Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Šfev. 227. V Ljubljani, petek 7. oktobra 1938. Leto III Okrnievanie Češkoslovaške po zadnjih sklepih mednarodne komisije: Nad milijon Čehov pride pod Nemčijo Po zasedbi petega predela bo nemška meja potekala 50 km od Prage, 5 km od Plzna - ČSR bo na najožjem mestu široka 70 km Berlin, 7. okt. o. Na zadnji seji mednarodne komisije za zasedbo sudetskega ozemlja so dolot-ili, kateri kraji v sudetsko-nemških pokrajinah so naseljeni v pretežni meri z Nemci, in katere bo nemška vojska po določbah sporazuma zasedla v dneh od 7. do 10. oktobra. Mednarodna komisija je dalje naročila svoji vojni podkomisiji, naj določi točne meje, do katerih bo zasedla ozemlje nemška vojska. Poleg tega je komisija priporočila upravi nemških in češkoslovaških železnic, naj stopita takoj v neposreden stik ter na podlagi medsebojnega sporazuma olajšata rešitev vprašanja, ki se poraja v nekaterih krajih zaradi organizacije prevoza, železniških zvez ter zaradi oskrbe prebivalstva s hrano. Praga, 7. okt. o. Z zadnjim sklepom mednarodne komisije o razmejitvi češkoslovaške in Nemčije z zasedbo tega pasu, je češkoslovaška zadobila najnovejši 'udarec, ki je globoko zadel češkoslovaško javnost, Najnovejšemu sklepu mednarodnega odbora se, je morala ukloniti tudi vlada generala Sirovega in ga v celoti sprejeti. S tem sklepom mednarodnega odbora je do- segla Nemčija uresničenje vseli svojih zahtev glede meje med Nemčijo in češkoslovaško, ki jih je postavila v svoji znani godesberški spomenici. Na nekaterih mestih je. mednarodni odbor mejo med Češkoslovaško in Nemčijo določil v škodo češkoslovaške še preko nemških zahtev iz _ go-desberške spomenice. V tej spomenici so bili na primer nekateri kraji določeni za plebiscit. Po zadnjih sklepih mednarodnega odbora pa se ti kraji kar brez plebiscita priključijo Nemčiji. Ta sklep je mednarodni odbor v Berlinu sprejel soglasno, protestiral je samo zastopnik Češkoslovaške, berlinski poslanik Mastny. Po tem sklepu bi Nemčija dobila v petem pasu na škodo Češkoslovaške veliko področje, ki sega do 50 km od Prage, 5 km od Plzna, sedeža češkoslovaške težke industrije, ravno toliko kilometrov od Moravske Ostrave, prav tako važnega industrijskega središča, dalje samo 15 km od Brna. Po tem sklepu mednarodnega odbora meri Češkoslovaška na naj-ožjem mestu samo še okoli 70 km. Vse najvažnejše prometne žile s Češkoslovaško so s tem sklepom mednarodnega odbora pre- trgane, in prehajajo na primer nekatere glavne proge na češko večkrat preko nemškega ozemlja. To velja predvsem za progo med Prago in Brnom ter Prago in Moravsko Ostravo. Ta proga veže Češko tudi s severno Slovaško. Prav tako je raztrgana (udi proga Praga—Brno—Južna Slovaška— Bratislava. Kakor hitro je general Husarek, ki je tudi član češkoslovaškega zastopstva v tem mednarodnem odboru, prinesel načrt berlinske komisije v Prago, je general Sirovy sklical takoj sejo praške vlade, ki je trajala več ur. Končno je vlada morala sprejeti tudi najnovejši diktat mednarodnega odbora. S tem bo prišlo samo v petem pasu pod Nemčijo nad 850.000 Čehov, ker se je mednarodna komisija, predvsem pa nemško zastopstvo opiralo glede določitve meje na ljudsko štetje, ki so ga v teh krajih izvedle bivše avstrijske oblasti v škodo češkoslovaškega prebivalstva. Število vseh Čehov, ki bodo po razmejitvi Nemčije in češkoslovaške prišli pod Nemčijo, pa daleč presega milijon. ČSR - federativna država Slovaki so sestavili svojo vlado Slovaške stranke o madžarskih zahtevah Bratislava. 7. okt. o. Po včerajšnjem sporazumu med Čehi in Slovaki, ki daje Slovaški popolno avtonomijo, je bila v Bratislavi sestavljena nova slovaška vlada, ki ji predseduj? glavni tajnik Hlinkove stranke dr. Tiso. Za zdaj ima slovaška vlada pet nkinistrstev, in sicer: 1. ministrstvo z« notranje posle, sodstvo in ljudsko zdravje; 2. ministrstvo za gospodarstvo; 3. ministrstvo za promet; 4. ministrstvo za prosveto; 5. ministrstvo za finance in soc. politiko. Posebno odposlanstvo vseh slovaških strank Je pod predsedstvom dr. Tisa snoči odpotovalo v Prago, da uredi z osrednjo vlado prevzem oblasti na Slovaškem. Vodstvo slov. avtonomistične stranke uradno poroča iz Ziline: Bratislava, 7. oktobra, o. Slovaške stranke so se sporazumele, da bodo v novi slovaški pokrajinski vladi dobili Hlinkovi avtonomisti predsednika in dva ministra, agrarna stranka 1 ministra in slovaška ljudska stranka 1 ministra. Slovaška avtonomistična stranka je za ministra določila dr. Sckola in glavnega urednika »Slovaka« dr. Sidor-ja. Ostali dve stranki svojih kandidatov še nista imenovali. Tudi še ni sklenjeno, kako bodo razdeljena posamezna ministrstva po strankah. Zilitia, 7. okt. Izvršilni odbor slov. avtonomistične stranke je sprejel sporazum, dosežen s slovaško agrarno stranko in slovaško ljudsko stranko glede ustanovitve slovaške fronte, ki si je postavila za nalogo, da doseže avtonomijo na federativni podlagi. Izvršilni odbor Hlinkove stranke ponovno zavrača vsa poročila o kakem tujem vplivanju, ki bi se mu Slovaki z Angleška zbornica je odobrila Chamberlainovo politiko London, 7. okt. o. Včeraj se je v angleški poslanski zbornici končal dolgi in deloma burni posvet o angleški zunanji politiki zadnjih časov. Opozicija je včeraj še enkrat silovito napadla predsednika Chamberlaina in njegovo delo, Chamberlain pa je v zaključnem govoru dejal, da so njegova prizadevanja, ki jih je kronal sporazum v Munchenu, preprečila vojno, ki bi bila sicer izbruhnila. Predsednik je dalje odklonil zahtevo po novih volitvah, zahtevo po uvedbi splošne vojaške dolžnosti in zahtevo po svetovni gospodarski konferenci. Chamberlainova vlada je na koncu te zgodovinske seje dobila veliko zaupnico. Za vlado in njeno politiko je glasovalo 366 poslanccv, proti vladi pa 144. Kraljica Marira na razstavi za varstvo otrok Bclgrad, 7, oktobra, m. Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj obiskala mednarodno razstavo za varstvo otrok v Belgradu. Tolmačil ji je razstavljene stvari minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič. Isto rastavo si je ogledal tudi kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič. Na mednarodni razstavi za zaščito otrok je bil včeraj odprt tudi češkoslovaški paviljon. Belgrad, 7. oktobra, m. Razstavo »Tri leta dela vlade dr. Stojadinoviča« je obiskal včeraj med številnimi tudi kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič. vso silo uprli. Poleg tega odbor svečano izjavlja, da Slovaki podpirajo državno edinstvo republike. Češkoslovaška vlada, ki opravlja dolžnost predsednika republike, je v smislu ustave imenovala poslanca in podpredsednika slovaške ljudska stranke Jožefa Tiso za ministra, v katerega poiK rorje bo spadala uprava na Slovaškem. Poleg tega je vlada stavila v dolžnost ministru Tisu, da predlaga ostale slovaške ministre, ki bodo opravljali upravno oblast na Slovaškem, dokler slovaško vprašanje no bo do kraja urejeno. Budimpešta, 7. okt. o. Pogajanja med madžarskim in češkoslovaškim zastopstvom za ureditev madžarskega manjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem se bodo začela, kakor je zdaj določeno, 8. oktobra. Praga, 7. okt. m. Vodstva vseh slovaških političnih strank opozarjajo češkoslovaško zastopstvo, ki bo vodilo pogajanja z Madžari, na izredno težko stanje slovaške manjšine na Madžarskem. Na Madžarskem živi namreč do 400.000 Slovakov, ki so izpostavljeni 'učinkovitemu raznarodovanju, i'« m«njM*a nima niti ene ljudske šole in niti enega slovaškega učitelja. Poljska in Madžarska se pogajata o razdelitvi Podkarpatske Rusije Romunija ugovar;a tem načrtom Budimpešta, 7. oktobra, m. Nenadnemu odhodu grofa Czakyja, kabinetnega šefa v zunanjem ministrstvu, v Varšavo, pripisujejo vsi politični krogi velik pomen. Takoj po prihodu v Varšavo je grof Czaky prišel v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel poljski zunanji minister Beck. Oba državnika sta takoj za tem imela daljšo konferenco. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da ima grof Czaky važno poslanstvo ter da se pogaja s poljskim zun. ministrom Beckom o skupni meji med Poljsko in Madjarsko. Po teh poročilih se grof Czakv zavzema za razdelitev Podkarpatske Rusije med Poljsko in Madjarsko, da bi tako dobili obe državi skupno mejo. Bukarešta, 7. oktobra m. Z odstopom bivšega predsednika dr. Beneša se bavi vse romunsko časopisje. Istočasno se romunski listi bavijo z najnovejšimi zahtevami poljske in madjarske vlade po razdelitvi Podkarpatske Rusije zaradi skupne madjarsko-poljske meje. Romunsko časopisje odločno nastopa proti takšnemu poskusu in proti izgubi neposrednih zvez s Češkoslovaško. »Timul« poroča, da bo Ro- munija mogla nuditi novi Češkoslovaški zaradi ureditve češkoslovaškega gospodarstva in industrije nove prometne zveze s podelitvijo svobodnega pasu v enem donavskih pristanišč. Ta pas bi bil v pristanišču Brail ali pa v Galazu. Zaradi tega je pa nujno Potrebno, da Češkoslovaška obdrži ozemlje, ki preko odkarpatske Rusije veže Prago in Bukarešto, fo je bilo tudi določeno v miinchenskem sporazumu. Zdi 6e, da Madjarska danes zahteva med drugim tudi priključitev mest na prometni črti med Prago in Bukarešto. Na ta način bi bila neposredna zveza med Češkoslovaško in Romunijo, prekinjena. Istočasno poročajo, da je poljska vlada obvestila romunsko vlado, da je s priključitvijo Tješina likvidiran njen spor s Češkoslovaško. — »Timul« zaključuje svoje izjave takole: »Mi smo sprejeli z zadovoljstvom to na znanje. Toda, zdi se, aa del poljske javnosti hujska vlado, naj gre s svojimi zahtevami ie dalje in si skupno z Madjarsko razdeli ozemlje Podkarpatske Rusije. Na takšno rešitev Romunija v nobenem primeru ne bi mogla pristati. Sklepi velikega fašistovskega sveta proti Judom 0 odstopu bivšega predsednika dr. Beneša piše vse evropsko časopisje, Francozi odstop obžalujejo, Angleži tudi, toda oboji pravijo, da je bil odstop nujen. Italijanski tisk pa pravi, da pomeni Benešev odhod konec dosedanjega češkoslovaškega političnega sistema in smeri in da bi bilo za Češkoslovaško bolje, če bi bil predsednik odstopil že prei Rini, 7. okt. Veliki fašistovski svet se je sestal sinoči ob 10 v Rimu in obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo italijanske domače in zunanje politike. V začetku seje je svet izrazil svojo hvaležnost Mussoliniju, čigar odločnost je Evropi ohranila mir. Nato je sklenil oh obletnici zavzetja Adue poslati pozdrave maršalu de Bonu. Zatem je začel razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo plemenske politike in obrambe italijanske rase. Izprčno se je bavil tudi z judovskim vprašanjem in sprejel glede lega naslednje sklepe: 1. Prepovedani so zakoni Italijanov in Italijank z ljudmi, ki pripadajo judovskemu, zamorskemu in drugim nearijskim plemenom. 2. Vsem civilnim in vojaškim državnim uslužbencem so prepovedani zakoni s tujkami, pa naj bodo kateregakoli plemena. 3. Za poroko Italijanov in Italijank s pripadniki drugih arijskih plemen bo odslej potrebno poprejšnje dovoljenje notranjega ministrstva. 4. Treba je poostriti vse ukrepe proti tistim, ki škodujejo ugledu italijanskega plemena v deželah italijanskega cesarstva. 5. Veliki fašistovski svet poudarja, da je bilo svetovno judovstvo po prepovedi prostozidarstva v Italiji duša vsega protifašističnega gibanja na vseh področjih in da je bilo tuje judovstvo, kakor tudi izseljeni italijanski Judje v nekaterih dobah, zlasti 1924 in 1925 ter med abesinsko vojno, enodušno nasprotno fašizmu. 6. Judje, ki s\ se po letu 1923. priselili v italijansko cesarstvo, niso iskreno naklonjeni fašizmu, ker je ta duhovno in politično nasproten mednarodnim stremljenjem judovstva. 7. Svetovno judovstvo je v Španiji na strani boljševikov. 8. Zato veliki fašistovski svet jneni, da ni mogoče preklicati zakona, ki prepoveduje tujim Judom vstop v Italijo in da je neobhodno potreb no izgnati takoj vse nezaželjene Jude. 9. Notranje ministrstvo bo po navodilih velikega fašistovskega sveta določilo, kateri italijanski Judje, ki so se priselili zadnja leta, bodo izgnani in koga je po novi zakonodaji treba smatrati za Juda. 10. Italijanska vlada ne. bo z ničemer omejevala verske svobode tistih Judov, ki bodo po izvedbi nove zakonodaje ostali v Italiji in cesarstvu in tudi ne bo prepovedovala kulturnega udejstvovanja, seveda v okviru njihove plemenske skupnosti. ČSR prosi posojilo pri ZN Ženeva, 7. oktobra, o. Iz krogov Zveze narodov poročajo, da se je češkoslovaška vlada obrnila na Žvezo narodov za posojilo, da uredi prometne zveze med posameznimi pokrajinami republike, ker bo nova razmejitev na več krajih pretrgala najvažnejše železniške proge. Češkoslovaška vlada se pri svoji zahtevi sklicuje na bivšo Avstrijo, ki je tudi dobila podobna posojila. Praga, 7. oktobra, o. Iz poučnih krogov poročajo, da bodo po izvedeni razmejitvi med Nemčijo in Češkoslovaško, dali Čehom v Nemčiji in Nemcem v ČSR možnost, da se lahko svobodno odločijo ali hočejo ostati pod tujo vlado, ali pa gredo v domovino. Drugo mišljenje pa je, da bosta Češkoslovaška in Nemčija bodoči manjšini kar izmenjali, kakor sta to ■storili Grčija in Turčija po vojni leta 1920. Vesti 7. oktobra Angleška poslanska zbornica bo morala odslej neprenehoma skrbeti za Češkoslovaško, je izjavil včeraj v zbornici opozicijski voditelj Attlee. Bivši predsednik ČSR dr. Beneš se je včeraj poslovil in se odpeljal iz Prage na svoje posestvo pri Razimovu. Ureditev madžarskega in slovaškega vprašanja bo ugodno vplivala na ustalitev razmer v Srednji Evropi, trdi glasilo poljskega generalnega štaba »Poljska zbrojna«. 50 letnico vojaškega službovanja je včeraj praznoval italijanski maršal Badoglio, osvojitelj Abesinije. Ob tej priliki sta mu kralj in Mussolini poslala brzojavne čestitke. Nemški gospodarski minister dr. Funk je včeraj obiskal predsednika turške vlade, zunanjega in gospodarskega ministra, s katerimi je imel važne posvete. Francija bo demobilizirala do 11. oktobra vse rezerviste, ki so jih poklicali pod orožje zadnje tedne. Uporni Arabci so v zadnjih bojih spet poškodovali petrolejske vode, ki drže iz Iraka do Sredozemskega morja. Seje angleške poslanske zbornice so odložene do 1. novembra. V Bukarešti so pokopali pokojnega maršala Avaresca včeraj popoldne. Pogreba sta se udeležila tudi kralj in prestolonaslednik ter vsa vlada. Za novega angleškega mornariškega ministra bo po poročilih londonskega tiska imenovan lord Runciman, sloviti angleški posredovalec v Pragi pred okrnitvijo Češkoslovaške. Belgijski kralj Leopold III. bo uradno obiskal Holandijo 21. novembra in ostal tam dva dni. Radio-telefonsko zvezo med Italijo in Japonsko so slovesno odprli včeraj. Prvi prenos je bil izboren. Češkoslovaška vlada je ukazala demobilizirati dva letnika, ki sta bila vpoklicana ob splošni mobilizaciji. Vrhovni poveljnik nemške vojske, general Brautchisch je čestital .voditelju sudetskih Nemcev Henleinu, da je bi) imenovan za komisarja v zasedenem ozemlju. Predsednik francoske vlade Daladier je^ na včerajšnji seji parlamentarnega zunanjepolitične-na odbora dejal, da bi bila v Evropi izbruhnila vojna, če bi bili Francija in Anglija zavrnili predloge za sporazum v Monakoveni. Prvo skupino izrednih finančnih ukrepov, za katere je francoski parlament dal vladi pooblastila, bodo izdali v začetku prihodnjega tedna. General Franco je v imenu nacionalistične Španije ob začetku češkoslovaške krize sporočil francoski in angleški vladi, da bi nacionalistična Španija v primeru vojne ostala strogo nevtralna. Nalezljive bolezni so se začele širiti med japonskimi vojaki na bojiščih pred Hankovom. Japonci z vso naglico pošiljajo z letali zdravila. Za bodočega italijanskega poslanika v Parizu bo najbrž imenovan dosedanji poslanik v Argentini Guarilla. Trgovinska pogodba med USA in Kanado bo v kratkem podpisana. Do hudih spopadov je prišlo med policijo in komunističnimi železničarji v francoskem Maroku. V boju je bilo ubitih 10 ljudi. Stalno letalsko zveza med Severno Ameriko in Italijo bosta s prihodnjim julijem uredili ameriška družba »American air Lines« in italijanska »Ala Lilloria«. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je včeraj sprejel za slovo dosedanjega češkoslovaškega poslanika v Rimu Hvalkovskega, ki je imenovan za zunanjega ministra. Hvalkovski si je v Rimu pridobil velik ugled. Mussolini se je z njim razgovarjal 50 minut. Trije belgijski poslanci: en liberalec, en socialist in en komunist bodo postavljeni pred sodišče, ker so na zadnji §eji zbornice hudo ranili dva reksistična poslanca. Češkoslovaški minister za ljudsko zdravje je zaprosil mednarodni Rdeči križ za posojilo, da bo čsl. vlada lahko pomagala neštetim političnim beguncem iz sudetskega ozemlja. Splošna stavka avstrajskih rudarjev se je končala in je med lastniki ter med rudarji sklenjen sporazum glede plač. Izpred obrtnega sodišča Hotelska sobarica Lcvjzka je bila sobarica v večjem hotelu; cene za posamezne sobe so bile označene v vsaki sobi na vidnem kraju. Lojzka je nekemu gostu zaračunala sobo za 10 din preveč; gost je zahtevani znesek plačal ter se takoj pritožil pri lastniku hotela. Pri obračunu pa je Lojzka izročila šefu samo toliko, kolikor je smela računati prenočnino, medtem ko je 10 din pridržala. Šef ji ni piavf nič omenil, da mu je znano njeno početje, pač pa ji je o.dpovedal službo za 14 dni. Ko je ta rok potekel, je Lojzka izstopila. Ker pa hotelir ni mogel dobiti sposobne osebe, je čez en teden poslal po Lojzko. Ko je prišla, sta se dogovorila s hotelirjem, da jo sprejme zopet v službo in da naj nastopi čez 3 dni. Določenega dne je Lojzka prišla, hotelir pa je ni hotel sprejeti, rekoč, da nima zaupanja vanjo, ker je nekemu gostu 10 din preveč zaračunala. Lojzka je iztoževala odško.dnino za 14 dnevno odpovedno dobo. Hotelir je bil obsojen v plačilo. Razlogi: Po § 239 št. 2 obrt. zak. sme delodajalec brez odpovedi odpustiti delojemalca, ako je ta v službi nezvest. Toda v tem primeru je toženec dobro vedel, kaj je Lojzka za časa prejšnje službe nepoštenega storila, po,prej bi jo bil lahko odpustil brez odpovedi. Ko pa je Lojzko vnovič sprejel v službo, ni smel več uveljavljati njene prejšnje nezvestobe; ker v novem službenem razmerju še ni ničesar zagrešila, bi ji bil mogel kvečjemu odpovedati na 14 dni ali pa takoj plačat’ mezdo za 14 dni naprei. Mariborski peki znižali cene kruha Obenem to sl ustanovili svoio nabavijalno zadrugo Maribor, 6. oktobra. Združenj« pekovskih mojstrov v Mariboru je znano kot eno najagilnejših naših stanovskih zastopstev. Pokazalo sc jc to tudi danes popoldne, ko je imelo združenje sestanek svojega članstva v Emcršičevi restavraciji na Aleksandrovi cesti. Mariborski pekovski mojstri so na današnjem sestanku skiepali o dveh perečih vprašanjih, ki zanimata širšo javnost in nje same. Prvo je vprašanje znižanja krušnih cen, drugo pa ustanovitev pekovske nabavijalne zadruge. Glede nižanja cen so se pekovski mojstri sporazumeli na sledeče nove cene: pričenši s ponedeljkom, dne 10. t. m. se bo prodajal v Mariboru kg belega kruha po 4.2S din, kg polbelega kruha po 3.85 in kg čr- nega kruha po 3.60 din. Ker pa imajo mariborski peki tako zvani komadni sistem, ki ima enotno ceno, 4 din za vse vrste kruha, bo tehtala po novem znižanju štruca belega kruha za 4 din 94 dkg, Štruca polbelega kruha za 4 din 104 dkg iti hlebec črnega kruha za 4 din 111 dkg. Za pečenje domačega kruha bodo računali strankam 2.50 do 3 din od komada po velikosti. — Glede zadruge so sklenili pekovski mojstri sledeče: Ustanovi se nabavlislna eadruga m ari bo rakih pekovskih mojstrov, ki bo u vee člane skupej nabavljala moko, kvas, slad, drva, pretr«^ in sploh vse potrebšči-ne. Na ta način se bodo dale doseči enotne in v primeri s sedanjimi tudi ugodnejše cene za vse te predmete. Raznoterosti iz dnevne kronike Dr. Debevec je imel lep pogreb Ljubljana, 7. oktobra. Kako zelo je bil pokojni monsignor dr. Jože Debevec priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, je pričal njegov včerajšnji pogreb, ki je bil eden najiepših, kar smo jih v zadnjem času videli v Ljubljani. Saj se je tega pogreba udeležilo poleg zastopnikov naših oblasti, tako g. bana dr. Natlačena in mestnega župana dr. Adlešiča z lepim številom banovinskih in mestnih svetnikov ter uršulinske gimnazije, ki je bila polnoštevilno zastopana po dijakinjah in vsem učiteljskem zboru, tudi zastopstvo vseh ljubljanskih gimnazij, veliko profesorjev in skoraj vsi ravnatelji ljubljanskih gimnazij. Pokojnika so počastili s svojim spremstvom na zadnji poti tudi zastopniki vseh ljubljanskih prosvetnih in kulturnih organizacij, veliko število duhovščino in književnikov pa še pokojnikovi ožji rojaki iz Begunj, ki jih je bilo okrog petdeset. Ko je pred mrtvašnico na Stari poti g. škof dr. Rožman s svojimi asistenti blagoslovil krsto s truplom pokojnika, je imel predsednik dr. Lončar kratek a topel govor, v katerem je slavil ! pokojnika in njegove zasluge, nato pa jo pevski j zbor iz Begunj zapel žalostinko »Vigrede, pevsko » društvo »Ljubljana« pa žalostinko >Blagor mu«. Nato je sprevod krenil v šempetrsko cerkev, kjer je škof dr. Rožman ponovno opravil molitve za pokojnikom. Veličastni sprevod se je potem začel pomikati proti pokopališču, pred podvozom pa je »Ljubljana« zapela še žalostinko »Blagor mu«. Pred kapelo pri Sv. Križu je pevski zbor uršulinske gimnazije zapel žalostinko »Nad zvezdami«. Nad grobom pokojnika, ki je tik ob grobu prelata Kalana, je opravil cerkvene molitve stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. Nato se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman. V imenu Profesorskega društva je govoril dr. Ilc, v imenu njegovih nekdanjih učencev dr. Cesnik in v imenu kranjske gimnazije dr. Žontar. Najbolj ganljivo pa je govorila gdč. Drobničeva, ki se je poslovila od pokojnika v imenu Begunjčanov. Uršulinske gojenke so nato iz dalje zapele »Vigred«, kar je napravilo čudno simboličen učinek, Begunjčani pa so zapeli še »Usliši nas«. i Svoje sožalje je brzojavno sporočil tudi dr. Anton Korošec in je namesto venca poklonil v dobrodelne namene 2000 dinarjev. Mi pa bomo velikemu vzgojniku in velikemu kulturnemu delavcu ohranili v svojih srcih najlepši spomini Opeka mu je padla na glavo Včeraj popoldne so bili reševalci klicani na Vodovodno cesto, kjer gradi podjetnik Žnidaršič neko novo hišo. Pri tem delu je pomagal tudi 17 letni delavec Hafis Torič iz Bosne, ki je usluž-hen pri omenjenem podjetniku. Včeraj pa mu je med delom padla na glavo z višine težka opeka in ga nevarno ranila. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. — Sicer pa včeraj_in danes ponoči v Ljubljani in tudi drugod po deželi ni bilo kakšnih posebnih nesreč. Lep uspeh razstave slovenske knilge Društvo slovenskih književnikov, ki je za dvajsetletnico Jugoslavije z velikim trudom priredilo in uredilo v dvorani Trgovskega doma odlično razstavo slovenske povojne knjige, še malo ni mislilo, da bo ta razstava vzbudila toliko zanimanja. Zp takoj ob začetku jo je obiskalo nekaj odličnih gostov, potem pa se zdaj vsak dan, kar Iz policijske torbe V policijskem dnevniku so bile v zadnjem času zabeležene le manjše tatvine, ki so se izvršile po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Kakor pa je videti, so se zlasti po Dolenjskem začele tatvine vedno bolj množiti in kakor vse kaže, gre 6pet za dobro organizirano in do skrajnosti predrzno vlomilsko tolpo. Zlasti velika tatvina je bila izvršena v noči na 16. september v vasi Ar-žiiče pri Kostanjevici, okraj Krško. Neznani vlomilci so obiskali kar dva posestnika in obe hiši skoraj docela oplenili. Ker so pokradli najrazličnejše blago, ga bomo v glavnem navedli, ker ga bodo tatovi gotovo kje skušali spraviti v denar. Bardiku Josipu so ukradli 6000 dinarjev gotovine, tri kompletne moške še malo nošene obleke iz čmkastega cajga in rjavega sukna, zimski površnik v vrednosti 500 din, jahalne hlače in dve srajci. Njegovemu bratu Antonu in družini pa so odnesli sledeče: moško rjavo rižasto obleko, novo belo srajco, sivo kravato, celo moško obleko rjave barve, zeleno pisano platneno srajco, zelen kosmat klobuk, usnjato okroglo denarnico, ponošeno srajco cajgasto obleko, otroško moidro pisano srajco, zelenkast klobuk, zimsko otroško majco, nekaj kosov ženskega perila, ženski plet in 178 din gotovine v sirebru, tako da znaša skupna vrednost ukradenih predmetov 9690 din. — Pri posestniku Laknerju Josipu pa je bila pokradena v isti vasi in isto noč sledeča obleka: skoraj nov zimski površnik zelenkaste barve, prav tako skoraj nova moška rjavkasta obleka, nova moška srajca, dva para ženskih čevljev, kosmat klobuk, siv klobuk, 3 dežniki, 7 naglavnih rut, ženska obleka z jopo, zelenkasto krilo, ženska flanelasta obleka, ženska obleka iz belo-rdeče pikastega cajga, modro krilo z jopo, ženski zimski pla.tč črnorjavkaste barve, ženska obleka iz bledozelenega platna in druga iz belo-pikastega platna, krilo z jopo iz ševiota, bluzo iz belordeče črtastega platna, dva kosa svinjskega mesa in 500 din gotovine v bankovcih, tako da trpijo Laknerjevi 3030 din škode. — Tatove z vso vnemo išče orožništvo. Kdor bi pa od ljudi vedel dati kakšne podatke o tatovih, naj nemudoma sporoči najbližji orožniški postaji. vrste obiskovalci. Zlasti poeeča razstavo mladina ljubljanskih in drugih slovenskih gimnazij in si z naj večji m zanimanjem ogleduj« razstavljene knjige. Poleg intoligentov lr Ljubljane pn obiskujejo prav pridno to razstavo tudi podeželani, knr je zlasti značilno za kullunio vižino našega naroda in obenem najbolj razveseljivo poroštvo, d* zanimanje za našo knjigo ne bo Se zamrzlo. V sredo je bilo na primer na razstavi kar 400 ljudi in prireditelji. Ju niso računali s tako velikim zanimanjem, obžalujejo, da niso za obisk te razstave prosili za četrtinsko vožnjo, kar bi nedvomno privabilo še več posetnikov. — Svoj namen pa bodo prav gotovo dosegla še predavanja o slovenski knjigi, ki so vsa prav dobro obiskana. Tudi druge prireditve, ki se še obetajo v teku teh dni, ko l>o razstava odprta, vzbujajo žc zdaj veliko zanimanje. Komemoracija za msgr. dr. Jožetom Debevcem v Društvu slov. književnikov Spopolnjujcmo naše včerajšnje poročilo: V sredo zvečer je pred predavanjem dr. Lava Čermelja, predsednik DruStva slovenskih književnikov prof. France Koblar spregovoril: »Preden pričnemo z nocojšnjim predavanjem, vas, spoštovana gospoda, prosim, da počastimo spomin našega člana msgr. dr. Jož. Debevca. Dom in svetovega urednika: umrl je danes zjutraj. Ta mož starega pisateljskega rodu, ki je pel in pisaJ brez upanja plačila in ves živel za vzore svojega prepričanja, je opravil v našem slovstvu dragoceno delo. Iz dni svoje mladosti je spisal »Vzore in boje« in ohranil v njih izrazito podobo naše preteklosti; svoje življenjsko delo pa je posvetil prevodu »Divine commedile« in poglobitvi v Danteja. Približal se jc tejnu velikanu s svojo voliko klasično izobrazbo in širokim svetovnim obzorjem. Delal je kot kritik in urednik oeumomo, da se je ob delo zgrudil in umrl.« — Navzoče številno občinstvo je vstalo in spomin počastilo z enominutnim molkom. Srečna vrnitev pogrešanega Kamnik, 7. oktobra. V torek se je z bliskovito naglko raznesla vest, da je brez sledu izginil tukajšnji trgovec Janko Vivoda. Meščani so že kovali najrazličnejše domneve o tem nenavadnem dogodku. Toda s svojimi domnevami so prišli, kakor se je zdaj izkazalo, malo prezgodaj. Včeraj je prav tako hitro ves Kamnik spet zvedel, da se je Janko Vivoda srečno vrnil domov. S tem je zdaj tudi prihranjena velika skrb ne samo njegovim svojcem, pač pa tudi njegovim številnim prijateljem, Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 7. oktobra. Mnogo je kriminalnih zgodb, ki jih sodni reporter zaradi hudih in kinematografsko so razvijajočih svetovnih dogodkov, segajočih globoko v nioralno-etično človeško življenje, ne more tako drastično opisati, kakor bi rad imel namen, da bi prikazal vso usodo nesrečnih kriminalnih ljudi. Dostikrat je res pametno in previdno, da sodni kronist čez te pojave pregrne črno zagrinjalo. Pač pa so se ta leden vrstile zgodbe, ki so pokazale, da lahko tudi povsem nedolžen človek, ki indirektno odkrije nerednosti, pride v zapor in mora trpeti, dokler se ne izkaže njegova popolna nedolžnost. Sodne oblasti so zato uvidevne, da dajo indirektno takemu možu zadoščenje, ko proti njemu že_ poprej ustavijo kazenski progon, ker nanese slučaj, da se pravi zločinec sam pojavi in ga prime globok kos, ko vidi, da uradi njega po nedolžnem trpi drug Sovek. Kolikrat prinese nesrečo denar in na to kriminal? Denar — sveta vladar — je mnogim v pogubo! Danes bo sodni reporter pripovedoval nedolžne zgodbe. Takole! Odmev konkordatske borbe Vsem je v živem spominu borba gotovih struj proti sklenitvi konkordata. Tudi »Sokol« je posegel v borbo. Pozneje 8. februarja letos je bil objavljen amnestijski ukaz, s katerim so bili ustavljeni vsi procesi, nanašajoči se na to konkordat-sko borbo in pomiloščeni vsi dotični obsojenci. Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča g. Joža Kokalj je včeraj sodil o prav zanimivi zadevi. G. Jakob Spitzer, prosvetar sokolskega društva v Radovljici, je bil obtožen dveh deliktov, in sicer prvič prestopka zoper javni red in mir po § 165 k. z., da je izzival verski razdor, in drugič prestopka po Čl. 4! zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožnica je navajala, da je g. Jakob Spitzer 29. junija 1907 v Radovljici na dvorišču na »tihem zboru« govoril tudi o sovražnikih Sokola ter ▼ govora vpletel Rim odnosno Vatikan. Izrekel je besede, ki jih obtožnica označuje, da je z njimi na javnem kraju dražil del ljudstva proti drugemu in izzival verski razdor. V drugem primeru pa pravi obtožnica, da je g. Jakob Spitzer 4. jnlijn 1937 na javnem nastopu sokolskega društva na Bledu napadal vlado m da vlada preganja Sokola. Pri obravnavi je obtoženec bistveno deloma priznal inkriminirana dejanja. Njegov branilec dr. Capuder je po govoru državnega tožilca dr. Leona Pompcta, ki je stvarno utemeljil obtožbo, poudarjal, da spadajo obtožencu inkriminirana dejanja pod amnestijski ukaz, knr so bila storjena v času konkordatne borbe, v katero je posegel tudi »Sokol«, ker je bil po njegovih naziranjih tangiran v golovih določilih konkordata. Branilec je zato predlagal ofimslilno sodbo. Bili so, kakor znano, pred IjuMjasairbn t*oTu notri boš crknili« Paznik Prešeren in Škof sta namreč kritičen čas zapazila dva kolesarja, ki sta jima bila sumljiva. Sumila sta, da tihotapita v mesto žganje. Kolesarja sla bežala. Paznik Prešeren je tekel za kolesarjem Janezom Rožnikom, posestnikom iz Hruševega. Med njim je bil res težak in nevaren boj. V skrajni sili je Prešeren prijel za službeni ^samokres in oddal alarmni strel na pomoč. Rožnik pa je prijel za revolver in drugi strel ga je zadel v levo lice. Prešeren je bil v življenjski nevarnosti. Rožnik se je sedaj pred kazenskim senatom v dvorani št. 79 moral zagovarjati zaradi zločinstva javnega nasilja po § 128 k. z. Inkriminirano dejanje je splošno zauikal in trdil, da se paznika sploh ni dotaknil. Obravnava je bila preložena, da se izvedejo še drugi dokazi. Ta tihotapska afera 6e že dolgo časa razvija pred sodiščem in bo naposled primerno likvidirana. Ob razstavi slovenske knjige Knjižna vezava Prvi namen knjižne vezave je, da ščiti in varje besedilo. Ta prvi namen pa je rodil sčasoma še druge sadove: Lepa vezava naredi knjigo prikupno. Zato ni čudno, da so nanjo tako gledali in izdali zanjo cela bogastva in da so velikokrat bolj ljubili vezavo kot pa knjigo samo. Po vezavi knjigo tudi najlažje spoznamo. Kolikokrat nam že od daleč obstane oko na znanih platnicah knjige, ki jo iščemo. Egipčani in Grki so svoj zvitek iz papirosa shranili v lesenih ali glinastih vrčih. Ti so prva Oblika »vezave«. Rimljani so svojim knjigam iz povoščenih lesenih tablic, ki so štele le nekaj »listov«, preskrbeli varstvo v lesenih platnicah, ki so jih zamenjale večkrat platnice iz slonove kosti, če je bil lastnik knjige bogat in je hotel s posebno lepim darom razveseliti obdarovanca. Ko se je razširil pergament, so liste obrezali, da so bili vsi enako veliki, in jih obdali z močnejšim pergamentnim listom. Kmalu -pa je pergamentni kodeks povzel vezavo rimskih lesenih tablic. Lesene platnice so odslej krasili s slonovo kostjo, srebrom in dragimi kamni. Te bogate in močne platnice so večkrat trajale po več stoletij in ne malokrat zamenjale svojo službo, ko so vanje vezali v stoletjih nova besedila. V srednjem veku so skrbeli za vezavo menihi. Tedaj so bili namreč samostani nosilci vse knjižne kulture in umetnosti. Knjigoveštvo je bilo nekakšna hišna industrija samostanov, ki so imeli posebne knjigoveze, ki so skrbeli za lepo zunanjost samostanskih knjižnic. Menihi so ustvarili za svoje liturgične knjige vezave, ki so pravi čudeži še danes. V začetku so krasili lesene platnice, v XIV. in XV. stoletju so jih pa prevlekli z usnjem, ki so ga spel na svoj način poživljali. Ko je po iznajdbi tiska knjiga našla pot v meščanstvo, je tu nastal nov stan knjigovezov, ki se je kmalu zelo razširil. V začetku so bili knjigovezi v službi pri tiskarjih, konec XVI. stoletja pa so se od njih ločili in se osamosvojili. Po iznajdbi tiska so delali vse hitro in v masah, zato za lepo vezavo niso mogli toliko skrbeti. Zato so izredno dragocene vezave odslej redkost. V glavnem pre- vladuje usnje. Vanj so rezali ali žgali s segretimi kovinastimi pečatniki različne podobe in okraske. Ta vezava je posebno cvetela na Nemškem in v Angliji. V XVI. stoletju so v Italiji in na Francoskem začeli krasiti platnice z zlatim tiskom, katerega so spoznali v Orientu. Po državah so platnice krasili na različne načine. Sedaj je vodila ta, sedaj druga moda. Okrog osrednjega polja, kjer je bilo navadno mesto za podobo, so ovili najrazličnejše okraske: podobe živali, rastlinja, ptičev, po islamskem zgledu tudi ornamentov s preprogo itd. Včasih je bil okras vse strani v obliki pahljače (XVII. stol.), velikokrat v obliki fanfar ali mozaika, črte so bile vse izvlečene ali pa samo pikčaste. Zlati tisk je polagoma močno izpodrinil slepi tisk s segretimi pečatniki. Razvil se je posebno v Franciji, ki je cela tri stoletja vodila v knjigo-veštvu (XVI. do XIX. stol.) in bil na višku tudi v Nemčiji, kjer so se tri stoletja iirabeske, robni ornament in pozlatitev prepletali v vedno nove lepotne učinke. Vse to velja za Nemčijo za dobo do tridesetletne vojne, ko je sijaj vezave zelo padel. Knjiga namreč ljubi mir. Za razvoj vezave imajo največ zasluge dvorni knjigovezi, ki so posebno znani iz časov zlatega tiska, in so skrbeli za dvor ogrskega kralja Matije Korvina, za nemški, angleški in francoski dvor. Ža te dragocene vezave je bilo treba mnogo denarja, časa, pa tudi ljubezni. Morda je najlepše vezave ustvaril Jean Grolier iz Lyona. Marsikateri umetnik je vse svoje moči posvetil vezavi knjige. Platnice iz lesa so pri velikih knjigah v navadi še v XVIII. st., pri manjših je les že v XVI. stoletju nadomestila lažja in tanjša lepenka. Usnje je šele v XIX. stol. izpodrinilo novo platno, a vezave v usnje cenimo še danes. Od druge polovice XIX. st. se je vezave polastila fabrika. Umetniško delo ima veliko konkurenco v masi. Sicer tudi fabriško delo pritegne umetnika, a vendar zabriše vse osebne poteze, da nova vezava bibliofila le malokrat zadovolji. Naročajte in širite Slovenski dom! Dve ugotovitvi o flJutru(> Ugotavljamo, da na naše stvarne ugotovitve o tem, kdo je v imenu svobodoumnosti in jugoslo-venskega nacionalizma trgal in sežigal besede Ivana Cankarja o slovenski domovini, »Jutro« po svoji »časnikarski dolžnosti« molči. Pozivamo ga še en krat, naj jih ovrže in dokaže, da niso resnične! Danes prinaša »Jutro« skromen naslov »Češko siovaška se preureja v federativno državot. Pt gonji proti Slovakom, s kakršno se je vse čast odlikovalo »Jutro« in z ozirom na njegov ogabni uvodnik proti slovaškemu narodu od predvčerajšnjim, ugotavljamo, da je današnje poročilo v »Ju-tru« najgrenhejši požirek, ki ga je kljub svoji časnikarski dolžnosti moralo požreti. Vprašamo »Jutro«, koga bo po omenjeni dolžnosti od zdaj napadlo, ali Slovake, ki so si upali priboriti avtonomijo, ali Cehe. ki so jo dali in s tem postavili »Jutrove«- prerokbe, državniška ter politična r.a-čela na laž? Kruh jutri cenejši v Ljubljani Na povabilo mestnega tržnega nadzorstva so se v ponedeljek 3. t. m. v uradu nadzorstva zglasili člani in zastopniki Združenja pekov. Sestanek je imel namen, da se sporazumno določijo nove cene kruha z ozirom na znižanje cen moki na debelo. Dosežen je bil končni spora-zum in določen točen cenik za »se vrste kruha. Novi cenik »topi jutri 81 t. m. v veljavo. Z jutrišnjim dnem bodo veljale naslednje cene: Beli kruh: 1 kg 4 25, 94 dkg 4 din, 47 dkg 2 din in 23 dk^ 1 din. Polbeli (rieni) krnh: 1 kg 3.90 din, 102 dkg dkg 4 din, 51 dkg 2 drn in 25.50 dkg 1 din. Črni kruh: 1 kg 3.70 din, 108 dkg 4 din. Zemlje komad 0.50 din, pecivo komad 0.50 din. Drob" tine 9 din kg. Pečenje kruha etrankam 2 do 3 din. Na omenjenem seitanlai so zastopniki Združenja pekov izjavili in obljubili, da bo Združenje o teh sklepih obvestilo vse člane — pekovske mojstre v Sloveniji, da prav tako uvedejo z ju-trinjim dnem cene, določene v novem ceniku. Med ameriškimi Slovenci Vodja jugoslovanskega radio sporeda vsako nedeljo dopoldne na postaji WGES prireja svoj običajni letni koncert, ki bo v nedeljo, dne 16. oktobra. Težka rudarska nesreča se je pripetila prejšnji mesec v Jobnstownu. V rovu se je s stropa odtrgalo kamenje in padlo na voz, s katerim sta se peljala slovenska rudarja J. Bevec in F. Logar. Bevcu je zlomilo nogo, Logar pa je dobil lc lažje zunanje poškodbe. Kap je zadela Slovenko Marijo Primožič v Bar-tonu. Pokojoica je bila rojena na Primorskem v Terminu pri Cerknem. Nogo so odrezali v bolnišnici v Chicagu ameriškemu Slovencu Janezu Kosmaču, velikemu podporniku katoliških časopisov Mlad pokvarjenec Maribor, 7. oktobra. V tajni razpravi je sodil danes mali senat mariborskega okrožnega sodišča mladega, ta<~>«an 20 letnega fanta iz Studencev, ki je kljub mla-' dosti zašel na slaba pota ter je že sedaj pokazal, da bo postal še mojster v nepoštenosti. Fant 6.e je predstavljal kot mojster v tekstilni tovarni ter je raznim ljudem obetal službe, zahteval pa je za svoja posredovanja nagrade. Tako je dobil od Franca Vrbujaka 40 din, od Petra Zemljariča 100 din, od Marije in Franca Lasbaher v Radvanju od vsakega po 100 din, od Šantla Ivana v Hrastju 100 din, od Jožefe Duh 100 din, poleg tega pa je izvabil od navedenih in še nekaterih drugih delavcev njihove delavske knjižice. Od trgovine Slavija-textil je izvabil pod lažnim imenom tri metre angleškega sukna v vrednosti 1180 din, povrhu pa je ukradel še tudi tri koleea, Fant te svoje pogrešne avanture odločno taji, vendar jc dovolj prič, da 6e mu da dokazati krivda v pbl-nem obsegu. Povrhu je znan še kot zakrknjen grešnik ter jc že pogostokrat sedel v zaporih. — Razprava v času poročila še traja. Velik požar v Slovenjgradcu Sinoči ob 11 so začeli goreti župnijski hlevi v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Požar je bil tako nenaden in tako silovit, da je v trenutku zajel vse poslopje in je vse z živino vred pogorelo. Škoda znaša 150.000 dinarjev. Orožniki so aretirali nekega sumljivega moškega, ki je_ sinoči spal v župnijskem hlevu. Po izbruhu požara je pobegnil v Slovenjgradec, se tam preoblekel, nato pa se spet vrnil na pogorišče. Pri njem so našli dve delavski knjižici, ki se glasita na dve različni imeni. Šumijo, da je on povzročil ta požar, ki je zahteval tako ogromno škodo. Sekira se mu fe zapičila v lobanjo Včeraj popoldne se je ponesrečil pri gradnji novega poslopja za bogoslovje 41 letni tesar iz Zgornjega Dupleka Franc Pišek. Na novo stavbo nameščajo zdaj strešno konstrukcijo. Na tesarja Piška je padla z višine štirih metrov sekira na glavo ter se mu zapičila v lobanj ino kost. Nezavestnega so Piška prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Moravče Ustanovitev gasilskega društva. Možje, katerih na žalost ni več med nami, so že pred mnogimi leti poudarjali potrebo gasilske brizgalne za okolico Sv. Andreja. Hranili naj bi jo kje v središču, najbolje v Krascah, kjer je vas ob cesti in okrog ravnina. Današnji možje in fantje pa so šli še dalje — pričeli so razmišljati kako bi ustanovili svoje gasilsko društvo. Izvolili so pripravljalni odbor, v katerega no pritegnili najboljše moči; načeluje pa jim tukajšnji rojak g. Pergar, znan po svoji energičnosti in pravem razumevanju stvari. Delo pripravljalnega odbora je navdušeno pozdravila vsa okolica ter ga podprla s prostovoljnimi prispevki. Sledila je ustanovna veselica v Krascah na vrtu posestnika in gostilničarja g. Berganta. Lepa prireditev je bila prav dobro obiskana. Povečevala jo je domžalska godba, petje, srečolov in druga pristno domača zabava, predvsem pa vzoren red in iskreno medsebojno prijateljstvo. Običajnega plesa ni bilo, pa ga tudi nismo pogrešali. Vsi, ki so veselico priredili in sodelovali, zaslužijo pohvalo in priznanje. — Mlademu društvu želimo, naj bi ponosno korakalo po začeli poti do napredka po izreku: »Ves naš pogum, vsa naša moč — velia naj bližnjemu v pomoč!« Od tu in tam Posebno ustanovo ti je omislila helgrajska mrsfna hranilnica. Ustanovila je namreč oddelek, ki organizira nakup in prodajo raznih že rabljenih ali pa novih predmetov vseh vrst. Tako prihajajo v prodajo razne dragocenosti, oprava ter razne druge reči. Tako urejenega tržišča v Belgradu še niso imeli. Poslovanje ureja poseben pravilnik. Kdor hoče kako stvar prodati, jo prinese v razstavni prostor, a uprava nabije razglas o prodaji na razglasno desko. Na določeni dan se začne tako imenovana dražba. Marsikomu je s tem omogočano, da svojo stvar proda boljše, ker je razstavljeni predmet omogočil, da se je zanj začelo zanimati več ljudi. 2e prvi dan je bil tak naval in promet, da ga niti prireditelji sami niso pričakovali. Usta- | nova ima za prebivalstvo tudi velik tocialni pomen. Rečni promet na Donavi med naio državo in Nemčijo je spet obnovljen. Prekinitev je bila nedavno nastopila zaradi napetosti med Nemčijo in CSR. Sedaj so takoj odplule številne tovorne ladje z žitom in drugimi poljedelskimi pridelki v Re-gehsburg. Pa tudi od tam so že odplule, naše ladje, ki so bile ob času prekinitve prometa v Nemčiji. Silne množine suhih sliv prihaja na trg v Valjevu. Šumadinski kraji se pohvalijo letos z zares obilno letino. Vsak dan pripeljejo na valjevski trg približno po deset vagonov. Slive so sladke in dobre ter jih prodajajo po 4 do 6 dinarjev za kilogram. Računajo, da bo valjevska okolica spravila letos okrog 500 vagonov suhih sliv. Izvoz v inozemstvo se bo v kratkem začel. Petindvajsetletnico svojega gledališkega in operskega udejstvovanja praznuje v Zagrebu primadona Ančica Mitrovič, ki je pred leti tudi v Ljubljani in Mariboru česlo nastopala. Mitrovičeva je pevka visokih kvalitet, poleg tega pa nad vse uporabna, saj obvladuje okrog 120 del iz opernega repertoarja. Precej let je gostovala po raznih nemških gledališčih. Tujcev v Dalmaciji skoraj ni vež če kakih deset dni. Saj je razumljivo, da tujci v dneh napetosti in nevarnosti nove svetovne vojne ne morejo ždeti v toplih letoviških krajih in čakati daljnje usode. Vsi hoteli so se izpraznili. Le nekaj manjših skupin Švicarjev je obiskalo dalmatinska mesta, vendar pa so se v vsakem kraju zadržali le t>o nekaj ur. V žasu, ko je molil v judovski molilnici, je zgorela žitnemu trgovcu Ignacu Fischerju iz Pančeva velika sušilnica za žito. Predvčerajšnjim je bil velik judovski praznik. Fischer je odšel v hram opravljat svojo pobožnost. V tem času pa so štirje njegovi delavci imeli polne roke dela v sušilnici. Ko so hoteli pravkar oditi na opoldanski počitek, je neki delavec v gornjem nadstropju sušilnice začutil silno vročino. Ko je odprl vrata, mu je puh nil v obraz dim. Takoj je poklical na pomoč svoje tovariše, nato pa gasilec. Lesena sušilnica, ki je bila opremljena z velikimi modernimi sušilnimi stroji, je bila v nekaj minuatah vsa v plamenih. Gasilci se niso lotili brezupnega dela, da bi gasili kot plamenico gorečo sušilnico, temveč so svoje napore osredotočili na to, da obvarjejo bližnja žitna skladišča pred ognjem. Ko je bilo skoraj že vse eno samo pogorišče, je prišel iz molilnice Fischer. Škodo cenijo na pol milijona diuarjev. tr9> tir. Z volkodlakom se bore in se ga še boje prebivalci vasi Kneievac v bližini Belgrada. V vasi se je iz hiše skromnega in revnega kolarja Mihailoviča raznesel glas, da straši volkodlak. Brž so se ljudje zbrali pri njem in pričakovali strahu. V šalah in živahnih razgovorih je mineval večer, ko je iz neznanega vzroka nenadoma padla lučica pred ikono in se razbila. Vsi ljudje so planili in pobegnili, zatrdno prepričani, da jim je volkodlak za petami. Iz te male stvarce pa se je kot pošast razvila silna govorica, ki je prodrla tudi v vse bližnje vasi. Ljudje so začeli ugibati in kombinirati na vse mogoče in nemogoče, verjetne in neverjetne načine, a največ odmeva in lahkovernih ušes je našla vest, da volkodlak zares straši. Končno so dejali, da je vsemu kriva neka mala Verica, ki je bila že pred leti umrla, pa je njen grob preskočilo živinče. To da je velik greh, ki se zanj užaljeni mrtvec maščuje. Naenkrat so vsi »snko noč videli, kako to malo deklcce sedi na grmu blizu svojega groba in žalostno strmi naokoli. In tako dalje... Pametni ljudje, ki so si ogledali kolarja, ki je iznašel ta strah, ter njegovo hišo, pravijo, da si je to bedasto šalo izmislil le on sam. Toda vsa vas se ne da več prepričati o tem, zanje volkodlak obstaja in straši. Zato so sklenili, da bodo prizadete hiše dali blagosloviti. čudnega občinskega tajnika imajo v občini Foči v Bosni. Kar na lepem pride ta tajnik na misel in prepričanje, da je poneveril večjo vsoto občinskega denarja ter zahteva pismeno proti sebi strogo preiskavo. Seveda so nadzorne oblasti preiskavo uvedle in na svoje in vsega mesta presenečenje ugotovili, da je tajnik čisto nedolžen, in da je vse poslovanje z blagajno vred v popolnem redu. Čim so to ugotovili, so tajnika izpustili iz zapora. Le tega ne morejo razgonetiti, zakaj je tajnik proti sebi naperil tožbo. — Silno pa bi se vsa javnost razveselila, če bi nekaj desetin bel-grajskih velegrešnikov, ki so šarili z državnim denarjem in si pri tem zidali palače, zahtevalo proti sebi takole prijavo in zahtevalo pregon. — Tamkaj bi preiskava ugotovila marsikaj drugega. Na dosmrtno ječo sta bila obsojena, dva morilca župana Djenadiča iz vasi Vrbovca pri Pro-kuplju. Neki Milanovič je imel stare račune z Dje-nadičem in je zato za šest jurjev, 100 litrov žganja in 60 kilogramov volne najel dva morilca. Ta dva sta v mraku izvršila svoje krvavo delo in mrtveca oropala. Oblasti pa bi morilcema najbrž ne prišle na sled, če enemu od njiju pri streljanju ne bi odskočila iz svojih ležajev cev in odkrhnila košček kopita, ki 6e je zadrl zločincu v oko. Moral je iskati pomoči pri zdravniku, kjer je lagal, da se je v gozdu pobil. Toda to je bila sled za preiskavo, ki je kmalu odkrila oba morilca. Dobila sta 6voje plačilo v tem, da bosta do smrti ostala za zamreženimi okni. Is zasede sla bila v bliiini vasi Donji Mateje-vee pri Nišu ubita kmeta Svetozar Radojkovič in Milan Živanovič. Proti večeru sta se vračala iz Niša. Ko sta prišla že skoraj do vasi v bližino železniške proge, sta počili puški, ter je padel Svetozar takoj mrtev, zadet v srce, a Milan v želodec. Kmetje, ki so šli v kratkem razmaku od njiju, so pritekli na pomoč in čuli, kako sta morilca pobegnila skozi koruzo. Donjematejevci pravijo, da so ubijalci Gornjematejevci, kajti vasi sta si bili v laseh zaradi skupnega pašnika. Obe žrtvi pa sta bila župan in predsednik krajevne organizacije JRZ, ki sta se pri delitvi pašnika seveda zavzemala za svojo vas, zato so ju nasprotniki iz maščevanja ubili. Praznično razpoloženje" med zidovi II Ljubljana, 7. oktobra. Vsak dan ni nedelja, pravijo; posebno moder ni ta izrek, in tisti, ki si pa je bi) izmislil, prav gotovo ni izumil smodnika. Drži pa. Ni nam ga treba posebej členiti, če hočemo izvedeti, kaj vsebuje. Marsikje se pozna, v večjih naselbinah in na deželi. V mestih pa ga še prav izrazito občutimo. Ob delavnih dneh jc po hišah in na ulicah živo, n praznikih pa jo mesto pusto, čmerno in tiho kaikpr bi bilo izumrlo. »Praznično razpoloženje« prične prav za prav že v soboto popoldne. „Delopust" v soboto popoldne V večini obratov, trgovin in uradov delajo tudi ob sobotnih popoldnevih prav do šestih zvečer. Ponekod pa nehajo z delairtiikora že opoldne, ali pa vsaj ob dveh popoldne. Ta »delopust« prav močno občutijo zlasti poleti na železnicah. Zadnje čase so namreč prišli v modo »vveekendi« in »pikniki«. Ljudje se odpravljajo iz mesta na deželo že ob sobotah. Moderna lahikomišljenost in razbrzdanost ne poznata prav nobenih zaprek; veliko ljudi je izgubilo slednje spoštovanje do Gospodovega dne — odpravljajo se brez pomislekov tudi v take kraje, kjer prav gotovo drugi dan, v nedeljo, ne bodo mogli biti pri sveti maši. To je skrajno slaba razvada. Da bi ljudem, ki brez. pomišljanja odhajajo iz mesta v neobljudene kraje (predvsem to velja za gore), kljub vsemu nudili možnost udeležbe pri sveti maši, so cerkveni krogi zadnja leta, ko se je to zlo začelo močno širiti, poskrbeli, da so v vseh krajih, kjer jc ob nedeljah, odnosno ob sobotah zvečer, naval turistov in izletnikov posebno velik, odrejeni duhovniki, ki drugo jutro bero sveto mašo že na vse zgodaj. Za nedeljske izletnike, to je za tiste, ki iz mesta odhajajo šele ob nedeljah zjutraj « prvim vlakom, pa so poskrbeli za zgodnjo sveto mašo, tako da se je lahko udeleže prav vsi. ki še niso odvrgli od sebe vsega, kar je sveto. Kot smo že dejali, se prav mnogo ljudi odpravlja iz me*ta že ob sobotah po-tx>ldne. S težkimi nahrbtniki otovorjeni jo mahajo proti kolodvoru. Prvi začno okrog druge, ostali pa od četrte tja do poznih večernih ur. Ob sobotah je na ulicah še prav posebno živahno. Zvečer so vlaki, ki peljejo iz mesta. ve.n na deželo, zasedeni do zadnjega kotička. Ljudi se kar tare, saj je mnogo takih, ki delajo in sipe ves teden v mestu, ob sobotah zvečer pa se redno vozijo domov. Zabavišča, gostilne, gledališče, kino. kavarne in podobni lokali so polni celo bolj kot ob nedeljah zvečer. Nekateri ljudje sploh »bivakirajo« in se šele v zgodnjih jutranjih urah z negotovimi koraki prekladajo po ulicah proti domu. Sobotna noč je viselej živahna, večkrat celo tako razburljiva^ da mora uradovati moč postave. Sončna nedelja Ulice so že zgodaj žive; v mesto prihajajo deželani. Pred cerkvami se pred svetim opravilom in tudi še, ko je maša v kraju, zbirajo ljudje, ki se pogovarjajo o dogodkih med tednom, politizirajo, si razlagajo svoje skrbi in ugibajo o bodočnosti. Vse je oblečeno praznično. Okrog enajstih dopoldne se »svet« zgrne na promenado. »Svet«, to se pravi meščani, ki se 'radi malo postavijo in ogledajo. Tisti, ki jim ni za gnečo, se po maši razkrope po mestu, ogledujejo nove stavbe, se ustavljajo pred izložbami, gledajo, računajo: treba bo tega ali onega: ali bo dovolj denarja. Kmalu je poldne, pot vede domov. Boljše, praznično kosilo je na mizi. Okrog pol enih popoldne zamre vse življenje na ulicah, skoraj ao poznih večernih ur. Samo tiste žile, ki vodijo proti sprehajališčem, alripnejo okrog tretje popoldanske ure malo živahne.je. Po njih se pomikajo družine, ki se odpravljajo na obvezni nedeljski sprehod. Oče, mati, otroci, včasih tudi še sorodniki. Kuharice prihajajo, vojaki, sluge in drugi ljudje, ki med tednom nimujo časa /a sprehode. Drugod v mestu pa je mir, dolgčas. Redko srečaš živo dušo. Hišna vrata so povsod zapeta, spuščeni so železni zastori na trgovinskih izložbah, pusto je in ljudje imajo kar po vrsti praznično dolgočasne obraze. Pred cerkvijo se pogovarjajo žcliice, ki so bile pri nauku. V kavarnah sedi pet, šest gostov, ki so prebrali že vse časopise; ne vedo več, kaj bi počeli, s trudnimi očmi se ozirajo skozi okna, ogledujejo sprehajalce, ki iim je prav tako dolgča« kaikor njim samim, zehajo, gledajo na uro in se jeze, ker se kazalca na uri kar nočeta opaznejše premikati proti večeru. Tudi bioskopi so skoraj popolnoma prazni: le redko se dobi kdo, ki bi se mu ljubilo v sončnem nedeljskem popoldnevu v kino. Tudi v gledališču ni nič bolje.- Ljudje si mislijo, kdo bi zdaj tičal v zaprtem prostoru, ko gremo lahko ven. = 8 2 ■ X * f ■Ss a 1 o - Veter (smer, jakost) Pada- vine * -- eo • *T es a S S S te u > Ljubljana 767-4 15-2 10-2 92 10 N, 15 dež Maribor 767-3 17-4 7-0 90 lff 0 — — Zagreb 761-2 16-0 12-0 90 10 E, 6- dež Belgrad 761-2 25-0 15-0 90 10 0 30 dež Sarajevo 762-7 22-0 12-0 90 6 0 30 dež Vis 762-7 17-0 14-0 80 7 NWj 60 dež Split 762-1 23-0 16-0 90 10 E, 4-0 dež Kumbor 760-6 23-0 170 90 8 N, 23 0 dež Rab 761-6 19-0 13-0 90 10 SW, 10-0 dež Oirirovnm 761-1 22-0 20-0 80 10 S« 60 dež Vremenska napoved: Deloma oblačno, precej stanovitno vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči oblačno (nizki dnevni oblaki) vmes pa je večkrat rosil dež, neprestano je deževalo od 10.55 do 13.30. Ob 14.15 se je oblačnost zmanjšala in je posijalo sonce, ostalo pa je večinoma oblačno do 16.45. Od 16.50 do 19.10 se je oblačnost zelo spreminjala, ob 19.20 pa sc je naglo zjasnilo in tako ostalo do 20.45, ko jc nastopila nizka gosta megla. Koledar Danes, petek, 7. oktobra: Justina, Jutri, sobota, 8. oktobra: Brigita. Obvestila Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20; rar. Murmajer, Sv. Petra c. 78. Trboveljski Slavčki pridejo v Ljubljano v ponedeljek, dne 17. t. m. in priredc v veliki Filharmonični dvorani koncert. Vrnili se bodo iz Sofije, kjer si bodo prav gotovo nabrali novih lavorik. Zbor je ves pomlajen, v resnici izvrsten, užitek popoln. Zato oj>ozarjamo na ta koncert. Namesto venca na grob pokojnega msgr. dr. Jožeta Debevca sta darovala za Baragovo semenišče po 100 din g. prelat dr. Matija Slavič in ga. Hilda Sušnikova, a Krščansko žensko društvo 100 din za Vincencijevo konferenco sv. Srca Jezusovega. — Namesto venca na grob g. Stefana Goričana, policijskega nadzornika, pa je Krščansko žensko društvo darovalo 100 din za Vincencijevo konferenco sv. Srca Jezusovega. Izlet v Trst za 73 din 15. in 16. oktobra. Motocikli 30 din, avtomobili 60 din, z avtobusom Trst, Gorico 115, za člane brez doplačila; novi člani 20 din več. Tourex Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12. »Našim driavnopravnim starinam* je posvečen I. prosvetni večer. Ko smo prišli Slovenci v sedanjo domovino, smo prinesli s seboj popolnoma samobitni državni organizem, ki se je ohranil kljub nemški nadoblasti. G. predavatelju se je posrečilo dognati, da se je ■ ta organizem ohranil še tudi potem, ko so vladali nad njim tujci. Dognal je tudi, da je ustoličenje slovenskih vojvod na Koroškem izviren staroslovenski običaj. Gospod * predavatelj je priznani strokovnjak, kateremu se je posrečilo rešiti že marsikatero našo državno-pravno starino. Brez dvoma bo predavanje, ki bo danes ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona zanimalo vse kroge, saj bodo čuli stvari, katere doslej še niso bile nikjer poudarjene. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7; sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din. Gasilska tombola na VKu določena za nedeljo. 9. t. m., |e prelOZCnO na nedello, 23. oktobra f. I. ob 14. ari pred Gasilskim domom na Viču. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. UPRAVA. Damski dežnik s sivo kljuko je bil včeraj zvečer ob povratku s pogreba t g. dr. Debevca izgubljen v gneči pri vstopu v tramvaj pri Sv. Križu, Najditelj naj ga odda v upravi »Slovenca«. Pridobitev domovinstva — prilika za dobrodelnost. Ko je g. Scrban Dimitrije, veletrgovec na Tyršcvi cesti št. 1 /IV., te dni pridobil domo-vinstvo mestne občine ljubljanske, je takoj daTo-val 2000 din za mestne reveže in s tem dctkazal na najlepši način, kako se novi občan zaveda svojih dolžnosti do svojih revnih eoobčanov. Velikodušni darovalec naj bo za zgled atarim Ljubljančanom, predvsem pa vsem tistim neabčanom, ki bi radi postali pravi Ljubljančani. Mestno poglavarstvo izreka plemenitemu darovalcu za spodbudni dar najlepšo zahvalo. L|ubl|ansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Petek, 7. oktobra: Zaprto. Sobota, 8. oktobra: »Potopljeni svet«. Prem era. Premierski abonma. Nedelja, 9. oktobra: »Veriga«, Izven. OPERA. — Začetek ob 20. Petek, 7. oktobra: Zaprto. Sobota, 8. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Izven Nedelja, 9. oktobra: »Tosca«. Gostuje ga. Zinka Kunc-Milanov. Izven. Članica Metropolitan opere v Newyorku ga. Zinka Kunc gostuje v nedeljo, dne 9. oktobra, v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Tosca«. Na gostovanje velike umetnice opozarjamo. Jožeta Meška za predsednikovega namestnika, profesorja klasične gimnazije dr. Ivana Dornika in Božidarja Bajuka za člana, za njuna namestnika pa profesorja real. gimnazije Franca Borka in časnikarja Franca Sekojca. Imenovanje te nadzorovalne komisije jc da-lckosežncga pomena. Komisija začne s svojim delom takoj. Po poslovniku gledališkega cenzurnega 6veta je komisija pristojna za ocenjevanje vseh odrskih del, ki se bodo igrala na mariborskem odru. Ocenjevanje se vrši v umetniško-tchničnem, moralnem in državno-zaščitnem pogledu. Komisija nadzira po svojih članih izvajanje odobrenih gledaliških del pri generalni skušnji in pri predstavah. Komisija more dajati gledališki upravi tudi nasvete glede izbire in izvajanja repertoarja. Poslej bo morala gledališka uprava 6j>oročiti nadzorovalni komisiji pravočasno vsakoletni repertoar ter poslati seznam vseh novih del in njih besedilo v dveh izvodih. P***' Hcrvey Allen: 95 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Nekoliko navznoter so se bleščala majhna solna jezera kakor zrcalo. Nato se je prikazala prostrana nizka ravan s peskom in travo, za njo drevesa in nato čudovit otok palm in pinij, perjanasti gir-landni gozd, ki se je čez griček vzpenjal v modre gore. Solnce je obžgalo Antonijev rjavi obraz do olivne črne barve, in tako je stal ined vrvmi in usmerjal svoje oko sto- in tisočkrat tja v sredino oloka, da bi ga vsakokrat s svojim sijajem, sencami in pogledom obdarila ta zemlja, ki so jo nekoč prav upravičeno imenovali raj. Solnce ga je ožarjalo lase na konicah in ob koreninah na čelu, da si ga mogel videti kot pisanega, z zlatom posutega mladeniča z l>ronastim telesom. Le proti svoji volji, če je bilo solnce že neznosno, je splezal spet s svojega mesta doli. Nekega jutra sta se v daljavi pojavila dv grička, podobna močnim prsim. »Kaj vidite, gospod Adverso», je dejal Collins in zaobrnil krmilo za četrtino tja in potem spet nazaj, da bi izrabil vsak drobec muhaste sapice, ki je vela od kopnega. »To imenujemo mi Havanska prsa, in preden bo prišla noč, boste videli tudi Morro.« Okrog poldne pa se je dvignil iz morja nek stolp, na katerem je plapolala zastava. Kasneje se je veter obrnil in proti večeru so bili že zadosti blizu, da so videli žvepleni blisk topovskega strela iz Morro. Neverjetno razcapani privodnik (pilot), ki je imel čopek rož v rokah za kapitana, a usta polna sladkih španskih besed, če ni prav takrat žvečil debelo črno cigaro, je prijadral k ladji in stopil na krov. Antoniu je ponudil cigaro, za katero pa si je pustil podariti en dolar. Antonio je vtaknil črni torpedo poln pričakovanja v usta, kajti mnogo je že slišal o havanskem tobaku. Po kratkih minutah je njegovo čelo orosil rahel znoj, a stopala mu je prešinil hlad. Ni se mučil do konca, temveč je vrgel ta dragoceni predmet rajši črez krov. Po kratkem času se je spet počutil zdravega in vedrega, da, prav posebno razpoložen je postal. Bilo je približno tako, kakor bi pil težko vino. Pa vendar čisto drugače. Po mirnem morju, ined solnčnim zahodom in še preden se je dvignil mesec, so drseli v veliki vreči podobni zaliv med grozečimi lopovskimi baterijami na La Punta in El Morro. Antonio še ni nikdar videl tako številnih utrdb. Z zidovjem obdano mesto je ležalo ob desnem boku ladje, a na levem boku ladje se je razprostiral na obali mali Gibraltar San Carlosa, vrsta topov druga nad drugo z zidovi, ki so zlobno s topovi obloženi zijali v morje. Dalje je bilo zunaj v zalivu videti cvetoče predmestje Kegla z njegovimi pristaniškimi pomoli in belo pobeljenimi hišami. Kmalu so drseli vzdolž pristanišča tega mesta z ravnimi strehami, mesta, ki se je dvigalo kot podolgovat polotok med ladjo in med zahodom.' Antonio je že mogel sedaj slišati konje, ki so topotali po Paseo Alameda de Paula, in drdranje koles. Kako dobrodošel in zaupljiv glas je bilo to zvenčanje podkve na dobri kopni zemlji! Kako hudo je sovražil to šumenje, ne da bi sam vedel zakaj! Zdelo se mu je, da je zaliv napolnjen z najrazličnejšimi glasovi, ki so vsi klicali za njim: vpitje, smehljanje, sem pa tja drdrajoči vozovi, ves ropot takega mesta! Prav iz zamaknjenja se je zbudil, ko je privodnik v zalivu Antares vrgel sidro in zahteval za svoje občudovanja vredno delo znesek 125 mehiških dolarjev. »Na, in sedaj nas boste vi zares zapustili«, je dejal Collins. Molčala sta: Val domotožja je zajel Antonia ob zavesti, da mora zapustiti ladjo. Sel je doli v kajuto in začel spravljati skupaj svoje stvari. Kapitan Jorham, ki je pravkar slekel svoje nogavice, ga je zamišljeno opazoval. Ves čas med vožnjo ga ni' nikdar spominjal na dogodivščine tega potovanja. Antonio je vzel svoj seksant, ga namazal z oljem in zavil. >S tem ste vi zares redno delali, častnik«, je dejal kapitan in se igral s svojim palcem na nogi. Nato je zakašljal. »Vsi so vam hvaležni.« Šel je k zaboju »Elija«, vzel svoj mošnjiček in slišno odštel 70 srebrnih dolarjev. Pri zvenku denarja se je pokazalo pri majhni odprtinici premičnega okenca nočno pokrivajo gospe Jorha-move, ki. je pozorno gledala. Kapitan je,kovance zbral v sedem kupčkov in čakal. »Še pet jih manjka«, je dejal kapitan. Ne da bi čakal, je naložil še polovico kupčka in dejal: »To je vaše, mornar! Nič ne bom dejal — zaslužili ste jih po vsem tem, kar som slišal. Sedaj pa imam do vas še tole prošnjo: Čeprav ste vi sedaj izplačani, pa bi mi prišlo prav, če bi mi pomagali, ko bom svete kipe oddajal cerkvam naokoli. Vi ste že vajeni občevati v tem spakedranem jeziku. Vi bi lahko namesto mene kupčevali. Hočete?« »Seveda, kapitan«, je dejal Antonio. »Na vsak način lahko računate z menoj, dokler se nahajate tukaj v pristanišču.« Že mu je bilo na jeziku, da bi izdal kapitanu kaj o skriti steklenici. Pa le ni hotel obujati nobenih neljubih spominov, in zaradi tega ni ničesar dejal. Kapitan je kmalu začel mrmrati predse in samogibno odganjati moskite. Po kratkem času se je prikazala gospa Jorham z nočnim pokrivalom in z dolgim spalnim plaščem z medicinsko stekleničko v rokah. Močan aromatčen vonj je napolnil kajuto. Kapitanka je stopila bliže in zlila nekaj kapljic na Antonievo blazino. »Policijska meta!« je dejala. Napol obotavljaje mu je otrla čelo z nekaj kapljicami tinkture. Presenetilo ga je. Kako mehki in gladki so bili njeni stari prsti. Sedaj je pa zlila še nekaj kaplje na njegove lase. »Z meto nisem pomazala«, je dejala vzdihujoče, »nikogar več, odkar je unlrla naša Jana.« Njene oči so se svetlikale od solz. Pograbil je njeno roko in jo poljubil. »Zdravstvujte«, je dejal. »Nama obema se bo tožilo, da ste nas zapustili«:, je šepetala. »Gospa Jorham, kako bi bilo, če bi vas jaz enkrat na katerikoli dan popeljal tukaj skozi nekaj cerkev in pokopališč in bi vam prevajal napise?« »To — to bi bilo krasno!« je dejala v enem vzdihu. Razlila je še nekaj metinega olja po kapitanovi postelji in se umaknila. Tudi Antonio je splezal v svojo posteljo. Popolnoma varnega se je čutil v Novem svetu. Kapitan Jorham je smrčal, a gospa Jorham je pritajeno mrmrala predse. Tako mu je bilo, kakor bi imel svoje-starše. Naslednje jutro zgodaj se je pojavil Collins z nekaj mornarji in naložil Antonievo premoženje in imetje v mali čolnič. Gospa JorJiam je prišla s svojimi pletilskimi pripomočki k ograji, da bi rekla zbogom. S kapitanom je gledala, kako spodaj nakladajo čolnič, in so razgovarjala z Antoniom. »Pri Carlu Cibu me boste našli«, je dejal Antonio. »On je tukajšnji zastopnik mistra Bonnyfeatherja — prav tule preko tega zaliva. Rdečkasta hiša za skalno pečino, tako so mi-dejali. Jo ]i vidite?« »Ilm!« je prikimal kapitan. »Že pogostokrat sem sam pri njem nakupil ladijski provijant in kolonialno blago. Poslušajte me! — Nekolikanj prevejan dečko, če le ni v,aš prijatelj! Sicer pa mislim, da se bomo spet kmalu videli.« »Prav gotovo, kapitan«, je odgovoril Antonio in smeje pogledal nanj. »Poleg tega pa imam z vašo gospo nek domenek. Vse cerkve in pokopališča!« »Oho!« je zavpil Collins. »Povesite vesla! — naprej!« čolnič je zdrčal po oljnati zalivski vodi, ki se je zdelo, da je še ob tej zgodnji uri obdržala v svoji globini temne škrlatne sence noči.' Antonio je stal pokonci in se oziral k »Vampanoagi«, k nežni podobi iz jadrnic in vrvja pred ozadjem rožno blestečega mesta. Ropotanje in drdranje mogočnih in težko obloženih volovskih samokolnic po vozni cesti v Reglo se je ze slisalo prav do njih. Čolnič je priplul do kamenitega pristaniškega pomola pred rdečkasto hišo. Antonio je skočil s čolna na kopno, a po hrbtu ga je spreletel mraz, ko je s svojimi nogami stopil na pesek Novega sveta. Mladi špapec se je, ponudil, • da bo Antoniu stražil prtljago Collins ;je prejel njegov klobuk, a čolnič se je naglo oddal jil v smeri proti Havani. Nenadno je zadonelo — »vesla kvišku!« in vsa vesla so se zasvetila nad glavami in tako ostala. Oddelek škotske garde, ki je bila dodeljena petim bataljonom, namenjenim na Češkoslovaško, kjer bodo delali red in pravico pri plebiscitu. Češki general izroča poljskemu mesto Tješin. Predaja se je izvršila sredi mostu, ki veže poljski in češki del Tješina. Razvoj domačega denarnega zavoda na Ježici Hranilnica fe uvedla nov način varčevanja Kraj, kjer je ze dvakrat »gorel kamen" Podzemski požar, ki besni že šest mesecev Naša domača hranilnica, osnovana kot raj-fajznovka leta 1929, je sprva svoje delovanje omejila zgolj na zbiranje vlog. Koj prva leta po ustanovitvi pa se je delovanje hranilnice krepko razmahnilo tudi na dajanje posojil. Vendar se je ta razvoj v letih denarne krize namah ustavil. Hranilnica je skoraj omrtvela. Novih vlog ljudje niso več prinašali, ker so zgubili vsako zaupanje, da bodo kdaj mogli zopet dvigniti svoje vloge. Toda odbor naše hranilnice je že v letih denarne krize z vsemi silami delal na obnovitev poslovanja in zaupanja. Vztrajno delo in napori so obrodili dober sad. Zaupanje je skoraj obnovljeno; domačini »poznavajo, da jim domača hranilnica nudi ne samo iste ugodnosti, marveč obenem tudi neprimerno večjo varnost za njihove vloge, kaikor drugi zavodi. Saj jamčijo za vse vloge vsi člani hranilnice z vsem svojim premoženjem In člani naše hranilnice so najtrdnejši posestniki naše fare. Taiko je hranilnici polagoma uspelo, da je mogla skoraj neomejeno izplačevati starejše vloge, ki so bile sicer dolga leta zamrznjene. Ne samo to: v hranilnico so začele pr itak a ti zmerom večje nove vloge, iz katerih so se počasi mogla dovoljevati tudi manjša potrebna posojila. Uspeh te poživitve poslovanja se je očitoval v tem, da je hranilnica mogla zvišati obrestno mero za vloge od 3 na 4%, obenem pa je znižala obrestno mero za posojila od 8 na 7%. Novih posojil je bilo samo v letošnjem letu izplačanih že nad 120.000 din. Več posojil hranilnica ni tnofla izplačati, čeprav je bilo dovolj povpraševanja po njih. Zaradi likvidnosti je morala hranilnica drža/ti velike .zneske v blagajni, da je vsak čas mogla postreči vlagateljem, ki so prinašali nove vloge. Zdaj je hranilnica uvedla nov način varčevanja, ki je med domačini naletel na veliko odobravanje. Saj je namen hranilnice, poma-gaiti domačinom na vseh poljih in na vse načine. Talko je prišlo pri hranilnici do sklepa, da se del dobička porabi -za na jpridnejše varčevalce. S tem je hranilnica hotela poudariti dvoje: okrepiti je treba smisel za varčevanje med mladino, okrepiti pa je treba tildi smisel za razvoj domačega deanrnega zavocki Tej zamisli je posvečeno posebno nagradno tekmovanjje v varčevanju ki ga je v teh dneh naša hranilnica objavila. Po načrtu, ki bo v podrobnostih objavljen z letaki, da ga bodo mogli proučiti najširši krogi, bo razdeljenih skupno 38 nagrad v skupnem znesku fOOO din. Tekmovanja se bodo varčevalci lahko udeležili v treh skupinah, trajalo pa bo tekmovanje eno leto, in sicer od 15. oktobra 1938 do 14. oktobra 1939. Od tekmovalcev se ne zahteva nič drugega, kakor da mesečno vlagajo določene zneske v hranilnico, in sicer v prvi skupini vsak mesec najmanj po 2 din, v drugi skupini najmanj po 10 din, v tretji skupini najmanj po 100 din. Tisti, ki bo v prvi skupini na ta način v enem letu privarčeval največ, bo prejel ob zaključku tekmovanja 50 din nagrade, oni v drugi skupini 100 din, v tretji skupini pa 200 din. Razen tega bo v prvi skupini po žrebu razdeljenih še 15 nagrad po 10 din, v drugi skupini 10 nagrad po 20 din, v tretji skupini tudi 10 nagrad po 30 din. Brez dvoma je tak način varčevanja pri-kupljiv, ker od nikogar ne zahteva nobenih žrtev, omogoča pa vsakomur, da si poleg rednih obresti jx> i% pridobi še lepo nagrado. Prepričani smo, da se bodo tega tekmovanja oklenili zla »ti otroci, ki lahiko dobijo pri hranilnici tudi hranilnike, lahko pa mesečno vlagajo v hranilnici tudi brc/, tega. Zelo veliko zanimanje za tekmovanje vlada tudi med domačimi delavci, zlasti med dekleti, ki so znana po svoji pridnosti in varčevanju. V teh dneh je nagradno tekmovanje v varčevanju edini predmet razgovorov mod domačini. Mnogi0Varčevalci so se že oglasili pri hranilnici ter vprašali glede podrobnosti tega varčevanja, oziroma tekmovanja. Vsem teni lahko povemn lr to, da bodo vse podrobnosti objavljene v ■posebnem letaku, ki bo razdeljen po vseh hišah naše fare. Programi Radio Ljubljana Petek. 7. oktobra: 11 Šolska ura: V Carigradu: predav in recit. vodi gdč. J. Šušteršič — 12 Iz naših logov in gajev (plošče) - 12.45 Poročila - 13 Napovedi -13.20 Oopoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Orglice ln harmonika dre Fr Petan in A. Stanko) — 18.40 Prosvetni spored prihodnjega leta (g. V. Zor) — 19 Napovedi, poročila L 1930 Nac. ura — 20 Lahkih nog naokrog (plošče) — -Van Koncert. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar, g. prof” M Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 7. oktobra: Belgrad: 21 Narodne pesmi IVn jislav Petruševič in Rad. ork.), 21.3 Klavirski koncert - Zagreb: 20.3(1 Koncert zagrebških madrigalistov (gg. Drago Bernardič, bas in Ccdomil Dugan klavir! — Praga: 20.40 Dvorakova opera «Vunda« — Sofija- IS Komorna glasba, 20.50 Rossini: -Seviljski brivec« Varšava: 2115 Simfonični koncert varškvske filharmonije — Budlmpeita. 21.55 Vojaška godba — Pari:: 20.30 Simfonični koncert - Rim: 21 Simfonični koncert -Milan: 21 Opereta. Že še»t mesecev s strahom opazujejo ljudje iz vasi v okolici Kirchheima v \viirtcmberšiki pokrajini podzemski požar, ne da bi ga mogli |K>gasiti. Dan za dnem odhajajo na kraj, kjer se je podzemski požar v teku šestih mesecev na široko razplamtel, in na tihem goje željo, da bo sam od sebe ugasnil. Požar je nastal v plasteh oljnatega Skrilavca, ki so se zadnje čase pogreznile deloma zaradi požara samega, deloma pa že prej. skrilavec v teh krajih ima v sebi precej tako imenovanih bituminoznih snovi, t. j. snovi, ki so nastale iz ostankov nekdanjih živih bitij. So to razna zemeljska olja in podobno. Kako je nastal prav za prav ta požar, še ni točno dognano. Vsak dan pa morajo ljudje, ki ga s sraliom ogledujejo, odhajati naza j na svoje domove z nič manjšo zaskrbljenostjo kot prej. Požar noče in noče sam ugasniti in preti že celih šest mesecev še okoliškim krajem. Nihče namreč ne more niti vedeti, do kam se bo razširil. Vedno zriovn_ se nudi tamkajšnjim ljudem ista slika: Gost, težak bel dim uhaja iz ra/potk teh škrilastih plasti, se plazi po tleh navzdol ter razširja po vsej okolici smrdljiv vonj. Le tu pa tam švigne kdaj ognjeni zubelj iz razpok v skrilavcu. Ponoči se včasih zazdi opazovalcu, da vsa pokrajina nad tem podzemskim požarom kar žari. Zaman so vsa prizadevanja, da bi požar pogasili Podzemski požar, kakor rečeno, še vedno grozi, da uniči še to, kar je zdaj v njegovi, vsaj bližnji okolici. Tu so lepi gozdovi, ki se jim je ogenj že skoraj čisto približal. Tamkajšnji ljudje se boje, da bodo podzemski plameni v kraikem švignili tudi med to lepo zeleno gozdno drevje. Ljudje se na vse načine prizadevajo, kako bi požar omejili. Najprej so [»skušali to z velikanskimi nasipi, ki so jih naredili okrog in okrog požara. Vsi ti poskusi pn «0 se pokazali za brezuspešne, ker je na nekaterih mestih ogenj zajel razne gorljive stvari, ki so že zunaj tega nasipa. Ni bil zaman samo trud, ki so ga ljudje imeli, da so zgradili ta nasip, pač pa so bile zastonj tudi velike denarne žrtve, ki jih je zahtevala graditev tega nasipa. Zdaj ljudem ne preostane ničesar drugega več, kakor da mirno počakajo, kdaj bo požar sam od sebe ugasnil. Računajo, da se to v najboljšem primeru more zgoditi šele čez kake tri mesece, ker so vsaj deloma že dognali, koliko je v teh škrilastih zemeljskih plasteh še gorljivih snovi. Dozdaj je ogenj zafel okoli 10.000 kub. metrov kamenin Da bi kamenje gorelo, sc sprva gotovo vsakemu zdi •* r* * /i n n o m/\ rr . n F *n a nrt t« biaavi /-In c* A takšni podzemski požari že večkrat nastali tudi drugod, vendar so tam podzemske plasti vsebovale premog ali podobne gorljive snovi. To se je ljudem zdelo še dokaj razumljivo. Toda, kdo naj zdaj verjame, da tu gori kamenje? In vendar je mogoče, kakor kaže ravno ta primer iz okolice Kirchheima, da podzemski požar nastane tudi v plasteh, ki ne vsebujejo premoga. Seveda ni mogoče trditi, da kamenje res tudi gori. Ne gori kamenje, pač pa, kakor smo rekli, razne bituminozne snovi, ki so med posameznimi plastmi skrilavca. In te plasti so zelo tanke in med njimi je gorljivih snovi mnogo. Zato je čisto razumljivo, da človek res dobi viti«, ko gleda ta požar, da kamenje gori. Kosti predpotopnih kuščaric V teli škrilastih zemeljskih plasteh je geolog dr. Hauf našel pred nekaj leti kosti velikih predpotopnih kuščaric. Poleg tega pa se iz snovi, ki so v teh plasteh, more sklepati, da so bili nekoč ti kraji tudi pod vodo, kajti v plasteh so našli najrazličnejše okamenine moT-skih živali. Iz živalskih delov, ki niso okame-neli, to so predvsem razne maščobe, so se v zemlji naredila razna olja, seveda v manjših količinah. Vse te snovi pa le zadostil jejo, da ti »skrilavci gore«. Ker vsebujejo tudi razne rastlinsko snovi, jih sem pa tja tamkajšnje' prebivalstvo uporablja tudi za kurjavo, le deloma pridobivajo iz njega olje. V teh Skrilavcih je olja celo tako malo, da Skrilavec porabl jajo v precejšnji meri tudi kot kamenje za posipanje cest. Vendar ga je treba prej ožgati. Pri nekem takšnem procesu je tudi verjetno letos spomladi nastal velikanski podzemski požar, ki še zdaj ni ugasnil. Pred 300 leti enak požar Podzemski požari so res redka stvar. Nek večji tovrstni požar v oljnatih Skrilavcih je izbruhnil v teh krajih začasa tridesetletne vojne, t. j. v prvi polovici 17. stoletja. Tedaj se, je zaradi nepazljivosti pastirjev užgala razgaljena plast teh oljnatih škriljavcev čisto v bližini sedanjega požara. Zapisana poročila iz tedanjih časov pravijo, da se je takrat zaradi velike vročine ob teni požaru olje kar cedilo po šikrilasti pečini, ljudje pa so ga lovili v škafe in kangle ter ga uporabljali v razne namene, predvsem za mažo. Sladkosti rodbinskega življenja. Prvi mož: »Kako.se ti godi, odkar si oženjen?« Drugi mož: »Kakor šolarju. Kadim na 6kriv- »Slovenski domc izhaja »sak delavnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/fII. Telefon 4001 riu 4005. Uprava: Konitarieva ulir« R Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jote Sodja. Urednik: Jole Košiček.