Januš Golec: GlMX&i Kako hitro mu je minil popoldne ob čebljanju žene, ki je bila moževa zaupnica in ena od taistih, ki ne uprašajo: ali pelje pot naravnost po cesti, ali za ovinki, ali navkreber ali navzdol. Glavno jej je bil zaslužek tudi od sumljivih ljudi, da so le plačali v gotovini in boljše nego oni, ki životarijo od žuljavih rok. Še z dobro večerjo mu je postregla in ga lepo povabila v štibelc, ki bo odslej njegov, kcdarkoli in ob katerikoli uri se bo vrnil. In zopot je spal trdno, mirno in dolgo v zimsko jutro. Še le pri zajutreku mu je razkladal Drobne, kaj je slišal in kaj nakupil. V trgu že znajo, da je pobegnil iz zapora, vendar vse z žandarmerijo vrec? je uvorjeno, da se je odpeljal z železnico v Dalmacijo — sploh na jug, od- koder ga bo ponesla ladja v Ameriko, kjer ne izprašujejo, kaj je komu prisodila celjska porota. Mnogo Šcntjurčanov je bilo pri porotni obra\Tiavi. Ti so že bili po razsotlbi uverjeni o njegovi nedolžnosti, sedaj so uprav veseli, da se mu je posrečil pobeg brez poboja kakega paznika — da, celo brez vsakega najroanjšega nasilja. On je prepričan, da niso bili orožniki niti pri njegovih starših, ker se jim ne mudi v trdni veri, da je ubral kot bivši žandar pot preko morja, kjer veljata le delo ter zaslužek in ne preteklost. Nakupil mu je blaga za par oblek, katere je pustil umeriti po svoji velikosti, sta vendar približno cnake postave. Kakor jc naročil sam, bo obleka lovskega prikroja, zelo pogostoma se menjajo.i logarji ter lovski pazniki raznih graščin so vefikratna prikazen po teh krajib, kjer je srečanje s puško preko rame nekaj vsakdanjega. Puško in revolver mu posodi on, nekaj boljšega dobi le v Celju in za take posebnosti je še časa dovolj. Guzaj jc imel do preobleke v lovca in gozdarskoga paznika časa dovolj, da je hodil in sc razgledoval po dnevu po okolici, katero mu je bil razkazal Drobne kar z zamahjljaji z roko. Na novem domu je imel priliko, da je spoznal sosede ter tujce, ki so se oglašali pri Drobnetu in popivali ter kvartali večkrat pozno v noč. Ko je bil lovec s krivcem za klobukom, s torbo ob strani in s puško preko rame, se je upal v Loko pri Žusmu, na Prevorje, Planino, Zagorje in celo v Podčetrtku ob Sotli je že bil. Govoril je narečno slovenšcino s prostaki, se zabaval z na pol gospodo v gladki nemščini in kmalu je bil dobrodošla osebnost v vseh krajih, katere je gledal z vrha Košence od Drobneta. Mešetarjem je plačeval po krčmah, steklarji v Loki so ga poznali, da ne drži z gospodo in rudarji v železokopu pri Devici Mariji na Pesku med Podčetrtkom in Olimjem so prisegali nanj kot gospoda, ki ima odprto srce ter žep tudi za onega, ki ruje kot krt pod zemljo, a ne zasluži toliko, da bi preživel sebe z družino vred. Kočarji so kar strmeli vanj, kadar jim je razkladal kot — graščinski nameščenec, da je lov prav za prav prost. Srna in zajec sta danes tu, jutri tam in lastnik jima je Bog in oni, ki se sreča z njima z dobro pomerj.n. puško. Graščina ima zemlje, da ne ve kam z njo. Zakaj ne dati revežem vsaj nekaj od preobilice. Dračje je itak prosto po graščinskih šumah, zakaj bi ne bilo tudi listje in bukovje, ki prepireva od starosti, veter ga podira in trohni v nepreglednih množinah ne le po nedostopnih grabah ter kotanjah, ampak tudi ob lepo pristopnih potih, stezah in kolovozih. O čemur je Guzajev Francluh sanjal pri prvem pogledu s Košanskega grebena, to je tudi postal v kratkem času: .islan od nadute gosposke nemškutarije, ker je z njo nemškutaril; ljubljenec vseh tlačenih ter potrebnih, ker je potrjcval svoj nauk o enakopravnosti, pravičnosti ter vsaj delnem izenačenju premoženja s plačevanjem po zakotnih in tudi dbbro obiskanih javnih gostilnah ob glavnih cestah. Ljudje so bili veseli ter navdušeni, ako se jim je ponudila prilika, da so se sestali z graščinskim gospodom, ki ie govoril na glas, o čemur so razmišljali oni le na tihem, jim stiskal roko, jih tikal in zahteval od njih, da so mu tudi oni pobratimi. Mešetarji iz košanske okolice, steklarji iz Loke pri Žusmu, rudarji iz Olimja ter bajtarji po onih siromašnih hribih so bili kmalu organizacija, katero je družil pod Guzajevo vodilno besedo skupen cilj: boj proti krivicam, ki se godijo že toliko in toliko let revežem, ki so obsojeni od roda do roda na najtežje ročno delo. In ta organizacija revežev ter tovarniških in rudniških tlačanov se je širila, ker je romala od trpina do trpina ne potom pisane, ampak žive besede vsakega, ki je imel kedaj priliko osebnega stika z gosposkim »bogom«, ki pomaga kot spreten lovec ter miren gozdar pri vseh graščinah od Žusma do Brežic. Guzaj je metal pridno iskre danes tu, jutri tam, tleti je za.elo samo in do plamtečega navdušenja so pripomogli že s prisego zavezani najbolj zanesljivi somišljeniki. Marca in aprila meseca po Guzajevi skoro stalni naselitvi na Košanci, ko so pričeli tako večji seimi na: Planini, v Št. Jurju, Šmarju, v Lembergu, pri Sv. Filipu na Selah in drugod, so se raznesle med imovitejše gruntarje vesti, da je bil oropan živinskega izkupička sedaj ta kmet, pa zopet oni nemški ali laški prekupec. Kmečki oderuhi so zakopavali svoj denar na skrivnem pod zemljo na najbolj prikritih krajih, ker doma pod zglavjem ni bil varen pred nočnimi tolovaji. Neznani ulomilci so postajali tako drzni, da so v noči pri gospodarjevi prisiljeni navzočnosti zaklali svinjo, mu pustili drobovino v spomin in zginili bogznaj kam. Kakor s svinjami, je bilo seve tudi z drugo živino ter s kurami. O vseh teh ropih ob enem na več raznih krajih so tožili le bogatejši sloji, revež se je na tihem muzal, saj je jemal tolovaj tamkaj, kjer je bilo denarja ter blaga ne le za sproti, ampak tudi za bogat prihranek. Okrivljemi so bili napadov na sejmarje, kmečke kurnike, svinjake iri hleve ubogi Hrvati iz Zagorja, ki bi naj bili že od nekdaj uzmovi.i, ako kaj zmanjka Štajercu bolj blizu meje. O Guzaju in o klice poganjajočih njegovih boliševiških naukih ni sanjal tedaj nihče, najmanj pa oblast z žandarmorijo vred. Ti kraji so bili tako daleč proč od kulture in od prometa, da niso prišli niti prav v poštev obcestni ropi in nočne tatvine brcz ubojev. Vsak izropani ali okradeni je bil vesel, da jo ušel z življenjem in je tožil svojo nesrečo Bogu, oblast se je ganila pred dobrimi petdesetimi leti, ako je kedo pobil kakega gospoda, ne pa le oskubel sejmarja ali kmečkega škrtljavca. Še nekaj let bi bilo zatonilo za božjo »gnado«, da bi ne bili zavohali Guzajeve sledi, da ni pokazal on sam oblasti s Kajnovim činom, da so ropi in tatvine od št. Jurja do hrvaške meje delo njegove maš.evalne roke radi krivične obsodbe. Guzaj — Eajn. Uspehi, stroga tajnost in popolna prikritost je Guzaja tako osmelila, da se je že upal v raznih preoblokah v najbolj prometne kraje in tako pod noč celo v trg Št. Jur. Po boljših gostilnah je nemškutaril, po zakotnih beznicah je zavijal v šentjurskem narečju, plačeval več ncgo je zapil, kakor se spodobi za boljše oblečenega človeka in kedo bi ga naj bil osumil, da je priklical ravno on v te kraje obcestne rope ter tatvine denarja in blaga. Že prvo leto precejšnjega procvita njegovega osvetnega dela bi mu bila njegova drznost skoro usodepolna. Na dan farnega patrona sv. Jurja 24. aprila je tudi v Št. Jurju živahen sejm. In baš ta dan je bil ves trg po koncu, ker je bilo toliko domačih in tujih živinjskih kupcev ter prodajalcev okradenih pri belem dnevu na sejmišču, po krčmah, trgovinah in colo v cerkvi pri natlaceno obiskani sejmski sv. maši. Vse se je hudovalo nad Hrvati, ki nimajo kaj vzeti doma, pa hajdi preko Sotle v štajerski žep. Žandarji so tekali okrog, povpraševali, zapisovali, a vsakdo zaslišani se je zadiral nad njimi: »Gromska strela, če bi znal in bi ga bil videl, kedo mi je segel v žep, bi ga že bil sam prijel in ž njim obračunal po sejmarsko s palico ali pa z nožem s krvavim Križero preko dlani tatinske roke!«