Stabilizacija in plani
Piše:    Franc    Dejak,    predsednik    skupščine občine Ljubljana-Šiška
Sedanje glavne družbene naloge so splošno in stalno prizadevanje vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov ter vseh organi-zacij in skupnosti za gospodarsko stabiliza-cijo, sprejem srednjeročnih planov za ob-dobje 1981—1985 in nadaljnje izpopolnjevanje priprav za splošnc ljudsko obrambo, družbe-no samozaščito ter njuno podružbljanje.
Pri tekočih prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo vlagajo delovni ljudje Šiške znatne napore in dosegajo z manjšimi izje-mami izjeinno dobre rezultate. Zato se je ši-šenskim delovnim ljudem življenjski stan-dard znižal dvakrat manj, kot se je v širših družbenopolitičnih skupnostih. Seveda, nekaj ludi na račun tistih, ki se v prvem polletju 1980 niso držali družbeno dogovorjenih me-ril za delitev dohodka. Tudi na področju uporabe sredstev za razširjeno reprodukcijo dosegamo uspehe, tako pri naložbah v ma-terialno proizvodnjo kot v družbene dejav-nosti. Zaostajamo le pri izgradnji infrastruk-turr.ih objektov v primestnih krajevnih skup-nostih. Naložb, ki ne bi vzdržale stabilizacij-skih kriterijev, skorajda nimamo.
Gospodarska stabilizacija ni trenuten po-jav, temveč je stalna akcija, trajala bo vse naslednje srednjeročno obdobje. Težave se-veda no pestijo samo Jugoslavije, temveč ve-
čino držav v svetu. Še zlasti se zaostrujeta energetska in surovinska kriza.
Kot rečeno, stabilizacijska prizadevanja ne smejo biti kampanjska akcija, pač pa se mo-ramo truditi, da bo postala sestavni del na-šega gospodarskega sistema in gospodarje-nja, s tem pa tudi sestavina vseh elementov družbenega planiranja.
Z drugimi besedami: razvojno-planski do-kumenti, zasnovani na strokovnih in znan-stvenih spoznanjih in hkrati zasnovani tako, da upoštevajo prioriteto razreševanja samo-upravno dogovorjenih interesov in potreb de-lovnih ljudi in občanov, so eden najpomemb-nejših elementov stabilizacije.
Prav zato menim, da je v javni razpravi o dogovorih in samoupravnih sporazumih o osnovah planov občine Ljubljana-Šiška, me-sta Ljubljane, SR Slovenije, SIS družbenih dejavnosti, SIS materialne proizvodnje (zla-sti komunale, stanovanjske) in drugih orga-nizacij in skupnosti, ki bo trajala do 30. 9. 1980, potrebno, da sleherni delovni človek in občan in sleherna samoupravna organizacija ali skupnost povedo svoje mnenje o priori-teti uresničevanja interesov in potreb. Z dru-gimi besedami, preambiciozne osnutke dogo-vorov in samoupravnih sporazumov bomo morali krčiti. Seveda z največjo možno mero medsebojnega sporazumevanja nosilcev pla-niraoja, v skladu z načelom delitve po delu
in socialistične solidarnosti ter iskanja uskla-jenih rešitev.
2al, pri družbenem planiranju nastajajo tudi vprašanja, ki jih v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ni lahko razreševati, zato nam na več področjih družbenega življe-nja, še zlasti v materialni proizvodnji, neka-teri nosilci planiranja zamujajo s pripravo planov. Nekaj pa zamuja preštevilna admi-nistracija, ki si v ospredje razreševanja vpra-šanj večkrat postavlja vprašanja, ki niso hkrati tudi tista, ki najbolj tarejo delovne ljudi in občane.
Dolžnost vseh socialističnih subjektivnih sil in delegatskih skupščin je, da kar v naj-večji meri, na dobro organiziran, akcijski način premostijo ta zaostanek pri družbenem planiranju, tako da kljub krajšim rokom omogočijo slehernemu delovnemu človeku in občanu, da pove oziroma se izjasni o ome-njeni prioriteti, pa tudi o tem, kaj naj bo bolj in kaj manj okrnjeno v predloženih osnutkih dogovorov in samoupravnih spora-zumih o osnovah srednjeročnih planov za ob-dobje 1981—1985. Pri tem naj.nas vodi na-čelo, da morajo biti plani konkretni in realni.