče zopet v.domov:no? — Vse to je bilo zanjo enako brez pomena, enako brez veselja in brez nade. Med njima ni bilo več nikake vezi. ničesar več, kar bi ju zbliževalo, gaj je pozabil celo na ubogega Silvestra. — Morala sta se torej vdati v zavest, da se- pri kraju te edine sanje, to edino hrepenenje njenega življenja. Treba se bo ločiti od Jana, od vsega, kar je V zvezi Z niim- ftplfk od imerm "Tclorid" "nri kfttfMVm -ip vsuIai VEČNI POPOTNIK Piše: HSNiAJC MUBIGH. Ob robu gozda, iz katerega je že davno odpadlo listje drevja, le tu in tam stoji zeleruo črna smreka s častitljivo krono in se divi v naravi s ponosom, kajti niti mraz in ne sneg ji nista mogla do živega, med tem ko sosede 6toje gole in njih listje poki snegom. Obdana je trenotno s srebrnimi zvez dami greša in stoji tam, okrašena po naravi, mesečna svetfc>-ba pa daje zvezdicam iz ledu krasen odsev, katerega ne pre-kaiša umetna roka človeka. Deb la in drevesa pokajo od mraza da jok odmeva v gozdni samoti. Okolica je vsa zapuščena, le malo bitje se premika nervozno, oči se mu upirajo v daljavo. 3di.se, kot da ne čuti mraza in trda zima je njemu zibel. Niti oblečeno ni. Daleč v daljavi pa se počasi pomika obris utrujenca. Komaj viden, toda gotov dbris, ne more biti pomote o tem. Prihaja bližje in bližje enakomernp. Ob mladem bitju se pojavi drugo, izkušeno, ki je šlo od trpljenja do trpljenja. To se mu bere na gubah obraza in blaženem nasmehu. Težka palica v desnici in luč v levici, katera visi ob visoki postavi starca in obseva okolico v pusti tihoti. (Dečko se ozre na moža ob sebi in ga nagovori: "Kam ti popotnik ob tem času?" Mož se mu nasmehne in počasi odgovori: * 'In ti mlado bitje, kam pa ti?" *\Jaz sem Novo leto in čakam tukaj vstopa — ali vivJiš, tam tisti obris, ki se bliža, to je staro leto in ko njegova stopinja prestopi mojo senco tukaj, jaz prestopim njegovo. In tisti trenutek gre on v preteklost in jaz v sedanjost." Mož se zopet nasmehne, rekoč: "Ali veš, kaj te tam pričakuje?" "Vem" mu odgovori mlado bitje, "v sedanjosti bom, vse bo v meni in v vsem bom jaz, ali ni imenitna naloga? Toda odkod piihajaš ti popotnik,? Imaš -palico, vem, da si od daleč in imaš luč, da ti sveti po temnih potih. Od' kod si popotnik? In kam greš ob tem času?" Mož iga poooža po licih in mu sem". To so zverine, ne pa ljudje, kadar začnejo noreti, trgajo se med Seboj in ubijajo drug drugega. Kradejo kot srake drug drugemu, zaničujejo drug drugega in sovražijo — Zreta do Cene (Z.— Bodofl driavljani nej naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so m poj asa Um in zakoni sa naseljence. C«na SS centov domači živesozd ravnik - Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda vet. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raanib bolezni in adravlje-nJe; slike. Cena S1.5t GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami. Cen $1_ Spisal Michel Zčvaco. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani. smehljaje odvrne: "Jaz grem od povsod in v vsepovsod, zame ni meje, čas me lne zadrži, pota me ne utrudijo in vidim v temi v vse kraje." •"Zakaj pa potem svetilka, popotnik? Čemu jo nosiš s seboj?** vpraša dete. Popotnik pristopi bližje in si V KBEMPUIH Hodim svojo pot in iščem za INKVIZICIJE druge. Luč moja, ki jo vidiš, «?veti za vse, toda je nihče ne vidi, ker oči jim zastrinja gren koba in sovraštvo. Tisti pa, ki jo vidijo, so pa tako razibičani, da jim je upadel vsak up in ne morejo verjeti, da jim ta luč sveti, kot vsem drugim. Ob-kradeni, izropani, izbičani gredo, koder jih žene sila, roke so se jim odpirale, dokler je bilo kaj na dlani, oči so jim jokale, dokler je bilo kaj solza, danes je pa vse izžeto. niti luč jim dozdevno več ne sveti. Gredo preko plavžev gorja, ki jih preliva in ko se prenove, ko njih duša dobi okrepčilo. bodo za-ftf^dali mojo luč, ki jo nosim iz časa v čas. - Daljave ne bodo preobširne in ne brezdna pre— Cena $2.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. — Cena fit centov MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. - 8 slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmer je v splognem. Cena M center OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, era na. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, nmetno in strojno kljnčav-nlčarstvo ter ielezolivaratvo. Cena $L— ZDRAVILNA ŽELIŠČA «2 strani. Cena 25 centov LISTKI Spini Ksavar Metto. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANTN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. * <120 stran L) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele noči mali Junak. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaefc) Na različnih potih (Franc Frisch) Verne dnie e vlcafa (Prosper Mi rime) ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkor v starem slovanatvn do danaSnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo naSega Svljenja ln trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more d udi ti katerokoli naSe zgodovinsko delo. 11 POGLAVIJ — 411 STRANI v platnu vezano Cen »X Pottntna platan* Po 75c zvezek Bdfegor (Artar Beraede) Pe strani klobuk (Damlr Feigei) Po $1 zvezek Veridlene (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija MaJerJeva)-Pingvinskl otok (Anatole France) Po $1.50 zvezek Zločin ia kasen (F. M. Dostojevski J) dvigne svetilko pred obraz, kot' glohioka, da bi obdržala svit bi hotel dognati, koliko je še'moje luči pred onimi, ki jo ho-olja v nji, ,potem jo zopet spu-[čejo videti^* sti ob se in oči se mu ozno po obzorju, iz glavo pa pokima ne- zatrepetala v neki tajni, božajoči bolesti — zaradi Jana. Od-j>oditi bo treba vse te misli, pomesti vse to iz možganov in si dopovedati,, da je končano, končano za vselej. Ozrla se je sočutno na ubogo staro ženo, ki je zaspala na cgnjižču. Potrebovala je njene pomoči, toda skoro pride čas, ko umre tudi babica, — in potem, čemu delati, čemu se ubijati, ec-mn živeti? Zunaj se je zopet dvignil zahodnik z novo silo; deževne kaplje so začele iznova svojo tiho, tožečo godbo, tasto monotono, hla*dno godbo. In tudi iz njeniih oči so začele teči solze, sotae zapuščene sirote. Na ustnicah je začutila njihovo slano grenkobo, in tiho so kapale na njeno šivanje, kakor tisti poletni deževi, ki jih ne pripodi nikak veter, ki se vsujejo nepričakovano, v težkih kapljah iz prenapolnjenih oblakov. Nič več ni videla, čutila se je uničeno, stemnilo se ji je pred to grozno praznoto njenega življenja. Zganila je široko jopo gospe Tressouteur ter le&la k počitku. > Zeblo jo je v njeni ubogi lepi "gosposki" postelji. Postajala je od dne dk> dne bolj vlažna in bolj hladna, kakor vse, kar je bilo v tej koči. Toda ibila je mlada, in jokala je toliko časa, tda se je -ogrela s svojimi solzami. In .potem je zaspala Še je poteklo dovolj temnih, oblačnih tednov, na to «o ee približali prvi dnevi februarja, primemo lepi in topli Jan se je vračal od posestnika ladje, kjer je pravkar dobil izplačan svoj delež od zadnjega poletja, 1500 frankov. Nesel jih je, kakor po navadi, svoji materi. I^eto je bilo dobro, in zadovoljno je stopal proti domu. (Nadaljevanje prihodnjič.) kako sam sebi, ter napol tiho zamrmra: " Da, svetilka, mladič jo vidi, vidi jo sedaj, ali jo bo videl jutri, in vsak drugi dan?" Iz daljave se začuje zamolkel klic, da odmeva komaj slišno iz kotline gozdov j a. •"Kličem" pravi dete, stare« se bliža. "Ali je bil mlad in živahen kot jaic, ko je nastopil?" Mož pokima: "Prav tako mlad in čvrst ter upapoln, kot ti." -"In to so mu povzročili, da je tako star in izdelan v tako kratki dobil" Popotnik mu molče prikima, ter si potegne z roko preko Čela. . * Komaj čakam, da mi kaj več pove, kako je tam, kaj so počeli z njim," nadaljuje dete, •"On ti ne bo .povedal, preutrujen je in ko prestopi tvojo senco, leže v večnost," mu odgovori popotnik ter pokaže z roko v smeri starca, "poslušaj, ga zdaj predno te preide." 14'Ha, saj pravim," godrnja starec sam pri sebi, "teh par dni so me vpregli in kakšen KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City T&2AČANI SE BOJE PRIHODA NEMCEV. (JIC.) — 'Regime Fascist a' piše v svoji številki od 26. sept. da se v Trstu širijo glasovi o skorajšnjem prihodu Nemoev. Starec se je približai, senca je križala senoo, mladič se je trezen vzravnal, pri prvem koraku sta oba naenkrat presto-1 '^st navaja slučaj hišnega po pila čas. Popotnik pa je s sme- ^nika Paola Salema. kije hljajem rekel: "Srečno, Novo,pw>dal ve ■ 2% x inCev—384 strani kvišku SRCE — (tt. 355) Cena 75e 2% x 3K inCev — 224 strani --- v belem celolldu (Ker se nam Je posrečilo dobiti te Cena 75 centov molltTenlke ^ ^ ceni. Jih KVIŠKU SRCE—štv. 415 tadl n,oremo p™^-0 *°rt 2)4 x 8% lnčev — 224 strani »afenl ceni. Zaloga pa ni posebno Cena 75 centov velika, sato Jih naroČite čimprej, »rajski glasovi — (ftt. 4«8) d4 ymm bomo moclt 1 dj,ml p°" » 2% x 4 1 nčev — 255 straal Btr®ei-| Tstevil st. kriiev Pat g-gg^g—. Cena tLH I rajski glasovi—st. 415) Angleški molitveniki: ft 2V4 X 4 lnčev — 255 strani | vstevii Sv. Kriiev Pet Ctma W (ZA MLADINO) j NEBESA NAS DOM — (it 415) KEY OF HEAVEN 2% x 4Vfc lnčev — 384 lnčev Ono .„„0 mm ^ liuo v email o «•■ Cm Me ▼ trnje Tesano .......... .H Slovenic Publishing Company 2H WEST 18th STKEET NEW TOEk, N. Y. j