Za nohfe jim gre. 2urjavovci v Sloveniji, Piibičevieevci na Hrvat-kem so v jako težkem položaju. V nevarnosti so, da se jim sfolček postavi prcd vladina vrata. Kaj to. pomeni za samostolno demokratsko stranio, ni tfeba še posebno omenjati. Kar je za ribo voda, to je za Pribičevič—žerjavovo kompanijo vlada. Izven vode riba umre. Izven vlade samostalna dcmokratska stranka usahne. ' Tako je bilo pri volitvah meseca marca 1923. žerjavovci niso bili na vladi in zato niso dobili v Sloveniji niti enega poslanca. V Ljubljani izvoljeni Reisner je bil kompromisni in skupni kandidat raznih naprednjaških struj. Pri teh in po teh volitvah se je o demokratski stranki v Sloveniji popevalo: »Ti boš pa doma ostala!« Tudi lcta 1925 bi se pela ista pesem-, da ni samostalna demokratska stranka bila na vladi. V posesti državnega uradniškega aparata in bogatih denarnih sredstev iz volilnih fondov so Žerjavovci v Sloveniji izbili pri volitvah toliko glasov, da so dobili dva mandata: enega na Kranjskem in enega na Štajerskem. Ako Zerjavova klika ne bi bila deležna velikih političnih in denarnih dobrin, lci jih daje vlast v državi, bi letos dobila še nianj glasov, kakor lela 1923. Tega sla si Pribičevič in Žerjav v svesli in zato borita obupcn boj proti temu, da bi se jima stolček postavil pred vladina vrata. Nevarnost za to postoji in je vsak dan večja, čitn bolj uspevajo razgovori mcd Radičcvci in radikali. Ko bodo ti razgovori končani z ugodnim rezultatom, bo Pribiiievič-^Žerjavovi Ikompaniji odkk_J_al smrtnf zvanččk. Tisti, ki se mu napoveduje smrt, ni najboljšc razpoložen. Takšno razpoloženje odseva iz pisanja samoftalno-demokratskih časnikov, kakor zlasti Ijubljanskega »Jutra«, zagrebške »Riječi« in beogradske »Reči«. Gospoda je jako slabe volje, sitna, čmerna in turobna. Povdarja svoje velike zasluge, ki jih baje ima za državo. Tarna o nehvaležnosfi držav(3tv6ifiŁga sveia. Toda vsi ti giaSovi, v kalerih' prekipeva samostalnodemokratski žolč, ne morejo na radikalske pirvake napraviti utisa. čim bolj se sainostalni demokratje jezijo, tem bolj se radikalski poglavarji na tihem smejijo. fa čim Wij %t Prirbiž-evie in Žerjav ponujata, tem bolj radikaK zmigavajo z rameni. Kako daleč gre ponujanje samostalno demoltratskih kolodrodij, se vidi iz časnikih poročil, ki se dan na dan množijo, da sta Žerjav in njegov politični oproda Pivko prosila ter prosita za sprejem v radikalno stranko. Podgane zapuščajo potapljajočo se barko, pravi pregovor. Sainostalno demokratska slranka se mora potapljati, ako jo hoče zapustiti še eelo Žerjav in njegov oproda. Ako poveljnik ladje hoče iz nje skočili ter si rešiti življenje, je to dokaz, da ladje ni več mogoče rešiti. Za samostalno-demolcratsko stranko ni rešitve. Ako bi tudi še nekaj časa ostala na vladi, ker je pot do sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci precej težka in slrma, ko bo sporazum gotova stvar — in to bo prej ali slej —, se bo samostalni demoltralski stranki zapel miserere. Ta stranka je samo živela od hujskanja zoper večino hrvatskega in slovenskega naroda, katero je v svoji hudobiji pred svetom hotela osumičiti kot separatistično in protidržavno. Od tega liujskanja sla Pribičevič in Žerjav polilično živela. Kakor starozavezni farizeji, sta se ta dva samostahio-deniokratska prvaka trkala na prsi ler prezirno gledajoč na vse druge stranke polnih ust izpovedovala izključno državotvornost samostalnih demokratov. Prišel pa je čas, ko so prislojnl činilelji uvideli grdo licemerstvo in ostudno sebičnost samostalno-deraokratskih farizejev. Prejšnji scparatistični in protidržavni carinar je bil proglašen za državno-pravičnega. Farizej pa je v javnosti dobil žig ostudnega hinavca in grdega rovarja in kovarja. Tako se sedaj piipravlja na politični pozornici izmenjava ulog. Od aktivnih sodelovalcev bodo člani, Pribičevič—Žerjavove klike potisnjeni v nehvaležno ulogo gledalcev. Naj si samostalno-demokratski kolovodje še s tako grenko-Kfslim obrazom in s strahom gledajo iia to uiogo, ki se jim ponuja, prihranjena jim ta uloga ne bo. V ulogi vladnih činiteljev je ta klika povzročila ioliko zla in toliko gorja, da je poslednji čas, da se ji vlast vzame iz rok. Naj gospodi še toliko gre za nohte, to nič ne de. Kar so zaslužili, to bodo pre- jeli. Za to skozinskoz pokvarjeno in hudobno stranko ni nobena kazen prevelika,