PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
_________________________Leto XIX. Št. 290 (5665)
V ČETRTEK SE BO VLADA PREDSTAVILA V POSLANSKI ZBORNICI IN SENATU
Danes prva seja ministrskega sveta da bi imenovali državne podtajnike
Vlada razpolaga teoretično s 388, opozicija pa s 242 glasovi - Togliatti o sodelovanju socialistov v vladi - Ingrao: Vladni program predlaga «modernizacijo kapitalističnega mehanizma in poslovanja državnega stroja>
TRST, sobota 7. decembra 1963
RIM, 6. — V soboto ob 17. uri bo prva seja nove vlade, na kateri bodo imenovali državne podtajnike, hkrati pa pripravili programsko izjavo nove vlade, ki se bo predstavila v poslanski zbornici in senatu v četrtek 12. t.m. Se isti dan popoldne se bo začela razprava o programski izjavi vlade, ki se bo zaključila, po predvidevanjih, v sredo 18. t.m. z glasovanjem o zaupnici. Teoretično razpolaga vladna večina s 387 glasovi (259 demokristjanov, 87 socialistov, 33 socialdemokratov in 8 poslancev mešane skupine, v kateri so tudi repu-
KUlroncV;	____i «J
blikanski poslanci); opozicija pa šteje 242 poslancev (166 komunistov, 39 liberalcev, 27 mi-sovcev in 10 monarhistov); ni pa gotovo, da bodo vsi poslanci vladne večine glasovali za vlado: Paceiardi (PRI) bo Bržčas glasoval proti zaupnici, prav tako bo zelo verjetno glasoval proti zaupnici ali se bo vsaj vzdržal del socialističnih poslancev, ki pripadajo levemu krilu stranke; nejasno je še tudi stališče pičle skupine demokristjanskih poslan, cev okrog Gonelle in Bettiola. Vendar pa morebiten negativen glas teh poslancev ne more bistveno vplivati na izid glasova-
nja o zaupnici novi vladi.
Predstavniki štirih strank so se ponovno sestali danes popoldne, da bi se sporazumeli glede porazdelitve državnih podtajnikov, vendar pa so sklenili, naj to vprašanje rešijo na seji ministrskega sveta; sporazumeli so se le, da število državnih podtajnikov ne sme biti večje od dosedanjega števila, kvečjemu ga je moč povišati na 38 do 40; prav tako so določili načelo, da bo vsaka stranka, razen KD seveda, imela svoje državne podtajnike v tistih resorih, ki pripadajo drugim strankam. Socialdemokrati bodo imeli šest podtajnikov, socialisti pa deset.
Vodstvo PSDI je sklenilo sklicati zasedanje centralnega odbora stranke za 10. in 11. januar, ki
iiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiimtiiiiiimiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIII„l|,ll|lllllllll|l|ll|lll|lllll||1||||l|||)||'mlulllm|||||||||
OD 5. JANUARJA 1964
Ukinjeni vizumi med Jugoslavijo in Poljsko
Dogovor o tehničnem sodelovanju oboroženih sil Jugoslavije in Indonezije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — V Beogradu so si včeraj izmenjali ratifikacijske listine jugoslovansko-poljskega sporazuma o recipročni ukinitvi vizutflov za potovanje v Jugoslavijo oziroma na Poljsko. Sporazum stopi v veljavo mesec dni po izmenjavi teh listin, to je 5. januarja prihodnjega leta. Od tega dne dalje bodo Jugoslovani lahko potovali na Poljsko brez poljskega, oziroma Poljaki v Jugoslavijo brez jugoslovanskega vizuma.
Sporazum predvideva, da vsaka država podpisnica zagotovi za državljane druge države ravnanje največjih ugodnosti. Sporazum o ukinitvi vizumov je izraz sklepa Poljske in Jugoslavije, da prispevata, da se Jugoslovani oziroma Poljaki vsestransko seznanijo s potekom socialistične graditve v teh državah, z njuno zgodovino, kulturo, splošnimi dosežki in stremljenji.
Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes opolno-močenega veleposlanika ZAR v Jugoslaviji Abuzeida, ki mu je izročil osebno pismo predsednika Naserja.
Namestnik vrhovnega poveljstva oboroženih sil Jugoslavije in državni tajnik za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak ter obrambni minister in načelnik glavnega štaba oboroženih sil Indonezije general Nasution sta podpisala danes dopolnilo k pogodbi iz leta 1962 o tehničnem sodelovanju . oboroženih sil obeh držav in pogodbo o šolanju in specializaciji kadrov indonezijske armade v šolah in akademijah Jugoslovanske ljudske armade. Podpis sporazuma je rezultat širokega medsebojnega sporazumevanja in nadaljnji korak na poti razvoja sodelovanja in utrditve prijateljstva o-beh držav. General Nasution je danes pred odhodom iz Beograda izjavil, da Jugoslavija in Indonezija lahko z zaupanjem gledata na napredek in utrditev nadaljnjega sodelovanja o-bsh držav v skupni borbi za svobodo, mir in pravico na svetu.	B. B.
RP SZ znova predlaga prenehanje polemike
.MOSKVA, 6. — «Pravda» objav-lja dolg članek ob tretji obletnici svetovne konference komunističnih strank, ki je bila leta 1960 v Moskvi. V članku je rečeno, da KP SZ predlaga, naj bi prenehala polemika med komunističnimi strankami, ter naj bi sporna vprašanja obravnavali v normalnem okviru odnosov med strankami, d* se omogoči nova svetovna konferenca komunističnih strank. Tako bi mogli posvetiti vso pozornost bistvenim vprašanjem, ki soj okrepitev gospodarske in politični moči svetovnega Socialističnega sistema, borba proti imperializmu ih za mir, demokracijo in socializem. List dodaja; «Stališče, ki se zavzema do teh nalog, je bistveni kriterij za presojanje veljavnosti stališč te ali one stranke ;h njene zrelosti. Skupna borba, praksa te borbe, bosta skupni temelj za premaganje naporov, ki
jih ni moč odstraniti samo z ideološko polemiko. Prenehanje odkrite polemike bi ustvarilo ugodnejše pogoje za sklicanje nove konference komunističnih strank in delavskih strank, za skrbno in popolno pripravo take konference,»
Se prej omenja članek predlog Hruščova od letošnjega januarja,
naj bi prenehala polemika, ki ga ponovil 25. oktobra v Moskvi.
j e
Zatem pravi članek, da se kljub resnim nesoglasjem ne • sme dramatizirati ter da je treba gledati resnici v obraz. Nesoglasja škodujejo komunističnim strankam. Prve, ki čutijo škodljive posledice te polemike, so komunistične stranke v kapitalističnih državah, «ki delujejo v težavnih pogojih in vodijo junaško borbo proti razrednemu sovražniku».
«Pravda» našteva štiri temeljna načela, ki jih mora vsaka komunistična stranka spoštovati: 1. Ravnati se po ocenah in zaključkih na skupnih konferencah komunističnih strank. 2. Braniti enotnost gibanja in ne dopustiti nobene akcije, ki bi razbila to enotnost. 3. Spoštovati v lastni stranki leninistične norme, ne dopustiti kulta osebnosti, strogo spoštovati načela demokracije stranke in kolektivnega vodstva, 4. Biti brezpogojno zvesti marksistično-lenini-stičnemu nauku.
«Pravda» zaključuje: «Spoštovati z dejanji ta načela, ki so obvezna za vse komunistične stranke, pomeni, ne boriti se proti bratskim strankam, ki se držijo stališč, ki so določena v izjavah dveh svetovnih konferenc (1957 in 1960), ne voditi frakcionaške dejavnosti, ne podpirati razbijaštev in se odločno boriti proti vsem razbijačem, ki označujejo svoje skupine in skupinice za ,revolucionarne partije’.»
bo moral izvoliti novo vodstvo; vodstvo PSDI bo enotno (v njem bo tudi predstavnik struje socialistične enotnosti, ki ji načeluje Preti, in predstavnik levice, ki ji načeluje Ariosto). Vodstvo PSDI predlaga Tanassija za novega tajnika stranke in Cariglio za njegovega namestnika.
Za tednik KPI «Rinascita» je Togliatti napisal uvodnik, v katerem se zadržuje na novi vladi levega centra s sodelovanjem socialistov in primerja vzdušje, v katerem se je sestavila prva vlada levega centra, s stanjem, v katerem se je sestavila sedanja vlada levega centra, ki je «radikalno, kvalitetno drugačno». Nato je nadaljeval: «Del socialističnih voditeljev izjavlja, da vstop socialistov v vlado pomeni dogodek zgodovinske važnosti, ki spreminja nadaljnjo usodo države». Razpoloženje ljudskih množic pa, po mnenju Togliattija, ne opravičuje «tako neverjetne zgodovinske perspektive», in zato «imajo zatrdno prav tovariši levičarske struje PSI, ko zatrjujejo, da je vladni program v nasprotju s sklepi nedav-nega socialističnega kongresa, in to glede temeljnih točk». Togliatti pa zaključuje, da bi bilo, kljub temu «pogrešno smatrati», da se PSI približuje socialdemokratskim pozicijam, po nepremostljivem razkolu v stranki, kajti «to nikakor ni obvezna pot». Po mnenju Togliattija se mora levica PSI zoperstaviti procesu socialdemokrati-zacije socialistične stranke z «res-nično avtonomno akcijo», da bi «razbili konservativne pozicije in vsilili stvaren političen obrat»; nato zaključuje: «Zelo huda napaka desničarskih socialističnih voditeljev, zlasti Nennija, je v tem, da smatrajo, da mora priznanje drugačne poti za zmago in graditev socializma od one, ki so jo ubrale do sedaj druge dežele, pomeniti razbitje obstoječih enotnih razrednih vezi in pristanek na pritisk in diktat konservativnih sil»
Na zasedanju centralnega odbora KPI je Ingrao poročal o političnem položaju po sestavi vlade levega centra in zatrjeval med drugim, da vladni program ne pomeni «preloma s politično usmeritvijo, ki je privedla do monopolistične ekspanzije, Italijo pa v atlantski vojaški blok, ampak se omejuje le na to, da predlaga modernizacijo kapitalističnega mehanizma in poslovanja državnega stroja»; zgodovinsko srečanje med socialisti in katoličani pomeni za Ingraa «poskus splošne saragatiza-cije» socialistične stranke; komunisti smatrajo razkol PSI za «veliko škodo za celotno italijansko delavsko gibanje»; tudi Ingrao je poudaril da levica PSI «vodi zelo važno bitko», in da bo moč «zaustaviti negativen proces in odpreti drugačno perspektivo», če bo uspelo «ostvariti pravilno povezavo» med levico in avtonomisti.
Razprava o poročilu Ingraa se bo nadaljevala danes.
VČERAJ NA DUNAJU
Drugi sestanek predstavnikov koroških Slovencev in vlade
Sestanku je predsedoval zunanji minister Kreisky, ki je obljubil hitro rešitev še nerešenih vprašanj
DUNAJ. 6. — Kot poroča do pisnlk agencije ANSA, je Hi danes na Dunaju pod predsedstvom zunanjega ministra Kreiskega drugi sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih koroSkih Slovencev. Sestanka so se udeležili predstavniki pristojnih oblasti Avstrije in Koroške ter predstavniki koroških Slovencev.
Zunanji minister Kreisky je poročal o ukrepih, ki Jih je avstrijska vlada sprejela od februarja leta 1962 do danes, da bi zadostila zahtevam koroških Slovencev. Predstavniki
koroških Slovencev pa so s svoje strani obrazložili še nerešena vprašanja, med katerimi so v prvi vrsti zahteve glede šole, glede zakona o slovenščini kot uradnem jeziku v javni upravi in glede slovenskih napisov na področju slovenskega dela Koroške.
Minister Kreisky je slovenskim predstavnikom obljubil, da se bo zunanje ministrstvo zavzelo za čim hitrejšo rešitev odprtih vprašanj. Povedal je tudi, da so v prihodnjem državnem proračunu predvidena primerna sredstva za podporo u-Stanovam koroških Slovencev.
V PONEDELJEK PRED POROTNIM SODIŠČEM V MILANU
Razprava proti 94 južnim Tirolcem obtoženim teroristične dejavnosti
16 obtožencev niso še aretirali - Večina je obtožena «atentata na celovitost, neodvisnost in suverenost države»
MILAN, 6. — V Milanu se bo v ponedeljek začel pred porotnim sodiščem proces proti 94 obtožencem, ki jih obtožujejo terorističnih atentatov na Južnem Tirolskem. Navzočih bo 69 obtožencev, ki so v zaporu. Drugih devet je prostih, 16 pa se jih še skriva. Eden od aretiranih, in sicer Rudolf Kof-fler, je izjavil, da ne bo prisostvoval razpravi. Obtožence bo branilo 22 advokatov. Razen tega bodo navzoči zastopniki civilne stranke. Da'j» bo navzočih 33 prič in 54 oškodovanih strank.
'Sodišču bo predsedoval sod-------------------
nik Gustavo Simonetti. Ljud-
ski sodniki bodo trije moški in tri ženske. Razen tega so kot pomožne sodnike imenovali dva moška in eno žensko. Za red in varnost bo skrbelo okoli 100 karabinjerjev in policajev.
85 obtožencev dolžijo napada na celovitost, neodvisnost in e-notnost države v smislu člena 241 kazenskega zakonika, ki predvideva dosmrtno ječo.
Preiskovalni sodnik daje v uvodu obširen zgodovinski, geografski, etnični in politični pregled Južne Tirolske od Napoleonove dobe do senžermenske pogodbe leta 1919 po prvi svetovni vojni in do sporazuma De Gasperi-Gruber septembra 1964.
Zatem govori preiskovalni sodnik o številnih atentatih na Južnem Tirolskem ter omenja prve obsodbe proti južnotirolskim Nemcem leta 1957 pred porotnim sodiščem v Bocnu. Dalje govori o dejavnosti tujih organizacij «Berg Isel Bund» iz Innsbrucka in «Kultur Werk» iz Muenchena ter o polvojaški orga-
nizaciji cSchutzen». Končno govori o teroristični dejavnosti med leti 1960 in 1962, o odkritju sumljivih tekočih računov pri hranilnici in posojilnici v Bocnu in o širjenju protiitalijanskega propagandnega materiala. Na koncu govori preiskovalni sodnik o odgovornosti posameznih obtožencev.
V	Dolini Aurina v bližini avstrijske meje so patrulje odkrile štiri Jame, ki so jih organizatorji atentatov na Južnem Tirolskem uporabljali kot skrivališča in skladišča materiala.
V	jamah, ki so v višini 1.800 metrov med skalovjem gore Aspro, so našli tudi skromno ležišče, hrano v škatlah in kuhinjske predmete ter precejšnjo količino vojaškega in propagandnega materiala organizacije BAS (Befreiungsausschuss Stidtirol — Južnotirolski osvobodilni odbor)
Jame so odkrili karabinjerji, policaji in financarji, potem ko je financarjem prvega decembra ponoči zbežal terorist Erich Oberlei-ter. V žepih obleke, ki jo je zapustil Oberleiter, ki je prebrodil neki hudournik, so našli razne vrste za-
..............................................................■uhm.....milil..........................................................
Johnson dal navodila za obnovitev pogajanj za kultarni sporazum med ZDA in SZ
Sporočil je, da namerava nadaljevati Kennedyjeva prizadevanja za nadaljnje sporazume s SZ - «Kolajna svobode» pok. Kennedyju in papežu Janezu - Svet svetovnih cerkva zahteva naglo odobritev zakona o državljanskih pravicah
WASHINGTON, 6. ko je prevzel oblast v Beli hiši, aništvu v
v
Cuenlaj obišče Alžir
AL2IR, 6. — Alžirska tiskovna agencija javlja, da bo predsednik kitajske vlade Cuenlaj prišel v Alžir na uraden obisk na vabilo Ben Bele. Spremljal ga bo zunanji minister Cen Ji.
Predsednik Johnson je kmalu pojem, ..	.	. dal navodila ameriškemu
poslaništvu v Moskvi. naj stopi, v stik s sovjetskimi oblastmi za obnovitev pogajanj za nov sovjetsko-ameriški kulturni sporazum. To Je sporočil ameriški poslanik Kohler ob otvoritvi razstave ameriške grafične' umetnosti v Moskvi.
Kohler je dejal, da Američa- ---------------
ni «ne bi pokazali zvestobe spo-
minu predsednika Kennedyja, če ne bi nadaljevali dela, ki ga je on začel. Za Američane, ki živijo v SZ, Je dodal Kohler, je bistvo tega dela, truditi se za navezavo vsestranskih dobrih odnosov med obema državama».
VARŠAVA, 6, — Belgijski zunanji minister Henry Spaak je prispel danes popoldne v Varšavo. V ponedeljek bo podpisal kulturni sporazum med Belgijo in Poljsko.
Danes se je Johnson razgovàrjal s svojimi glavnimi političnimi in vojaškimi svetovalci o vprašanjih državne obrambe, NATO in večstranske jedrske sile. Kakor je sporočil predstavnik Bele hiše, je‘ predsednik ponovno poudaril, da je treba ohraniti vojaško moč ZDA, pri čemer pa je treba varčevati z izdatki. Prihodnji teden se bo Johnson razgovarjal o vojaškem proračunu z načelniki glavnega štaba.
Na seji državnega sveta za Varnost je Johnson včeraj- izjavil, da morajo ZDA še dalje ostati močne, toda hkrati morajo biti «zmerne, pravične in potrpežljive« v mednarodnih zadevah. Dalje je predsednik izjavil, da je pokojni Kennedy okrepil 'vojaško moč ZDA, «toda hkrati je pokazal svetu, da je bila njegova glav. na skrb doseči, da dežela živi v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiviiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii„,„„,lH|,||,i„„l|HV,|„,umni
Aretiran v vzhodnem Berlinu organizator številnih atentatov na Južnem Tirolskem
Izvršil je več alenlatov ludi v vzhodnem Berlinu - Morebitno zahtevo Italije za njegovo izročitev bodo skrbno proučili - Bivši nacistični sodnik na Poljskem minister za begunce v bonski vladi
BERLIN, 6. — Na tiskovni konferenci v vzhodnem Berlinu je član političnega urada enotne socialistične stranke prof. Albert Norde sporočil, da so vzhodnonemške varnostne sile aretirale Herberta Kuehna, ki se omenja kot glavni krivec za dinamitne atentate na Južnem Tirolskem.
Prof. Norden Je izjavil, da je moč atentatorje na Južnem Ti-
rolskem primerjati s tistimi, ki so večkrat povzročili eksplozije ob berlinskem zidu. Kakor je ugotovila vzhodnonemška policija, je He'rbert Kuehn kriv tudi za pisanje protiitalijanskih napisov na poslopju italijanskega poslaništva v Bonnu in italijanskega konzulata v zahodnem Berlinu. Dalje je policija ugotovila, da je bil v stiku s komandosi OAS v Parizu in je sodeloval pri atentatu na tiskarno, kjer se v zahodnem Berlinu tiska neki komunistični časopis.
Norden je sporočil, da je Kuehn prišel 16. junija v vzhodni Berlin, da bi postavil bombe v občinsko palačo, v pravosodno palačo ter v palačo ministrstva za zunanjo trgovino. Samo v palači ministrstva za zunanjo trgovino je 17. junija eksplodirala bomba, ki je povzročila
škodo. Norden je sporočil, da bo Kuehn prišel pred sodišče, ki bo skrbno proučilo morebitno zahtevo italijanske vlade za njegovo izročitev.
Prof. Norden je dalje izjavil, da so Herberta Kuehna in njegove pajdaše ščitile zahodnonemške oblasti in da je Kuehnove zločine organiziral «urad za zaščito nemške zvezne ustave». S tem v zvezi je Norden omenil več imen zahodno-nemških funkcionarjev.
Zatem je prof. Norden izjavil, da je novi minister za begunce in izgnane iz vzhodnih ozemelj v bonski vladi Hans Krueger fašist in zločinec.
Na koncu je Norden izjavil, da so zaradi tega odredili varnostne ukre. pe na meji, in je zaključil; «Re-vanšistični duh Je našel najbolj tipičen izraz v Zahodni Nemčiji v težnji po priključitvi Vzhodne Nemčije, raznih delov Poljske, Sovjetske zvez in CSSR kakor tudi v pro-
diranju v Avstrijo in v sabotažni dejavnosti v Severni Italiji »
Popoldne so v vzhodneni Berlinu javili nadaljnje podrobnosti o aretiranem Kuehnu. V tamkajšnjih krogih pravijo, da je Kuehn sin nekega uradnika Kruppovih podjetij in ima fašistično preteklost. V Berlin Je prišel z namenom, da ustanovi skupino petnajstih teroristov, ki bi delali atentate proti vzhodnonemškim javnim poslopjem in proti berlinskemu zidu. Dalje pravijo, da spada med zveste pristaše Kuehna med. drugimi tudi bivši univerzitetni asistent v Innsbrucku Nor-bert Burger, kateremu so prepovedali bivanje v Muenchenu.
Kar se tiče ministra za begunce v zahodnonemški vladi, Javljajo v vzhodnem Berlinu, da so zbrali o-gromno dokumentacijo, ki dokazuje, da Je bil Krueger funkcionar nacistične stranke in sodnik pri izrednih sodiščih na poljskih zasedenih ozemljih.
Krueger pa je zanikal nekatere obtožbe, ki Jih je Norden izrekel proti njemu. Priznal pa Je, da je bil vpisan v nacistično stranko od leta 1933 ter da Je bil sodnik na poljskem okupiranem ozemlju od leta 1940 do 1943.
rhlru z vsemi drugimi narodi». «Glavno izboljšanje svetovnega ravnotežja moči, ki se je pokazalo V zadnjih treh letih, je treba do polovice pripisati upanju, ki se je prijavljalo v zadnjih mesecih Kennèdyjeve uprave; nisem poetai predsednik, da bi vse to zavrgel,» je pripomnil Johnson in dodal, da odločno podpira moskovsko pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov ter je poudaril, da bo njegova vlada nadaljevala prizadevanja Kennedyja, da se dosežejo še drugi sporazumi s Sovjetsko zvezo.
Včeraj se je Johnson sestal tudi z visokimi funkcionarji državnega departmaja, katerim je izjavil, da ima vse* zaupanje v Deana Ruska. Dalje je sporočil, dh je javil Hruščovu svoj namen nadaljevati zunanjo politiko Kennedyja in da je pustil vrata' odprta za iskanje sporazumov med Vzhodom in Zahodom, zlasti glede razorožitve. Johnson je tudi poudaril, da bo spoštoval ameriške. obveznosti do zaveznikov. Izrazil je željo po večji .trgovinski izmenjavi s tujino in po povečanju programov ameriške pomoči, zlasti Latihski Ameriki v okviru «zavezništva za napredek».
Danes je predsednik Johnson uradno izročil »kolajno • svobode» 31 ameriškim in tujim osebnostim. Slovesnost je bila v Beli hiši ob navzočnosti članov vlade, vrhovnega sodišča in voditeljev kongresa.
Na-koncu Je predsednik Johnson sporočil, da podeljuje po smrti «kolajno svobode» tudi papežu Janezk XXIII. » in predsedniku Kegnedyju. To je najvišje ameriško civilno odlikovanje.
Danes odlikovane osebnosti je bil izbral že pokojni predsednik Kennèdy. Zadevni dekret določa, da se odlikovanje podeli osebam, ki se odlikujejo po svojem vidnem prispevku svetovnemu miru, državni varnosti in državnim interesom ter v umetnosti, literaturi, politiki in znanosti.
Med raznimi osebnostmi, ki so bile odlikovane, so Jean Monnet, ki je med ustanovitelji zahodnoevropske gospodarske skupnosti, čelist Pablo Casals, podtajnik OZN Ralph Bunche, črnska pevka Ma-rian Anderson GenevieVe Caufield, ki ima 73 let in je slepa od rojstva, toda je zfelo znana, ker je odprla Številne -šole za slepce v Viet-nafnu in v Tailandiji, znani sindikalist George Meany, dramaturg Thornton Wilder in Kennedyjev svetovalec za razorožitev Mac Cloy.i ‘
Bela hiša Je javila, da sta se predsednik Johnson in predsednik predstavniške zbornice John Mccor-mack sporazumela o postopku za prenos oblasti-v primeru, da Johnson ne bi mogel izvrševati svojih funkcij. Postopek Je enak, kakršne-ga ata ga bila določila predsednik Elsenhower in bivši podpredsednik Nixon in ki sta ga sprejela tudi pokojni predsednik Kennedy in sedanji predsednik Johnson.
V Filadelfiji se je sestal na plenarni seji svet cerkva in je izglasoval resolucijo, ki poziva kongres, j naj v čim krajšem času Izglasuje 1 načrt zakona o državljanskih pra-
vicah. Svet cerkva zahteva, naj se o omenjenem zakonu razpravlja naravnost pred kongresom in ne poprej v komisijah. Sklenjeno je bilo, da bo odšla v Washington posebna delegacija, ki bo zahtevala pri svojih predstavnikih v kongresu, naj dosežejo čimprejšnje izglasovanje omenjenega zakona.
Črnski sindikalni voditelji Philip Randolph je imel včeraj razgovor s predsednikom Johnsonom. Izjavil je, da bo organizacija za državljanske pravice začela obširno kampanjo informacije po cerkvah v vsej deželi, če bi senat skušal blokirati z obstrukcijo načrt zakona o državljanskih pravicah.
Preiskava v Dallasu
WASHINGTON, 6. — Predsednik vrhovnega sodišča Warren, ki predseduje preiskovalni komisiji, je izjavil, da ni še dobil poročila FBI o umoru Kennedyja in Gswalda. Pripomnil je, da njegova komisija ni dobila še nobenega poročila od nobenega organizma, ki raziskujejo dogodka v Dallasu. Dalje je Warren sporočil, da bo državni pravosodni departma izročil komisiji poroč.lo FBI, takoj ko bo spopolnjeno. Poudaril je, da komisija ne more sprejeti nobenega uradnega u-krepa, dokler ne dobi poročila FBI.
Pravosodni departma je sporočil da bodo izročili predsedniku Johnsonu samo začasno poi-očilo, ker se preiskava v Dallasu- nadaljuje. poročilo vsebuje do sedaj ugotovljena dejstva in ne ».elot-ne preiskave o umoru Kennedyja in Oswalda. Pravosodni minister Robert Kennedy bo poročilo pregledal in ga bo nato poslal preiskovalni komisiji, ki jo je ustanovil Johnson. Ta komis,ja bo skoncentrirala vse elemente pre-iskave, ki pa bo trajala zela dolgo.
Liat «Dallas News» piše danes, da so v bližini Irvinga, si je med Dallasom in Fort Worthom, kjer so stanovali Qswaldova /e.ia in otroci, našli več praznih nabojev in model človeške glave, ki je služil za tarčo. Baje so nekatere osebe sporočile, da so večkrat videle Oswalda, ki se je tj vadil v streljanju.
Zatrjuje se tudi, da je Oswal-dova žena sporočila agentom da ji je Oswald letos spomladi sporočil, da je on streljal proti generalu Walkerju, ki pa ga ni zadel. General Walker je ni, razrešen dolžnosti poveljnika neke a-meriške enote v Zahodr.i Nemčiji pod obtožbo, da je vodi. politično propagando med vojaki, ki so bili pod njegovim poveljstvom.
General Walker je v zvezi z omenjenimi informacijami trdil, da je policija v Dallasu zaslišala Oswalda takoj po omenjenem a-tentatu, in je dodal; «Vem, da so preiskavo opustili po nalogu pra-vosodnega ministra Roberta Kennedyja. Ce bi se preiskava rada-ljevala, bi bil Oswald v zaporu in predsednik Kennedy bi bil živ.»
V uradnih krogih pa odkhnja-jo vsak komentar v zvezi s temi izjavami Walkerja, ki je v Zahodni Nemčiji kritiziral Ke.meiyje-vo politiko.
Delo OZN
NEW YORK, 6. — Osemnajst • F'sko-azijskih držav in Jugoslavija je predložilo odboru za skrb-ništvo OZN resolucijo, ki poziva skupščino, naj prizna prebivalstvu Omana pravico do samoodločbe.
Glavna skupščina je danes soglasno odobrila resolucijo socialnega odbora, ki
žigalnikov. Zato so nadaljevali iskanje in sinoči so našli štiri jv me. V njih so našli nemško strojnico, tri miške, od katerih dve a daljnogledom, pet samokresov, več tisoč nabojev, osem ročnih banjb, signalne rakete In okoli 70 kilogramov eksploziva.
Podtajnik za informacije v bonski vladi von Hase je pozval nemški tisk, naj pokaže objektivnost pri poročilih o bližnjem procesu proti južnotirolskim teroristom v Milanu. Glede enega od dveh obtožencev, ki sta nemška državljana. Je von Hase izjavil, da je ta sedaj na zahodnonemškem ozemlju in da je ustavilo sodišče izdalo začasen odlok, da ga ne bodo ekstradirall za sedanji proces. Toda dokončen sklep ni bil še izrečen.
Zatem je von Hase omenil nedavne izjave avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega po razgovoru z Erhardom. Kreisky je izrazil upanje, da se bo stanje glede Južne Tirolske izboljšalo s pogajanji z Italijo. Zato Je von Hase pozval tisk, naj bo rezerviran, da se na bi stanje poslabšalo.
Nova «država» pod pokroviteljstvom rasistov
PRETORIA, 6. — Danes je bila uradna slovesnost ob ustanovitvi prve «države» v okviru Južnoafriške zveze, v kateri so sami črnci in ki jim predseduje črnski «ministrski predsednik». Gre za začetek izvajanja načrta južnoafriške rasistične vlade, da razdeli ozemlje na nekaslno ša. hovnico «držav», ki bodo strogo ločene na rasistični podlagi. Vlada je našla kolaboracioniste v raznih plemenskih poglavarjih; ki bi zgubili svojo oblast, če bi se začela izvajati enakopravnost med črnci in belci, in se ozemlje ne bi več delilo na plemena. Zato je «zakonodajna skupščina» države po imenu Transkei sestav, 'jena iz 64 plemenskih voditeljev, ki jih avtomatično imenujejo, ter iz 45 izvoljenih članov. Na ozemlju Transkef-ftflHMM mestom Untata živi poldrugi milijon prebivalcev. Na tajni seji je bil za «ministrskega predsedniki» l*vo. ljen Kaiser Matanzima, ki vnete zagovarja «apartheid».
da se prepove sleherna diskriminacija proti ženskam. Resolucija poziva posebno komisijo, ki proučuje pogoje, v katerih živijo ženske, naj pripravi načrt izjave, ki jo bodo proučili na dvajsetem zasedanju skupščine leta 1965 Nizozemska delegacija je danes predlagala, naj se število sedežev v Varnostnem svetu zviša na trinajst v korist notfim afriškim in azijskim državam.
CORATO (Bari), 6 — Okrog 18.40 so tudi tu čutili lahen potresni sunek, ki ni napravil škode.
RIM, 6. — Kakih 7Ó0 kinematografskih dvoran Rima in Lazia bo zahteva ukrepe, I ostal° '7. in 18. decembra zaprtih «i----	: v znak protesta proti davčnemu
pritisku in konkurenci televizije.
RIO DE JANEIRO, 6. - Zaradi dishidratacije je. v petih dneh 42 otrok umrlo v Rio de Janetru, kjer vlada hud vročinski val, Temperatura presega 40 stopinj. Največ žrtev je bilo v siromašnih predmestjih Ria zaradi slabih hi-gienskih razmer.
...................................................................-rmimnuiiiiiMiim

DA NE S

Včeraj je bil na Dunaju že drugi sestanek predstavnikov koroških Slovencev s predstavniki avstrijske zvezne in koroške državne vlade pod predsedstvom zunanjega ministra Kreiskega. Iz prvih vesti, ki smo jih prejeli, sledi, da je avstrijska vlada že zagotovila v državnem proračunu sredstva za pomoč slovenskim ustanovam na Koroškem. Takoj moramo pripomniti, da Slovenci v Italiji že dolga leta zaman zahtevajo, da bi prišlo do podobnih rednih sestankov med predstavniki vlade republike Italije In predstavniki Slovencev v Italiji. Prav tako se še ni zgodilo, da bi v državnem proračunu določili potrebna sredstva za podporo slovenskim ustanovam v Italiji.
Danes bo prva seja nove vlade, v četrtek pa se bo vlada predstavila s programsko Izjavo v parlamentu; v poslanski zbornici bo imela nova vlada teoretično zelo močno večino 388 glasov proti 244 glasom opozicije.
V Italiji, v Avstriji In v/Zahodni Nemčiji vlada precejšnje zanimanje za pioces, ki se bo začel pojutrišnjem v Milanu proti 94 južnotirolskim obtožencem, ki jih obtožujejo terorističnih atentatov. Med njimi sta tudi dva zahodno-nemška državljana, od katerih je eden v Zahodni Nemčiji; toda podtajnik v bonski vladi za informacije je izjavil, da Je ustavno sodišče izdalo začasni odlok, da ga ne bodo ekstradirali v sedanji proces.
Glavna skupščina OZN je vče-raj soglasno odobrila resolucijo, ki zahteva ukrepe, da se prepove sleherna diskriminacija proti ženskam. V odboru za skrbništvo OZN pa je osemnajst afriških in azijskih držav skupno z Jugoslavijo predložilo resolucijo, ki poziva skupščino, naj prizna prebivalstvu Omana pravico do samoodločbe.
Predsednik ZDA Johnson je imel včeraj več sestankov in razgovorov ter dal številne izjave, od katerih so najvažnejše: da je sporočil Hruščovu svoj namen, nadaljevati Kennedyjevo zunanjo
politiko in da bo pustil vrata odprta za iskanje sporazumov mod Vzhodom in Zahodom zlasti glede razorožitve, da odločno podpira moskovsko pogodbo ter da st bo prizadeval doseči še nadaljnjo sporazume s SZ; da bo spoštoval ameriške obveznosti do zaveznikov; izrazil je fclje po povečanju ameriške pomoči zlasti Latinski Ameriki. Včeraj sta se Johnson in predsednik predstavniško zbornice John Mecormack sporazumela o postopku za prenos ob-' lasti v primeru, da Johnson ne bi mogel izvrševati svojih funkcij. Poslanik ZDA v Moskvi pa je vče-raj dejal, naj se Američani, id H-vljo v SZ, trudijo za navezavo vsestranskih dobrih odnosov med obema državama.
V	preiskavi o atentatu na Kennedyja pa je vsekakor vežna izjava Oswaldove žene, da ji je O-swald letos spomladi povedal, da je bil on tisti, hi je v Dallasu streljal proti generalu Walkarju, ki je bil razrešen dolžnosti poveljnika neke ameriške enote v Zahodni Nemčiji pod obtožbo, da je vodil med vojaki politično propagando. Walker trdi, da so Oswalda po atentatu zaslišali In da so po nalogu pravosodnega ministra Roberta Kennedyja preiskavo opustili; zat« jè Walker pripomnil, da «če bi bil Oswald še ostal v zaporu, bi bil Kennedy še živ.»
Moskovska «Pravda». je včeraj ob tretji obletnici konference' komunističnih strank (I960) v Moskvi objavila važen članek, v katerem poziva, naj se preneha polemika ter s tem omogoči nova konferenca, ki bi razpravljala o dveh vprašanjih: 1. okrepitev gospodarske in politične moči svetovnega socialističnega sistema In 2. borba rrotl imperializmu, za mir, demokracijo in socializem.
V	Alžiru so sporočili, da bo na vabilo Ben Bele predsednik kitajske vlade Cuenlaj prišel na uraden obisk v Alžirijo.
Kako so pred dvajsetimi leti presojali položaj v Jugoslaviji
	.. ....	mUSÈHtké	
		ppiSl . .j*, . li	 —mi 1 n 		
Iz knjige Djordja Radenkoviča «Maršali, generali in politiki o drugi svetopni noj*»., ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga,
Dne 29. novembra 1943 ob 10.30 to se v konferenčni dvorani sovjetskega veleposlaništva v Teheranu sestali vpjaški predstavniki treh dežel. Z ameriške strani sta
jxwaasneifto zetpis, ki se nanaša na sestanek ločno pred 29 Uti.
General Brooke in maršal Vo-rošilov se ne strinjata v pogledu itevi*, nemfkik divizij) v Jugo-§d§imF “ • ■ “■ “ r
Teheranu skoraj
za nemške divizije na tem področju nevarnost, da bi jih napadli gverilci. Churchill je rekel, da ne trdi, da bi bilo treba angloame-riške divizije poslati na Balkan, pač pa predlaga nepretrgano pre-skrbovanje, pogostne akcije komandosov in pomoč iz zraka, kadarkoli je to potrebno. Po nje-
se sestanka udeležila admiral Lea-	bi bilo ,kratkovid-
hy in general Marshall s preva-
jalci, z britanske general Brooke in letalski maršal Portal s prevajalci, sovjetske pa maršal Voro-iilov s Stalinovim osebnim sekretarjem in prevajalcem Pavlovom.
Sestanek je začel načelnik britanskega imperialnega generalštaba general Brooke. Takoj Je poudaril. da je ostalo do začetka operacije «Overlord» (t.j. izkrcanja v Normandiji), predvidene /a 1. maj 1944, še šest mesecev. Pojasnil je važnost operacij v Italiji kot enega izmed načinov, da v tem časovnem presledku vežejo nemške sile in da se jim ne dovoli oddahniti se.
Potem je general Brooke spregovoril o Jugoslaviji in rekel, da Nemci po umiku italijanskih sil težko vzdržujejo svoje prometne zveze v tej deželi. Zato je treaa ¥ polni meri izkoristiti vsako priložnost, da se povečajo nemške težave v Jugos.aviji s tem, do bodo dobivali partizani pomoč. Dobro bi bilo organizirati sistem, po katerem bi jim pošiljali orožje, pa tudi pomoč l’ zraka. General Brooke je rek“l, na je rdaj v Jugoslaviji 21 nemških diviziji in da so te divizije porazdeljene tja o o grške meje. V odgovoru na pripombo maršala Vcrošilova, ki se m povsem strinial s to številko, je rekel, da so to podatki, Hi jih ima pri rokah in da bo zahteval od britanske obveščevalne služb», naj preveri zan-slj vost teh številk. Pripomnil ji, da se razen omenjenih nemških diviziji mudi na ozemlju Jugoslavije tudi osem bolgarskih diviziji.
Churchill m Stalin se ne strinjata v pogledu števila sovražnikovih diviziji v lugoslamji.
Drugi plenarni sestanek teheranske konference ie bil 29. novem bra 1943 z začetkom ob 16. Udeležili so se ga vsi udeleženci prvega sestanka ter nekaj britan-kih in ameriških štabnih oficirjev. V začetku sestanka so general Brooke, general Marshall in maršal Vorošilov poročali o dopoldanskem sestanku vojaškega pododbora. General Brooke je poročal o poteku razprave 'n omenil, da je pododbor na kratko obravnaval vprašanje pomoči in opreme za partizane v Jugoslaviji, da bi jim omogočili zadržati nemške sile; obravnaval je tudi prednosti sodelovanja Turčije v vojni, ker bi se s tem odprle Dardanele in pot za preskrbovanje Rusije, hkrati pa bi to vplivalo na Balkan.
General Marshall je izjavil, da nima k temu, kar je povedal general Brooke, ničesar pripomniti. Potem je govoril' o graditvi ladjevja za operacijo sOverlord».
Maršal Vorošilov je pripomnil, da sta Broone in Marshall potrdila odgovore na njegova vprašanja na seji vojaškega pododbora. Poudaril je, da vprašanj Jugoslavije in Turčije, o katerih je govori! Brooke, niso podrobno obravnali.
Potem je spregovoril predsednik britanske vlade Churchill. Najprej je govoril o razmerju nasprotnikovih sil na Balkanu in pomenu sodelovanja Turčije v vojni proti Osnim silam, potem pa je prešel na vprašanje Jugoslavije in dalmatinske obalo» Rekel je, da Je na Balkanu 21 nemških diviziji *.n garnizijske čete, od katerih je 54 tisoč mož raztresenih po raznih egejskih otokih. Na Balkanu je tudi 21 . bolgarskih divizij, skupai torej 42 divizij. (Premier se je pozneje popravil češ. da je skupaj 4? divizij, od teh. 12 v sami Bolgariji») Rekel je, da bodo v primeru, če bi Turčija-posegla v voj-' no. bolgarske divizije poslati proti Turčiji na trakti;sko fronto. Ta umik bolgarskih divialj in garnizijskih čet z Balkana bi pomenil
Avstrijski konzul v Chicagu suspendiran
DUNAJ, 8 - Kot piše dunajski dnevnik «Express», je bil avstrijski generalni konzul v Chicagu db. Franz Haromy suspendiran ter odpoklican na Dunaj. Ukrep ima baje zg ozadje finančne neredno-sti. Baje je uveden proti Haromy-ju disciplinski postopek. List pravi, da do takega postopka ne bi prišlo, če ne bi prišla na dan huda dejanja. Vendar Haromy do sedaj ni prišel na Dunaj, ker bi bil proti njemu uveden tudi kazenski postopek.
Sodna ob’ast, piše Ust, išče tudi konzulovo. ženo dr. Siglindis Haromy, ki prav tako pripada diplomaciji, vendar ne vedo, kje je. Zakonca sta se spoznala na Dunaiu na zunanjem ministrstvu ter «e pozneje poročila v Parizu, kjer sta bila v službi pri avstrijskem veleposlaništvu. Ker pa zakonca, če »ta oba dva diplomata, ne moreta biti v službi na istem sedežu, se je stvar rešila tako, da so ju poslali v New York: on je bil v službi pri OZN, ona pa pri avstrijski delegaciji. Ko pa je bil dr. Haromy premeščen v Chicago, je žena zaprosila za dobo brezplačnega dopusta, da bi lahko živela skupaj z možem na istem diplomatskem sedežu.
no pustiti Nemce, da zlomijo Jugoslavijo s tem, da tem hrabrim ljudem, ki se zdaj bore pod Titovim vodstvom, ne bi poslali orožja, za katero bi utegnili zaprositi.
Poudaril je, da bi bile operacije na Balkanu pomemben faktor v razvlečenosti nemških sil, s tem pa tudi v zmanjšanju pritiska na ruski fronti. Pripomnil je, da Britanci na Balkanu nimajo posebnih interesov ali ambicij in vse, kar žele, je to, da priklenejo 21 nemških divizij na Balkan in jih uničijo...
Stalin je rekel, da Churchillu ni treba skrbeti za sovjetsko stališče do Bolgarije; če bo Turčija posegla v vojno, bo ZSSR napovedala Bolgariji vojno, toda on pri vsem tem ne verjame, da se bo Turčija vključila v vojno. Nadaljeval je, da hi razlike v mnenjih o važnosti pomoči partizanom, mora pa reči, da z ruskega vidika vprašanja Turčije in partizanov in celo osvojitve Rima res niso važne zadeve. Dejal je, da je operacija «Overlord» najvažnejša in da ni treba «toriti ničesar, kar bi odvračalo pozornost od te operacije.
Po zapisniku združenih načelnikov štabov.
(«Maršal Stalin je rekel, da bo v pogledu odnosov ZSSR-Bolgari-ja, brž ko bi Turčija posegla v vojno, stvar lahko velja za sklenjeno. ZSSR bo opravila z Bolgarijo. Ce bo Turčija napovedala vojno Bolgariji, bo tudi ZSSR napovedala vojno Bolgariji. Toda Turčija niti s temi pogoji ne bo posegla v vojno.
Kar zadeva vojaška vprašanja, je maršal Stalin tekel, da je razumel, ko da bi bilo treba določiti dve ali tri divizije za pomoč Turčiji, če bi posegla v voj'no, ali kot pomoč partizanskemu gibanju v Jugoslaviji. V tem pogledu ni razlike v mnenjih. Mi smatramo za zaželčno, da se pomaga Jugoslaviji in da se za to določijo po potrebi dve ali tri divizije. Sovjeti pa ne piislijo, da je to važno vprašanje. Celo vključitev Turčije v vojno ali okupacija Rodosa ne bi bili najvažnejša stvar. Ce smo se zbrali tu zato, da bi razpravljali o vojaških zadevah, tedaj mi, ZSSR, menimo, da je operacija «Overlord» najvažnejša in najodločnejša med vsemi vprašanji, o katerih je treba razpravljati. Maršal Stalin je rekel, da Želi opozoriti vse navzoče na to, kako važnp je, da se sekundarnim
.................................................................
Za božič bo mogoče s propustnicami
iz zahodnega v vzhodni Berlin?
Iti/tjiffp w qlorinllico
operacijam na ljube ne odvrne pozornost od glavne operacije.,.»).
Roosevelt je na to odgovoril, da je po njegovem mnenju treba na Balkan in v Jugoslavijo poslati pomoč Titu, ne da bi se pri tem vezali na karkoli, kar bi oviralo operacijo «Overlord». Po njegovem mnenju je treba oceniti vrednost 40 divizij, ki jih imajo Nemci na Balkanu in, kolikor moremo opraviti takšne operacije z najmanjšimi napori, bi lahko spravili te divizije v položaj, v katerem bi .bile brez vsake vrednosti. Predsednik je rekel, da' je treba po njegovem mnenju napadati s komandosi na Balkanu, Titu pa poslati pomoč v vojnih potrebščinah, kolikor je le mogoče, da bi Nemčijo prisilili, da obdrži svoje divizije tam.	Ko sc 17-letna Lucy, hčerka predsednika Johnsona pelje v šolo, jo spremlja policist tajne službe
. nun m     ii m         iiiiiiiiiiii   m,
PAPEŽEVO ROMANJE V PALESTINO V SREDIŠČU ZANIMANJA
Pavel VL bo potoval z letalom VPalestini bo od 4. do 6. januarja
Zelo verjeten sestanek z vzhodnimi cerkvenimi poglavarji - V Egiptu ne prikrivajo začudenosti in dvomov v umestnost romanja
VATIKAN, 6. — «Osservatore Romano» objavlja danes sledečo uradno vest o papeževem romanju v Palestino: Obveščeni smo, da bo roinanje svetega očeta v Sveto deželo od 4. do 6. januarja.
Zvedelo se je nadalje, da bo papež potoval z nekim letalom družbe «Alitalia».
Sedaj je že skoraj gotovo, da bo papež med svojim bivanjem v Sveti deželi stanoval pri apostolski delegaciji v Jeruzalemu. Papež bo najbrž odpotoval iz Rima zeio zgodaj 4. januarja; po pekem predlogu naj bt bil odhod ob 5. uri ter prihod okrog 8,30. Ne ve se pa še, ali bo letalo s papežem in njegovim spremstvom pristalo na letališču v Jeruzalemu ali na prikladnejšem v Am-manu, Obedve sta na jordanskem ozemlju. Kolikor gre za obisk izraelskega ozemlja in romanja v Nazaret, kar naj bi bilo najbrž v nedeljo 5.' januarja, se premišlja o možnosti, da bi se uporabilo neko vojaško letališče, ki ja le nekaj kilometrov od Nazareta. Na praznik 6. januarja bo imel papež slovesno mašo v cerkvi božjega groba.
Od osebnosti, ki bodo papeža spremljale, se doslej imenuje samo dekan kardinalskega zbora Tisserant, ki pa je prav v teh dneh nekoliko nerazpoložen.
Latinski jeruzalemski patriarh Alberto Gori bi moral priti v prvih dneh prihodnjega tedna v Rim, da sodeluje pri sestgvi programa papeževega potovanja, Baje mu je tudi naloženo, da, sestavi poseben odbor, ki naj sprejme in pozdravi papeža.
Krščanski in muslimanski voditelji v Jordaniji pozdravljajo pa-
pežev obisk, prav tako pa je tudi . betlehemska občin» Že pollala po- m«a anglikanske cerkve, ne zdravno poslanica? papežu. Grški glavarja episkopalne cerkve i pravoslavni patriarh v Jeruzalemu je izrazil svoje areselje ob najavljenem papeževem pbigku.
Golda Meir, izraelska zunanja'1 ministrica, bo v "nedeljo poročala ministrskemu s^zetu o papeževem obisku svetih krajev v Izraelu.
Ministrstvo za javna de]a bo povodi
skrbelo za popravo ceste, ; ki na goro Tabor, kjer je sedaj neka bazilik*.	.	■	,
Pravoslavni ekumenski patriarhat y Istanbulu je danes objavil poročilo, v katerem je rečeno, da ,ie patriarh Athenagoras veliki množici v cerkvi ^v. Nikolaja z veseljem in vidno ganjenostjo sporočil, da bo papež v januarju prispel v Jeruzalem. Nato je med drugim dejal, da bi bilo res delo božje previdnosti, če bi se med tem romanjem lahko vsi poglavarji vzhodnih in zahodnih cerkva sestali v Jeruzalemu, ter bi na
BERLIN, 6. — Vlada Vzhodne težko prenesla piemontsko zimo.
Nemčije je predlagala županu zahodnega Berlina, da bi se dogovorili o možnoati, da se omogočijo božični obiski prebivalcev zahodnega Berlina pri sorodnikih in prijateljih v vzhodnem Berlinu. Ponudbo so baje na zahodni strani s privoljenjem bonnskih oblasti takoj sprejeli. Težave pa so z vprašanjem, na kakšni ravni naj bodo pogajanja. In kako naj se izdajajo propustnice, ne da bi vzhodne oblasti ustanovile v zahodnem Berlinu urade, ki bi imeli nekako konzularno funkcijo. Mogoče bi se ti uradi lahko nastanili na železniških postajah; železnico namreč upravlja Vzhodna Nemčija, tudi ko vizi skozi zahodni Berlin.
Pismo iz Vzhodne Nemčije, ki ga je podpisal namestnik ministrskega predsednika Alexander Abusch, predlaga rok za možen prehod s propustnicami od 15. decembra do 5. januarja.
V Bonnu so izjavili, da še ni določeno, na kakšnem nivoju naj bodo pogajanja. Domneva pa se, da bodo pogajanja na centru za trgovinsko zvezo vzhod-zahod, edini ustanovi, po kateri prihaja do uradnih stikov med obema Nem-čijama.
Po poroki v ječi jc prišel k ženi
VERONA. 6. — Carla Dalla Riva je danes v 9vcjem stanovanju v Veroni sprejela moža, « katerim se je poročila v zaporu. Tako se je zaključila njena dolga borba, da ga reši dosmrtne ječe.
Giovanni Giovanoli, rojen 1914, je prebil 27 let v zaporu. Vedno se je vzorno obnašal, tako da so tudi predstojniki podprli njegovo prošnjo za pomilostitev. Da mu je kazen odpuščena, je zvedel včeraj dopoldne v zaporu v Alessan-driji, kjer je delal kot knjigovodja papirnice Kraft, ki ima svoj sedež v jetnišmci. Ker včeraj zaradi stavke železničarjev v Milanu ni mogel k ženi, je prišel v Verono danes opoldne. Zimo bosta zakonca prebila v majhnem stanovanju v Veroni. Zena namreč ni prav zdrava in se ji zdi, da bi
Spomladi pa bosta šla v Alessan drio, kjer bo Gianoli delal naprej kot knjigovodja pri papirnici Kraft. Pravzaprav se bo tjakaj vrnil že po kratkem «dopustu».
Carla Dalla Riva, sama in bolehna, je pred leti pisala jetni-škemu kaplanu v Porto Azzurro z željo, da bi si dopisovala s katerim od zapornikov. Kaplan je priporočil Giovanolija. Med dopisovalcema se je zbudila simpatija in zaprosila sta, da bi se smela poročiti. Kaplan se je temu načrtu zelo upiral, toda Dalla Riva je vztrajala jn nekega dne se je pojavila pred ravnateljem kaznilnice k dokumenti, potrebnimi za poroko. Civilna poroka je bila 30. oktobra 1959, pozneje pa so Giovanolija premestili v Alessandrio, kjer stat se še cerkveno poročila. Tedaj je Carla začela svojo akcijo, da bi dosegla pomilostitev za meža. Sedaj se ji je želja izpolnila.
Aretiran
na lastnem procesu
PALERMO, 6. — Giuseppe Cal-varuso je bil danes aretiran, ko je hotel prisostvovati — svojemu procesu. Pred časom se je 37-letni Calvaruso odtegnil aretaciji; prijavljen jt bil namreč, da grdo ravna z ženo in da jo je tudi poškodoval. Prav tako pa je grozil še nekemu drugemu moškemu, ker je pokazal namen, da bi Calva-rusa prijavil oblastem zaradi slabega ravnanja z ženo. Za danes je bil napovedan proces proti odsotnemu Calvarusu. Mož se pa ni mogel ustavljati radovednosti: pomešan med občinstvo je hotel prisostvovati procesu. Toda sodnik je že kmalu odločil, da se proces odloži, Calvaruso je že odhajal s sodišča, ko sta ga dva karabinjerja spoznala in ga aretirala.
bo šele, ko bosta v San Bernardu zopet poučevali dve učiteljici, kot je to bilo do 15. novembra. Tedaj pa so eno izmed učiteljic premestili, tako da je ostala ena sama. Ta pa poučuje istočasno v času štirih ur učence vseh pet razredov osnovne šole. Starši so zaradi takega stanja že protestirali pri županu in pri didaktičnem ravnatelju. Ker pa vse skupaj ni nič pomagalo, so izbrali komisijo, ki bo odšla v Imperio na provedi-torat.
Pepel iz vulkana na Kostariki
SAN JOSE (Kostarika), 6. — Prestolnica Kostarike San Jose ter vsa osrednja dolina dežele sta že več dni pod neprestanim dežjem pepela, ki ga izmetava vulkan Irazu, ki leži južnovzhodno od San Joseja. Vulkan se je prebudil marca meseca. Od tedaj — tako je časnikarjem izjavil predsednik Orlič — ja padlo na to pokrajino tri milijone ton pepela. Vlada je zaskrbljena zaradi vsega tega, saj Je dežela v atmosferi negotovosti in Je tudi močno paralizirana njena ekonomska dejavnost. Leta 1910 je izbruh vulkana Irazu povzročil smrt več kot sto oseb.
Letalska proga Moskva-Karači
Šolarji stavkajo
VENT1MIGL1A, 6.	— Učenci
osnovne šole v San Bernardo, di Ventimiglia včeraj in danes niso prišli k pouku. To stavko so hotele njihove družine in nehala se
MOSKVA, 6. — Neko letalo «liju šin 18» podjetja «Aeroflot» je danes dopoldne odletelo iz Moskve v Karači. To je bil otvoritveni polet na direktni letalski progi, ki bo povezovala obe mesti. Radio Moskva Je povedal, da bo letalo prevozilo 5255 km med obema prestolnicama v 12 urah s postankoma v Taškentu in Kabulu. Pakistanska letala bodo tudi v kratkem času začela leteti na tej progi.
LETALSKO OPORIŠČE VAN-DENBERG (Kalifornija), 6. — še en nov tajni satelit so včeraj izstrelili z letalskega oporišča Van-denberg s pomočjo nosilne rakete «Thor-Able», Druge podrobnosti niso znane.
svetih krajih «v pobožni zbranosti, na kolenih, s solzami v očeh, v duhu enotnosti»- molili za popolno vzpostavitev krščanske edinosti, V krogih, ki so blizu patriarhata v Istanbulu, podčrtavajo, da je Athenagoras, ko je govoril o poglavarjih vzhodnih in zahodnih cerkva, mislil na papeža, na vse poglavarje pravoslavcih avtokefalnih cerkva, na pri-
po-v A-
merikj ter na poglavarja luteran-
ske cerkve.
Ruski patriarh Aleksej se nahaja v Leningradu, na patriarha-fu v ’ Moskvi pa j«
Pa je bilo mogoče dobiti to-le izjavo; «Zelja obiskati »veje kraje je skupna vsem kristjanom. Razumljivo je torej, da tudi papež ž(eJi jt| tja.» V odsotnosti patriarha tajnik ni hotel dajati drugih izjpv. «Ce.bo hotel patriarhat kaj sporočiti ob tem papeževem potovanju, bo imel še priložnosti za to,» je dejal.
Libanonski veleposlanik v Vatikanu je prejel navodilo, naj poizve, če je v programu papeževega potovanja tudi prehod čez libanonsko ozemlje, V pozitivnem primeru, bi Libanon takoj poslal papežu uradno povabilo, da obišče tudi Libanon. Libanonska vlada bo papežu ponudila, da vstopi v Libanon direktno iz Izraela, ker smejo sicer legalno samo funkcionarji OZN.	.
Melhitski patriarh iz Antiohije Maksim IV je danes na letališču Fiumicino izrazil svoje veselje zaradi papeževega romanja v Palestino, zlasti še zato, ker je popolnoma nepričakovno. Izrazil je nadalje prepričanje, da bodo vse civilne in verske oblasti arabskih držav tekmovanje med seboj pri sprejemu papeža. Nadalje je rekel, da je prepričan, da se bo papež sestal s poglavarji pravoslavnih cerkva.
Iz Egipta pa prihajajo glasovi, ki kažejo, da tam ni nikakega veselja ob sporočilu o papeževem romanju v Palestino. Egiptovski tisk, ki komentira bližnje potovanje papeža, izraža danes mnogo dvomov in zaprepaščenja glede namenov tega potovanja; pri tem pa ta tisk popolnoma ignorira izjave Vatikana in samega papeža.
Ugledni dnevnik «Al Ahram» trdi, da je papeževa odločitev, da gre v Jeruzalem, «zbudila ne malo ugibanj po vsem svetu in še zlasti v arabskih deželah» Potem
si
šanji
vin» namenom «AH res napiergva p
sv
posebefi
m
z eč' ima d
papeži-
značaj.
obiskati
#t*i
eia
re-
ligij?» sprašuje «Al Ahram», ter takoj nadaljuje z vprašanji; «Kakšne zveze so med potovanjem iji dokumentom, ki ga je vzei ekumenski koneil v pretres glede stališč katolikov do 2idov?» In nadalje: «Kakšna bo usoda odno-sov med Srednjim vzhodom sploh in Vatikanom v primeru, če gre papež v Izrael, kar bi pomenilo, da poglavar katoliške cerkve priznava načela uzurpacije in napadalnosti.» Potem se «Al Ahram» še sprašuje:	«Ali bo Pavel VI.
ignoriral resolucije OZN o Palestini, ki so jih njegovi predniki odobrili, če bo šel čez krivično mejo obiskat svete kraje, ki so ostali v zasedeni pokrajini.»
List pa ne omenja, da je bil predlog, ki ga je postavil kardinal Bea o stališču katoliške cerkve do Zidov, odložen.
Umrl je
101-letni nadškof
RIM, 6. — V bolnišnici usmiljenih bratov na otoku sredi Tibere je danes oh 17, uri umrl nadškof Alfonso Carinci, ki je imel 9. novembra 101 leto. Do 14, ure je bil še pri polni zavesti.
Carinci je bil najstarejii škof in je kot deček še doživel I. va-
2
■»
'N
IpSIfeJ
h lih rt'ibli'f*
tflnbhu
Orson Welles in Jayne Mansfield imata milijonske dolgove v jugoslovanskih hotelih
tikanski koncil. Rodil se je 9. novembra 1862 v Rimu. V kolegiju «Capranica», kjer je študiral, je bil pozneje predstojnik Eugenia Pacellija, ki je potem postal papež Pij XII. Duhovnik je postal 1885, 1. 1945 pa ga je Pij XII. imenoval za kardinala. Imenovanje za kardinala pa je odklonil, češ da so stroški za kardinalsko objeko za moža njegovih let nepotrebni.
Precej redno se je še udeleževal koncilskih sej. V bolnišnico so ga odpeljali 10. novembra, ko mu je končno začelo srce nagajati.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiMimiiiiiiMmiiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiii
Tovornjak v reki mrtvih 52 oseb
ZAGREB, 6. — Slavni igralec Orson Welles z igralcem Antho-nyjem Perkinsom je. v zagrebškem hotelu «Esplanade» dolžan 1.660.615 dinarjev (približno
1.377.000	lir). Ko je Welles po snemanju nekega filma odšel, je v Zagrebu pustil samo svoj italijanski naslov, kjer se pa več ne nahaja. Isto je bilo s Perkinsom. Welles bi moral kmalu priti zopet v Jugoslavijo zaradi nekega drugega filma, toda če njegov račun ne bo prej poravnan, se mu lahko zgodi, da mu ob prestopu meje odvzamejo potni list.
Znana igralka Jayne Mansfield je s svojo skupino pustila v hotelu «Argentina» v Dubrovniku neplačan račun v znesku
4.100.000	dinarjev. Baje je igralka dejala da bo račun plačal producent. Ko pa je ravnatelj hotela videl, da računa nihče ne plača, je dal zapleniti že posneti film («Pes požre psav), snemalne aparate in vso garderobo.
Shakespearova Dvanajsta noč
v ljubljanskem mestnem
gledaliču
V Platonovem Sgmposionu pravi Sokrates, da je : «...genij tragedije in komedije isti, in kdor je pravi tragik, je tudi dober komediograf». Dva tisoč let pozneje je doprinesel Shakespeare, največji tragik in najrazkošnejši komediograf, za to trditev dokaz. Pa tudi izrazita komedija Kar hočete bi lahko vsebovala v sebi oba elementa, če bi uprl Shakespeare svoj psih'čni reflektor v notranjost nesrečno zaljubljenega Malvolia, namesto da bi tega izročil burkežem na odru in nam, gledalcem v dvorani, v
LUANDA (Angola), 6. — Dvainpetdeset oseb je izgubilo življenje v južni Angoli, ko se je neki tovornjak prekucnil v reko. Nihče se ni rešil. Med žrtvami je bilo 50 črncev in 2 belca. Eden od teh dveh. ki je bil za volanom, je izgubil oblast nad vozilom, ko bi moral zavoziti na neki most.
Letala še ni mesta v njem pa so že naročili
CHICAGO, 6. — Štirideset Američanov je že naročilo prostor za prvi redni polet letala «Concorde», katerega prototip pa morajo šele napraviti. Novo nadzvočno letalo, ki ga je kupila «Air France», bo šele čez nekaj let začelo voziti na progah med Ameriko in Evropo. Komaj je omenjenih 40 prebivalcev Chicaga zvedelo za franco-sko-angleški sporazum za izgradnjo letala «Concorde», so takoj telefonirali na sedež francoske letalske družbe v Chicagu ter naročili mesta za prvi polet. «Air France» je morala pripraviti poseben seznam za vpis njihovih imen.
velja za nedoločen čas, to se pravi dokler ne bodo dezlnficirall vseh šolskih prostorov ter cepili okrog 3000 šolarjev v občini.
Štiriletni rešitelj
SIRACUSA, 6. — Štiriletni deček je rešil svojega še mlajšega prijatelja. Ta se je iz radovednosti naslonil nad neko veliko posodo, polno vode. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel v vodo. Večji deček ga je zgrabil za roke in uspel držati ga na površju, dokler niso pritekli starši in ga potegnili iz vode.
Prevzet po filmu je začel streljati
MEHIKA, «. - Nekega gledalca v kinu j* dogajanje na filmskem jplatnu — vrlega heroja so zasledovali divji Indijanci — tako prevzelo, da je potegnil pištolo in začel streljati v platno. «Nisem se mogel idrati», je izjavil policajem, ki *o ga aretirali. «Hotel sem rešiti tega simpatičnega moža, ki bi ga jndijanci skoraj ubili»,
Ko je občinstvo videlo, da se je začelo poleg streljanja na platnu še streljanje v dvorani, je z vrtoglavo naglico pobegnilo na prosto.
Grozilno pismo v Tridentu
TRIDENT, 8. — Po navadni poiti je dobil postajni načelnik v Tridentu danes neko grozilno pismo. V pismu je znak BAS in nekaj pečatov oddelkov, ki so imeli med preteklo vojno svoj sedež v Brixenu. Pismo sporoča, da bo tridentinska železniška postaja do. bila «lepo darilo» za praznik sv. Lucije ali pa za božič. Podobno pismo je poleti prejel postajni načelnik v Bocnu. Pismo je pi-sano z rdečilom za nalivna peresa. Policija je uvedla preiskavo.
Smrtni primeri davice
AGRIGENTO, 6. — V mestu Sciacca je zaradi davice umrl neki 10-letni deček ter 5-letna deklica. Zaradi tega in zaradi še pet drugih primerov davice je zdravnik u-kazal takoj zapreti osnovne šole v središču ter vseh vaseh. Zapora
Keeier obsojena
LONDON, 6. — Christine Keeier je priznala svojo krivdo, da je namreč lažno pričala. Obsojena je bila na 9 mesecev zapora. Njena prijateljica Paula Hamilton Marshall je bila obsojena na šest mesecev zapora, gospa Olive Broo-ker pa je bila pogojno obsojena na 12 mesecev.
posmeh. Sicer sem o komediji sami v tem časopisu že pisal, ko jo je uprizorilo naše tržaško gledališče.
Shakespearove komedije pomenijo razkošje fantazije, hitro menjavanje prizorov, zdaj resnob-nejših, ki peljejo v razvoj o-srednjo nit zgodbe, zdaj burkasto komičnih, ki napolnjujejo * kontrasti oddihe napetosti, dokler se vse te niti, kakor pri Kar hočete, ne združijo v slavnostni finale, iz katerega izide v naši igri kaznovan samo nesrečno in nečimrno zaljubljeni Malvolio. Zato ne morem šteti režiserju Janezu Vrhuncu v zlo, da je naravnost baročno šeks-pirsko razkošje še stopnjeval z lepo Srebotnjakovo glasbo, ' z okusnimi plesnimi vložki (šola Žive Kraigherjeve) in s pestrimi kostumi Anje Dolercene ter vse to vokviril v umno izvedeno sceno Milana Butine. Tako smo dobili lepo zaokroženo predstavo, ki sicer ni pomenila v primerjavi s prejšnjimi uprizoritvami te komedije kaj zelo novega, če izvzamemo stopnjevano baročno razkošje.
Obseg recenzije žal ne dopušča, da bi se obširneje ukvarjal s številnimi izvajalci vlog, ki so bili vsi na dostojni višini. Kajpada so nekatere, vloge, kot povsod pri Shakespearu, še prav posebno hvaležne in zlasti še tiste, ki so izrazito komedijske. Viteza Tobijo Riga je poustvaril Dare Ulaga, ki se vidno razvija v izredno raznolikega igralca, z drastično karakterno komika. Prav posrečen je bil tudi Tobi-jev pajdaš, vitez Bledica, ki ga je z dobrim smislom za humor igral Franček Drofenik. Saša Miklavc je pogodil karakter Norca s petjem vred prav živo. Četrti izmed šaljivcev je bil precej umerjeni Fabijan Milana Kalana. S posebno verva je oživila Vera Murkova Olivijino hišno Marijo, petega izmed «zarotnikov» in spiritus agens burke z nesrečnim Malavoliom.
Dvojčka, Sebastijana in Violo, okrog katerih se zgodba splete ■in' ki jo tudi sama pomagata plesti, sta prav prikupno igrala Franek Trefalt in Judita Kahnova. Zlasti slednji, ki ji je dodeljen obsežnejši tekst in vodil-nejša vloga, je ustvarila v Violi čustveno poln dekliški lik. Dostojanstven Orsino, vojvoda ilirski, je bil Jože Lončina, Alenka Svetelova (Vere Perove v isti vlogi žal nisem videl) je igrala grofico Olitilo z dostojanstvenim šarmom.
Najbolj človeško problematična in po svojem bistvu tragikomična je vloga Malvolia, ki ga je igral Danilo Bezlaj na srečo ne pretirano burkasto, čeprav precej drastično. Vloga dopušča tudi drugačne interpretacije. Dva dobra karakterna lika kapitanov sta podala Angel Arčon in Julij Guštin. Valentina je dobro pogodil Pavle Jeloč-nik.
Blesteči Shakespeare — Zupan-čičevi verzi so prišli v na splošno uspeli predstavi ponovno do polne veljave.
VLADIMIR BARTOL
Med znatnim delom tržaške mladine vlada veliko zanimanje za na-stop Rite Pavone v Trstu. Mlada pevka ho nastopila prihodnjo sobo-to (14. dec.) v kinu Moderno pri Sv. Jakobu. (Gornja slika je z uspešnega nastopa Rite v Parizu)
VZROKI OBOROŽENEGA BOJA V VENEZUELI j
Betancourtovo hlapčevanje ameriškim kapitalistom
Razkrinkana «demokracija» vladajočega režima - Preganjanje pripadnikov levičarskih skupin - V primeru zmage bo Fronta organizirala široko koalicijo vseh patriotičnih sil
Trenutno bi mogli Venezuelo primerjati z dejavnim vulkanom. Tak občutek se človeku vsiljuje, ko prebira sicer skopa agencijska poročila in dopise, ki prihajajo iz te dežele. Resda si na osnovi teh ni moč ustvarjati neke bolj jasne slike o tem, kar se tam dogaja, vendarle pa je nekaj povsem gotovo in izven vsakega dvoma: da se je namreč ljudstvo streznilo in se zdaj jasno zaveda, da živi — zahvaljujoč predvsem neomejeni oblasti severnoameriških monopolov — v pogojih skrajno konservativne in na pol kolonialne države. Zakaj Be-tancourt in njegovi somišljeniki so dokončno odložili svojo «demokratično» krinko, za katero so skušali skrivati svojo v bistvu popolnoma protiljudskn naravi).
Takšni so v glavnih obrisih zaključki, do katerih človek pride potem, ko je prisluhnil Julianu Rodriguezu, enemu od voditeljev oborožene borbe, ki se danes vodi po gorah in gozdovih Venezuele.
Rodriguez (gre naravno za ilegalno ime) je mlad, visok, temnopolt moški, tipičen predstavnik «voje dežele.
«Da bi si mogli ustvariti približno predstavo o politični borbi v Venezueli», pojasnjuje Rodriguez, «je predvsem potrebno si biti na jasnem o praznosti demokratične formule Betancour-tove vlade, kar dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je Komunistična partija postavljena izven zakona, da njene člane preganjajo, zapirajo in mučijo; od petnajstih članov političnega urada CK jih je osem v zaporu, kakor so tudi v zaporu številni senatorji in poslanci, ki pripadajo KP in revolucionarni levici».
Danes najpomembnejša politična sila v deželi, ki se bori proti Betancourtovemu režimu, je Fronta narodne osvoboditve (FALN). Pripadajo ji najrazličnejše politične skupine, od komunistov in levih revolucionarjev do pripadnikov republikansko-demokrat-ske unije in opozicionalnih nacionalistov. Fronti narodne osvoboditve so se pridružile celo številne enote redne vojske in mnogi desničarski elementi, ki se jim zdi stanje nezakonitosti Be-tancourtovega režima že neznosno. Tako npr. podpolkovnik Juan de Dio Moncada Vidal, ki je iz redne vladne vojske prešel na stran gverilcev.
Na vprašanje, ali so te gverilske enote podobne partizanskim v Evropi, ko je bila ta zasedena od fašistov, je Rodriguez odgovoril: «Da, približno, s to razliko, da je naše gibanje bolj javno. V naši deželi obstajajo obsežni gorski in hriboviti, pa tudi ogromni ravninski predeli, kjer vladnih in oboroženih sil prak-
tično sploh ni. Gibanje je bolj tajno v mestih, pa tudi tu ne v isti obliki, kot je bil primer, postavimo, v Italiji in Franciji, zasedenih od Nemcev. Vzemimo Caracas, prestolnico, ookroženo od delavskih predmestij, kjer vladata ogromna revščina in odpor. Tu situacije nima v rokah policija. Zdi se nemogoče, vendar je res, da ima prav v Caracasu Fronta narodne osvoboditve absolutno večino. Fronta prireja v središču mesta svoja predvolilna zborovanja, kot je bil primer pred kratkim, a policija si ni upala blizu, ker so zborovanje varovale enote osvobodilne vojske. In to tem manj, ker je del govornikov pripadal skupini uradnih demokratičnih kandidatov. Kot razvidno, gre za razmerje sil, partizanov ni moč z lahkoto izgnati z gora in tudi ne iz mest, ker se znajo braniti. Orožja imajo dovolj, ker si ga
preskrbe v borbah od nasprotnika, v velikih količinah pa ga prejemajo tudi od samih vladnih čet, kjer se nezadovoljstvo čedalje bolj širi».
Vprašanje: «Kakšni so pogoji, oziroma vzroki, da se je ustvarilo takšno nerazpoloženje proti Betancourtu in njegovim zaveznikom?».
Rodriguez odgovarja: «Ti vzroki so gospodarskega in političnega značaja, tesno povezani med sabo. Pri nas je okrog pol milijona ali 20 odstotkov vse razpoložljive delovne sile nezaposlene. Gospodarstvo je malone vse v rokah severnoameriškega kapitala, predvsem petrolejska ležišča, ki predstavljajo naše največje bogastvo. Ta so v glavnem v rokah dveh družb: «Standard Oil Of News Jersey» in «Shell», pa še nekaterih manjših. Isto lahko rečemo za železo, ki je naša dru-
(Nadaljevanje na 6. strani)
VIDKO VREMEC:
V Skopju se ljudje vseljujejo v nova še vedno zasilna stanovanja: Na sliki Roko Jozič s svojimi desetimi otroki in ženo na oknu svojega novega doma, v tristanovanjski hiši, kakršnih je Rdeči križ Vzhodne . Nemčije zgradil štirideset
Uprli so se fašizmu
iv.
Pinkov odhod v Jugoslavijo
Napadalna fašistična Italija je začela oktobra 1935 imperialistični pohod v Abesinijo. Na splošno so bile tedaj delovne množice nezadovoljne zavoljo kronične brezposelnosti. Fašizem jim je demagoško obljuboval «nov prostor na soncu» z osvajanjem tujega ozemlja.
Da bi se izognili pohodu in zatiranju kolonialnih narodov, je pobegnilo v Jugoslavijo mnogo slovenskih fantov. Na obzorju so se kazali novi dogodki, ki so pozneje pritegnili pozornost mednarodne napredne javnosti. Od vse-oovsod so prihajali komunisti in napredni ljudje v Španijo, kjer se je odvijala leto pozneje slavna epopeja oboroženega boja proti združeni reakciji.
Nacionalistično gibanje na Primorskem je postalo dokaj aktivno ob koncu leta 1935 in začetku 1936. Pripravili in izvedli so na široko zasnovano akcijo v Trstu, tržaški okolici, Gorici in na podeželju z obdaritvijo slovenskih o-trok z oblačili in slovenskim čtivom. Razdelili so nekaj stotin paketov. Fašistična policija je kruto reagirala. Aretirali so veliko število Slovencev. Po mučni preiskavi so mnoge obsodili na zaporne kazni in na konfinacijo.
Pinkovi mami smo postavili no. vo vprašanje;
OBRAČUN DRUGEGA ZASEDANJA VATIKANSKEGA KONCILA
Dosedanji napori koncilskih očetov
so bolj slabo obrodili
Začetnih 70 shem so skrčili na 17 - Nekaterim cerkvenim dostojanstvenikom «decentralizacija» ni všeč Široke razprave in odkrite, toda uspeh malenkosten
Prihodnji mesec bo papež Pavel VI. odšel na božjo pot v Sveto deželo. Božja pot bo «zelo kratka», trajala bo le dva dni. V Palestino (Izrael in Jordanijo) bo odšel z letalom in po vsej verjetnosti bo obiskal tri .kraje, ki so s svetopisemskega gledišča najbolj pomembni: Nazaret, Jeruzalem in Betlehem. Namen tega papeževega potovanja je uda bi osebno počastili svete kraje, kjer se je Kristus rodil, živel, umrl, od mrtvih vstal in odšel v nebesa».... «Videli bomo — je nadalje rekel Pavel VI. — ona blažena tla, od koder je šel Peter na pot in kamor se ni vrnil noben njegov namestnik».
Ta nepričakovana vest je zbudila po svetu izredno zanimanje. O njej se toliko govori in piše, da se krati pozablja rta zaključek drugega zasedanja vatikanskega koncila, ki se je končalo 4. t. m. Za prvi del II. vatikanskega koncila, ki se je začel 11. oktobra in trajal do 7. decembra lani, je obveljalo mnenje, da ni prineslo nobenega konkretnega rezultata, kar pa ni nič posebnega, saj je šlo bolj za začetna dela tega najvišjega foruma katoliške Cerkve. Zato se je od drugega zasedanja, ki se je začelo 3. oktobra in končalo 4. decembra letos, priča-
kovalo marsikaj novega. Toda v 43 sejah, ko je spregovorilo 500 od 2400 koncilskih očetov, dočim so drugi koncilski očetje predložili na stotine pisanih pripomb, ni dejansko prišlo do pomembnih rezultatov. Tako vsaj zatrjujejo oni, ki so vsemu drugemu zasedanju neposredno sledili. Pri vseh 43 sejah sta bili sprejeti dve sami shemi in sicer ona, ki se nanaša na liturgični del in ki je bila v glavnem obravnavana že med prvim zasedanjem, ter še shema o «družbenih komunikacijah», ki še nj razvila v nekak nov cerkveni dekret, pač pa je ostala le splošno priporočilo cerkvenim dostojanstvenikom in vernikom.
Oglejmo si na kratko, kaj predvideva prvi sklep, t. j. oni, ki se nanaša na liturgijo. Namen
tega sklepa je, liturgične ustanove približati vduhu in zahtevam časa. Predvsem gre za delno decentralizacijo oblasti svete stolice, v prid škofom in škofovskim ustanovam, ki naj izvedejo pravila nove liturgične konstitucije. Te so bolj zunanjega značaja in se nanašajo na verske obrede pri maši. Glede tega je bilo določeno, da se deli obreda morejo vršiti v nacionalnih jezikih in ne več izključno v latinščini. Isto velja tudi za določene cerkvene pesmi in molit-
ve. Skrčeno je tudi število križanja, poklekanja, priklonov in poljubljanja oltarja. Namen tega naj bi bil bolj neposreden stik med mašninom ln vernikiJ Mašnik bo nekatere molitve molil obrnjen proti vernikom in ne več proti oltarju. Sakrament svetega olja ne bo več nosil tega injena, pač, pa bo iz psiholoških ràzlogov imenovan maziljenje bolnikov, ki se ne bo dajalo le umirajočim, pač pa že težjim bolnikom. Nadaljnja novost bo tudi ta, da bo ob določenih priložnostih moglo maševati pri l-stem oltarju več duhovnikov hkrati. Med drugimi novostmi je tudi težnja, naj bi se velikonočnemu prazniku določil stalen datum; nadalje se priporoča, naj bi se cerkve gradile z bolj funkcionalnim kriterijem.
Izvajanje teh norm pa se bo

ZIVJNOZDRA V NIK SVETUJE IN POJASNJUJE
POMEN HIBRIDECIJE V ŽIVINOREJI
V naših sobotnih člankih smo zadnje čase pisali o dednosti, križanju in selekciji. Naši kmetje pa so poleg zgoraj omenjenih izrazov večkrat slišali tudi besedo hibridacija in se pri tem vprašali tudi, kaj naj bi ta beseda pomenila. Njihovi želji po znanju pa bomo ustregli z naslednjim člankom, katerega smatramo za nekako nadaljevanje prejšnjih.
Hibridacija je križanje dveh živali, ki pripadata sorodnima živalskima vrstama. Da se tako križanje lahko izvrši, morata imeti obe vrsti precej soroden sestav spolnih celic, Potomci take-ka križanja so hibridi. Hibridacija med nesorodr.imi živalskimi vrstami je nemogoča zaradi prevelike razlike v sestavi spolnih celic. Hibridi so lahko plodni, delno plodni ali pa jalovi:
1.	Domače govedo, parjeno z indijskim, nam da plodno potomstvo bodisi moškega ali ženskega spola.
2.	Konj, parjen z oslom, nam da samo delno plodno potomstvo.
3.	Konj, parjen z zebro, nam da neplodno potomstvo.
Delno plodno potomstvo pri sesalcih je samo ženskega spola. V teh primerih samcem ne dozorijo spolne celice Tiste pa, ki kljub vsemu dozorijo, so tako redke, da se zgubijo med ostalimi in pri parjenju ne pridejo v poštev. Plodne hibridne samice pa nam dajo potomstvo, če jih križamo s samcem ene izmed vrst, iz katere je hibrid.
Delno plodno potomstvo pri ptičih je pa samo moškega spola. V tem primeru so ženske spolne celice v jajcih nepopolne, moške pa povsem dozorijo. Enako kot pri sesalcih nam bodo taki ptiči — samci dali potomstvo, če jih križamo z eno izmed vrst, iz katere hibrid izhaja.
Hibridacija ni brez gospodar, skega pomena. Nekateri hibridi, kot na primer mula, so neprecenljive vrednosti posebno za prebivalce goratih predelov. Pri hibridacijah pa ni vseeno, ali križamo moški spol ene vrste z
ženskim druge vrste. Gospodarsko korist bomo imeli le, če bo samec, določen za hibridacijo, pripadal eni določeni vrsti, samica pa drugi. Hibrid bo človeku mnogo bolj služil od kateregakoli pripadnika vrst, iz katerega izhaja, ker bo združeval v sebi svojstva obeh vrst.
Oglejmo si nekatere znane hi-bride. V redu lihoprstih kopitarjev je znano združevanje konja in osla. Ce parimo osla s kobilo, dobimo mulo. Ce pa križamo konja z oslico, dobimo mezga. Mula-samica je plodna in jo lahko križamo z oslom in konjem. Križana s konjem, nam da konja, križana z oslom pa zopet mulo. Mula je na zunaj bolj podobna oslu kot konju. Je pa močna koi konj in odporna ter trmasta kot osel. Mezeg je obratno na zunaj bolj podoben konju kot oslu. Je pa velik in trmast kot osel, a odporen kot konj. Mula je zaradi svojih lastnosti veliko koristnejša od mezga. Zato človek s križanji rajši pridobiva mule kot mezge. Mula je na trgu znatno dražja od mezga; tudi je mnogo bolj trdoživa in odporna kot konj, živi dalj od konja. Mule so zlasti v hribovitih krajih Spanje in Italije pripravne za pre-našnje tovorov.
V red sodoprstih kopitarjev spadajo domače govedo, indijsko, tibetansko govedo in bivol, evropski zober, ameriški zober ali bizont moškato govedo, kakvka-ški zober; enogrbi in dvogrbi velblod, lama vikunja, lama gvana-ko, divja ovca, gams itd. Med podobnimi vrstami tega reda so dokaj pogoste hibridacije. Nekatere so zelo koristne. Znana je hibridacija domačega goveda z indijskim. Potomci te hibridacije so plodni v obeh spolih. . Tak način hibridne reprodukcije je zelo razširjen v deželah s tropskim podnebjem, kot so Indija, Sundski otoki. Severna Afrika in nekateri predeli Brazilije. Tako ondotni domačini vzredijo novo hibridno govedo, ki je odpor-| nejše proti tropskim boleznim
kakor indijsko. Potomci takega križanja so obojestransko plodni. V Tibetu pogosto križajo tibetansko govedo, imenovano tudi jak, z našim ali pa z indijskim govedom. Hibridi, ki nastanejo s takim križanjem, so mnogo večji od navadnega jaka in dajo tudi več mleka kot jakova samica. Parjenje jaka s kravo je zelo razširjeno, ker je novi hibrid — pad-zo — kot mula zelo koristen.
Ne poznamo primerov, da bi se naše govedo parilo z bivolom. Zelo verjetno se ti dve živali odbijata, Ni znano, da bi kdaj poskušali z umetnim oplojevanjem. Parjenje ameriškega zobra z našim govedom je možno. Potomci takega združevanja so plodni samo v ženskem spolu. Parjenje ameriškega zobra z evropskim je možno in nam da obojestransko plodno potomstvo, kakor poroča ruski genetik Ivanov. Evropski zober živi v naravi še na Kavkazu in pa v nekaterih zooloških vrtovih.
Križanje dvogrbega velbloda z enogrbim je možno in nam da obojestransko plodno potomstvo.
Parjenje med muflonom ali divjo ovco in našo domačo ovco je možno in nam da popolnoma plodno potomstvo, kar je razumljivo, če pomislimo, da se je domača ovca razvila iz več vrst divjih ovc. Plodno potomstvo nam da tudi združenje gamsa z domačo kozo.
K redu sodoprstih kopitarjev
spadajo nadalje svinje. Pri njih je možno parjenje med divjim prašičem in domačim, potomstvo, je obojestransko plodno, ker pač domači prašič izhaja iz divjega. Tudi parjenje domačega prašiča z divjim z otoka Bornea nam da povsem plodno potomstvo.
V	družini psov je znana združitev volka z velikim domačim psom. Potomstvo tega združenja je plodno, ker domači pes pač izhaja iz volka. Ni znano ali pride do združitve med divjim zajcem z domačim.
Pri ptičih, v redu kur, je znano združenje navadnega fazana z našo domačo kokošjo. Plod tega združenja imenujejo Francozi Cocquart, ki je pa neploden. Manj pogosto je pa združenje med domačo kokošjo in pegatko. Tako združenje zelo pogosto privede do plodu. Znani so primeri plodnega parjenja oziroma hibridacije med pavom in pegatko ter med jerebico in bantam-kokošjo.
V	redu ploskokljunov je znano križanje divje race s turško raco. Potomstvo tega križanja imenujejo Francozi mulard. Hibridi ptičjih vrst, ki si niso v ožjem sorodstvu, so samo moškega spola — torej plodni, tako na primer domača kokoš s pavom, domača kokoš s pegatko itd.
Nekatere hibridacije delamo le v poskusne namene, druge pa
množično in so zato velikega gospodarskega pomena.
Dr. D. R-
IIMIUIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIMIMIIMIIIIIMIIIIIIIIIIMIimHIIIHIIIMIIIIMIIIIIIIHIIHIlllllItlIMMIIHIMIIHIIIlÙlIIHHIinililtmiiiiUIMIIIllimillllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII
OVEN (od 21.3. do 2Ò.4.) Utrdi-
začelo šele čez 4 ali 5 let.
Drugi dekret, ki je bil sprejet, se nanaša na «družbene komunikacije», to se pravi na tisk, radio in TV ter kino, ki naj Cerkvi služijo, da bi se čim bolj približala človeku in si z njimi o-mogočila večje uspehe v svoji misionski dejavnostih Zanimivo pri tem je, da je dekret naletel med koncilskimi očeti na précejSnji odpor, kar je razvidno iz tega, da je od 2400 koncilskih očetov glasovalo proti njemu kar 505.
V drugem zasedanju II. vatikanskega koncila se je veliko razpravljalo še o treh novih shemah in sicer o shemah, ki se nanašajo na Cerkev, na vlogo škofov ter na ekumenizem. Prvi dve vprašanii sta občepeli zaradi močnega nasprotovanja mnenj, tretje pa se je po mnenju opazovalcev ustavilo nekje ne sredi, pa čeprav sta že pokojni Janez XXIII. in sedanji papež vztrajala na tem, naj bi se koncil o tem čim prej izjasnil.
O tèh treh načrtih bi se dalo v kratkem reči sledeče: O problemu odnosov v Cerkvi je šlo dejansko za odnose med papežem in škofi v smislu nekega bodočega «kolegialnega» sodelovanja pri osrednjem vodstvu Cerkve. Načrt, ki je bil v razpravi, je nosil naslov «De Ecclesia». Ze na prvih sejah se je opazilo, da so se mnogi koncilski očetje opredelili za čim širše tolmačenje že omenjenega «kolegialnega» sodelovanja. S tem bi seveda bila prizadeta rimska kurija, kajti ta je doslej osrednja sila v vodenju «vesoljne Cerkve». Novi načrt pa je terjal precejšnje preosnove v dosedanjj tradicionalni hierarhiji, skratka je šlo pri tem za decentralizacijo oblasti in za dosego večje avtonomije škofov in škofijskih kurij. Potemtakem bi se v bodoče morali bolj uveljaviti škofje v svojem področju dela, seveda na račun osrednje oblasti m papeža samega. Glede tega vprašanja so prišla do izraza nasprotovanja med «progresivnimi» in «konservativnimi» koncilskimi očeti, kjer se je še posebej opazilo, da Nemec Frings, Kanadčan Hermanjuk, Holandec Alfrink in nekateri škofje in kardinali evropskega Severa terjajo od rimske kurije večjo avtonomijo, dočim so se v glavnem italijanski in španski koncilski očetje uprli «kolegial-nemu» sodelovanju, ker da to ruši vrhovno oblast papeža, ah da more vsaj zamegliti papeže-zo prvenstvo, ki ga je tako odločno potrdil I. vatikanski koncil pred sto leti. V razpravljanju o tem problemu je ptišlo tudi
do zelo ostrih, celo žolčnih izpadov, tako da je kardinal Ru-gambva, ki zastopa Afriko, podprt od nekaterih drugih koncilskih očetov, predlagal — čeprav brez uspeha— naj bi v to diskusijo posegel kar sam papež.
Podobno kot shema «De Ecclesia» je občepela tudi shema «De Episcopis», ki je v bistvu obravnavala iste probleme, toda s bolj pravnega vidika. Vprašanje je zato ostalo nerešeno in bo skupno s prejšnjim predmet razprav tretjega in zaključnega zasedanja II. vatikanskega koncila.
Tudi shema, ki se nanaša na ekumenizem, je imela na drugem zasedanju bore malo sreče. To shemo je dopolnil Janez XXIII. in Pavel VI., je prav tako vztrajal na tej shemi, ki ji je Janez XXIII. dodal še nekaj členov glede odnosov med katoličani in Judi in glede vprašanja verske svobode. Diskusija pa ni privedla daleč. Zato so jo prekinili, pa čeprav se hkrati v krogih rimske katoliške Cerkve veliko govori o zbližanju med katoličani in pravoslavnimi kristjani ter protestanti. V splošnem se opaža, da koncilski očetje niso preveč navdušemi za čim prejšnje združenja med kristjani različnih veroizpovedi. Kot vidimo, bo za tretje zasedanje, ki se bo začelo septembra prihodnjega leta, ostalo zelo veliko dela, pa čeprav je bilo v odmoru med prvim in drugim zasedanjem število shem skrčeno od prvotnih 70 na samih 17, od katerih sta bili doslej sprejeti le dve.
Zakaj in kdaj je Pinko odšel ilegalno v Jugoslavijo?
«Leta 1935 so fašistične oblasti silile študente naj gredo v Abesinijo. Mnogo vojaških obveznikov se je rešilo z begom v Jugo-I slavijo. Povedal mi je za svojo namero, da bo tudi on ilegalno! prekoračil mejo. Zdoma je odšel v poznih popoldanskih urah dne 25. septembra 1935. S pomočjo tajnih vez in sodelavcev je nadaljeval čez Snežnik pot v Jugoslavijo. Prispel je srečno aa Rakek, od koder je poslal pozdrave Budinu.
Nastanil se je pri sorodnikih v Mariboru. Ze istega leta se je vpisal na zagrebško fakulteto za družbene vede.
Spomladi 1936 sem obiskala sina skupaj s P°k. možem. Našla 3va ga v skromni sobici v Zagre-du Bil je dobesedno sestradan. Prestrašena nad njegovim stanjem, sva želela vedeti za vzroke. Povedal mi je med drugim, da se je hranil s samim mlekom in kruhom. Svoj plašč je podaril ne. kemu jetičnemu študentu, denar pa je razdajal potrebnim študentom in somišljenikom. Orisal nam je obupne razmere v Jugoslaviji, ko sta v njej gospodarila revščina in velika brezposelnost. Med poletnimi počitnicami se je mudil med gozdarskimi delavci v Bosni, ki s° živeli zelo primitiv-no življenje, biez vsake zaščite, bolj lačni kot siti »
Študij na zagrebški univerzi je jemal z vso resnostjo. Redno je opravljal predpisane izpite, kmalu so ga vzljubili med levičarsko nastrojenimi študenti. Z njimi je proučeval družboslovje, za katero je čutil posebno nagnjenje. Odlikoval se je s poznavanjem dialektičnega materializma. V debatah je premočrtno iskal jedro samega vprašanja, da je sobesednik občudoval njegovo sposobnost za logično sklepanje Udeleževal se je javnih manifestacij nezadovoljnih množic. Vselej je iskal stike z delavci, med katerimi je neposredno proučeval njihov težak položaj in brezobzirno kapitalistično izkoriščanje.
Marsikdo od primorskih emigrantov, ki so živeli v Mariboru med obema vojnama, se spominja dinamičnega študenta Pinks iz Trsta.
Vprašali smo Angela Segulina. kaj mu je znano o Pinkovem u-dejstvovanju v Mariboru 1. 1936. Povedal je:
«Društvo primorskih emigrantov «Nanos» je imelo svoj sedež v mariborskem gradu. V tem društvu so se zbirali večinoma siromašni emigranti. Organizirali so svoj pevski zbor. ki je pridno gojil slovensko pesem, za katero je bilo tedaj veliko navdušenih pevcev. Tisti čas je bilo tam mnogo mladih emigrantov, med njimi sem spoznal Pinna To. mažiča. Pogosto sva se sestajala in razgovarjala o političnih vprašanjih. Najino poznanstvo je kmalu preraslo v sodelovanje. Znotraj samega društva je Pin ko prodira1 s premišljenimi prijemi. Odbral je nekaj zanesljivih tovarišev in jim zaupal tajne naloge.
Slo je za osnovanje partijske celice, ki je imela v tedanjem političnem vrenju in razčiščevanju ideoloških vprašanj pomembno vlogo. Komunisti so začeli obširno a-:cijo za pomoč Španiji če. prav so bili težki fccgoji za tako delovanje, kei so oblasti nasprotovale taki dejavnosti. Spoznal se je tudi z /vngelom Besednjakom — Donom, narodn.m herojem, ki je padel v NOB, m z drugimi znanimi mariborsrkimi komunisti. V kratkem obdonju, ki ga je prebil v tem kraju, je Finko pokazal lastnosti premišljenega organizatorja in taktičnega revolucionarja.»
Pred Pinkovim odhodom v Jugoslavijo in med njegovim bivanjem v Mariboru in Zagrebu je bilo komunistično gibanje na Pri. morskem dokaj razpredeno O tem se ]e mogel osebno prepričati na srečanjih, ki jih je po-gostoma imel pod krinko nedolžnega izleta.
Alojz Besednjak, dolgoletni predvojni komunist iz Branika, je vzdrževal s Pinkom tesne stike ves čas njegovega delovanja. Nekaj značilnosti o sodeiova. nju je povedal v naslednjem: «Novembra 1934 je prišel Finkov oče po vino v Branik Zglasil se je pri meni in pri Zgoni-kovih, ki so moji sosedje; kaj kmalu je postal naš dober znanec in obenem odjemalec žlahtne vipavske kapljice. Cez teden dni
tev nekega zavezništva predstavlja ključ bodočih uspehov. Dobre novice od nekega prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V finančnem pogledu uspešen dan. Preživeli boste prijeten večer z vesè-limi tovariši.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Rešili boste nekaj zapletenih administrativnih vprašanj. Posvetite večer dopisovanju.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Dan je ugoden tudi za nekoliko tvegane podvige. Skušajte urediti tako, da boste večer prebili v krogu dru-I žine.
LEV (od 23 7. do 22.8.) Dobri de-I lovni pogoji. Skušajte pomagati
osebi, ki je težavah.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, da ne pride do nesporazumov. Vaša želja po svobodi povzroča bolečine ljubljeni osebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite v odnosu do svojih tekmecev popustljivi, ker se vam bo to obrestovalo. Vaš jezik naj bo odkritosrčen.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Jutro je primerno za rešitev vpra-
šanja, ki se že dolgo vleče. Brzdajte svojo jezo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vztrajnost bo rodila uspehe. Neko branje bo ugodno vplivalo na vaše razpoloženje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) V poslovanju boste zamenjali stare cilje z novimi. V svojem navdušenju ne pozabljajte na opreznost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi dosegli postavljeni cilj, skušajte premagati svojo utrujenost. Pridobili si boste zaupanje
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne odpravljajte nekaterih izdatkov, ki so potrebni za uspešno poslovanje. Pomanjkanje odkritosrčnosti utegne ohladiti neko prijateljstvo.
•4 rssrsssr. Z
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30: Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Naš juke-box; 12.15: Po tujih krajih; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30:	Glasba po željah;
14.40: Pesmi za tercete; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Intervju», radijska drama; 16.20: Ciganski orkester; 17.00: Pianist Eddy Du-chin; 17.20: 11. Vatikanski koncil; 17.30: Glasbeni kaleidoskop; 18.00: Iz zgodovine slov. književnosti; 18.15:	Umetnost, književnost in
prireditve; 18-.30:	Jazz panora-
ma: 19.00: Orkester Les Brown; 19.15: Družinski obzornik; 19.30: Jug. ritmični motivi; 20.00: Športna tribuna: 20.45: Akademski Oktet; 21.00: Za smeh in dobro voljo; 21.30: Vabilo na ples; 22.30: Južnoameriški ritmi; 22.50: Sodobna s.mf. glasba.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13,15: V diskoteki; 14.15: B. Marin: «I delfini»; 14.45: Pac-chiori in njegov orkester; 14.35: Dantejev «Ral».
se je pojavil njegov sin Pinko skupaj z Alojzom Budinom. Oba, prijatelja iz dijaških let, sta večkrat domala neločljivo preroma-la Vipavsko dolino in Kras. Poznanstvo je bilo na mah sklenjeno. Med drugim sta povedala, da sta obiskala Albina Vodopivca iz Kamenj, znanega komunista, ki je prišel pred kratkim iz zapora. Od tedaj je Pinko dolgo ča. sa skoraj vsakin 14 dni prihajal na sestanke.
Občudoval sem Pinkovo nadarjenost za navezovanje novih poznanstev. Dobil sem vtis, da smo začeli s širokopoteznim delom. Tedaj smo imeli v Braniku komunistično celico, v kateri so bili razen mene še Anton Pavlica, Franc Vidmar in kandidata Marko Vidmar ter Mirko Polec. Večkrat smo s® setajali na mojem domu Na sestanke je prihajal tudi Anton Sviligoj, kovač iz Batuj, nekdanji komunistični župan, dosleden antifašist Na Vipavskem je Pinko spoznal težke razmere kmečkega življa. Kmetijski pridelki niso imeli nobene cene, kmetije so bile vsevprek zadolžene in povsod je pritiskala brez. poselnost med agrarnim proletariatom. Pinko in Budin sta zahajala tudi k Zgonikovim in Cve-troža pri Braniku, pri katerih sta posta a povsem domača in priljubljena. Franc Zgonik je aktivno sodeloval v gibanju. Z razgledanostjo in preudarno besedo je znal vsako stvar speljati na pravi konec. V poznejših letih se je nerluteno razmahnila Pinko-va dejavnost po Vipavski dolini. Znatno oporo je dobil pri svoji zaročenki Vandelini Colja «Im», pogumni in agilni pripadnici il* game organizacije.
Tedaj smo bili polni mladostnega poleta in življenjskega optimizma, zato nismo poznali oddiha, kljub vsakovrstnim težavam, s katerimi smo se srečavali v našem tveganem delu»
A'i si kdaj sodeiova! z drugimi pomembnimi ilegalci?»
«Postavljeno vprašanje je u-mestno. Na moj dom je prišel dne 1. junija 1936 komunistični funkcionar Stane Vilhar, ki ga je poslala Kominterna na Primorsko. Ze nekaj let je prebival v Parizu in v SZ, doma je bil iz Krom-berga pri Gorici. Pripeljal ga je Alojz Budin. Pripravil sem mu primeren prostor za bivanje v hramu s posebnim vhodom. Ilegalec je ostal pri men: dva meseca. en mesec pa ga je skrival Jože Čermelj v Vrhvinu. Dndo-bro izšolan za take prilike je kmalu spoznal stanje v kraju in v .odročnih predelih. Dajal je preudarna navodila in sprejemal samo skrajno zanesljive ljudi.
Po njegovem naročilu sem zahajal na zvezo v Renče k Jožetu C tiču. dalje k Jožetu Susiču v Šempeter h Kristjanu Gulji in Ludviku Fevču v Vrtovin. h Kan-tejevim «štirje sinovi so padli v NOB) v Gornjo Branico itd.
V kovčku z dvoinim dnom je prinesel Stane ve'iko literature. Med njo je bil tudi znamenit govor Dimitrova na sedmem kongresu Kominterne, v katerem je označil fašizem za «odkrito teroristično diktaturo visokega finančnega kapitala».
Spominjam se njegovega izrecnega navodila, da ne smemo navezovati stikov z nepoznanimi komunisti. Vsaki celici je določil posebno številko Za korespondenco nam je izdelal pravcati ši-frarij.
Dne 25. avgusta 1936 ga je Franc Zgonik spremil v Trst. Od tedaj dalje nisem imel več stikov z njim Franc in njego.a družina so veliko koristili naši stvari. Dne 15 februarja 1944 je Franc žrtvoval življenje v spopadu z Nemci, ko so le-t; divjali po vasi, morili in požigali ter vlačili prebivalce iz Branika in zaselkov v pregnanstvo»
Mama je nadalje povedala o Pinkovi vrnitvi iz Jugoslavije taKole:
«.lanuarja 1937 je opazil, da ga zasledujejo. Dva dni so ga zaprli v Mariboru. Pozneje sem zvedela, da je mislil odpotovati v Španijo. Prebil se je skozi Avstrijo in Svico vse do Brenerrske-ga prelaza za Italijo. Tam so ga aretirali in pripekali v Trst. Dva tedna so ga zadržali v zaporu. Junija 1937 je moral na služenje vojaškega roka v Piso. kjer so ga nadzorovali zaradi nezanesljivosti. Po vrnitvi od vojakov v oktobru 1938 se je ponovno vpisal na univerzo.»
(Nadaljevanje sledi)

Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro: 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40:	Ritmi; 14.00: Popevke; 14.30:	Kulturni zapiski;
14.40: Motivi z Jadrana; 15.30: Zabavna glasba; 16.15:	Pevci;
\ 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Album klasikov; 17.00:	Izbrali
ste; 17.40: Jazz: 18.00: Prenos RL; 19 00: Poje Mc Daniels; 19.30: Pre-
S0B0TA, 7. DECEMBRA 1963
nos RL; 22.15:	Plesna glasba;
23.00: Prenos RL.
Naeionalai program
6.30:	Vreme	na ital. morjih:
8.30: Glasbeni sejem; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.15: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovne umetnosti; 15.30: Ital. pesmi in plesi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike: *7.25: Izžrebanje loterije; 17.30; Simfonični koncert: 18.55: Grška folklora; 20.25: Skladbe za godala; 21.00: Mascagni: «Cavalleria rusticana» in «L’amico Fritz».
II. program
7.35: Jutranja glasba; 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Leto dni v 80 minutah; 10.35: Nove ital pesmi; 11.00: Vesela glasba: 14.05: Pevci; 15.15: Najnovejše plošče: 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50 in 17.40; Plesna glasba; 17.35:	Izžrebanje loterije;
18.35: Vaši izbranci; 20.35: Puccini: «Tosca»: 22 10: M. Rotondo in njegov orkester.
lil. program
18.30:	Gospodarska	rubrika;
18.40: Prejeli smo; 19.30: Rivierov Koncert za flavto in orkester; 19.15: Francoska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert: 20.30: Revija; 20.40: Mozartove skladbe; 21.30: Simfo"’čni koncert.
Slovenija
6.10: Napotiki za turiste: 6.20: Angleščina, 6.45: Športne prireditve v nedeljo: 8.05: Vedre melodije; 8.55: Radijska šola; 9.25:
/. mladimi pevci po svetu; 9.45: Zabavna glasba; 10.15: Zabavni ansambli; 10.35:	Zbor Robert
Shaw; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:	Zabavna glasba;
12.25: Logarski fantje: 12.40: Lepe melodije; 13.30: Glasbeni sejem; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba: 15.40: Zbor Slava Klavora; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.35: Pesmi in plesi; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Sopranistka B. Nilsson: 18.45: Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Naši pevci in ansambli: 20.20: Gruszezynsky:	Veliki Bobby;
21.00: Sobotni ples; 22.10: Oddaja za izseljence:
Ital. televizija
Od 8.3u do 14.95: So a; 17.30: Program za najmlaiše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Teden dni v parlamentu; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Revija «Il giocondo»; 22.15: Knjižne novosti; 23 15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Maurice Chevalier; 22.20: Hitchcock: «Prijatelji se vračnio»: 23 10: Šport.
Jug. televizija
18.00: Poročila; 18.05: V. Novak: «V tej igri ni sreče»; 19.00: TV obzornik; 19.20: S kamero po svetu; 19.45: Kai bo prihodnji teden na sporedu?:	20.00:	TV
dnevnik: 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: Mikrofon je vaš — javna oddaja; 22.10: «Canzoniere minimo»; 22.55: Poročila.
Vreme včeraj : najvišja temperatura
5.6, najnižja 3.5, ob 19. uri 3.8, vlaga 62-odst., zračni tlak 1015.7 narašča, veter 25 km vzhodni severovzhodni, sunki 65 km na uro, nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 12.8,
Tržaški dne vn
Danes, SOBOTA, 7. decembra Urban
Sonce vzide ob 7.31 tn zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 23,34 in zatone ob 12.45, Jutri, NEDELJA, 8. decembra Brezm. sp. M. D.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Center za atomsko fiziko začasno na Trgu Oberdan?
Polemika v zvezi s cenzuro igre «Gli ingannati» - Odobren nakup poslopja za dve šoli - Urejene pokojnine za pokrajinske uslužbence
Na sinočnji seji je pokrajinski svet najprej počastil spomin ubitega predsednika ZDA Kennedyja, nato pa razpravljal o nekaterih pomembnejših vprašanjih.
Med drugim je pokrajinski svet soglasno odobril nakup poslopja na Trgu Oberdan št. 6, ki ga bodo uporabili za potrebe šole Galileo Galilei in tehnične ženske šole. Za nakup bodo vzeli posojilo 270 milijonov lir, za kar imajo že zagotovilo Tržaške hranilnice. To poslop je bodo kupili od ustanove Gioventù Italiana, ker obstaja nujna potreba, da dobita omenjeni šoli primerne prostore Pokrajina je v zvezi s tem že vložila prošnjo na ministrstvo za šolstvo, da bi zgradili novo primerno poslopje in do sedaj še ni dobila načelnega pristan ka; na vsak način pa bi se rešitev tega vprašanja in nato tudi gradnja vlekla več let. Svetovalci so v razpravi poudarili, da mora biti končna ustrezna rešitev v gradnji novega poslopja in da je zato rešitev s poslopjem na Trgu Oberdan lah ko samo začasna. Pokrajina bo morala izdati nadaljnjih trideset milijonov lir za preureditev poslopja v šolske namene.
Predsednik pokrajine Delise je tudi sporočil, da lahko obstaja možnost, da bi del poslopja začasno dodelili mednarodnemu centru za teoretsko fiziko. Prvotno so namreč nameravali zvišati stavbo fizikalnega inštituta, za kar pa bo potreben določen čas, medtem ko mora po pogodbi mednarodni center pričeti delovati v prvem polletju prihod-njèga leta.
Istočasno je predsednik pokrajine sporočil, da je prisostvoval dvema zasedanjema na ministrstvu za zunanje zadeve v Rimu, kjer so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so povezana z ustanovitvijo centra.
Vlada je potrdila svojo obveznost, da bo prispevala za vzdrževanje centra po 278 tisoč dolarjev na leto (127 milijonov lir) in da bo ustanovila štipendije, medtem ko so razne ustanove zagotovile nadaljnje prispevke.
Dogovorili so se tudi, da bo center upravljal poseben konzorcij, pri čemer bodo sodelovale tržaška občina in pokrajina ter Tržaška hranilnica. Konzorcij bo skrbel za gradnjo in nadaljnjo upravo. Stalni sedež centra bo last tržaške univerze in ga bodo zgradili pri Miramaru, pri čemer bodo verjetno uživali razne finančne ugodnosti. INCIS bo na tem področju zgradil 70 stanovanj za potrebe osebja. Sedaj pripravljajo osnutek statuta omenjenega konzorcija, ki ga bo pokrajinska uprava v kratkem predložila svetu. Center mora pričeti z delom v začasnem sedežu v prvem polletju 1964, medtem ko mora biti dokončni sedež dogotovljen v letu 1966.
Živahen polemičen ton je zavzela pokrajinska seja, ko je predsednik prečital pismeno vprašanje svetovalca Seme (KPI) v zvezi z znanimi dogodki v «Teatro Stabile». Frof. Sema je namreč ostro obsodil ravnanje tajnika tržaške KD Botterija, ki je pismeno zahteval in dosegel cenzu riranje že predvajanega dela «Gli ingannati».
Delise je v svojem odgovru dejal, da pokrajina niti nima omenjenega pisma, ker gre za «aseb-no pismo, poslano nekemu drugemu uradu odnosno ustanovi in da
Zdi se, da bo občinska uprava čez nekaj časa končno le začela graditi podzemeljske. prehode na Trgu Goldoni. Na sinočnji seji občinskega sveta so potrdili sklep odbora, ki določa odobritev naknadnih 37.228.000 lir v ta namen. V razpravi pred izglasovanjem sklepa sta komunistični svetovalec Tonel in liberalec Trauner izrazila željo, da bi bil^ ta sklep resnično poslednji važnejši akt občinske uprave glede rešitve tega važnega vprašanja. Svetovalec Tonel je še posebno poudaril, da je občinski svet že pred petimi leti odobril zadevni sklep in tedaj je bil že nakazan potreben denar. Toda z deli se je vedno zavlačevalo zaradi najrazličnejših vzrokov.
Odbornik za javna dela inž. Colautti je pojasnil, da so za sedaj glavne formalnosti rešene, čeprav pristojne oblasti še njso odobrile predloženih načrtov. Prvotni stroški za gradnjo prehodov bi morali znašati 85 milijonov lir. V zadnjih petih letih pa so se stroški tako povečali, da je bila občinska uprava prisiljena določiti še omenjeno vsoto. Kot torej vidimo, bo gradnja podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni sedaj stala nekaj nad 122 milijonov lir, kar pomeni okrog 42 odstotkov več kot pred petimi leti.
To sicer ni edini primer, da mora občinska uprava za uresni-ima vsakdo pravico izražati I čitev raznih javnih del sprejeti
PO VPRAŠANJU V OBČINSKEM SVETU
Pojasnilo ustanove ECA o premestitvah oskrbovancev
Premestitve so bile potrebne zaradi dolgotrajne bolezni prizadetih oskrbovancev in zaradi prenavljanja ambulante
kritike. Glede ravnanja predstavnika pokrajine pa je dejal, da bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali
Prof. Sema se s tem odgovorom ni zadovoljil in je ugotovil, da ne gre za svobodo kritike, temveč za politični pritisk, ki je u-perjen proti celotnemu programu tržaškega gledališča.
V zvezi s tem je vprašal liberalni svetovalec odv. Jona, kako to, da je pokrajina odpovedala posebne predstave dela «Gli ingannati» za svoje uslužbence, pa čeprav se je z upravo gledališča že dogovorila za posebne skupinske predstave za tri dela: «Gli ingannati», «La breccia» in «Le don. ne a parlamento». Odgovor odbornika Visintina in nato predsednika Deliseja ni bil preveč prepričljiv, saj sta se izgovarjala, da ni šlo za nekak točno določen dogovor, temveč samo za razgovore.
Pokrajinski svet je nato odobril sklep, s katerim se urejajo pokojnine za osebje pokrajine na tak način, da se prepišejo socialne dajatve od INPS na posebno zavarovalno ustanovo za usluž-
Sklep je bil soglasno sprejet in so številni svetovalci poudarili, da gre za ureditev važnega vprašanja v korist pokrajinskim u-službencem in da sta s tako rešitvijo v celoti soglasni obe sindikalni organizaciji.
Nato je pokrajinski svet odobril še razne izključno upravne sklepe, v začetku seje pa so predsednik in odborniki odgovorili na vprašanja svetovalcev.
Stavka uslužbencev Rdečega križa
Včeraj so začeli uslužbenci Rdečega križa v Trstu 48-urno stavko, ker ni osrednje vodstvo sprejelo njihovih zahtev in se ni hotelo niti pogajati o njih. Stavka je bila popolna v Trstu in v Miljah in se bo nadaljevala tudi danes. Delali so le zdravniki in nekaj prostovoljnih bolničark.
. Zaradi tega so opravljali službo nujne pomoči z reševalnimi avtomobili, ki so jih dali na razpolago kvestura, gasilci m zbor fi-
Zaključek stavke uslužbencev hranilnic
Sooči se je končala 48-urna stav. ka uslužbencev hranilnic, ki je bila po vsej državi. V Trstu so stavkali vsi uslužbenci Tržaške hranilnice in zastavljalnice,' ki spada v njen sklop. Na skupščini so uslužbenci ponovno poudarili, da bodo nadaljevali borbo, dokler ne ugodijo njihovim zahtevam. V Rimu pa so se sestali vsi sindikati bančnih uradnikov, ki so sklenili, da bodo nadaljevali borbo ter da bodo določili datume novih stavk prihodnji teden.
Zborovanje upokojencev v kinu Alabarda
Jutri ob 10.30 bo v kinu Alabarda na Trgu stare mitnice zborovanje upokojencev. Na njem bosta govorila o pokojninah in o draginji glavni tajnik Nove delavske zbornice Arturo Calabria in tajnik pokrajinskega sindikata u-pokojencev Ernesto Radich.
OBČNI ZBOR SPD
Ploden obračun dveletnega delovanja
Društvo je priredilo 20 izletov
Sinoči ob 20.30 je bil v Gregorči- I nem sodišču dr. Mario Scandel-čevi dvorani v Ul. Geppa 9 redni lari, ki bo zamenjal dosedanjega občni zbor, tržaškega Slovenskega 1 generalnega prokuratorja dr. Gio-
bence krajevnih ustanov CPDEL. nančmih straž skupno z osebjem.
Danes v Gorici sestanek deželnega odbora PSDI
Danes bo v Gorici sestanek deželnega odbora PSDI, katerega se bodo udeležili tudi socialdemokratski deželni parlamentarci.
Na sestanku bodo razpravljali o gospodarskih in političnih deželnih vprašanjih, ter o strukturi nove vlade.
lllltlllllMIflllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIH
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobritev naknadnih 37,228.000 lir za podzemeljske prehode na Trp Goldoni
Ta sklep so morali spreleti, ker so se podražila dela Odobrili so tudi posojilo za razširitev pokopališča pri Sv. Ani
Predsednik Občinske podporne ustanove (ECA) nam je poslal v objavo naslednje pojasnilo:
V zvezi z nedavnim vprašanjem na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta sporoča uprava Občinske podporne ustanove naslednje:
Novembra meseca je bilo premeščenih iz ambulante ubožnice v bolnišnico kroničnih bolnikov pri Sv. Ivanu 19 oseb, od katerih 1" žensk in 2 moška, in ne 37.
Do teh premestitev je prišlo bodisi iz splošnih razlogov v zvezi z obstoječo zdravstveno ureditvijo v ubožnici, bodisi iz začasnih potreb.
Sedaj je v ubožnici 406 starih ljudi (304 ženske in 102 moška). V ambulantah ubožnice je skupno 120 postelj. Njihov namen je sprejemati in zdraviti starčke in starke, ki obolijo in ki začasno potrebujejo posebno zdravstveno o.= krbo. Ko ozdravijo, se povrnejo med ostale starčke. Cesto pa se dogaja, da se po sprejetju v ambulanto bolezen spremeni v kronično, zaradi česar ne morejo več bolnikov odsloviti in morajo ostati mesece in tudi leta v postelji brez upanja na ozdravljenje. Ambulanta se tako spremeni v bolnišnico za kronične bolezni, kar ima negativne posledice i za bolnike same i za druge goste ubožnice. To se dogaja predvsem zato, ker so za bolnišnico kroničnih bolnikov potrebne naprave in zdravniško-bolničarske storitve, s katerimi ubožnica ne razpolaga, saj nima sredstev zanje in ker po daljšem času kronični bolniki zasedejo skoraj vse razpoložljive postelje, tako da ne morejo sprejeti v ambulante novih bolnikov. Tako se dogaja zlasti pozimi, ko prihaja največ starčkov v ambulante, da ne morejo zaradi kroničnih bolnikov sprejeti mnogo takih, ki obolijo le začasno.
Ta nevšečnost se je povečala
zaradi povečanega števila bolnikov in tudi zaradi širokosrčnosti uprave, ki sprejema v ubožnico tudi bolne starčke im starke, ki jih druge ustanove ne sprejmejo. K tem splošnim razlogom se pridružujejo še drugi razlogi, ki narekujejo potrebo po izpraznitvi ambulant. Gre namreč za začetek del za preureditev velike dvorane, v kateri je sedaj 70 postelj, v male sobe, v katerih bo od 8 do 10 postelj. Namen tega je, da se zagotovijo bolnikom potrebni mir in boljši zdravstveni pogoji. To obširno delo terja izpraznitev ambulante s premestitvijo kroničnih bolnikov, ki zahtevajo stalno zdravstveno oskrbo in za katere je na razpolago mnogo postelj v bolnišnici pri Sv. Ivanu, katera služi prav temu namenu.
Uiprava ECA se dobro zaveda, da ta ukrep mi mogel biti pogodu delu bolnikov in njihovih svojcev, toda izogniti se mu ni bilo mogoče iz omenjenih razlogov, saj ni bilo nobene druge izbire.
Kar se tiče samomora oskrbovanca ubožnice Del Bianca, je treba pojasniti da on ni bil med tistimi, za katere je bila določena premestitev v bolnišnico kroničnih bolnikov, niti ni bil v vidu sploh kak ukrep glede njega. Slo je za nepremišljeno dejanje, ki ga je treba najbrž pripisati njegovemu slabemu zdravju, saj je bolovai za močno p o apnel ostjo možgan.
V torek seja odbora za cene
Podprefekt dr. Pasino Je sklical za torek ob 17.30 sejo pokrajinskega odbora za cene. Na dnevnem redu so cene na drobno govejega mesa, sira in surovega masla.
nove sklepe za dopolnitev večjih stroškov, ker predvidena dela niso bila pravočasno začeta zaradi birokratskih ali drugih zaprek. Upajmo torej, da sedaj ne bodo več predolgo zavlačevali z začetkom del podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni, ker bi morala občinska uprava v nasprotnem primeru ponovno spremeniti sedanji predračun stroškov in predložiti občinskemu svetu v odobritev še en dopolnilni sklep.
Med drugimi upravnimi sklepi je občinski svet sprejel tudi sklep o odobritvi stroškov in najetje 71.500.000 lir posojila za razširitev pokopališča pri Sv. Ani. Odbornik za javna dela je sporočil, da bo občinska uprava samo za razlaščena zemljišča plačala lastnikom 60 milijonov lir. Ta sklep se nanaša samo na izvedbo prvega in drugega dela predvidenega načrta za razširitev pokopališča. Sprejet je bil tudi sklep o gradnji nekaterih prometnih otokov. Med drugimi bodo končno zgradili tudi prometni otok na vozlišču Baiamonti, ki je zelo nevarno in je vsa ta leta zahtevalo številne prometne nesreče.
Sinoči se je prvič zgodilo da sta bila na javni seji dva sklepa, ki sta predvidevala stroške in najetje zadevnega posojila za popravilo dveh cerkva, zavrnjena, ker nista prejela po zakonu predvidene absolutne večine glasov na število izvoljenih svetovalcev, in sicer najmanj 31 glasov na 60 svetovalcev. En sklep je bil zavrnjen pri javnem glasovanju, ker sta se socialistična svetovalca vzdržala glasovanja, drugi pa pri tajnem glasovanju, ker so pri štetju glasov ugotovili, da je za sklep glasovalo manj kot 31 svetovalcev.
Cepljenje živine proti slinavki
Zaradi razširitve slinavke v nekaterih severnoitalijanskih pokrajinah je ministrstvo za zdravstvo dalo na razpolago pokrajinskemu veterinarskemu uradu 2.500 stekleničk cepiva proti tej bolezni. Z njim bodo brezplačno cepili vso govejo živino v obmejnih krajih, zlasti pa tisto, ki jo gonijo na pašo čez mejo ali pa jo uporabljajo onkraj meje za poljska dela. To cepljenje spada v stalen načrt borbe proti tej škodljivi bolezni, tako da se ohrani živina ter se preprečijo morebitne omejitve obmejnega prometa.
Natečaj
za podpore ENPAS
ENPAS je razpisal natečaj, za dodelitev 860 dosmrtnih, podpor v korist bivšim državnim uslužbencem, ki so nehali službo zaradi bolezni ali starosti ter v korist njihovim svojcem, in sicer vdovam, mladoletnim sirotam, polnoletnim sirotam, nezmožnim, za delo, sirotam, ki so še samske ali vdove in ki‘so star.ejSé od 40 let, staršem», bratom in s&frairf! Prošnje je treba vložiti do 31. decembra 1963. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti natečaja, si lahko ogledajo razpis na pokrajinskem uradu ENPAS.
Smrtna žrtev na cesti pri Devinu
Na križišču, kjer se od državne odcepi cesta v Devin, se je sinoči okrog 19, ure dogodila smrtna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 70-letna Giovanna Cvenik vd. Scubini iz Devina, Drevored Stazione 5/a. Cvenikova je bila namenjena domov in je ob tisti uri prečkala cesto, ko je nenadoma v smeri proti Trstu privozil z lancio ful-vio TS 62399 44-letni Alceo Loren-zutti iz Ul. Campanelle 133. Loren-zutti je prepozno opazil žensko in čeprav se ji je hotel izógnigi jo je zadel z levim prednjim blatnikom ter jo v zaletu zanesel še za dvajset metrov naprej, kjer je Cvenikova obležala na mestu, mrtva. Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije, sodnik iz Tržiča Ma-lacrea in zdravnik Carlo Delani iz Sesljana, ki je tudi izdal poročilo o smrti Cvenikove Na prošnjo po-nesrečenkinih sorodnikov so truplo prenesli na njen dom.
planinskega ‘društva. Prof. Zorko Jelinčič je podal splošno poročilo o delovanju odbora in društva v zadnjih dveh latih. Med drugim ja dejal, da je društvo v bistvu ohranilo prejšnje pozicije, čeprav ni bilo zabeležiti večjih uspehov. To velja posebno v pogledu mladine. Predsednik je poudaril, da bo treba poiskati nove oblike dela jned mladino, da bi jo pritegnili k aktivnejšemu sodelovanju na tem področju.
Nato je tajnica odbora Lučka Gerbec podala podrobno poročilo o dejavnosti društvo na področju skupnih izletov. Teh .je bilo 20 ter se jih je udeležilo 720 izletnikov. Društvo šteje danes 260 članov. Na koncu je Lojze Bucik podal blagajniško poročilo iz katerega je razvidno, da je finančno sta-pje SPD zelo ugodno.
Po poročilih se je razvila živahna diskusija, pri kateri so sodelovali številni. Včasih ostre kritike so dokazale, da je tržaško planinsko društvo še vedno polno življenja. Prizadevnost vseh članov pa kaže, da bo mogoče najti pravo pot za razširitev delovanja posebno med mladino, ki se ne bo mogla upirati klicu narave, «kajti narava - je dejal prof. Jelinčič ‘t. je vedno lepa».
Končno je zbor izvolil profesor-, ja Zorka Jelinčiča za predsednika, Odbor pa bodo sestavljali: Lojze Bucik, Lučiča Grmek, Žarko Jagodic, dr. Sonja Mašera, Neva Lavrenčič, Lidija Valenčič, Ivan Viš-njevec in Pino Rudež.
vannija Migliardija.
Scandellari, ki je rojen v Sam-pierdareni, je bil do sedaj predsednik kazenskega sodišča v Benetkah. Migliardi se bo uradno poslovil od Trsta 14. t.m. ter bo potem odšel v Rim, kjer bo nastopil službo sekcijs'-’ega predsednika pri kasač.jskem sod šču.
Glasbena Matica Trst
Po nadvse uspeli koncertni turneji v ZDA in Kanadi bo
Obiskovalcem Študijske knjižnice
Narodna in študijska knjižnica
v Ul. Geppa bo od ponedeljka dalje Uradovala v isti stavbi v pritličju levo namesto v četrtem nadstropju kakor doslej.
17.450.000 lir za novo (osto
Na skrbništvu javnih del vladnega generalnega komisariata so 4. t. m. dodelili z dražbo podjetju Mari in Mazzaroli za 17.450.000 lir gradnjo dela krožne ceste, ki bo služjl za pristop k novim hišam IACP v Ul. Buonarroti.
Novi {en. prokurator pri prizivnem sodišču
Včeraj se je kratek čas mudil v našem mestu novi generalni prokurator pri tržaškem priziv-
Violinist Bravničar bo spet naš gost
Ljubitelje glasbe pri nas bo prav gotovo zanimala razveseljiva vest, d a bo proti koncu januarja ali najkasneje v sredini februarja gostoval v Trstu priznani slovenski violinski virtuoz Dejan Bravničar. V Trstu bo ob spremljavi velikega orkestra tržaške Glasbene Matice izvajal Vivaldijevo skladbo «Štirje letni časi».
Mladi umetnik, ki smo ga v Trstu že imeli priložnost slišati, se je prav pred kratkim vrnil z gostovanja po Češkoslovaški, kjer je priredil 6 samostojnih koncertov ob klavirski spremljavi pianista Marjana Lipovška. V kratkem bo Bravničar nastopil v Cannesu, kjer bo z orkestrom izvajal Brahmsa, nato pa se bo podal še na turnejo po Bolgariji in Sovjetski zvezi.
IIIIIIMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllt1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
PRVE NEVŠEČNOSTI NASTAJAJOČE ZIME
Burja je včeraj zahtevala svoje prve letošnje žrtve
Pihala je s sunki do 93 km na uro - Temperatura na Krasu se je približala ničli
Slovenski
oktet
nastopil v AVDITORIJU v TOREK, 10. decembra ob 20.30 z izbranim sporedom pesmi domačih in tujih skladateljev.
Člani okteta so:
GAŠPER DERMOTA, BOŽO GROŠELJ, MARIJ KOGOJ, JANEZ LIPUŠČEK, TONE KOZLEVČAR, DRAGIŠA OGNJANOVIČ, MARJAN ŠTEFANČIČ, ANDREJ ŠTRUKELJ, umetniški vodja VALENS VODUŠEK.
Vstopnice so na razpolago od danes 7. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
obvešča, da napovedani večer v torek, 10. t. m. odpade in vabi svoje prijatelje na koncert Slovenskega okteta v Avditoriju
Burja nas je včeraj prvič obiskala v letošnji zimski sezoni. Pihati je začela že ponoči okrog polnoči, višek pa je dosegla okrog 8. ure zjutraj, ko so njeni sunki dosegli hitrost do 93 km na uro, medtem ko je njena povprečna hitrost znašala okrog poldneva nekaj nad 40 km na uro. Zaradi burje se je tudi naglo znižala temperatura, ki je v mestu padla na 5 stopinj nad ničlo, na Opčinah pa le 2 stopinji nad ničlo. Z nastopom burje so se tudi razpršili oblaki, ki so že nekaj dni prekrivali nebo nad Trstom in okolico. Z njimi vred je odpihala tudi dež in vlago.
Seveaa se je zaradi mraza in burje znatno zmanjšal tudi poulič. ni vrvež; kajti vsakdo se raje drži na toplpjjj^jnedtem ko pristaniški in mestni promet ni bil resneje oviran. Na vsak način pa so največjo škodo že kar prvi dan burje utrpeli stojničarji na Drevoredu XX. septembra in to
Samo še danes
i::::::;:::::::::::::::::::::::::::::::
lahko kupite knjige po tako nizki ceni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA - TRST Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792
V begunsko taborišče v Ulici Campo Marzio 3 je včeraj zjutraj z vso naglico privozil .rešilni avto policije, ker je nekdo obvestil agente, da leži na hodniku barake 42-letni ribič Italo Pela-sohiar v hudem zdravstvenem stanju. Zdravnik je Pelaschiarja pregledal in ga dal prepeljati v bolnišnico, toda med prevozom' je .Pelaschiar izdihmil. Po pregledu trupla so zdravniki ugotovili, da je Pelaschiar izdihnil za posledicami udarca v glavo.
iiiiiHiiiiiiiimiiimmiiiiimiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMuiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
POD OBALNO CESTO POD KRIŽEM
Tatovi obiskali dve vili in odnesli 900.000 lir plena
Preskočili so ograjo in vlomili v vili skozi vrata
■Neutrudni tatovi so hoteli to jibt «delati» v miru, brez tjojazni, da jih kdo ne zasači. Njihov cilj, dve prazni vili pod obalno cesto pod Križem, kjer so si nabrali za skoraj milijon lir plena. Včeraj zjutraj se je na komisariatu javne varnosti v Devinu zglasili 28-letna Vittoria Braicovic por.
Jeric iz Ul. Besenghi 33 in službujočim agentom povedala, da so pinoci ■ neznanci preskočili mejni zfdek z mrežo in potem s silo odprli vhodna vrata njene vile št.
383 v Križu. Tatovom se ni bilo treba truditi, ker so našli v raz-



Z miklavževanja v osnovni šoli v Barko vi jah
nih prostorih praznega poslopja 2 fotoaparata, kamero za snemanje, namizno uro, tri obleke, dežni plašf in še druga oblačila v skupni vrednosti 780.000 lir. Potem so nemoteno zapustili vilo. Ker pa se niso zadovoljili z bogatim plenom, so vdrli še v prazno vilo, last 49-letnega Giovanni j a Cossutte s Pendice ScoglieL to 5, ki je zraven vile Braicovi-ceve. V Cossuttovi vili so prebrskali vse kote in odnesli namizno uro, prt in razne obleke v vrednosti 60.000 lir. Tudi Cos-sutta je prijavil tatvino na komisariatu v Devinu. Policisti so s sodelovanjem agentov znanstvenega oddelka kvesture uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance, k.i so v eni sami noči oropali kar dve vili.
Z lestve je padel in si zlomil stegnenico
Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom policije, sprejeli 64-letnega kmeta Franca Caharijo iz Nabrežine št. 21 zaradi zloma desne ste. gnenice in verjetnega zloma medenice. Caharija se je ponesrečil že predvčerajšnjim popoldne, ko je hotel po lestvi splezati na senik zraven doma. Na nekem klinu pa sé je spodrsnil in strmoglavil z višine treh metrov. Domači so mu priskočili na pomoč in ga odnesli v hišo, toda ker bolečine niso hotele prenehati, se je Caharija včeraj odločil in po-iskal zdravniško pomoč v bolnišnici. Zdraviti se bo moral 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
ne samo zaradi občutnega zmanjšanja obiskovalcev in kupcev, temveč tudi zaradi potrganih platnenih streh.
Seveda pa ni — kot običajno — manjkalo tudi pouličnih padcev in nezgod ter raznih nesreč na delu, ki so redni spremljevalec burje. Tako je sunek burje vrgel po stopnicah 74-letno Marijo Duer-nicico vd. Piščanc iz Ul. Moreri 175, ki je na svojem domu stopala po zunanjih stopnicah v stanovanje s svežnjem drvi v naročju. Pri padcu se je Duernici-eojeva pobila po čelu in ličnicah ter ima verjetni zlom čelne kosti. Z rešilnim avtom policije so jo ob 10. uri prepeljali v bolniš-mco kjer se bò na nevrokirurškem oddelku morala zdraviti 4o dni.
Pet minut kasneje so na isti oddelek sprejeli 41-letnega delavca Orazia Leoneja iz. Palerma, ki stanuje v neki baraki na gradbišču v Ul. Pisoni 6. Leone je bil uslužben pri gradbenem podjetju Savino iz Ul. Parini 15 in je včeraj delal pod stavbo v gradnji, ko mu je nenadoma padla na glavo opeka iz azbesta, ki jo je bur-ja vrgla s strehe, ter ranila Leoneja po zatilju. Ponesrečenca, ki je zadobil ^možganski pretres, so z delodajalčevim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 20 dni.
Sunek burje je bil kriv tudi nesreče, katere žrtev je postal 48-letni delavec Giovanni Rupil iz Naselja . Sv. Sergija 2015. Rupil je včeraj pred skladiščem št. 62 v Novem pristanišču razkladal velike škatle. Ko je stal na tovorniku je nenadoma močno zapihalo in ga vrglo v stranico vozila. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in ga položili v rešilni avto gasilcev, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi zloma desnih reber.
Četrta včerajšnja žrtev burje je postal 34-letni železničar Sergio Serli iz Ul. Maiolica 8. Na prosešlki železniški postaji mu je padlo na glavo strešno okno, ki ga je iz tečajev iztrgal sunek burje, ter ga ranilo na desnem sencu, Serlija so nezavestnega prepeljali v bolnišnico s policijskim avtom karabinjerjev. ^preje11 so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni.
Hotel se je voziti na račun drugih
48-letni nočni čuvaj Italo Montanari iz Ul. S. Felice 10 je pred-včerašnjim ponoči v Ul. S. Lazzaro zasačil mladeniča, ki je praznil gorivo iz rezervoarja lambrete TS 23459. Čuvaj je mladeniča pri-jel in ga spremil na kvesturo, kjer so ga agenti zaslišali. Slo je za 16-letnega Giovannija S ki je povedal, da je kradel gorivo ker ga je potreboval za svoje motorno kolo. Ob lambreti so agenti potem našli dvolitrsko steklenico na pol polno z gorivom, ki ga je Giovanni že pretočil, potepi ko je potegnil dovodno gumijasto cev-eico. Gorivo so agenti vrnili lastniku 43-letnemu Guerrinu Govor-cinu iz Ul. S. Lazzaro 1, Giovannija pa so prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 6. decembra 1963 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
Umrli so: 67-letni Giuseppe Marchesa», 76-letni Romeo Fiorini, 28-letni Fulvio Cleva, 36-letna Adriana Ca-never. 84-letna Enrica Cozzi, 61-letna Sofia Tence, 58-letni Guerrino Balla-rin, 51-letni Antonio D'Agostino, 62-letna Marianna Selva»! por. ,Ruini, 71-letnd Luigi Zulìan, 55-letna Jolanda Rocco, 79-letni Antonio Michelazzi, 73-letrei Giuseppe Crecich.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
DANES 7. t. m. ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu (Campo S. Luigi 11)
PESTER KONCERTNI VEČER GOJENCEV GLASBENE ŠOLE IZ ŠEMPETRA PRI NOVI GORICI
Sodelovali bodo
SOLISTI, ORKESTER in HARMONIKARSKI ZBOR Vstop prost Po prireditvi prosta zabava Prijatelji mladine vljudno vabljeni !
OOOOOOOOOOO
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
vabi starše svojih gojencev in vse prijatelje dijaške mladine na
Miklavžev popoldan
ki bo v nedeljo, 8. t. m. ob 15. uri v dijaškem domu. Po odhodu Miklavža raznovrstno razvedrilo.
OOOOOOOOOOC-
Gledališča
VERDI
[Jutri ob 16 uri v dnevnem abonmaju za vse rede zadnja predstava opere F. Cilee «Adriana Lecouvreur» z ,istp. zasedbo. Dirigent Gianfranco Rivoli. Nadaljuje se prodaja vstopnic. V pripravi «Mali Marat» P. Masca-gnija.
TEATRO STABILE
Drevi -ob 20,30 uri 21. ponovitev komedije «Prevarani». Jutri ob 17. uri zadnja ponovitev. Prodaja vstop-' nic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Cene v parterju 1.200 in 700 lir, na galeriji 300 lir.
Nazionale 13.30,	17.30, 21.30 «Law-
rence d'Arabia» Technicolor Alee Guinness, Anthony Quirm. Jose Ferree Film sedmih Oskarjev
Arcobaleno 16.00 «Le tentazioni della notte». Technicolor. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Il piede più lungo». Danny Kaye, Clara Williams.
Fenice 16.00 «Totò e Cleopatra». To-tò, Magali Noel, Moira Orfei. East-mancolor.
Grattacielo 15.00, 18.30 , 22.00 «Il gattopardo», Technicolor. Burt Lanca-ster, Claudia Cardinale, Alain De-lon.
Supercinema 16.00 «I Basilischi». Nagrajen v Lokarnu in z nagrado mednarodne kritike.
Alabarda 16.30 «Il segno del. coyote». Technicolor.' Fernando .Casanova, Giulia Rubini.
Filodrammatico 16.30 «Clementine Cherie». Rita Pavone.
Aurora 16,00 «Finché dura la tempesta».
Cristallo 16,30 «I figli del cap. Grant». Technicolor. Walt Disneyjev film.
Capito! 15.30 «Gli'uccelli». Technicolor Prepovedano mladini.
Garibeidi 16.00 «L’arciere delle mille e una notte». Technicolor. Todd Hunter, Rossana Podestà.
Massimo 16.30 «La storia del generale Custer». Errol Flynn.
Impero 16,30 «Il molto onorevole ministro».
Moderno 16.00 «Taras il magnifico». Technicolor. Tony Curtis, Yul Bryn-ner.
Astoria. 16.30 «Maciste contro lo Sceicco», Technicolor.
Astra 16.00 «Il dominatore».
Vittorio Veneto 16.15 «Il pugno proibito». Technicolor. Elwis Presley.
Abbazia 16.00 «li granduca e. mister Pimm». Technicolor. Gleiin Ford, Hope Lange, Charles Boyer, Riccardo Montalban.
Marconi 16.00 kLUltlmo ribelle». Technicolor. Carlos, Thompson,
Ideale 16.00 «Fiamme alla costa dei barbari». John Wayne.
Ljudska prosveta
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depan-gher, Ul. sv. Justa 1; Alia Madonna del Mare, Trg Plave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43,
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi danes na stadionu «Prvi maj» miklavževanje popoldne ob 17. uri za ljudskošolske otroke, ob 20.30 pa za odrasle.
• * *
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek od 20.30 do 21.30. Vsi, ki so si izposodili knjige In Jih niso vrnili v predpisanem roku, so vabljeni, da to nemudoma store.
Odbor
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Antonu Semcu in Giovanniju Mo.rassutu darujeta Vlasta in Armid Ukmar 2,000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Giovanniju Morassutu darujeta Fani in Ema 500 lir za Dijaško Matico.
PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM
Grozno »Križanje" v Mažarolah ponovno pred prizivnimi sodniki
Branilec Cenciga in Macoriga kritizira delo komisije zdravniških izvedencev, zahteva zaslišanje ravnatelja videmskega zapora in ogled kraja zločina - Razprava se nadaljuje danes
tino Cenc;8 in Pietro Macorig, uči vse zdravniške izsledke ter dobičkonosen. Fant ponuja vtiho-ki sta obtožena, da sta umorila j naj odgovori na naslednja vpraša-
in potem «križala» Pierino Cassi- nja; j. "upoštevajoč razne okoli-no, mater osmih otrok iz Mažarol ; ščine, kot so zunanja temperatura ”	cui.^1,	— rig^r morti».jtd.,,ugotoviti približ-
ni čas smrti; 2, ugotoviti vzroke
v zapadni Beneški Sloveniji, sta spet sedla na zatožno klop na tržaškem prizivnem porotnem sodišču (predsednik Palermo, tožilec Santonastaso, zapisnikar Vascon, obramba Cillario in De Marsico za Cenciga, Fortuna in Centazzo za Macoriga, zastopnika zasebne stranke Vittorio in Roberto Gomi-rato). Cencig je star 39-let, Maco-rig pa 48 let. V Trst, sta prišla iz kaznilnic, kjer prestajata kazen na katero ju je obsodilo koncem I960, leta videmsko porotno sodišče: Cenciga na dosmrtno ječo in Macoriga na 24 let zapora.
Kot smo že svoj čas obširno poročali, bodisi ob priliki tragičnega dogodka in pozneje ob priliki obravnave v Vidmu, je Pierina Cassina izgubila življenje v noči med 6. in 7. januarjem 1960. leta. Tistega dne 'bil je praznik sv. Treh kraljev) se je v Mažarolah pilo podnevi in zvečer Vasica, ki šteje uradno kakih 800 ali 900 prebivalcev, ima v resnici le nekaj nad 300 ljudi, povečini žensk in otrok. Moških ni doma, ker so večinoma v tujini, kjer si služijo kruh z najrazličnejšimi poklici. Revščina in beda, socialna in kulturna zaostalost vladajo tudi tu, kot v mnogih drugih beneških vaseh. Nihče se namreč ne zmeni za te ljudi, ki so precej oddaljeni od gospodarskih središč ter potisnjeni v alpsko predgorje. Značilno za Mažarole je dejstvo, da pride na dobrih 300 prisotnih prebivalcev kar pet gostiln.
Toda povrnimo se na tisto januarsko noč pred skoraj štirimi leti. Ura v zvoniku je komaj odbila polnoč, ko je neka ženska slišala baje klic na pomoč. Ali je bila tedaj res polnoč? Za morebitni klic na pomoč pa se ni nihče zmenil. Naslednjega jutra je nekdo našel Pierino Cassini, ki so jo neznani zločinci z jekleno žico golo privezali ob deblo neke češplje. Drevo je raslo kakih sto metrov pod vasjo ter ni bilo vidno iz naselja (lastnik ga je 3edaj posekal in izrul).
Kdo je zagrešil zločin? Na podlagi najrazličnejših izjav in izpovedi so karabinjerji prijeli Macoriga in Cenciga., Prvi je priznal zločin trikrat, Cencig pa dvakrat, toda vedno sta obtoženca preklicala prejšnje izjave.
Oba so prijavili porotnemu sodišču in sicer pod obtožbo umora, Cenciga pa tudi posilstva. Sodni izvedenec dr. Mengarelli je namreč menil, da je Cassinova umrla zaradi ostrega mraza (okoli —7 stopinj), ker je bilo njeno telo izpostavljeno preveč časa nizki temperaturi. Pri obdukciji pa so ugotovili tudi razne organske hibe. Na splošno se je menilo, da je Cassinova utegnila umreti zaradi naslednjih vzrokov: 1. zaradi mraza, 2. zaradi možganske kapi, 3. zaradi srčne kapi in 4. zaradi alkoholizma. Vendar pa je uradni izvedenec menil, kot smo dejali, da je smrt nastopila zaradi mraza.
Videmski porotniki so sprejeli to tezo ter so spoznali oba obtoženca za kriva. Cenclgu so prisodili dosmrtno ječo, ker je zagrešil umor zaradi pohote.
Proti razsodbi videmskega sodišča sta se pritožila oba obsojenca. Prva obravnava pred prizivnim porotnim sodiščem je bila 6. aprila lani, toda tedaj se ni zaključila, ker je generalni prokurator zahtevàl naj se imenuje svet izvedencev, ki naj še enkrat pro-
..	-	t»;- —	. -------
smrti. V tej zvezi se je izvedencem p,o»tavljjalo dvojko vprašanje:
oli je smrt nastopila zaradi zmrz-njenja ali p« zaradi drugih vzrokov. Te ugotovitve so zelo važne, ker ni vseeno, v primeru, da sta obtoženca zagrešila dejanja, če sta «križala» živo žensko, ali pa le truplo; 3. ugotoviti razne okoliščine v zvezi z obtožbo posilstva !n 4. ugotoviti vzroke podplutbe na Cencigevi desni veki. Obtožnica trdi namreč, da je to podplutbo povzročila Cassinova v silobranu,
Prizivni porotniki so tedaj sprejeli to zahtevo ter so imenovali v svet izvedencev prof. Amleta Dora, prof. Alda Duco ter prof. Carla Alberta Langa. Svet se je pozneje večkrat sestal ter se tudi posvetoval z zasebnim izvedencem, ki je nastopal v korist obtožencev.
Po enem letu in pol se je včeraj obravnava nadaljevala. Po kratkem, toda izčrpnem poročilu 9 poteku dogodkov v Mažarolah in o razpravi v Vidmu, je predsednik Palermo vprašal Cenciga, če želi še kaj pripomniti. Cencig je ponovno izjavil, da je nedolžen. Isto izjavo je podal tudi Ma-corig.
Nato je dobil besedo Cencigev zagovornik odv. De Marsico, ki je postavil nekaj ponovnih zahtev. Med drugim je zagovornik ostro kritiziral delovanje sveta izvedencev, ki po njegovem mnenju niso preiskali vseh izsledkov, ki so na razpolago. Se posebej pa je kritiziral postopek policijskega zdravnika, ki je izvršil oodukcijo trupla.
Nato je Odv. De Marsico navedel nekatere nepravilnosti do katerih je prišlo med preiskavo. Med drugim so preiskovalni organi pokazali neki ženski samo eno tobačnico (blizu Cassininega trupla so namreč našli tobačnico), ki jo je ta takoj spoznala za Macorige-vo. Zelo čudno je, nadalje, da so karabinjerji in dva sodnijska funkcionarja, zasliševali Maccriga 7. januarja zjutraj v prisotnosti dveh novinarjev. Končno je sumljiva izjava, ki jo je podal pometač Salvi iz videmskih zaporov, ki je trdil, da mu je sam Cencig priznal zločin.
V zvezi s temi ugotovitvami je odv. De Marsico zahteval, naj svet izvedencev še enkrat preuči zadevo ter naj se ugotovi istovetnost dveh novinarjev, ki sta prisostvovala zaslišanju Macoriga. Porotniki naj zaslišajo tudi ravnatelja videmskih zaporov, ki bi moral povedati kakšni časopisi so dovoljeni v zaporu (obramba meni namreč, da je Salvi utegnil zvedeti za nekatere podrobnosti iz časopisov). Končno je obramba zahtevala še, naj si porotno sodišče ogleda kraj zločina.
Zahtevi ponovnega oklicanja izvedencev sta se uprla. zastopnika zasebne stranke, medtem, ko bo generalni prokurator povedal svoje mnenje na današnjem zasedanju.
Ponujal je cigarete nato pa izginil z denarjem
22-letni Giordano Scoria iz Ulice Baiardi 55 ima to čast, da se Je v preteklem mesecu že dvakrat pojavil na prizorišču črne kronike, to pot pa že tretjič. Zdi se, da je način goljufije, katerega se poslužuje
tapijene cigarete in ko mu odjemalec izroči denar, izgine. To se je zgodilo tudi 22-letnemu uradniku Romanu Sanseverinu iz Traggia-na (Palermo), ki se mudi v našem mestu. Sanseverino je srečal Scorio na Trgu Oberdan in ta mu je ponudil cigarete. Sanseverino Je ponudbo sprejel in Scoria ga je z avtom peljal v Ul. Montorsino. Dejal je Sanseverinu, naj ga počaka nekaj časa, toda vrnil se je fez nekaj minut in ga naprosil, naj mu izroči 17.000 lir, da bo plačal cigarete. Sanseverino je seveda dal denar, toda potem je zaman čakal na Sco-riovo vrnitev. Ogoljufan in jezen je šel na komisariat v Barkovlje, kjer je povedal, kaj se mu je zgodilo. Agenti so kaj kmalu izsledili goljufa, toda Scoria se je izgovarjal, da ni mogel prinesti cigarete, ker Je v bližini opazil patruljo cestne policije in se ni upal vrniti k avtu, ker ni imel vozniškega dovoljenja Pripravljen pa je bil takoj vrniti denar. Kljub temu so ga agenti včeraj prijavili sodnim oblastem zaradi prekrška člena 80 cestnega zakona, ker je vozil avto brez vožniške-ga dovoljenja. Scoria je na začasni svobodi.
«Pozabil» je plačati...
Agenti s komisariata na Trgu Dalmazia so včeraj prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine 60-letnega Giuseppa Kneza iz Ul.
Ferrari 6, katerega so uslužbenci veleblagovnice Standa zasačili, ko se je hotel izmuzniti, ne da bi „i_ .	. ,,
plačal vsoto 1700 lir za pecivo,	_f_r°?r^®'.
Čokolado in dva zavojčka kave, ki jih je malo prej vzel na razstavni mizi. Knez je na začasni' svobodi.
V DVORANI GINNASTICA GORIZIANA
Danes zvečer prvi koncert v okviru mednarodnega tekmovanja
Nocoj bo nastopil znani zbor Prosek-Kontovel ■ Odbor za Andrejev sejem zelo ugodno ocenil ves dosedanji potek prireditev
Pod predsedstvom župana (jr. Poterzia se je v četrtek zvečer sestal na županstvu odbor za organizacijo Andrejevega sejma. Seji so prisostvovali cav. Bressan, predstavnik Zveze trgovcev, dr. Manzin, direktor vladne knjižnice, Merlo, funkcionar trgovinske zbornice, dr. Furlani, zastopnik Zveze industrijcev, rag. Peternel, predstavnik EPT, dr. Vianelio, direktor kmetijskega nadzorništva, dr. Fornasin, zastopnik Pro Loco, dr. Pellis, predstavnik filatelističnega društva ter gospodje Zitter, Cu-mar in Simone, ki so zastopali društvo	«Seghizzi»,	inž.	Rigonat,
Bissaldi, Vergna, Krainer in Duca za Unione Ginnastica Goriziana, občinski	svetovalci	odv.	Sfiligoj
ter odborniki Agati, Moise, dr. Gallarotti in dr. Scarano.
Zupan dr. Potsrzio je uvodoma pregledal dosadmji	potek	andre-
jevanja, ki je popolnoma uspel. Prisotni so zlasti naglasili, da je uspeh letošnjega sejma neprimerno večji od lanskega. Pregledali so
ki se
bodo še vršile, zlasti mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki bo danes in jutri v dvorani Unione Ginnastica Goriziana. Sestanek so
zaključili z željo, da bi tudi poslednja manifestacija v okviru Andrejevega sejma dosegla popoln uspeh.
Razpored in imena nastopajočih zborov
DANES, 7, decembra s pričetkom ob 21. uri bodo nastopili v veliki dvorani telovadnega društva «Ginnastica» na Trgu Cesare Battisti naslednji zbori; «G. Schiff» iz Chioprisa, «Prosek - Kontovel». «S. Cecilia» iz Cassignacca, »Svoboda» iz Kopra, «S. Cecilia iz A-degliacca (videmska pokrajina), «A. Zardini» iz kraja Rizzi, «S Maria Maggiore» (mešani zbor) iz Trsta in «G. Tartini» iz Trsta JUTRI, 8. decembra dopoldne ob 10. uri bodo nastopili: «Snt la nape» iz Ville Santine, «Lipa» iz Ajdovščine, «S. Ignazio» iz Gorice, «Simon Gregorčič» iz Kobarida, «Hrast» iz Doberdoba, «Cantori Friulani» iz Ville Vicentine, «Jacopus Gallus» iz Trsta in «Nuovo Coro Montasio» iz Trsta JUTRI, 8. decembra ob 16 uri bodo nastopili; «Lojze Bra-
Po podatkih vestnika trgovinske zbornice sta bila na Goriškem v prvi polovici meseca novembra
............"»"»o..................»»"»"»im...»......»,..»m,................»»»»■»,...»mil».....»,...■■•»mm....m........»»»»mm,....»,».,..............................»»,»,........mm»,
tuž» iz Gorice, «Costanza e Concordia» iz Rude, «A. Illersberg» iz Trsta, «A. Cappella» iz Beljaka, «S. Maria Maggiore» (moški zbor) iz Trsta, «Tone Tomšič» iz Ljubljane, «E. Grion» iz Tržiča.
Eno uro po vsakem nastopu bo razsodišče že sestavilo kvalifika cijsko lestvico zborov, tako da bosta znana zbora zmagovalca, ki bosta nastopila na zaključni prireditvi zvečer ob 21. uri.
Drugi del večernega programa bosta izpolnila prvoplasirana zbora. Po tri pesmi, ki jih nista pela na tekmovanju, bosta zapela prvi moški in prvi mešani zbor. Zbor «Seghizzi». ki prireja tekmovanje in se ga ne bo udeležil zaradi obilice dela, s katerim so obremenjeni njegovi člani, bo nastopil na zaključni prireditvi s štirimi pesmimi, in sicer «Bon jour. mon coeur», «Hymne» «Kam si šla» in «Gotis di rosade».
Razsodišče bodo sestavljali: prof. Rodolfo Lippizer (predsednik) iz Gorice, prof. Pietro Pezzé iz Vidma, prof. Claudio Noliani iz Trta, Rado Simoniti dirigent Opere v Ljubljani, in Norbert Artner iz Celovca.
SESTANEK IZVEDENCEV GORICE IN NOVE GORICE
V
Zelja po sestanku izdelovaltev urbanističnih načrtov obeh mest
Doslej so se strokovnjaki sestali že petkrat, pogovoriti pa se morajo tudi o poglobitvi podvoza na prehodu Rdeča hiša
Strokovnjaki tehničnih uradov iz Gorice in Nove Gorice so se v četrtek popoldne sestali v Novi Gorici ter proučili tiste točke o-snufsa urbanističnega načrta Go-rice kakor tudi že odobrenega načrta Nove Gorice, kjer se oba stikata na državni meji. Gre pa predvsem za težnjo, da se preprečijo gradnje tovarniš ih ob ek-tov v kraju, "kjer se po predvidevanju urbanističnega načrta nameravajo zidati stanovanjske zgradbe in podobno ali obratno. Na sestanku’ se je izkristalizirala želja, da bi tavine nesporazume na.iboLe odstranili, če bi se sestala oba izdelovalca urbanističnih načrtov.
Takšnih sestankov izvedencev obeh občin je bilo doslej pet, vse pa se nam vidi, da bodo tem sledili še drugi, zakaj na dnevni red bodo nujno morali postaviti tudi vprašanje pog'obitve podvoza na mednarodnem prehodu Kdeča hiša. ki je prenizek za težka tovorna vozila
702 menična protesta. Od tega jih je bilo 373 v Gorici, 132 v Tržiču, 42 v Gradežu, 40 v Ronkah, 27 v Krminu, 20 v Gradiški, 15 v Škocjanu, 12 v Starancanu, 10 v Ste-verjanu. 5 v Foglianu-Redipugiii, 4 v Zsgraju. 6 v Romansu, 3 v Turjaku, 3 v Medeji, 3 v Moši, 2 v St Petru ob Soči, 2 v Slo-vrencu in po I v Fari, Dolenjah in Kaprivi.
Menični protesti
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 1. t. m. ob 10.30 uri Cinemascope barvni film:
NOIRE DAME DE PARIS
Po romanu Victorja Hugoja Igrata: GINA LOLLOBRIGIDA in ANTHONY QUINN
nino na
[ijTTdi777J —i
predvaja danes 7. t. m. ob U. uri Dear film:
L’UOMO Dl ALCATRAZ
(Človek iz Alcatraza)
2 nagradi ria XXX. filmski razstavi v Benetkah
Igrajo:
BURT LANCASTER, HAROLD HECHT in MALDEN RITTER
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri Warner Bros barvni film:
DUE CONTRO Timi
(Dva proti vsem)
Dva najgroznejša šerifa na filmskem platnu!
Igrajo: WALTER CHIARI, RAIMONDO VIANELLO in LICIA CALDERON
TRADICIJA, Ki POSTAJA VEDNO POLJ ZAKORENINJENA
Miklavževanje v Štandrežu, Sovodnjah in slov. otroških vrtcih v Gorici
Zahvala Francu Lupinu iz Štandreža za njegovo požrtvovalno prosvetno delo in čestitke za 70letnico - V Sovodnjah obdarili nad 90 otrok

Miklavž med otroki otroškega vrtca v Ul. Randaccin
Sil
Otroci z Miklavžem v otroškem vrtcu v Ul. Croce
Na Goriškem je bilo v sredo in Četrtek več miklavževanj. Priredila so jih prosvetna društva ter občinska otroška vrtca v Gorici.
V Štandrežu se je na miklavže-vanju zbralo zelo veliko otrok, mladine in starejših vaščanov. U-vodoma se je Aleš Hoban v imenu prosvetnega društva «Oton Zupančič» zahvalil Francu Lupinu, pevovodji otroškega zbora v Stan-drežu, za ves trud, ki ga je vložil v stari pevski zbor kakor tudi za otroški zbor, ki se že več let pridno vadi in nastopa. Obenem mu je čestital za njegov 70. rojstni dan, ki ga je proslavljal letos ter mu želel, da bi čimprej popolnoma okreval po operaciji, ki jo je imel pred več tedni.
Franc Lupin se je zahvalil za lepe besede in darilo, ki mu ga je izročil Hoban v imenu društva. Predsednik Tabaj je zastavil Lupinu več vprašanj o prosvetnem delu ter o delovanju glasbene šole v vasi.
Otroški zbor je nato zapel tri pesmice. Sledilo je obdarovanje, ki se je zavleklo nekaj čez deseto uro.
Miklavž je nato obiskal tudi so-vodenjsko prosvetno dvorano, kjer se je zbralo vse polno otrok in odraslih oseb. Prosvetno društvo,
ki je priredilo miklavževanje, je obdarilo nad 90 šolskih otrok. Za vsakega je bilo darilo lepo presenečenje. Poleg slaščic in koristnih predmetov so dobili v zavoju tudi lepo slovensko knjigo. S to pobudo se je prosvetno društvo zares izkazalo in je lahko za vzgled, kako je treba skrbeti za naraščaj. Otrokom so prikazali tudi ilustrirano pravljico «Kapljice», ki so jo vsi'zelo lepo sprejeli.
Včeraj dopoldne pa je Miklavž obdaril tudi otroke v občinskih slovenskih vrtcih v Gorici v Ul. Randaccio in Croce. Otroci so bili Miklavža zelo veseli, ker jih je osrečil z lepimi darili.
Obsojen avtomobilist
Okrožno sodišče je včeraj obravnavalo nesrečo, ki se je zgodila 29. decembra lani v Ul. Terza Armata, ki povezuje Ul. Vittorio Veneto s Tržaško cesto. Istega dne je zidar 25-letni' Valdino Tomasin iz Ul. Capitello , 112 V Ronkah do smrti povozil 82-let-nega Ivana Krajnika iz Ul. Faiti 72, ki je peljal ročni voziček. To-masina so obdolžili, da je zakrivil nesrečo, ker je zaradi noči in megle prenaglo vozil. Včeraj se
je Tomasin zagovarjal, češ da mu je Krajnik prečkal pot. Vozil je komaj 65 km nn uro, kar je bilo dopustno zaradi popolne vidljivosti na cesti. Po izjavah predstavnika prometne policije in priče, obdolženčevega prijatelja, je sodišče Tomasina obsodilo na dva meseca in 20 dni zapora, plačilo 6.000 lir globe in sodnih stroškov. Odvzelo mu je tudi šofersko knjižico za 6 mesecev, Tomasin je vložil priziv.
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo kmetovalca iz Steverjana, Ki ga je tožil jugoslovanski državljan, češ da mu je povzročil telesne poškodbe. Civilna stranka je bil Franc Medvešček, dvolastnik iz Jugoslavije, ki je 18. marca prijavil karabinjerjem iz Steverjana 35-letnega Jo. sipa Prinčiča iz Jazbin. Tega dne je Medvešček pozval Prinčiča, naj njegpva mati preneha z obrekovanjem na njegov račun. Nastal je pretep, med katerim si je Medvešček zlomil desni palec. Na ka. rabinjerski postaji je Prinčič zanikal, da bi mu povzročil poškodbo. Dejal, je, da je Medvešček dve uri po prepiru delal na njivi, kar pomeni, da je bil zdrav, Tudi karabinjerji so na podlagi izjav prič ugotovili, da ja bilo tako.
V OKVIRU VEČEROV OB SREDAH
Uspelo predavanje o Giuseppu Verdiju
Predavatelj dr. Gojmir Demšar je svoje izvajanje ponazoril z lepimi Verdijevimi arijami
V prostorih kluba «Simon Gregorčič» je bil v sredo Verdijev večer. Z njim je tudi slovenska manjšina v Gorici počastila 150-letnico rojstva velikega italijanskega ustvarjalca, ki ga zaradi izrednega prispevka v zakladnico svetovne glasbene umetnosti, časti ves kulturni svet, Verdija danes poznajo po vsem svetu zarodi njegovih nesmrtnih oper, med katerimi je najbolj popularna trilogija Trubadur Rigoletto in Traviata. Umetnika nam je na poljuden in istočasno zelo tem-ljit način prikazal ravnatelj Glasbene Sole dr. Gojmir Demšar, ki nas je popeljal skozi vso življenjsko n umetniško pot Giuseppa Verdija. Zavrtel je tudi reč plošč, da »o udeleženci predavanja lahko slišali nekaj najbolj značilnih avtorjevih arij. Prisotni so bili s predavanjem nadvse zadovoljni.
Večeri ob sredah so postali kar ustaljena oblika klubskega življenja v Gorici. Meščani zelo radi zahajalo k predavanjem, ki so vsa zelo kvalitetna Prosvetna zve. za, ki vodi večere, ima v programu še več zanimivih predavanj v lastni priredbi kakor tudi v sodelovanju s Slovenskim klubom v Trstu.
Slovensko učiteljišče bo imelo svoj vrtec
Z odlokom višjih šolskih oblasti se s šolskim letom 1963 64 o-tvarja državni otroš’;i vrtec, ki je dodelen državnemu učiteljišču s slovenskim uónim jezikom v Gorici.
Obveščajo se starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v vrtec, da se zglasi'o na tajništvu učiteljišča v Ul. Croce za potrebna pojasnila.
Predsednik Zveze trgovcev je bil v Rimu
Predsednik Zveze trgovcev Silvio Bressan in ravnate’j sta šla v družbi senatorja Vallaurija prejšnji teden na ministrstvo za industrijo in trgovino, kjer sta seznanila odgovorne ljudi z važnimi gospodarskimi vprašanji našega področja. Ob tej priliki se je minister Togni zanimal za splošni položaj goričke trgovinske zbornice in še prav posebej za pravilnik proste cone.
'7 TOREK, 10. DECEMBRA
oodn ciani
Slovenskega
okteta
priredili koncert v Avditoriju v Trstu. Ob tej priliki bo priredila Slovenska prosvetna zveza avtobusni izlet v Trst. Odpeljal bo izpred kavarne Bratuš ob 18.45 ter peljal po naslednji poti:	pevmski most,
Podgora ( ustavil se bo pred konzumno gostilno), štandrež '.trg pred cerkvijo), Sovodnje (trg pred cerkvijo), Gabrje (trg), Palkišče, Jamlje Ker se bo pričel koncert točno ob 20.30, avtobus na postajališčih ne bo čakal Na povratku bo prevozil isto pot, da bodo udeleženci lahko Izstopili.
Vožnja v obe smeri ter vstopnica za parter stane 600 lir.
Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoii 1, tel. 24-95. Predstavniki prosvetnih društev, od koder bi bilo več prijavljencev, naj pravočasno pridejo na SPZ, da rezervirajo sedeže v avtobusu. Na SPZ lahko rezervirajo vstopnice za koncert tudi tisti, ki se bodo peljali v Trst z lastnimi vozili.
VERDI. 17.00: «I piaceri proibiti», italijanski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15:	«Internacional ho-
tel». E Taylor in R. Burton. A-meriški barvni film v kinemasko-pu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.00: «Alle donne cl penso io». Frank Smatra in r,-e J. Cott. Ameriški barvni film v kinemasKopu. Zadnja predstava Ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «La portatrice di pane», Susan Blon in J Valerle. Italìjansko-francoski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,4 stopinje ob 13.10, najnižjo 4 stopinje ob 9. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov.
iiiiMiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
USPELA AKCIJA KRIMINALNE POLICIJE
Izsledila je mladoletna vlomilca ki sta izvršila več kaznivih dejanj
V noči na 3. december sta odnesla iz trgovine Gina Breganta v stanovanjskem na-selju pri Grojni 150.000 lir - Delno sta ga potrošila v veseli ženski družbi v Trstu
Kriminalni oddelek goriške kve- agentu sumljivo in ga je pozval
sture jc v teh dr.eh z uspehom zaključil važno akcijo. Odkril je dva mladoletniK.i, ki sta že nekaj časa vlamljala v goriške trgovine in lokale ter bila v nekem pogledu, zlasti v zadnjih dneh, trepet go-riških trgovcev. Prejšnje dni sta lastnika Orzanove trgovine z jestvinami na vogalu Korza Italia in Ul. Locchi, kakor tudi lastnik trgovine Furlani na Verdijevem korzu, kjer prodajajo oblačila, sporočila kriminalnemu oddelku, da so neznanci skušali vdreti v njun lokal s očitnim namenom, da bi se polastili denarja ali pa blaga, ki je v trgovini. Zaradi te prijave je kriminalni oddelek mobiliziral svoje agente, da bi čimprej ugotovili imena predrznih vlomilcev.
Sled so našli že kakšen dan kasneje. Nanjo sta agente opozorila sama vlomilca. Četrtega decembra ponoči sta se namreč odpeljala s taksijem v Tržič, od tam pa nadaljevala pot v Trst, kjer sta preživela vso noč v družbi veselih deklet in pijače. Naslednji dan sta se vrnila v Gorico dokaj skroka-na. Ker ju je imela policija že nekaj časa na piki, se je enemu izmed njiju približal agent in ga začel spraševati, kje je bil te dni, kako je preživel noč in podobno. Ves čas pa se je mladenič trepljal po prsih, tako da ga je agent vprašal, če ga boli srce. V resnici se je, kdo ve zakaj, neprestano dotikal listnice, kjer je imel precej tisočakov, ki so bili- zanj ker ni delal in bil vedno na tesnem z denarjem, pravo bogastvo. Mladeničevo obnašanje se je zazdelo
na kvesturo. Tamkaj je hitro priznal vse. kar mu je težilo dušo in kar je na moč zanimalo tudi agente. Tatiča »ta 17-letni P. G. in 16-letnì C.L., oba iz Gorice. Pr-vi je imel pri sebi 54.000 lir, drugi pa 48,300. Denar je pripadal lastniku trgovine v Ul. Ponte del Torrione (novo stanovanjsko na-
z jestvinami na Korzu Italia, ki jo vodi Giuseppe Turco. V skladiščnem oknu sta napravila luknjo in prišla do vrat, ki vodijo v trgovino Nista pa jih mogla odpreti, ker so bila železna in so imela posebno ključavnico. Turco je utrpel kakšnih 1.500 lir škode.
Mladeniča pa sta priznala, da sta 1961. leta ukradla iz predala
selje pri Grojni), kjer sta mlade-, trgovca Luigia Trinca na Sveto-niča po vlomu v trgovino odne-1 gorski cesti 12.500 lir. Denar sta sla 150.000 lir. Denai sta si razde- \ ukradla čez dan, ko je šel trgo-liia in se z njim pozabavala v j vec 28 nekaj trenutkov iz lokala. Trstu. Ni bilo potrebno kdo Ve |Tnnco tak°) ugotovil tatvino, koliko pritisniti nn mladeniča, da °džel te k staršem zlikavcev, ki sta hitro povedala, kaj sta poče- so rau vrnili denar. C.L. je leta la zadnje dneve. V noči na 3. december sta s primernim orodjem napravila luknjo v zamreženem dvoriščnem oknu, se prikradla v lokal in izpraznila blagajno. Svojo srečo sta poskušala tildi v trgovini z jestvinami Attilio Brisco.
Razbila sta vrata na hodniku ter prišla do železnih vrat, ki peljejo v lokal. Slednjih pa nista mogla odpreti in sta odstopila od svojega naklepa.
V noči na 2. december sta si izbrala za cilj trgovino z oblačili Furlani. Vanjo sta nameravala priti z dvoriščne strani, vendar ju je pri njunem poslu zalotila stanovalka, ki je zagnala vik in krik, da sta na vrat na nos zbežala ter pustila na «delovnem mestu» vse orodje, ki sta ga nosila s seboj za vlomilske podvige. Po dvorišču in čez strehe sta prišla v Ulico Crispi, kjer sta izginila v noč; Furlanija sta oškodovala za 5.000 lir.
Prvega decembra sta bila ponoči na dvorišču Orzanove trgovina
1961 ukradel iz predala gostiln1-carja Luigija Grazianija v Ulici Formica 10 000 lir, vendar oškodovanec tatvine ni prijavil. Povedal je to C L. med zasliševanjem, iz predala trgovine s sadjem in zelenjavo Giorgine Armano v Ulici Favetti je odnesel 3.000 lir. Ženska tatvine ni prijavila, ker se verjetno sploh ni ovedla, da ji denar manjka.
Policija je mladoletnika, ki sta zaradi poteka 48 ui med zadnjim izvršenim kaznivim dejanjem in izsleditvijo, še r,a začasni, svobodi, prijavila sodišču za prekrške mladoletnikov. Denar v znesku 102.000 lir so vrnili trgovcu Bregantu Ginu, pridržala pa si je vlomilsko orodje, kj ga bodo predložili sodišču kot dokazni material. P.G. so is prijavili zaradi nekaterih podobnih prekrškov, C.L. pa je še novinec v svojem delu.
PRISPEVAJTE za
dijaško matico I
JUTRI V TELOVADNICI ŠOLE «MORPURGO

Bor-Robur (Ravenna)
za IV. kolo B lige
prvenstva v odbojki
Jutrišnji gostje najmočnejši drugoligaškega turnirja
Jutri čaka odbojkarske igralce prve ekipe Bora najtežja tekma prvenstva B lige. Športno združenje bo imelo namreč v gosteh ekipo Robur iz Ravenne, ki je najmočnejše moštvo drugoligaškega turnirja. To so predstavniki Ravenne že jasno dokazali v preteklem prvenstvu, ko so izgubili le tri tekme. Dva poraza so Raveneem zadali tržaški gasilci, ki so se uvrstili v A ligo,
enega pa prav tako tržaški Vis Glavna odlika nedeljskih gostov Bora je v skoraj nepremagljivi obrambi, pa čeprav ne smemo pozabiti na njihov napad, ki je brez pretiravanja rečeno, odličen.
Borovci bodo zato stopili na igrišče z zelo majhnimi izgledi za zmago. Če so imeli v zadnji tekmi s padovskimi gasilci Tržačani precej smole in če moramo pripisati njihov poraz bolj slabemu dnevu kot manjvrednosti,
tega ne bomo mogli trditi po nedeljskem nastopu v telovadnici šole Morpurgo. Zelo verjetno Bor tokrat, pa čeprav bi bila celotna ekipa najbolje razpoložena, ne bo mogel priti do živega Raveneem. Kljub temu pa ne smemo preveč podcenjevati možnosti borove ekipe. V preteklosti so nam fantje večkrat dokazali, da si lahko privoščijo tudi najbolj žilavega nasprotnika. Spomnimo se samo na krasno in povsem nepričakovano zmago nad tržaškimi gasilci.
četudi si ne nadejamo zmage, smo vseeno prepričani, da bodo predstavniki športnega združenja odlično zaigrali in napeli vse svoje mlade sile, da se izkažejo enakovredne gostom iz Ravenne.
Tekma bo v nedeljo ob 10.45 v telovadnici šole Morpurgo na Campi Elisi. Vabimo vse navijače in prijatelje Bora, da si pridejo ogledat tekmo in s prisotnostjo moralno podprejo i-gralce v borbi za čast in točke.
S. R.
ZA SVETOVNO

NOGOMETNO
PRVENSTVO
1966
ITALIJA IN JUGOSLAVIJA MED 39 PRIJAVLJENIMI
Zadnji rok vpisa zapade 15. t. m.
ZUERICH, 6. — Mednarodna nogometna zveza je javila, da so nastop na svetovnem prvenstvu 1966. leta, katerega finalna faza bo v Londonu, najavile zveze 38 držav in sicer Holandske, Jugoslavije, Avstrije, Poljske, Turčije, Mehike, Bolgarije, Etiopije, Francije, Argentine, Grčije, švedske, ČSSR, Vzhodne Nemčije, Kolumbije, Sovjetske
zveze, Peruja, Trinidada, Avstralije, Portugalske, Paragvaja, Alžirije, škotske, Španije, Madžarske, Walesa, Belgije, Norveške, Severne Koreje, Romunije, Južne Afrike, Gabona, Luksemburga, Cipra, Libije, Irske in ZDA.
Danes pa se je iz Rima izvedelo, da je FIGC prijavila tudi Italijo. Prijavo so poslali pred dvema dnevoma.
Zadnji rok za vpisovanje poteče 15. t. m.
❖ * *
RIM, 6. — Zaradi slabe igre Ro-^ me v tekmi s portugalsko Bele-nensse za osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest, je trener predlagal vodstvu kluba kaznovanje nekaterih igralcev. Vodstvo je predlog sprejelo in kaznovalo z globo Orlanda Alberta zaradi protišportaega vedenja do
nekega tekmeca, Manfredinija Pe-dra pa zato, ker se ni držal smernic trenerja.
KOŠARKA
MILAN, 6. — Belgijska košarkarska ekipa Antwerpsa, ki bi morala 19. t. m. sprejeti v Bruslju v goste v okviru turnirja za pokal evropskih prvakov Simmenthal, je zaprosila za odložitev tekme na naslednji dan. To pa zato, ker je športna palača določenega dne zasedena.

V petek 13. t.m. bo ob 20.30 v dvorani stadiona «Prvi maj»
4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	Poročila
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
4.	Diskusija
5.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
ALXua V 13. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA
TENIS
Tako jutri moštva na ignseih
CATANIA
Vavassori, Lampredi, Rambal-delli; De Dominicis, Bicchierai, Turra; Fanello (Battaglia), Cor. dova, Miranda (Fanello), Ci-nesinho, Danova.
BOLOGNA
Negri, Capra, Pavinato; Furla-nis, Janich, Fogli; Renna, Bui-garelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti.
ATALANTA
Cornetti, Pisenti, Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Do-menghini, Milan, Calvanese, Mereghetti, Nova.
BARI
Ghizzardi, Baccari, Panara; Buccione, Magnaghi, Mupo; Rossi, Catalano, Siciliano, Fernando, Cicogna.
•min ili iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi n min iiiMiiiiiiii iiiiiiiiii!iu iimmi muh n 1111111111111111)11111111 n miti uni!
MEDNARODNI NOGOMET
LONDON, 6. — škotski nogometaš Denis Law, ki trenutno nastopa za Manchester United in je 'znan, ker je igral tudi v vrstah Torina, je bil diskvalificiran za 28 dni. V tem obdobju ne bo mogel nastopiti v nobeni tekmi, niti v povratnem dvoboju za pokal pokalnih prvakov, ki bo v torek med enajstoricama Manchester U-niteda in Tottenhama.
To je najstrožja kazen, ki jo je izrekel disciplinski odbor angleške nogometne zveze v sedanji tekmovalni sezoni. Ta sklep je disciplinski odbor podvzel zaradi grobega vedenja Lawa med tekmo, ki je bila 16. novembra med Manchester United in Aston Villa. Med igro je Law silovito brcnil nasprotnika Alana Deakina, zaradi česar je bil poslan z igrišča. Disciplinski odbor je kazen utemeljil z dejstvom, da «je upošteval tudi slabo obnašanje Denisa Lawa v preteklih nastopih.
• * •
SALVADOR, 6 — Moskovski Dinamo, ki Je na turneji po Južni A-meriki, Je odigral neodločeno 1:1 z brazilskim Sport Clubom iz Bahle.
Prvi polčas tekme se je končal s sovjetskimi nogometaši v vodstvu.
* * #
ABIDJAN, 6. — Madžarska olimpijska nogometna reprezentanca, ki je na turneji po Južni Afriki, je premagala sinoči moštvo Slonokoščene obale ASEC 4:1 (1:1).
* * *
MADRID, 6. — Vodstva nogometnih zvez EIRE in Španije sta se sporazumeli za datum četrtfinalne tekme za evropski pokal narodov. Prva tekma bo 11. marca prihodnjega leta v Španiji, povratna pa 8. aprila v Dublinu.
DISCIPLINSKI ODBOR
Vitu potrjena diskvalifikacija
MILAN, 6. — Disciplinski odbor nogometne zveze je proučil priziv Triestine in Bologne proti dvodnevni diskvalifikaciji Vita in trenerja bolonjskega moštva, ki ne bi smel opravljati svoje dolžnosti do 31. t. m. Ódbor je Vitu potrdil kazen, bolonjskem trenerju pa je diskvalifikacijo znižal do 10. t. m.
TORINO
Vieri, Poletti, Buzzacchera; Cella, Rosato, Ferretti; Crip-pa, Ferrini, Hitchens, Puia, Peìrò.
LAZIO
Cei, Zanetti, Garbuglia (Maz-zia); Carosi (Mazzia), Pagni, Gasperi; Maraschi, Landoni, Rozzoni, Giacomini, Morrone.
INTER
Sarti, Burgnich, Tagnin (Landini); Zaglio, Guarneri, Masiero; Jair, Corso, Mazzola, Sua-rez, Petroni.
FIORENTINA
Albertosi, Robotti, Castelletti; Guarnacci, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Lojacono, Pe-trìs, Benaglia, Seminario.
ROMA
Cudicini, Fontana, Ardizzon; Malatrasi, Losi, Angelillo; Orlando, Schuetz, Sormani, De Sisti, Leonardi,
MODENA
Gaspari, Barucco, Longoni; Bal-leri, Chirico, Ottani; Conti, Bruells, Brighenti Merighi, De Robertis.
LANE-ROSSI
Luinson, Zoppelletto, Savoinì, De Marchi, Carantinì, Stenti; Vastola (Colausig), Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana.
JUVENTUS
Anzolin, Gori, Sarti; Castano, Salvadore, Leoncini, Stacchini, Del Sol, Nenè, Sivo'ri, Meni-chelli.
SAMPDORIA
Bàtterà, Vincenzi, Tomasin, Marocchi, Bernasconi, Delfino; Wisniesky, Tamborini, Salvi, Da Silva, Barison.
MILAN
Barluzzi, David, Trebbi; Pela-galli, Maldini, Trapattoni; Mora, Sani, Altafini, Lodetti (Rivera), Amarildo.
SPAL
Bruschini, Olivieri, Bozzao; Muccini, Cervato, Riva; Crip-pa, Massei, Bui, Micheli, De Souza.
GENOA
Da Pozo, Bruno, Bagnasco, Co. lombo, Bassi, Rivara (Baveni o Fossati); Meroni, Locatelli, Piaceri, Pantaleoni, Bicicli.
MANTOVA
Zoff, Morganti, Corradi; Maz-zaro, Cancian, Schnellinger; Simoni, Jonsson (Giagnoni), Volpi (Tomeazzi) Giagnoni (Manganotto), Recagni.
MESSINA
Geotti, Dotti, Stucchi; Derlin, Ghelfi, Landri; Morbello, Pascetti, Morelli, Canuti, Brambilla.
MELBOURNE, 6. — Neale Fra-ser, ki je član št. 1 avstralske reprezentance za Davisov pokal, trpi za tradicionalno boleznijo teniških igralcev. Fraser se večkrat pritožuje nad bolečinami v komolcu, zaradi česar se je med polfinalnim dvobojem mednarodnega teniškega prvenstva države Victoria poslužil lažjega loparja, čeprav je v tekmo vložil vse svoje znanje in sile; ni mogel preprečiti poraza, ki mu ga je Fred Stolle zadal v štirih setih in sicer 4;6, 6:1, 6:0, 6:3.
Ker manjka samo 19 dni do finalnega srečanja za Davisov pokal Avstralija • ZDA, je malo verjetno, da bo Fraser okreval in da bo lahko uspešno nastopil v obrambi domačih barv.
V polfinalu doubla sta avstralca Bob Hewitt in Fred Stolle prema, gala ameriški par McKinley - Ralston 6:3, 3:6, 6:3, 3:6, 8:6.
Atalanta-Bari	1
Catania-Bologna	X	2.
Inter-Fiorentina	1 X
LR Vicenza-Juventus X	1
Mantova-Messina	1
Roma-Modena	1
Sampdoria-Milan	X	2
Spal-Genoa	1
Torino-Lazio	1
Foggia Inc.-Napoli	X	1
Palermo-Cagliari	X	1
Arezzo-Lucchese	1
L’Aqulla-Chleti	2
1.	prvi drugi
2.	prvi drugi
3.	prvi drugi
4.	prvi drugi
5.	prvi drugi
6.	prvi drugi
1 1 X 2
1	X X 1 Ì
2
1 1
1	X 1
2
X X X 1
BOKS
SIDNEY, 6. — Italijan Sandro Mazzinghi, ki ie pred dnevi v povratnem dvoboju z Američanom Ralphom Dupasom ohranil svetovni naslov srednje junior kategorije, je končno brez drugih ovir odpotoval iz Sidneyja proti Italiji. Italijanskega boksarja sta na letališču pozdravila avstralski «trainer» Ern McQuiilan in direktor stadiona, kjer je bil dvoboj, Harry Miller. Slednji je izjavil, da se bo Mazzinghi, kljub včerajšnjim negativnim izjavam, vrnil prihodnje leto ponovno v Avstralijo za nastop v novem stadionu v Sidneyju,
SMUČANJE
INNSBRUCK, 6. — Organizacijskemu odboru zimske olimpiade so prispele še prijave Libanona, Japonske in Severne Koreje.
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Bolje v nadaljevanju
(nogometnega prvenstva M)
za izolski Delamaris
Nova Gorica v varni sredini lestvico
Jesenski del nogometnega prvenstva v republiški nogometni ligi je zaključen. Medtem ko je Nova Gorica prebolela krizo in li v zadnjih tekmah nabrala nekaj točk, s katerimi si je utrdila položaj v sredini lestvice, je položaj Delamarisa dokaj neugoden; Izolčani so zadnjo tekmo s Slovanom izgubili na igrišču v Kopru z 0:1. Tokrat ne moremo govoriti
o naključju ali o smoli, saj so bili gostje odločno boljši in bi po poteku dogodkov na igrišču morali zmagati še z višjo razliko. Izolčani so spet nastopili v nekoliko oslabljeni postavi, posameznim igralcem pa se je v drugem delu igre maščevalo neredno obiskovanje treningov.
Ne glede na sedanji položaj pa je vodstvo Delamarisa prepričano, da bodo ostali v slovenski ligi. Spomladi bo nekaj novih igralcev dobilo pravico do igranja, hkrati pa že zdaj mislijo na temeljite priprave. Sporno je samo še vprašanje lastnega igrišča. Pristojni forumi so ponovno zagotovili
PLAVANJE
PARIZ, 6. — Francoski prvakinji Christine Caron, ki brani evropske rekorde v plavanju na 100 In 200 m hrbtno, bodo jutri operirali slepiča.
lliiiiiiriiiiisiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiimiiililiiliiliiiiiliiiiiiiiUMiliiiillll*HlllltlilililHliiilllilllllllllilimilllllll
KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE LIGE
Tržačanke tokrat z zmago v Neaplju
Šc vedno premoč petork Fiata in Stande
V tekmovanju prve ženske iige si posamezna kola sledijo brez pretresljaiev in presenečenj. Razmerje moči nastopajočih ekip je že zdavnaj znano in zanimanje oživi le ko pride do medsebojnega obračunavanja enakovrednih moštev. Žal se to poredkoma dogaja in tako moramo, v pričakovanju takih «srečnih dni» slediti dvo-bojem, katerih končni rezultat je
že vnaprej znan.
V nedeljo Je bilo na sporedu prav tako kolo. O tem pričajo
i;k i
Vedno bolj vroče pod koši prvenstva moške I. lige
končni rezultati iz katerih je mogoče razbrati absolutno premoč zmagujočih ekip nad nasprotnicami, ki so stopile na igrišče zavedajoč se svoje usode.
Fiat in Standa, edini ekipi, ki trenutno zmoreta zadovoljivo košarko, sta z lahkoto odpravili tekmece. Tako v Torinu kakor v Milanu so gostili zelo močne ekipe, Omso iz Faenze in Ondo iz Pavie, ki tekmujeta za najboljša mesta.
Kljub temu ne moštvo iz Pavie ne iz Faenze ni znano nuditi resnejšega odpora lanskoletnim prvakinjam oziroma drugoplasirani petorki.
Dva nedeljska dvoboja, ki bi lani lahko navdušila, sta letos šla mimo ne da bi vžgala najmanjšega zanimanja. Pejo iz Brescie ter Autonomi iz Torina razpolagata v sedanji sezoni z mnogo slabšimi ekipami in tako sta bila njuna nastopa s Portoricom oziroma z bolonjsko Fontano na dokaj skromnem nivoju.
Preostane nam še nastop tržaške Glnnastice v Neaplju. Tržačanke so šle na dolgo pot na jug prepričane v zmago. Na igrišču so stvari res potekale po predvidenih tirih: domača ekipa je že v samem začetku morala priznati premoč gostujoče petorke, ki si je z naglimi prodori nabrala precejšnjo prednost. To prednost so Tržačanke v teku tekme polagoma povečale, le tu, pa tam je uspelo neapeljskim igralkam, da so le začasno In delno, zmanjšale negativno razliko.
Izidi:
Triestina — Napoli	63-47
Portorico — Pejo	58-48
Standa — Onda	54-38
Fiat — Omsa	58-42
Fontana — Autonomi	48-25
I .P.
vso pomoč in upamo, da bodo to* krat svojo obljubo tudi držali.
Koprski rokometaši $0 ital Sh* dikalno moštvo luke Koper obiska* li Dunaj in odigrali dve tekmi* Dosegli so presenetljiv uspeh. $ prvakom dunajske področne Hge SV Finanz so igrali neodločeno 12:12, medtem ko so člana Štajerk ske lige ekipo Wiener Neustadta premagali s 16:14 (9:6).
Koprčani so imeli zmago proti SV Finanz takorekoč že v žepu, saj so vodili celo z 9:4. Proti koncu pa so nepričakovano popustili. Tudi z ekipo Wiener Neustadta so vodili že s 5:0, proti koncu pa so se morali za zmago še pošteno potruditi. Vsekakor so Kprčani do-stojno reprezentirali obalni rokomet. Prikazali so moderno igro s hitrimi protinapadi, nekoliko šjbkejši pa so bili v obrambi.
Cez praznike je bilo na Primorskem več športnih prireditev. Na tradicionalnem rokometnem turnir» ju v Ajdovščini je zmagal piranski Partizan pred Novo Gorico. V sežani so organizirali pokalni turnir v odbojki. V moški konkuren-ci je prepričljivo zmagal kanalski Partizan, medtem ko je bila v ženski konkurenci prva Sežana.
Illlllllllll||||||ltl||||l||||||||||||||,ll|||||||||||t|||||||||va
Betancourtovo
hlapčevanje
ameriškim
kapitalistom
(Nadaljevanje s 3. strani)
ga najvažnejša surovina. Venezuela sodi med dežele, kjer je tuji kapital, posebno ameriški, najmočneje prisoten. Polovica a-meriških investicij na kontinentu se steka v našo deželo. A 99 odstotkov našega izvoza je pod kontrolo ZDA. Kaj pa je pri vsem tem napravil Betancourt? Obljubil je agrarno reformo, a obljube ni izpolnil. Nič ni storil za nacionalizacijo petroleja. Spreminja se v agenta ZDA, a pravi predsednik Venezuele in njegov gospodar je ameriški veleposlanik».
Vprašanje: «Kakšne perspektive bi odprl konec Betancourto-vega režima?»
Odgovor:	«Z	volilno zmago
vladnega kandidata, se bo dosedanja politika nadaljevala, borba pa ne bo prenehala. Prenehala pa ne bi tudi v primeru zmage demokratične opozicije, zakaj ne vojaški voditelji ne’ ameriška vlada bi je sprejeli in bi takoj organizirali nov državni udar, ki bi pa še bolj okrepil Fronto narodne osvoboditve».
«V primeru dokončne zmage narodne revolucije,» pravi Rodri-guez, «pa bi v političnem pogledu sestavili še širšo koalicijo od današnje: koalicijo vseh patrio-tičnih sil za popolno neodvisnost dežele in obrambo ter razvoj našega gospodarstva».
P. P.
AgathaChristie: DESET
ZAMORČKOV ŠLO JE
54«
Armstrong je bil takoj za to. Načrt sva izvedla še isti večer Na čelo sem si prilepil košček rdečega mavca, zavil sem se v rdečo zaveso, si napravil lasuljo iz volne — in predstava s’ je lahko začela. Sveče so medlo plapolale in preiskal bi me tako samo Armstrong.
Vse je šlo popolnoma gladko. Gospodična Claythome je spravila celo hišo pokonci s svojim obupnim kričanjem, ko jo je pobožal šop morske trave, ki sem jo obesil na strop v njeni sobi. Vsi so stekli po stopnicah v njeno sobo, jaz pa sem medtem zavzel položaj umorjenca.
Ko so me zagledali, so se vsi zgrozili, prav kakor sem si želel. Armstrong je nastopil kot zdravnik in je odlično odigral svojo vlogo. Nesli so me v mojo sobo in me položili na posteljo. Nihče se ni več brigal zame, vsi so bili na smrt prestrašeni in so se drug drugega bali.
Z Armstrongom sva se sestala pred hišo ob tri četrt na dve. Oddaljila sva se od hiše v smeri proti morju in se ustavila na robu strme skale. Rekel sem mu, da odtod lahko vidiva, če bi se kdo približal, naju pa ne more nihče videti iz hiše, ker so spalnice obrnjene na drugo stran. Se vedno ni ničesar sumil — in vendar bi se moral spomniti tiste kitice iz otroške pesmice, ki pravi: «Štirje zamorčki šli so med skale se igrat, se enemu
spodrsne in pade dol v prepad....» In res je padel v prepad.
To ni bilo prav nič težko. Sklonil sem se čez skalo in mu rekel, naj pogleda dol, kjer se mi zdi, da je nekak vhod v jamo. In nagnil se je čez skalo. Krepko sem ga sunil, tako da je izgubil ravnotežje in padel globoko dol v peneče se morske valove. Nato sem se vrnil v hišo. Takrat Je moral slišati Blore moje korake, sel sem v Armstrongovo sobo, a sem se kmalu vrnil iz nje in to pot sem nalašč hodil bolj hrupno, da bi me kdo slišal. Ko sem prišel v prtličje, so se zgoraj odprla vrata. Nekdo je gotovo opazil mojo postavo, ko sem šel ven skozi glavna vrata.
Zasledovati so me začeli šele čez dobro minuto, šel sem okoli hiše in se splazil vanjo skozi okno v jedilnici, katero sem bil pustil odprto. Zaprl sem okno in pozneje sem razbil šipo. Potem sem šel v svojo sobo in se vlegel zopet na posteljo.
Računal sem s tem, da bodo ponovno preiskali vso hišo. Bil sem pa gotov, da si ne bodo ogledali od blizu nobenega trupla; dvignili bodo le rjuho, da bi se prepričali, da se pod njo ne skriva Armstrong. Tako se je tudi zgodilo.
Pozabil sem povedati, da sem dal revolver nazaj na prejšnje mesto v Lombardovi sobi. Mogoče bo koga zanimalo, kje je bil skrit med preiskavo. V shrambi je bil velik kup konzerv. Odprl sem večjo konzervo keksov, položil vanjo revolver med kekse in zalepil spet trak okoli pokrova točno tako, kakor je bil prej.
Računal sem, in to čisto upravičeno, da se ne bo nihče lotil pregledovati take množine na videz nedotaknjenih konzerv.
Rdečo zaveso sem skril pod sedež velikega naslanjača v dnevni sobi, volno pa sem stlačil v blazino skozi majhno luknjo.
In sedaj je nastal položaj, kakršnega sem predvideval — trije ljudje, ki so se tako bali drug drugega, da bi se lahko vsak čas karkoli zgodilo med njimi — in eden izmed njih je imel revolver. Opazoval sem jih skozi okno. Ko Je prišel Blore
sam do hiše, sem imel že pripravljeno marmornato uro. Exit Blore....
Skozi okno sem tudi videl, kako je Vera Claythome ustrelila Lombarda. Drzna in iznajdljiva deklica! Vedno sem bil prepričan, da mu je v vsakem oziru kos, ali pa ga še celo prekaša. Kakor hitro se je to zgodilo, sem vse pripravil za zadnji prizor v njeni sobi.
To je bil zanimiv psihološki eksperiment. Ali jo bo zavest lastne krivde, stanje živčne napetosti, potem ko je ustrelila človeka, privedlo do tega, da si bo v tem sugestivnem okolju sama vzela življenje? Mislil sem, da si ga bo, in prav sem imel. Skrit za omaro sem opazoval, kako se je Vera Claythome obesila pred mojimi očmi.
In zdaj še zadnji prizor. Stopil sem izza omare, dvignil stol in ga postavil lepo k zidu. Revolver sem našel na hodniku, kjer ga je bila izgubila Vera Claythome. Skrbno sem pazil, da nisem zabrisal sledov njenih prstov na njem.
In sedaj?
Končal bom to pisanje. Vtaknil ga bom v steklenico, jo zapečatil in vrgel v morje.
Zakaj?
Da, zakaj?
V	svojem častihlepju sem si zamislil In pripravil vrsto zagonetnih ubojev, ki jih ne bo mogel nihče sam pojasniti.
Toda sedaj mi je jasno, da ne more nobenega umetnika zadovoljiti sama umetnost. Vsakdo stremi že po naravi za tem, da bi dosegel splošno in nesporno priznanje.
V	svoji skromnosti moram priznati, da gojim tudi jaz pomilovanja vredho željo, da bi svet izvedel, kako zelo sem bil pameten....
Napravil sem vse, da bi ostala skrivnost Zamorskega otoka nepojasnjena. Mogoče je pa seveda, da bo policija pametnejša, kakor si mislim. Troje jo lahko privede do pravilne rešitve pro-
blema. Prvo: policija se točno zaveda, da je bil Edvard Seton zares kriv. Potemtakem Je jasno, da eden od desetih ljudi na otoku nikakor ni bil morilec, in iz tega sledi, čeprav zveni paradoksno, da mora biti prav ta človek morilec. Drugo: v sedmi kitici tiste otroške pesmi je govora o skali in prepadu in Armstrong je padel s skale v morje. Armstronga je moral nekdo prevarati in poslati v smrt. če bo preiskava šla v tej smeri, bo policija dognala, da so bile tedaj žive še štiri osebe in od teh sem mogel vzbuditi v njem zaupanje samo jaz.
Tretje : simboličen način, kako me je smrt zaznamovala na čelu. Kajnov znak!
To je skoraj vse, kar imam povedati.
Ko bom zaupal steklenico s tem rokopisom morskim valovom, bom šel v svojo sobo in se vlegel na posteljo. Na mojih naočnikih je pritrjena navadna, črna vrvica, ki pa je elastična. S težo svojega telesa se bom vlegel na naočnike. Vrvico bom ovil okoli kljuke na vratih in Jo pritrdil ne preveč trdno za revolver. Potem, mislim, da se bo zgodilo tole.
Okrog roke bom ovil robec in pritisnil na petelina. Roka mi bo omahnila, elastična vrvica bo potegnila revolver k vratom kjer se bo snel z nje in padel na tla. Vrvica bo potem nedolžno obvisela na naočnikih, na katerih leži moje telo. Na tleh bo ležal robec, ki pa ne bo vzbudil nobene pozornosti.
Našli mfe bodo na postelji s prestreljeno glavo, kar se bo točno skladalo z zapiski mojih žrtev. Ko bodo našli naša trupla, ne bo več mogoče dognati točno, kdaj je pri kom nastopila smrt.
Ko se bo morje pomirilo, bodo prišli ljudje s čolnom na otok.
In našli bodo deset trupel in nerešen problem Zamorskega otoka.
KONEC
Podpis :
LAWRENCE WARGRAVE
UREDNIŠT VO: TRST - UL. MONTEUCHI 6 II. TELEFON 93-808 IN 94-«« - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel. St 37-338 - NAROČNINA: mesečna S5G Ur - Vnaprej- Četrt letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letne 1920 din, polletno »60 din, Četrtletno 480 din - 'ostnl tako« raCun: Založništvo tržaškega riška Trst U-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS LJubllana Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, teko« raCun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finanCno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročalo nri’ unravl —
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	w