15.000. G=^=9 pri t in i i, I] m m. zi (.-. ni ra;.-i z ial Naročnina za celo leto 2 K. Posamezna številka velja 6 vin. Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- Štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in ser sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo* in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. c=m=o TRZpC* Štev. 13. V Ptuju v nedeljo dne 24. junija 1906. VII. letnik Moje kraljestvo ni od tega sveta... Klerikalci se silno bahajo s stojo Bzmago" pri zadnjih volitvah. V mariborskem časopisja ne oitaš drnzega kot slavospeve na pohlevne kmetske ovčice, ki so volile raje mladega duhovnika kakor izkušenega kmeta. Mi se ne čudimo tej komediji, ali tudi boli nas ne. Kajti debili smo čez 7000 glasov, — in kdor pozna razmere, neznansko nasilje politikujočih farjev, kdo: ve, da se izrablja v takem boju hram božji, da se izkorišča nedolžno deco, norce, od župnikov odvisne organiste, mežnarje in učitelje, — ta bode priznal, da smo storili svojo dolžnost. 7003 glasov, — to se pravi: 7000 neouialiljivih ia pogumnih nasprotnikov črne nadvlade, — 7000 kot skala trdih mož, ki ponavljajo po volitvi, kar M aaglašali pred 29. maj oni: da ne odnehajo od kija za sveto ljudsko pravico! Le nekaj čez 7000 glasov je bilo naprednih, ali ti glasovi so izvirali iz prepričanja, — in 7000 krat se je izjavilo na volilni dag, da smatra pameten, trezen, nepreplašen narod klerikalizem za največjo nesrečo. Lahko smo tedaj zadovoljni s tem uspehom. Mi ne odnehamo in ne odnehamo! In čimbolj nasilen nastopa klerikalizem, tem močnejši bo naš odpor! Res je, klerikalci so zmagali. Ali poglejmo tndi sredstva, s katerimi so zmagali. Leta in leta so imeli vajeti v roki in polagoma, toda z grozno sigurnostjo so poneumnovali narod. Kdor ve, s kako vnemo, rekli bi, s kako strastjo je slovensko ljudstvo udano svetim nankom krščanstva, razume tudi, da bi dal kmet raje šivjenje kakor to vero. In ravno to dejstvo iz-rabjaljo politiki v kuti. Vsakdo, kdor ne liže brespogojno svojemu župniku pete, tega se postati na sramotni oder in se kliče: to je brezverec, križajte ga! In ljudstvo, ki je sesalo z maternim mlekom nauk, da teče iz blagoslov- ljenih ust duhovnika edino-le resnica, veruje in kriči za njim: križajte ga! Ta krik je zadušil že davno sveto besedo nacarenskega Jezusa: Ljubite se med seboj! Ljubite svoje sovražnike! Raz prižnice se preklinja nasprotnike, — ali je to mar ljubezen ? Po duhovniškem časopisju se blati poštene ljudi, mirne može, da, celo mrliče, — kje je potemtakem krščanska ljubezen? Ljudstvo se hujaka na svoje prijatelje in ribari se v kalnem, kadar bije narod bratomorni boj. . . Ljubezen, — davno že so izbrisali poli-tikujoči duhovni to nežnb besedo iz svojih knjig. Iz duhovnikov ljubezni so postali duhovni sovraštva. In kadar se najde še kak pošten duhovnik, ki se spominja besed: Moje kraljevstvo ni od tega sveta, — ki se briga za cerkev, ne pa za politiko, — potem pade tolpa njegovih tovarišev čezenj in tuliti mora z volkovi ali pa — propasti! Iz Kranjskega je prišel ta veter na Spodnji Stajer. Dahovniki se brigajo le še za svojo po-gubonosno politiko. Služba božja jim je postranska stvar. In vse, kar očitajo drugim, store sami. Ljudstvu očitajo lenobo, ali vsi stanovi imajo težko življenje, '.%.- duhovniški stan ima že na tem svetu nebesa. Prosimo, — poleg navadne plače in „bf;re" dobi duhovnik za vsako delo posebno plačilo. Kadar se ženiš, moraš plačati, kadar krstiš otroka, moraš plačati, kadar umreš, stane to denar, — za jutranjo mašo dobi duhovnik posebno plačilo in za šolski poduk in za vse drugo. Ni čada, da si nakopiči skoraj vsak duhoven v kratkem bogastvo, a na tem bogastvu leži kri, trpljenje in glad izmoz-ganega ljudstva. A še več zahtevajo dnhovni, in država jim bode vrgla zopet 10 milijonov kron na leto v nenasitno žrelo. Vesli, koliko je to? Vsedi se in štej, noč in dan, neprenehoma, in v 115. dneh bodeš naštel to svoto... In cerkev ima že danes čez 800 milijonov premoženja. Kristus pa je dejal: Moje kraljestvo ni od tega sveta .. . sprejmi la rud- 2S Iz murskega polja. Pogovor fajmoStra in kuharice v farovžu (v Štajerskem govoru,) Kubarca: Ti Janes, gnes sva znovi sama. Droš je gno kobilco k žrebci, Barika pa je edegnola štulo k biku, Mic pa še je tak v Soli, kaplona pa tudi nega doma, odišli so se sprehajat; nojni Fidl je samo tu on je pač zvesti pesek, ne resen, ti Janes ? Dobro je, da ne ve stvor gučati. Jaies: Neža, kaj misliš ti s tem govorjenjem? Kuiarca: No ja, lehkose znovi pogovarjava vse sorte reci, in pri tem se bole razcveta nojna mladost, kaj ne? Jaies: Edino to me veseli, kadar sva sama, druge zabave ne iščem, in večje zabave nikjer ni kakor si jo midva narediva. V času, ko še tebe nisem imel za kuharco, sem večkrat zahajal na poŠto h g. V......ni, smo kaj tarokerali, a, ko sem tebe dobil in si mi skraja branila, se mi je jako težko vidlo to navado popustiti, ali sedaj sem se že čisto navadil najnega samotnega življenja. Kuharea: Kaj ne, Janes: liibezen je le sladka, še stvor se rada zmenja, če rovno sem že bole štora, pa če se ga napijem dobrega vina, pa še le dobim rdečo forbo, to pa nič ne škodi, če liidje provijo, da sem pijaniga, še teko se sploh trezno delan, da se ne zatočen sem in to, in sem nato bole korajžna. Janes: Na to tudi moraš gledali, kajti izdati se ne smeva proti nikomur, ker na tebe in mene morajo ljudje rešpekt imeti, na to moreva gledati, da si čast ohraniva. Kuharea:. Dobro misel imaš, ti Janes, le počoke malo, neke še Ti morem povedali. Janes: Neža, le z besedami vun, da slišim tvoje mnenje. Kuharea: Liibi Janes, te še bi za noj lehko bilo, če bi nič kaplanov nebi meli v forofi: se prle sta sploh dvo kaplana bila tli, zdaj pa je že samo eden moli, tega še totega ne treba, se midvo to že sama oproviva, ali pa naj bo mežnarija za kaplona stanovanje. Janes: Kaj pa bo z mežnarom in orglarom? Ker ima že tak veliko familijo, v ktero kočo pa bi tega potisnila ? Kuharea: Veš, liibi moj Janes, če češ za nojno kožo gledati, te le s totin kak naj hitre proč, toti vrog se sploh po mestah okoli vozi, in trikrat se mi je že senjalo, da naj je počrna, negdi tam gori pri tistem mesti M.... Veš, ne je tak nor kak ga Ti moš, veš toti vrog ti ma oči sploh odprte, po dnevi in po noči. Tola gospa učt. N... mi je pravila. da bo toti vrog son rad odiša, in da de nekši zlo velki kšeft začeja. To tudi vsi formoni provijo, naj bole pa še verjen toti gospe N.. tota mi vsikdor vse pošte prinese, in najbole f. njo gučin. Posebno če nji krožico storega vinca dan. Janes: Oh, draga moja Neža, da bi se tvoje besede vresničilet Vesel bi bil tako, da bi ga trikrat z Prestrašen se vpraša človek: kako je prišlo duhovništvo do tako velikanske moči? Dve sredstvi je porabilo farštvo: poneumnevalo je ljudstvo in razbilo slogo ljudstva. Nesloga tlači, — in duhovni vedo to dobro! Zato kurijo narodnostne prepire, — na Sp. Štajerskem hujskajo Slovence proti Nemcem, na Primorskem Italijane proti SloveDcem, na Dunaja so prijatelji Nemcev, v Ljubljani jih hočejo zatieti, v Dalmaciji so na strani Hrvatov, na Ogrskem na strani Mažarov... Ta nebovpijoča hinavščina jim veliko pomaga! Moje kraljevstvo ni od tega sveta... Dobro! Vera je čista kot biser, vera je krasna in lepa kot solnce, — ali nje OEnanjevalci so globoko padli! Kaj vse se godi po farovžih! Kako „se žre in žre" (kakor pravi ,katoliški" dr. Šušteršič), kako se pijancavs, kake nepopisne romane doživljajo farovške kuharice, kako se zapeljuje otroke in omožene ženske.. . Moje kraljestvo ni od tega sveta! Kristus,' čist kot lilija, zamogel je izraziti te besede. Ali naša duhovščina ? Nikdar ne! Nikdar ne, dokler bo spreminjala hišo božjo v politično bajto, — nikdar ne, dokler bo prezirala krščanstvo! Mi pa hočemo, da pride svetopisemska beseda zopet do veljave! Hočemo čiste, značajne, poštene duhovnike, hočemo dušne pastirje v pravem zmislu! In zato dramimo, budimo! Zato odpiramo ljudstvu oči, zato se ne bojimo sovraštva in zaničevanja, zato delamo v enomer in gremo bvojo jasno pot naprej . . . Cilj naš je: svobodno, zdravo, pametno in srečno ljudstvo . . . Dne 29. maja nas je bilo 7000. Tistih pa, ki so v srcu našega mišljenja, a zadnjič še niso si upali na volišče, ker so Še vklenjeni v klerikalnih verigah in se za zdaj še bojijo farjev, tistib je ogromna večina in to nas spodbuja k novemu življenju, ker vidimo, da imamo za seboj na deželi močno stranko, ki bo enkrat govorila besedo zmage. narboljšim vincem napojil, ker najrajši bi bil, da bi mi z lepega odišel. Kuharea: To bi tudi najboljše bilo; pa beži, beži, liibi moj, misliš, da se ti bo kama pobra, to samo švindla. Pa veš, moj liibi Janes, kaj sen novega Cula; ker jaz tako ta prva vse zven, kaj se v celi fori godi. Janes: Kaj takega? Kuharea: Kda sen v nedelo po roni meši na ploci stola, sen cula, da so si formani rojlali, kda de toti vrog odiša, te pre midva tiidi moreva iti, da do pre torof bomboderali, zato pa, liibi moj Janes, le zlepega žnjim okoli idi, tak kak s strtin jojcon. Toti vrog ti neki vse okoli provi kak mu ti dol trgaš, toga ne delaj, in boge me, kakor do zdaj vseli, ker čiila sen, da so formoni in perdii-ljakova Mirna provili, da boš ti njemi moga od tulili penez dober interes dati. Jane*: Veš, Neža, saj bi se mi sicer še dopadel v službi, to samo radi tebe storim, ker mi ne ugaja, za to ne, ker tebe ne spoštuje in ti rok ne kuSuje. Kuharea: Znož ti, Janes, kaj je moja misel? Janes: Kaj si pa že znajšla, Nejža? Kuharea: Nojni Droš že tak zno sveče vujžgoti, or-glonja pa se tak en tjeden navči, jaz pa cirkev ztneten, te pa je služba vredi, in dno'r ostone v forofi. Janes: Kaj pa hočeva storiti z gopodom? Kiiharca: Dragi Janes, tako mo, veš, moreš dela do-vati, da bo zlo napeti v službi, te pa de se son Najnovejše politične vesti. Državni Zbor. V zadnjem ča*u se je sklenila postava za vojaške takse, prerešetal se je natanko predlog za novo obrtnijsko postavo, ki je jako potrebna, v odseka za volilno reformo pa se te dni ravnokar razpravlja o Štajerskih državnozborskih mandatih. Slovenci želijo za en mandat več imeti, Nemci pa se temu upirajo. V delegacijah zahteva vojni minister 20 milijonov kron za nove kanone, katere bo moral seveda zopet ubogi kmet plačati. Dopisi iz Štajerskega. Slike iz volilnega bojišča. Neki pregovor pravi: Osla se boj od zadi, ženske od spredi, konja od strani, a farja od vseh strani. In pri moji veri, ti farji so res zlodjevi dečki, pri zadnji volitvi so to vsaj dokazali popolnoma. Kaj, zlomka, bote rekli, ako prečitate sledeče, dokaj skrajšane dopise? 1. Od Sv. Petra pod sv. gorami. Naš župnik Tombah je na prižnici strašno obrekoval naprednjake in njih poslanca. Za volitve je imel dosti časa, da nam zida prepotrebno novo cerkev, čeravno ima vse pripravljeno, za to nima volje niti časa. Za božjo Čast torej ne gori njegovo srce, pač pa za hinavskega Korošca. Kmetje z Bzeljskega, iz Pisec in od drngih krajev so darovali vino za olepšavo cerkve Matere Božje, zdaj ob volitvah pa so vse spili tukajšnji Ko-roščevi volilci. Marijo so potem takem opeharili! Ta je lepa! 2. V Loki pri Žnsmu. Žapnik Šebatov Tone, ki ima v Polčanah že svojo lastno fami-lijo, je tu strašno tulil na prižnici in zbiral \o-lilce za Korošca. Vsakemu je grozil s tožbo, če ga damo za to v Štajerca. No, žaba ne more orehu kaj, zdaj lahko vidi, da se ga ne bojimo. Tone naj pusti rajši naše ženske pri miru, mi možje smo si jih vzeli za-se, ne zapj. Žapnik si misli: „Za bolezen so zdravila, za ljubezen pa jih ni". Ali mi mu obljubujemo neko mast, ki bo gotovo pomagala. 3. Sv. Rupert v Slov. gor. Ta se je župnik Pajtl tako drl na prižnici in na volišču, da smo se zanj že bali. V6e polno agentov je rsz-poslal po fari gimpelne lovit za Korošca. Tu veljajo besede preroka Jeremije: „čudne reči eo se godile po deželi: preroki (zdaj politiku-joči duhovniki) so se. posluževali laži in vsa ostala duhovščina jim je k temu ploskala z rokami in, žalibog, ljudstvo, ki bi imelo biti Gospodovo, je ljubilo take reči. Kakšni torej bodo poslednji dnevi takega ljudstva?' (Jer. 5,31.) 4. V Sent Jurju ob Taboru je bila vera v nevarnosti, tako so na binkoštni pondeljek na prižnici razlagali naš župnik Zdolšek. Zdaj pa je vera rešena, ko je izvoljen Korošec. Ja, sv. Dah je ob binkoštih jokal nad našimi farji — rad proč prosi. Le na toki način va te sam6 ostala v forofi. Jaz noč in den rojši delan, da sva le sam6. Janes: Joj, Neža, dolgo sva se pogovarjala, in kako so bile urice kratke, vidlo se mi je, kakor bi se le en trenotek razgovarjala. Pardon — gospod pride vsaki čas iz šole, treba bode obed delati in pripravljati. Neža? Kaj si bova kuhala, sicer zlo lačna nesva, ker si že popred postreževa. KOharca: Tu imaš 30 dek govedine za žttpo, malo koruzine mele za žgonjke. in neke pšenove repe, in potem se gospod lehko redi, sej ne ve, ker je še inlodi, kaj dobro ali ne. Janes: Dobro je tak, Neža, veseli me, in bolje dopada mi to, da si se tako gospodarstva naučila v B___ Ti veš dobro vse, ob katerem času se repincln, zimska šelata, mlečee, debela repa, črna runa in babje pape sejajo, in gda se kinezarski prašički bttčejo. To ti vse veš, kdaj je mladi mesec ali polna luna, to še pri nas namreč osmošolci nevedo. To sebno veš, kdaj kokoš jajce znese. Kiiharca: Zdaj pa le, dragi Janes, pasko v kuhinji, da se ti kaj ne posmodi, jas pa gren moj talor snožit. Na noj nega fidlna pa ne pozobi klobose mu skuhali. To je stvor, da je malo tokih. * » * Kuharica je čez nekaj dnij pisala: Dragi „Stajttrc", prosim Te lepo, pilsti prostor za noj v listu, ker midva se bova še večkrat pogovarjala. Nabriisi prosim zlo pero, ker jas sem zlo kosmata in tiidi našem-Janezi že broda zlo viln bode in se toži, da m6 trdo obrošenje. Zalo Te še enkrat prosim, da si boš ja zlo nažlojfa britve. — V Sv. Juri dne 32 aprila 1906. — 2 — saj je bilo najbrže povsod tako, da so duhovniki pridigovali le o volitvah, zraven pa se lagali kakor cigani. Sv. Dah pa, dah resnice, je v nebesih obupaval nad sv. vero! Kam plovete? Zakaj peša vera? 5. Sv. Anton v Slov. gor. Kdor hoče znati, kaj pomenijo besede Kristusove: „Učite se od mene, kajti jaz sem krotek in od srca ponižen", tisti naj ne hodi poslušat ali gledat našega kaplana Lasbaherja. Ob volitvi je vam vso žolč porabil proti naprednjakom. 6. Iz Cirkovec. Melhijorja, našega kaplana, bodo morali v pekla napraviti za hausmajstra, v nebesa itak ne pride, ker ne pozna božje zapovedi: ,,Ljubi svojega bližnjega". Ob zadnji volitvi je to pokazal. 7. Iz Žalca. Naš župnik Matija — pojdi spat! — nam že preseda zaradi čenčanja in napadov na kanceljnu. Ob času volitve je bilo v tem oziru za nas naprednjake najhuje. Za župnika bi bilo pač najbolje, da pobere šila in kopita ter pojde s svojo Marjetko v Karpate za puščavnika, tam bi vsaj nikogar ne žalil! 8. Iz Kapel pri Brežicah. Naš župnik Kor-lek Preskar sicer jeclja — mi bi mu tega ne sponašali, ko bi ne bil ob času volitve na prižnici in na volišču tako strašno opletal s svojim žegnanim jezikom proti naprednim volilcem. Ena laž al' pa dve, to mu je vse eno! Sv. pismo pravi o takih: ,,Prerok, kateri uči laži, je kakor — rep" (Is. 9, 15.) 9. Petrovče. Naš kaplan Fink vam ob volitvah ni pel kakor finkec, ščinkovec, ampak se je drl kakor najčrnejši krokar. Vzlic temu smo tu dobili 14 glasov za Vračka, in bilo bi jih do sto, ako bi se boječi volilci ne bili strašili naših črnuhov. 10. Sv. Jurij v Slov. gor. Naše kaplanče Bosina je bil s Ferlincem ob volitvah ves divji, obletal je vse farane ter jim surovo žagal, ako ne bodo volili Korošca. Zavoljo tega si tu pri nas nihče ni upal,, voliti prijatelja kmetov — Vračka, ki bi bil edino naš pravi kmečki poslanec. il. Sv. Peter na Medvedovem selu. Tadi Sparhakel na§ župnjjj., se je tu postavil v obrambo vere —-> pravzaprav bere, kajti vera ni • nikjer tavorjo naprednjakov v nevarnosti, pač pa bera,, bisaga. O. župnik, delujte za tisto kraljevstvo, ki ni s tega sveta in v katerem ni občinskih, niti državno-zborskih volitev, to bo bolje za vas in za vaše tovarše. 12. Negova pri Radgoni. Ta se je v fa-rovžu strahovito agitiralo za Korošca, mežuar z namršeno štaturo je pomagal. Naš žapnik, ki si pusti vselej najmanše delo debelo plačati, je vam ob volitvah prav postrežljivo podpisaval volilne listeke, seveda za Korošca in je bil hud, če mu je kdo rekel, da je volitev prosta. 12. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tu je kaplan Močnik kakor kak turški paša trgal nam iz rok Alkohol in otroci. Alkohol škoduje otrokom kakor strup, saj še za odrastle, če si ne znajo mere, je za zdravje škodljiv. Vkljub vsem svarilom pa se vidi še vedno nespametne stariše, kako vsiljujejo vino ali pivo, oelo žganje svojim nedoraslim otrokom doma, v krčmi, na izletih, češ, naj pijejo, se bomo vsaj smejali njihovim kretnjam itd. Nemško društvo abstinentnih učiteljic je napravilo kot bojno sredstvo proti alkoholizmu alkoholen-spominski list, kateri je bil poslan županstvom 350 nemških mest s prošnjo, naj se izroče taki listi po šolah otrokom, ki naj nesejo potem omenjene listke domov. Spominski list ima sledečo vsebino: 1. Alkohol se nahaja v opojnih pijačah (vinu, pivn, žganjn itd.). 2. Alkohol je staničen strup. Po zauživanju preide koj v kri, podre stanične stene, pride v stanice in ugonobi stanično beljakovino. Bolj škoduje najfinejšim stanicam, na primer možganskim in živčnim stanicam, kot pa večjim stanicam. 3. Alkohol škoduje skoraj vsem organom in povzročuje mnoge bolezni, ki nastopajo večkrat komaj čez leta: kakor jetrne, obistne in srčne bolezni, katarji in bolezni na umu. Mlademu telesu odvzame odpornost proti kaznim boleznim, na primer proti pljučni tuberkulozi. listeke, črtal našega poslanca Vračka ter zap saval Korošca. To je vam strašno predra farček. 14. Sent Janž na Vinski gori. Ta je brbljat župan Marka Kroflič v imena neumnosti po: gai reševati vero. Seveda, kdor altarja ni videli se tudi peči klanja. Tisti pride zavoljo svojem] grdega jezika ob volitvi Se pred sodnijo. 15. Šent-Jar ob Sčavnici. Kaplan Stnhec« svojimi pomagači je kar besnel po fari ob vt|| lit vi. Mi pa rečemo: Repo in fižol naj jejo lenuhi po farovžih, farške kuharce, tem naj Ko [ rošec zanaprej pridiguje. Stnhec pa naj gre s [ policaja na Rusovsko, tam so zanj kakor nil lašč ustrajene razmere. 16. Skale. O kaplanu Rabuzu ne vemo, m je človek ali je živina. Skoda tistega olja, J katerim so ga škof pomazali za žegnanca. M tem zlodjn vam napišemo prihodnjič cele lit tanije. 17. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Naš nad župnik, ki se drži gesla: ..Ljubezen je bila, ljil bežen Še bo, ko mene in tebe na sveti ne btrf in zato jako obožava ženski spol, je s kaplanom. ki je komaj semkaj prišel, tako naal rensko napadal naprednjake in agiliral za svojega pajdaša, da se je vsem gabilo tako obnifl sanje. Kaplan je bil od samih laži ves penai: kakor bi ga trla božjast. Pri volitvah je kmetoJ trgal listke iz rok ia pisal Korošca. Nekem: kmetica je tudi tako napravil, ali ta je rekel: ..Vejo, gospod, če tistega ne smem voliti, kateJ rega sem si sam izbral, potem pa prokleto raja nobenega ne volim" in nato je odišel km« proti doma. 18. Kal obje. Naš kalobški župnik je ■ s početka dober, ali pokvaril ga je zloglasni! njegov sosed, šentjurski župnik Mikuš. Zdajl tudi ni več vreden, po Štajerca udriha, po Mil kušovem navodila veliko računi in ob volitval je igral klaverno ulogo klerikalnega komedijantu Župnik Mikuš je ravno tako velik skopuh kal kakor njegov drugostranski sosed Andreje PoM hostnik v Dramljab. Oba rada vohata žensk* kikle. Tisti Mikuš se vede kakor bi bil svetniki pa dragi Štajerc, kmalu zveš, kako črviv sveti nik je on, kako se s svojo jungferco kuharcl sprehaja in na Spancfrr vozi. Jaz- mislimi, da"'af voljo tega vera peša, ne pa zavoljo Štajerca. 1 19. Velika Nedelja. Kaplan Ozvatič naj i zapomni, da to ni poklic duhovnika, uganjati neumnosti in napadati ljudi, kakor je to storil pni zadnjih volitvah. Nadomestuj, Ozvatič, raji zvesto Kristusovo sv. voljo ter agitiraj od zdaj naprej le za Kristusa. 20. Polenšak. Tukaj je na župnikov uki mežnar delal za vsiljivca Korošca. Dne. 20 maj se je po službi božji pred cerkvijo tako da! spozabil, da je farmane celo učil kako naj podpisujemo volilne listke za Korošca. Mi pa bi tukaj, mežnarček, le to povemo: Rajši pometa; 4. Vsi ud zauživauja alkohola trpi rast otroj kova: njegov tek je odvrnjen od njemu prikladni hrane — mleka, juhe in sadja. 5. Alkohol nima nobene hranilne vrednosti Pivo ima sicer hranilno snov, t. j. slad, toda* zelo mali meri. Kozarec piva od 0 3 do 04 litn ima ravno toliko hranilnih snovij kot koščei sladkorja. 6. Alkohol ne krepi in ne greje. Nasprotn« on oslablja delovanje mišic in zmanjšuje delavni moč; prvemu varajočemu čutu gorkote sle« zmanjšanje telesne gorkote. 7. Alkohol zmanjša tudi delavnost živce?,' Otroci, kateri zauživajo alkohol, postanejo leni neumni in se težje in počasneje učijo. 8. Alkohol upliva tudi na voljo. Otroci postanejo dražljivi, prepirljivi, lahkomiselni al nemarni. Oni se ne morejo več vladati. Alkoho škoduje tudi njihovi nravstvenosti. 9. Iz otrok, ki so vajeni iz mladih no{ uživanja alkohola, postanejo pijanci v poznej&j letih. 10. Zatoraj žene in matere, branite lasta otroke pred tem strupom za otroško telo in s otroški um. Vedno in vedno naj vam bodi pred očmi zapoved: Ne dajaj nobenemu otroke vina, žganja pa na vsak način ne. Ako se m vnate po teh navedenih predpisih, si vzgojite trezen in nraven zarod, katerega lahko brtt skrbi izpustite v življenje. rapi- cer snaži stene in svetnike, ker v naši vi je taka nesnaga kakor v kaki beznici. tvoj poklic, za to se brigaj, če ne, potem spodimo nazaj v Hajdino! Naprednjaki, sodite zdaj sami o taki poli-tikujoči duhovščini. Mar zasluži za svoje naail-itvo in sleparije naše spoštovanje? AU niso oni tiati, ki o čednosti pridigujejo, sami pa je ne poznajo? Ali se je kedaj bolj surovo teplo v obraz državljanskemu prava, državljanski prostosti, resnici iu ljubezni do bližnjega kakor pri zadnji volit'i, ko so z lažmi, obrekovanjem, s terorizmom in psovanjem napadali naše l.udi in ljudstvo oropali njegove pravice? Ti ljudje pridigujejo nauke, katerih sami ne verujejo, to so šmaroceljni, ki žive le od javne neumnosti, od zabitih sužnjev. Zato je naša sveta naloga in dolžnost, ljudstvo podučevati, voditi ga k napredka iu klerikalizem mora pasti pod našimi udarci kakor Port-Artur in to se bo kmalu zgodilo, kajti politična posurovelost in podivjanost nekaterih naših duhovnikov je že odprla pametnim ljudem oči in oni se od nje z gnusom odvračajo. Od Sv. Vida nižje Ptuja. Dragi Štajerci Zadnjič smo ti nekaj poročali o našem župniku Andražu Brdniku, toda, vse premalo še smo povedali o našem starem g. župniku Cučeku. Andraž se izvija in očitno laže, češ, on ni kriv, da so č. g. Cucek morali tako hitro oditi od nas, to povelje je prišlo baje od glavarstva in celo iz Gradca. Andraž je rekel: ,Cemu bi ga hranil tukaj, naj gre v Gradec v klošter 1" Zdaj pa ima očeta svoje drage kuharice ravno v tisti izbici in rajši njega hrani, kakor starega g. župnika. Andraž nikdar in nikomur ni bil toli prijazen, kakor je zdaj svoji kuharici in njenemu očetu! Ta Andraž je nam odpravil brez vsakega vzroka tudi pridnega in mirnega organista. Kako žalostno je bilo videti, ko je moral tisti organist vandrati z malimi otrcčiči od nas! Zakaj? To se ne zna, najbrže xato, ker ni hotel njegovi debeli gospodinji ska-zovati prevelike časti. In kdor nje ne časti, tisti nima tudi pri Andražu »poštenja!" Naš duševni oče Andraž pri nas ni imel še dozdaj krščanskega nauka, kakor je to bila navada pri naših prejšnjih gospodih. V šolo tudi noče več hoditi! Kaplana pa imamo takega, da ni sposoben za šolo, kajti v šoli tako preklinja, hudičuje in uganja take reči, da se otroci le pohujšujejo. Doma kaj enakega nikdar ne vidijo in ne slišijo. Kam potemtakem pride naša mladina, ako bomo imeli take duhovnike! Mi te prosimo, dragi Štajerc, svetuj nam, kaj naj storimo, da ae totih duhovnikov znebimo! Op. ur. Zavoljo kaplana naznanite okr. šol. svetu v Ptnju in tisti ga bo hitro odstranil, ako bo tako ravnal še dalje. Kaj pa se tiče župnika, pa se obrnite na mariborskega škofa, da bo teh škandalov enkrat konec. Od Sv. Jurija v Slov. gor. Dragi Štajerc, nisi nam zastonj poročal pred 2 letoma, da dobimo pravega hujskača, ko smo dobili sedajnega kaplana Bosino. Ysi imamo vročo željo, da bi nas skoraj zapustil. O kako bi mu mi Jurjev-cani z veseljem želeli srečno pot, samo da se ne vrne več v našo faro. Poglejmo le, kaj vse Bosina počenja! Skoro v vsaki občini ima s kakim mladeničem ali mladenko pri soduiji obravnave. To se popred pri nas ni godilo! Nadalje tu prireja vsakovrstne posvetne nepotrebne veselice. Seveda pri tem zastopa mesto nadzornika. Mladina ima pri takih veselicah največjo priložnost k pohujšanju. Ali mislite, g. kaplan, da si bote s tem poštenje pridobili pri ljudeh? Ravno nasprotno! Ljudje bodo postali neverni in vas bodo začeli še bolj Bovražiti in Boga prositi, da bi se vas skoraj iznebili in odkrižali. Za vsakim gospodom kaplanom smo Se žalovali, za vami pa no bo nihče. Edino to ms še tolaži in nas navdaja s sladkim upanjem, di bo skoraj prišel srečen čas, ko vam bomo z veseljem zaklicali: Srečno! Z Bogom na nikdar svidenje! Upajmo, da skoro pride! CirkOVCe pri Ptuju. Dobili smo novega župnika, pa, žalibog, to ni naslednik Kristusov, ampak hujskač. Politika mu je glavna stvar, besede Kristusove pa je najbrže pozabil. Zadnjo nedeljo je grizel s prižnice farane kakor stekel pes in psoval na najpodiejši način vse, kar je naprednega mišljenja, čeravno upamo, da smo mi naprednjaki tudi dobri, pravi kristijani in hočemo tudi enkrat v nebesa priti. — Pra-gerska šola mu je najmanj všeč, ker se tam naši otroci učijo nemško, pa to mislimo, je le nesramna favšija župnika Ravšla. Zakaj pa se je on nemško učil? Naša deca pa naj ostane zabita? Štajerca seveda ne mara in grozno se je čudil, da v naši fari toliko bere Štajerca. Psoval je nadalje tudi vas, gosp. urednik, da ste baje odpadnik od sv. vere. To pa je grozna sramota za duhovnika, da v cerkvi tako laže. Mi poznamo gospode pri Štajercu, ki so tako milostljivi, da so nam preskrbeli ta dobri napredni list, kateri zastopa naše želje in koristi. Bog naj blagoslovi vaše dobro delo! Župniku pa kličemo: Bodi miren, farani smo mi in tebe so semkaj škof zato poslali, da bi nas po Kristusovem izgledu vodil proti nebesom in nam razlagal božjo besedo, ne pa da bi nas in druge poštene ljudi psoval. Za kaplana pa se niti ne zmenimo več, ker se nam ne zdi vredno, pečati se s človekom, ki psnje in pretepava do krvavega kakor divjak naše otroke. Sploh sramota za duhovščino, ki ne izpolnuje Kristusove zapovedi: „Liubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Župniku pa naj bo še povedano, da zaradi nove cerkve spregovorimo več prihodnjič.. Opomba uredništva: Urednik tu slovesno pred vsemi poštenimi ljudmi in pred Bogom zatrjuje, da je peklenska laž in satanska hudobnost, kar je župnik Ravšl o njem govoril. Urednik zavoljo svoje duše bo že obračunil z usmiljenim Bogom, ne pa z Ravšlom ali kom drugim. Ravšl je tu ravnal kakor tisti farizej v cerkvi, ki se je bahal: ,.Hvala Bogu, da nisem tak, kakor ta cestninar" — ali iz tempelja je šel na duši umazan, neopravičen. Sv. Tomaž pri Ormužu. Župnik Caf kot znan hujskač na Spodnještajerskem si je vzel v nalogo poleg drugih svojih nečednosti šuatati tudi zoper ptujske mestne trgovce ter ljudstvo od njih odvračati, češ, naj ne noaijo denarja v mesto, temveč v farovž, ker si bo on baje ustanovil novo podjetje in stopil v kompanijo z nekim zidovom. No, Caf, kaj pa ti je prišlo v glavo, ali si naposled znorel, da take burke uganjaš? Zakaj kot dušni pastir sovražiš svojega bližnjega? Zakaj črniš in ogovarjaš pred ljudstvom poštene obrtnike in trgovce? Zakaj kot starec spravljaš v sramoto mirno duhovščino? Zakaj kališ sveti, blaženi mir med katoličani ? Zakaj preganjaš soseda in delaš strašanski nemir med farnilijami? Kako se boš zagovarjal pred nebeškim Sodnikom zavoljo svojih neizmernih, vnebovpijočih grehov? Čemu sovražiš Štajerca in njegovo stranko? Odgovor je lahek! Caf vse to dela: 1. ni duhovnik po Kristusovem izgledu; 2. je brezveren in ne spoštuje, vsaj v djanju tovo ne, božje besede; 3. ker že odnekdaj v samem sovraštvu in sovraštvo je njegov ker ker go-živi ele~ ment; 4. ker mu ni za resnico, hčerko božjo in 5. ker ima premalo dela. Mi tem potom prosimo prevzvišenega kneza in škofa, naj se usmilijo faranov tomaževske fare in Cafa naj ostro podučijo, naj se briga rajši za cerkev, za vero in konečno — za svojo dušo, posvetne reči naj pusti pri miru. H koncu pa še kličemo: Caf, na svidenje pri sod ni ji! Korošec na delu. V Kapeli pri Radgoni so imeli pred volitvijo klerikalni shod. Prišel je tja fižolov apostol Korošec z ljutomerskim Gros-manom in tam sta se ta hinavca nalašč pred kmeti pričkala — dogovorila sta se že prej zato — samo da ljudje mislijo: lejte, kako se za nas brigata in potegujeta. Ljudje, žalibog, niso spoznali, da jih le za norca imata. Konečno je Pelcl na tem shodu še poročal, kako se v škodo davkoplačevalcev jemljejo cenilni možje iz oddaljenih krajev, celo iz graškega okrožnega sodiščnega okraja, čeprav je v vsaki občini dobiti dovolj za cenitev sposobnih mož. To smo že prej znali, da bo Korošec na Dunaju same kozle streljal. Ker pa je to neumnost o cenilnih možeh Korošec spravil v drž. zboru kot svojo jungferlinterpelacijo, treba je, da to reč pojasnimo. Cela stvar je naperjena proti g. Win-klerju, ki je že nad 25 let cenilni mož in uživa neomejeno zaupanje celega okraja in uradov, le par kričačev je proti njemu. Korošec bo moral še dosti dolgo sedeti v rajhsratu, da si pridobi za ljudstvo toliko zaslug kakor g. Winkler, ki je vseskozi izgleden, nesebičen mož in strokovnjak prve vrste. G. Winkler stanuje v Radgoni, torej le kakih 10 minut hoda ima do sodnije v Zg. Radgoni. V zgornjeradgonskem okraja je hnre malo sposobnih kmetov za cenilne može, izmed onih na omenjenem shodu gotovo ni noben sposoben večjo inventuro povoljno preceniti. Vse to hujskanje izvira iz golega sovraštva do g. Winklerja in do nemške narodnosti. G Winkler ima posestva na Poličkem vrhu in v zgornjeradgonskem okraju in je, kakor že omenjeno, od vseh poštenih ljudi spoštovan in čislan kot dober cenilec. Korošec pa naj se na Dunaja bolj pobriga za ponesrečene Haložane, to bi bilo bolj pametno in umestno! Polčanske občinske volitve in erenpiirgerji. Kjer klerikalci ne morejo priti pri volitvah do zmage z hinavstvom, lažmi, goljufijo itd. tam se poslužujejo kakoršnih koli mogočih sredstev. Da pridejo do zmage naši polčanski klerikalci pri zadnjih obč. volitvah, bo se poslužili nekih štirih erenpurgerjev in veliko naših volilcev je premišljevalo pri volitvi, ko bo videli te eren-piirgerje, odkodi da imajo ti ljudje volilno pravico v Poličanah? Ker pa veliko število volilcev sploh ne ve, kaj pomeni erenpiirgar ali „časlni ud" v občini, hočemo stvar nekoliko pojasniti. Vsaka občina ima postavno pravico, odlikovati s častjo take osebe, ki so imele za korist in blagor občino posebne zasluge, da 88 vzamejo v občino kot častni udi ter tisti imajo tam potem tudi volilno pravico. K temu je torej treba v prvi vrsti posebnih zaslug. To so storili tudi naši klerikalci ter izvolili za častne ude Štiri gospode in sicer: dohtarja Urbana Lemeža, gostilaičarja Petra Novaka, oba iz Slov. Bistrice; potem znanega preroka Franceta Mlakerja iz Hošnice in J. Strumpfa, po domače Kegla, iz Šmicberga. Jako smešno je, če si natančneje ogledaš te 4 častne ude, ki so brez najmanjše trohice kakoršne koli zasluge za polčansko občino. Prvi trije so znani kot political petelini klerikalne bande. Kegl ja celo priprost klerikalni kimovec in podrepnik. No, ako bi prazni sodi v Jožekovi kleti znali govoriti, potem bi tisti razodeli veliko število zaslug Kegla in njegove žene. Ti Štirje erenpiirgerji pa še bodo gotovo spravili Polčane na vrh Boča, to so vam prave korenine, od katerih je odvisna sreča Polčan. Skoda, da klerikalcem že ni na misel prišel neki Slemenšek, ki je pred 25 leti trikrat Polčane užgal ter s tem hudodelstvom pripomogel Polčanom k današnji lepoti. Ta ima gotovo več zaslug kakor štiri prejšnji. Potem bi bilo pet erenpurgerjev! Klerikalci jo še bodo potuhtali, saj so g. faj-mošter kiinštni, župan Rehel pa uboga na komando kakor opica komedijaše. Tukajšnji klerikalci lažejo po časnikih, da mi naprednjaki preganjamo duhovnike, da smo tadi silovito preganjali župnika Lenarta in kaplana Šebata, ki sedaj na Žusmu kot župnik uči ženske sveti čistosti. Ali vse to je velikanska laž! Kaj zadeva obrekovanje župnika Lenarta, o tom najbolj Župnik sam ve, da pri sodniji laži nič ne pomagajo. Kar se tiče preganjanja kaplana Šebata, o tem bi nam lahko Klobučarica razodela natančnejše podatke. Ta gospoda nam ne smeta zameriti, da pogrevamo stare dogodke, k temu nas silijo njih prijatelji ! Na svidenje, gg. erenpiirgerji, celi svet in Boč se smejeta nad tem, kaj se godi v znožju Boča. Kaj bode neki od tej zadevi rekla c. kr. namestnija? — Podbočnik. — Dopisi iz Koroškega. Radiše na Koroškem. (Izobraževalno gibanje). Vsak količkaj zaveden človek se mora res na vse grlo smejati, ko vidi naših par gospodov katoliških izobraževalcev tako „kunštno" skrbeti za obstoj njih društva. Da se njih obstoj in čistost prav dobro ohrani, zato priskrba-jejo med letom večkrat posebne pobožnosti. Pri teh pobožnostih, ki jih prirejajo v zasebnih hišah —r letos že dvakrat — se prav pobožno prepeva, tambura in pleše pozno do noči. Po dokončanem opravila, kar se lahko umeva, se morajo še-le dekleta, ker noč je temna, od izobraževalne — 4 — spola na dom spremljati. Res, jako lepa pobožno3t! Dne 22. aprila so zborovali raendi zopet jako dobre volje, ker je tja priletnih Bbajbic" naletelo precej. Zato so pred njimi zborovali to in ono. Malo se je tudi ,pošimfalo" črez ognje-gasce in tali črez sŠtajerca", ki jim je takrat prav fletno stopil na nos! Kar § 19 tisk. zakona so hoteli porabiti in so ga tadi proti „Štajercu", ali žaba ne more oreha kaj. Svetujemo vam, le večkrat berite „Stajerca", in če vam bo sreča mila, še pridete k pravema umu. Sicer pa — zdravi! Spodnještajerske stvari. Olajšava zavoljo vojaške takso. Dozdaj je moral vsakdo, ki ni bil potrjen k vojakom, plačati od 2 do 200 K vojaške takse (Kiuppel-geld). Nova postava, ki se je ravnokar sklenila na Dunaju, pa določa, da bodo tako takso plačevali samo ti, ki imajo najmanj 1200 K letnih dohodkov. Naši fantje bodo potem takem večinoma oproščeni. Nemški poslanec Wastian in drugi nemški poslanci so dne 7. junija vložili v državnem zboiu nujni predlog za uboge Ilaiožane, ki jim je dne 30. maja toča napravila neizmerno škodo nad en milijon kron. Utonil je v D.avi trgovec Jož. Janžekovič iz Ormuža. OJ doma je izginil že pred 2 mesecema. Pri Varaždinu so potegnili šele zdaj iz reke njegovo truplo. Strela je zažgala skedenj posestnika Voš-njaka v Selu pri Velenju. Nesreča na železnici. Na kolodvoru Trbovljah je žel. vlak močno poškodoval levo loko žel. Vizjaka Blizo Laškega trga je vlak vrgel v jarek (graben) žel. uslužbeuca J. Močivnika, ki je bil takoj mrtev. Železničarji imajo res jako nevarno življenje. Izgleden klerikalni kmet. Na Pilštajnu se je to svoje dni zgodilo. Mož je delal na polji in mati je doma bolna ležala. Otroci pridejo očeta poklicat in pravijo: mati so slabi! — Oče: podpirajte jih! Otroci pridejo v drugo k očetu in pravijo: mati so na smrtni postelji. Oče: na mojo jo denite! Otroci pridejo v tretje ter pravijo: mati bo pri kraju. Oče: na sredo jo potisnite! Otroci pridejo v četrto po očeta in pravijo: Oče, mater je Bog vzel. Oče: je že prav, saj ga bo še grivalo kakor je mene! Disciplina „Murskeg;t Sokola'- v Ljutomeru. V pustnem času, ko so se napravljale veselice, je šel sokol Ludvik Sever s svojo ljubico, domačo kravjo deklo, plesat v nemško gostilno g. Side-ritscha ter se je lam jako dobro zabavljal, dokler ga niso drugi hlapci iz sobe vrgli, njegovo ljubico pa tam podržali. Sokol Dolfek MUja zahaja samo v nemške gostilne, na primer k Stras9erju in k Schrammelnu ter od daleč opazuje natakarca kakor zaljubljen mačak muce. Nedavno je pokazal celo svojo grozno sokolsko moč, ker je nekega 751etnega starčka tako ranil, da mu zdaj kaša preti. Sokol R. Vuk zahaja tudi v navedene goatilne. Sokol Franjo pa v novejšem času tudi prav rad pije, odkar stare babe popravlja. Sokol Martin Puklavec je izstopil iz društva, ker mu ni hotelo društvo od njegovega pijanega soseda, ki je tudi sokol, hrama kupiti. — Oča starosta, društvo je v nevarnosti! Štajerčeva stranka na deželi! Nekateri hujskači hočejo ustanoviti zopet nov list proti Štajercu, katerega se pa mi prav nič ne bojimo. Mi vas samo opozarjamo, da vi jim ne greste na limanice, kajti to bo zopet le prvaško-klerikalui švindel. Ako va3 bodo nadlegovali, odgovorite jim rezko: Mi imamo našega Štajerca in boljšega lista si ne moremo želeti. Poglejte le, vse, kar se je zoper Štajerca rodilo in kotilo, nima sreče in dolgega življenja. „Naš Dom" ima abjarungo, kranjski pankert ima švindsucht, celjske BPravice" pa so izginile s sveta kakor kafra. Vse to nas vzbuja k novemu življenju, ker vidimo, daje naša setev padla na rodovitna tla in rodi, hvala Bogu, izvrsten sad. Bog blagoslovi naše podjetje in delovanje v prid abogemu ljudstvu na deželi! Vaša dolžnost pa je, da se tem bolj opri mete našega lista in ši- rite naprednost med svojimi zaslepljenimi trpini in sosedi, ki še stokajo v klerikalnem jarmu. Drugo poletje se začenja in razveselili nas bodete najbolj s tem, akj pridobite kar največ novih naročnikov za naš list. S tem vas pozdravlja — Štajerci Železnica Purkia — Ptuj — Rogatec. Zadnjo uedeljo se je ustanovilo v Ptuju društvo za zgradbo te proge. Tu so se tako Nemci kakor Slovenci udeležili tozadevnega shoda, saj bo nova železnica obojim v prid. Predsednikom novega društva je bil izvoljen vpokojeni general J. vitez Tomočič, podpredsednikoma pa gg. ptujski župan Ornig in dr. Jurtela. Svota, potrebna za izpeljanje načrtov (trasiranje) se bo razdelila na posamezne politične okraje in okrajne za-stope in sicer tako, da se bo za vsak kilometer plačalo 300 K. Koliko kilometrov pride v poštev na en okraj, tolikokrat 300 K bo ta okraj imel plačati za železniške načrte. Ker bo ta železnica, ki bo peljala črez cele Slov. gorice, neizmerne važnosti in koristi za naše ljudstvo, zato opozarjamo interesente in občine, naj se zavzamejo in pobrigajo za to, da se denar, potreben za pripravna dela k tej železnici, kar nahitrejo nabere. Verujte, da bo ta železnica veliko pripomogla, da bote svoje pridelke ložje, dražje in hitreje prodajali. Daljna pojasnila dobite pri centralnem odboru v Ptuju in pri vaših okrajnih zastopih. Poskusen samomor. V „izgledui" klerikalni fari Sv. Benedikta v Slov. gor. se je hotel ustreliti Miha Kocbek, ki je bil zapisan v vseh bratovščinah in Marijinih društvih. Pamet se mu je baje zmešala. Ne zapeljuj svojega bližnjega žene! Kaplan Bark je bil ravnokar pred sodiščem v Celju obsojen na 5 dni zapora, ker je pred kratkem zapeljal v Rajhenbnrku omoJeno kmečko žensko. — In tisti grešnik se je pred nami nekoč še svetnika delal! Rss, večina jih je samih hinavcev! Fej takemu prascu v talarju! Napredna zm3ga. V Pobrežu pri Ptuju so te dni sijajno zmagali naši napredni možje pri občinskih volitvah. Vsa "Čast takim možem! Ptuj. Poštenim delavcem vsa čast! Zadnjo nedeljo se je praznovala pri ptujskem podžupanu g. Steudte posebna slovesnost. Gospod župan Ornig, čigar s: ca je vneto ravno tako za mes-tjana. kakor za kmeta, obrtnika in delavca, je pripel 4 delavcem v mestni hiši zaslužne medajle, ki jih je dotičnim podarilo dež. štajersko obrtno družtvo v Gradcu, in sicer je dobil: srebrno medajlo Franc Rosmarin, ki tam službuje že calih 25 let, bronasto pa: J. Petrovič, J. Hentak in L. Cafuta, ki so po 17 let pri tistem gospodu na delu. G. župan je s primernimi besedami nagovoril odlikovane, na kar se mu je v imenu delavcev zahvalil g. Steudte. Razven tega so dobili omenjeni delavci od ptujske obrtnijske zadruge po 20 K darila. G. Šteudte je potem prav gostoljubno pogostil svoje pridne delavce. Vsa Cast takim zvestim delavcem, pa tudi gospodarju g. Steudteju, pri katerem delavci tako radi in tako dolgo ostanejo. — Ptuj. Kako odvračajo ptujski očetje Mino-riti katoličane od sv. vere! Pred kratkem je poslal neki oče, ki je na Ogarskem doma, ali zdaj stanuje v Ptuju, svojegt novorojenega otroka k Minoritom h krstu. A častivredni ku-rator ni hotel otroka krstiti, češ, to nič ne velja, ako ste bili na Ogarskem poročeni, vi se morate še enkrat pri nas v miuoritski cerkvi poročiti. Ko pa je otrokov oče temu ugovarjal ter rekel: „to pa je že malo čudno! Ca mi ne bote otroka krstili, pa rajše prestopim k prote-stantovski veri!" je na to „pobožni" Minorit odgovoril: „Mene to nič ne briga, delajte, kaj čete!" In mož je tudi odpadel od vere. Mi tega nikakor ne odobravamo, ali vprašamo tukaj vse naše razsodne bralce: Kdo je tega kriv? Odgovor se glasi: farška nestrpnost in ku-tarska neumnost! Ptuj. Podel napad. Prvaška fakinaža je v kranjskem pankertu zopet izlila strup na našega občespoštovanega okr. glavarja g. Uoder-raina, da ta gospod baje ne zna slovensko uradovati. Mi nimamo skoro besed, da bi tem denuncijantom dali primeren odgovor in omenili smo že večkrat, da ti podli, nizkotni lumpi nimajo pikice časti na sebi. Kdor pozna našega okr. glavarja, mora potrditi, da ta gospod h- Pija vrstno slovenski občuje in uiadnje in da ga nine 12. človeka, ki bi imel vzrok, pritožiti se proii J C rkn njemu v tem oziru. Takih dokazov vam prim ero na semo lahko iz vseh občin celega ptujskega gl» maj n varstva. Mi pa vas le vprašamo: ali ee ne sra eznišk mujete, napadati uradnika, ki vam je trn v petunalu i le zaradi tega, ker je Nemec? Saj vas dobmu odtrj poznamo, kdo da ste, ptujski konzorti! Gospoduco v 1>. okr. glavarju pa naj zadostuje, da to ni ljnJolečinal: stvo na deželi, katero ga psova! Ljudstvo w deželi ga brez izjeme časti in spoštuje kot azo^icm nega uradnika, le ptujski prvaški konzorti gan r morejo videti! Fej, podle, brezčastne duše! Pozor v ptujskem okraju 1 Klerikalnopr j. i, vaška druhal šunta v svojih umazanih listil- Vudiš proti imenovanju šolskih ogledov v ptujskei*- Toni: okraju in vas lovi v zanjke, da vložite proti njid rekurz. Ne dajte se zapeljati, bodite stalni, za dobi vse občine, katere se še niso odločile za nem5^"no jop poduk v zadnjih razredih, naj takoj odpošljejo pono s podpisi opremljene prošnje na okr. šolsb pisa s0 svet v Ptuju. Pridite v uredništvo Štajera*6'1.1110^ vprašat in tam dobite drage volje pojasnila °,.™a Dalje vam o tej zadevi pojasnimo prihodnjič, |jcj ;Z| Koroške vesti. O naro Konj se je splašil in povlačil v Osojah Dihodnjia Koroškem podpolkovnika (obrstlajtnanta) viteafilke '" Herget, ko mu je na nekem strmem klancu po vrs,°-pravljal sedlo. Mož se je onesvestil in leži zda ej B^zs nevarno poškodovan na bolniški postelji. a Sp,ej Ne dajajte otrokom žveplenk! V KasasaLčano in je petleten deček zažgal očetu skedenj, ki je--------- do ta| zgorel. Požar. V Domezjivesi pri Calovcu je ogenj pokončal prešo posestnika Taušiča, po domaiJ Worniga. Škode je nad 6000 K. Bazne stvari. Po < bjo, d finimi rračam nivo ii Zakaj ljudje kadijo? Tega pravzaprav kaiaanili dilci sami se vedo, kakor dokazujejo razni od-io pos govori na to vprašanje: Nekateri kadijo zato,arne I da imajo kaj v ustih ali ker se dolgočasijo.su v t Elen kadi, ker tabak diši, drngi, da b'i preženeror pri skrbi. Ta kadi vsled veselja, drugi vsled žalosti,« pod zopet drugi, da mu želodec bolje prebavlja, da ptn: uniči bacile, da odžene spanec, da postane zal span, kadar ne more dolgo zaspati, da se pod* pira erar, da se razbistri pamet, da se v obla-______ kih dima zakrije nevolja. Človek kadi, da mil pridejo druge misli; kadi, kadar se mu je vse|| pristudilo; kadi po dobrem obedu zaradi zadof volJ8tva; kadi po slabem obedu — od jcze.fi Kvartač kadi, da mu karta bolje pada;} kadi se pri popivanju, da postane človek žejen;) kadi na potu, kadar ga žeja, a ni pijače; kadil se pri delu, di gre bolje od roke. Tadi nekaj dilec kadi v gostilni, ker vsakdo kadi. Kadi po leti, kadar je polno sitnih muh; po zimi kadi, da se gceje sapa in nos. Nekateri možješjetnosti kadijo, ker se žena zaradi tega jezi; prvuaolec važn kadi, ker je to prepovedano, osmošolec kadi, ker v tropi. je to imenitno. Mnoga dama kadi iz zavisti, Pmesa"i da bi je ne prekosila znanka, ki tudi kadi. Star- P'^'i ka kadi, da ne dobi želodčnih krčev, a kadar nem "na jih že ima, zopet kadi, da jih prežane. Tadi" >>Ce: razbojnik si privošči zadnji dan v življenja—' ' smodko, a lenuh kadi, — da vsaj nekaj dela. 1!o , Kako naj se odpiše davek pri vinogradih!«! 'poiet Trtna uš in drugi škodljivci so uničili veliko"00^™ vinogradov in nekateri vinorejci plačujejo še vedoo zlasti o davek za vinograd, čeravno tisti leta in leta ne ^f j(, rodi več. Tisti davki bi se imeli odpisati, te»h, otoii dovoljuje postava. Seveda so včasi nekateri obcV0;}-1"^''1 predstojniki proti temu, ker se v tem slučaju! do zdr, odpisanim davkom odpišejo tozadevne občinske*^?1^" doklade, ali tu se gre za siromaka in župan i in n ima takemu pravzaprav še pomagati! Drngi17 v *'r vzrok, zakaj se posestniki vinogradov ne poslužijo Znano-postavne olajšave, je ta, ker se za to sami Milostne pobrigajo. Zato vas vse, ki ste pri vinogradih » i{y prizadeti, opozarjamo, da se pri županstvu in rabijo" in davkariji zglasite in tam zahtevate, da se vam prebavi. davek za poškodovane vinograde odpiše. sc "je Vremenski prerok. Neki dobrohotni kmetiiT g»p" je prišel v naše uredništvo ter zatrjeval, da onp. Vsi baje zna vreme prerokovati. Mesec junij bo po op««t njegovem mnenju strašansko suh — če ne bo jn re e. *; i; i\ i- 36 56 je ec er ;i, .r-ar di j" h! to 30 ne to »6. z ke an ig> ijo ne lih in ira j tič on j po bo nai Po deželi se klatijo neki agenti in ostudno da je naša trgovina obložena s starimi mini stroji. To neopravičeno obrekovanje ,camo na najoitrejši način kot nesramuo, ivo in podlo ter bomo vsakega t, k ga agenta Manili sidniji, ako zvemo njegovo neopravi- sno postopanje. Naši šivalni stroji so iz velike rame Diirkopp & Bilefeld, ki je na najboljšem iso v tsi stroki. Pri nas se kupi veliko ceneje kor pri agentih. Obrnite se torej zaupljivo na Ptuj, dne 20. junija 190G. Brata Slawitsch irgovina s šivalnimi si roji in bicikli. Loterijske številke. it, dne 9. junija: 89. 17, 53, 62, 7. fedV<\ rlrw 16 jnnija: 79 60, 29. 20. 80 Skrone gospodinje anj i slid i" kave in s< i napisom ,Katlireinerji ita Kneipa Kot varstvoi Ijajo po.ia*mki, ni moči toe Kithrcherjeve kave. snemte, če ob ' s ■tvo kavo, ti ima edina iVn drug izdelek ne doseza lijetnosti? Treba je torej v svoj p to bile i i spremale samo zapri sva Kneipova sladna ki io znamko. Ker se pa divolj dostikrat opoza Čemu tudi bi kdo ti ceni lahko doli p tako priljubljeni okus ; ■ne p d naj* kdaj oprezne pri na- vedno izn ■jati na zn prejmal ir slno Kalh rnate kave bi žno glede ok čje opreznosti. Važnost kokosovega oreha za Evropo. Kososov oreh, i troprfnili deželah takorekoč edina jed, je za Europo vedno omembe vreden, kajti pri nas noslaja zavoljo previsoke nesa nizcocena maščoba potrebna Kokosov oreli ima v «ec?j veliko maslnalih snovij, na solncu se posuši, potem Ijoilje po ladji v Ustje nad Labo (Aussig a. Elbe), lam se po sum načinu učisli in nalo se lahko preša. To prvo olje se a „Ceres-jedllna mast", drugo pa se porabi za manj vredna I, ki pa udi Se veliko hasnejo. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam in csntifolijsko fcilo. Ne le doma v jeseni in po zimi, temveč pred vsem oh poletnem času in na polivanju se jo to vsestransko znano [aoeilji.'o sredstvo izpričalo kot jako izvrstno. To sredstvo iz- pomaga v sili, kedar ko^a slabost, vročina, onemoglost na- ilUsliol) iasu zrelega sadja in murk, ko se prikaz; kolika, i, kr!i. slabo prebav janje, zahlajenje, ooiženje vs'eJ slaoe vode itd. Muilo je nenadomestljivo pri vseh zmučkannah, Kh, ololkljtjih, bulah, žulah, vsakovrstnih ranah, tvorih itd. rjoo zdravilo naj vsak jemlje s seboj v zadostni mnotini, v maga, dokler njneisi liti litin .1 in r.'v ta. Komur to zdi ;ratis in franko fc i. Ne dajte si vsiliti d iite vselej ni dipi idi pri Rogaški Sla; ilej lo s jižico dovolj znano, dobi : veliko tisoč izvirnimi i ponarejenih b,*ezcenih naročila: Lekarna A. hlimt i? dokazala, da človeški organizem, zlasti dokler noj«, potrebuje zadostno množino maSčobe. Cj se mli-rani z maSčobo, ima to velik vpliv za rast. Pj-nlitceje to važno, kar so očividno dokazale nainive;še Ive. Žal, da so živalske maščob*, kakorine izza davnih rabijo ljudje v severnih krajih, za nas jako drage, pa tudi mbavljive. Zato je za vsako gospodinji nei'.merna dobrota K .Ceres", ki se prideluje iz najfinejših kokosovih orehov. se je na dober in cenen uač.n odpomoglo vsestranski po-goipodiojstvu. ■Vsitirfi, ki se pečajo s kmetijstvom in z živinorejo, se jopiarjajo, daje „redi!ni izvleček", ki ga po lekarnah in i razpefava in prodaja „Gospodars«a tovarna za klajno fin redilru sredstva v l.itomericah" in ki ga kmetje jako ^uporabljajo, od najimenitnejših strokovnjakov priporočan. k je najboljša in najizdatnejša, izpričana primes h krmi Hirali. Glej inserat! -*B Svoji k svojim. Naprednjaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednja-kov. Ogibajte se takozvanib »narodnih" trgovin klerikalcev in prvakov!______ Lepo malo posestvo blizo Maribora, '/, ure od kolodvora Hoče, so takoj pod ugodnimi pogoji proda, Hram obstoji iz .'I sob, kuhinje, kleti, gospodarskega poslopja, veliko kamre, hleva za * krave, Skednja, kolarnice in svinakov. Zraven je tudi lep vrt s sadnimi drevesi, brajde, dve njivi, lep gozd, vse skupaj i oraie. Zemlja je jako rodovitna In posestvo je prav primerno za kakega delavca, živinorejca ali rokodelca. Cena je 2350 gold, in (isoč gold, oslane lahko na posestvu zapisano. Več pove 309 Franc Podlipnik. v Mariboru Tliessen 42, Y ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihrnal kopele s hlapottom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vili uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) 37e Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). ®gf Samo se plača. **SW 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino po- nikljau Ia solingenski stroj za striženje las „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za naročevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpeznosti našega stroja. Stroj za striženje las naret je iz Ia solin-genskrga jekla, najfiniše ponikljan, s 36 zobmi, z 2 grebeni za pretat-njeaje za 3, 7, 10 mm. dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim perom v lepi škatlji z navedilom za uporabo, da lahko vsak takoj striže. Cena samo 3 gold. Ta stroj plača se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek že doprinese v "/.letu Kavadene stroje za striženje las, ki so takoj za nio, nimam, Stroje ia »trižanje brade režejo ua 1 mm. 2 gl. 50 kr. Škarje za konje in pse. ki so za vsakega, ki ima konie in pse neugibno potrebne 2 gl. 50 kr. Pošilja po postnem povzetju. Hamis Konrad v Brijks-u štev. 876 (Češko). C-nifc 2 mnog mi podobami črez 1000 vsakemu zaslonj in franko. ca rjuh« in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja urno 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, !eprav jo platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno ta „Strozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko »■eter 28 do 36 kr. Vzorci (muštre) se tudi vposljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, FlorjaoBki trg, Lepa hiša 308 na nova sez:dana 10 minut od mesta Ptuja oddaljene, na glavni cesti ima i. stanovanja, 3 velike vclbana kleti in 1. kuhinjo za perilo. Tik hiše je vodnjak lepi hlevi denarnice itd, k hiši spada 1000 kvadratnih metrov lepega io rodovitnega vrta. Ia ena lepa njiva ki se drži tik posestva in vrta. Hiša je pripravljena za gostilno aH pa za kakega obrtnika ali peo-sijonista ter se zaradi preselitve takoj po ugodni ceni proda. Pri kupnini je treba samo nekaj plačati. Naslov pove g. Tiiumaz Cartl, laborant. Pettau. Obere Apolheke. Mesarskega učenca mečnega, ki bi bil zmožen nemškega in slovenskega jezika, takoj sprt jme v svoji mesariji. Kdo? Pove upravnistvo »Sta-296 jerca" Učenec ;;i; iz dobre hiše, z dobrimi šolskimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini Brata Slawitseh, trgovca v Ptuju. Gostilna in mesarija z žganji ob drž Mariboi pogoji vrt za čitek, t: hlev in na V. P. 301 na lepem kraju esti v okolici pod ugodnimi Zraven je lep vo in za po-njiva, kegljišče, . tujce. Ponudbe I. 2U0O poste restante Maribor. proda. zelenj avnik, be Volar i05 (Ochsenkncchl), če mogeče, naj je zmožen tudi nemškega jezika. se lakoj sprejme pri firmi Leposcba v Ptuju. Čedna hiša (Zinshaus) dobro ohranjena, 5 minut oddaljena od Ptuja, v lepi, jako zdravi in brez-prašni legi, z t sobami, gospodarskim poslopjem, z vrtom, njivami in travnikom, zlasti z vrtom za posedeti, z 2 Metoma, studenec je doma in «iror * zdravo vodo, vse ogra- blizo hiše, ugodno za ali za kakega penzi- iga gospoda, se po nizki ----- .- proste roke proda. Vprašajte pri posestnici: Jo-žetina llnlz, Spodnji Breg pri-301 Ptuju. jeno i gostih jonirai Lepo posestvo ki obstoji iz hiše, ki je z opeko pokrita, zraven so zidani hlevi, ki so s slamo pokriti. Travnikov, njiv, sadonosnika in gozda je vsega skup 18 oralov. Jako pripravno bi bi!o lo zemljišče za kako mlekarno, ker je pri posestvu samo dobra krma in p-isestvo je le eno uro od Maribora oddaljeno. Živine se redi lahko 12 glav. Več pove Anton Logaric pri Sv. Miklavžu, 311 p. Hoče. Ugodna kupčija. D.)bro idoda pekarija z veliko odjemalci se proda Zraven je dobra gostilna, v kateri se skupi na dan 40—50 goldinarjev, kar je dokazano Naslov pove upravnistvo S:a;erca. 293 Lepo malo posestvo z več orali njiv, sadonosni-kom, lepim travnikom, se takoj po ugodni ceni ali skupno ali na kose proda. Zraven je vodnjak z dobro vodo. Vse je v dobrem stanu. Kupci naj se od 2i. do 27. junija zglasijo pri posestniku Franca Modec v Brezulah Slev 23 p Jta Kačje (Kra-nichsfeld.) 318 Lepa hiša m z vrtom v mestu Slov. Bistrica, se proda. Cena je 3600 K. Ponudbe naj se pošljejo na upravnistvo „Stajerca." Mizarski učenec močan, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme v mizarski (tiš-lerski) delavnici g. P. Smodiseh. 310 v Velenju. Lepa prilika. Z dana h:ša v prijaznem kraju, v bližini cerkve in kolodvora. obstoječa iz več sob, kuhinje, dveh kleli, kamre, lepega vrla in nekoliko njive, se zaradi preselitve lastnika po zelo nizki ceni ij pod prav ugodnimi pogoji proda. Sposobna je za vsakega obrtniki, posebno pa za trgovino, pekarijo in gostilno. Tudi za kakega vpokojenca bi bila pripravna. Potrebnega plačila je samo 500 gold. Natančneje pri Theodorn llanselmann, poste restante, Prsgersko. 26* Skrivnost. 286 S tem, da se kurji piči deda neškodljiv prašek, doseže se jako veliko težkih, tečnih jajc, kure nesejo tudi po zimi pridno in ostanejo pri tem zdrave in čvrste. Ta prašek v zavojčkih po '/« kg razpošilja franko proti prejšnji vpošiljatvi zneska po 60 vinarjev Anton Prene, trgovec __________v Celju.__________ Harmonike288 dobre in po ceni I Trivrstna iz orehovega fornirja in z mo-zajikom vložena, 80 tipk, dvo-glasna, 11 basovih tipk, zračni bas na dnu, s prav močnimi bombardom basi, mesiogasto jekleni glasovi, posebno dobro izdelane 50-55 gold., z alu-miuovimi basi 60—65 gold. Popravila drugih harmonik so tudi pri meni dobro oskrbljena in po nizki ceni. J. Znpanc, izdelovatelj harmonik v Zidan-miMu Briše št. 13. Zenitna ponudba. Mlad, samostojen trgovec, v manjšem mestu na Sp. Štajerskem, išče družico, pridno gospodinjo, katera ima veselje do trgovine in najmanj *XM> premoženja. Starost ne nad 26 let, v stroki izurjene imajo prednost. I.e resne ponudbe s sliko se prosijo do 15. junija pod šifro ..Trgovec 26" poste reslante Ptuj. Za strogo tajnost se jamči. 291 Glasovir (klavir) dobro ohranjen, se zavoljo pomanjkanja prostora prav po ceni proda. Več pove uprav-2t7 nistvo „S!aj*rca". XXOOOOOOCXXXXXXXXXXX Lepo veliko posestvo 313 '/, ure hoda od kolodvora. ','« ure do e šole, v lepem, veselem kraju, se proda, krita, s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, vse v dobrem stanu, z velikim hlevom nico, kolarnico itd. Zraven so stroji i gepe. Mlin za zrnje, preša, vozovi in darsko orodje kak stoji in leži. Okolo 1 niki, njive in velik sadonosnik, v katere jakov jabolčnice in še se je prodalo s siljem in z vso farnostjo takoj proda. živina in vse orodje in silje kak stoji i 3000 gold, oslane lahko na hiši. Farno 2000 gold, vredna. Kdo želi kupiti, nij po ceni. Več pove Prane Podlipnik, avne ceste, do cerkve in Hiša je zidana, z opeko gospodarskim poslopjem, ta 15 glav živine, mlatil-i m'atiti, krmo rezati, na vse poljedelsko in gospo-iše, vse v enem, so travni je bilo že nad 10 štrtin-200 gold, sadja. Vse to se K farnistji sliši 6 glav leži. Cena je 6500 gold., st s siljem je sama nad se požuri, ker je vse jako Thesen št. 42. Maribor. — 6 — 217 L Prava dobrota tako za zdrave kakor za obenem pa važno sredstvo za varčnost za vsako gos- = podinjo je = iz najfinejših orehov. Vinorejci kupujte škropilnice za trte Natrium thiosulfat, nadalje readenspapir Phenolphtalein za spoznavanje pravega časa, kdaj naj se meža apno z modro galico in drugimi kemikalijami, kakor tudi za rast in vzdrževanje zdrave živine redilni prašek za prešiče a 40 h, ho-landski živinski redilni prašek a GO h, za rogato živino in konje, ce nimajo teka, posebno priporočljiv je za okrepljenje kosti Fluid ik 2 K, za okrepljenje po mukah pri otrpljeDJu, zaviralno olje a 60 h, v obrambo konj in krav proti nadležnemu zaviranju, tudi zelišča in praške, encijan, ajbež, sladke korenine, kolmež itd., kakor tudi 80% jesihov cvet a kg, K 1 20, za izdelovanje dobrega in okusnega jesiha pri Karolu Wolf, drožerija ,pri orlu' odlikovan z mnogimi zlatimi svetinjami v Mariboru, Gosposke nlice 17, nasproti poštnih ulic Dt>a satena poza (Henwagen) in en navaden voz se prodajo. — Vprašajte pri Jožefu Herzmann v Celju, Hauptplatz št. 3, I. nadstropje. 289 • 4 leta jamčim G za vse pri meni izgotovljene puške. Tomaž Sigott, puškar ^^ v Borovljah na KoroSkem (Ferlach, Karntcn) priporoča svoje jako fino in solidno ugotodjene, blovece lovske pufike in puške za streljanje v tarčo, po jako nizkih cenah. Prevzamem tudi vsakovrstne reparature, popravila poškodovanih paflk. Bogato ilustrirane cemlnike pošljem na zahteva nje zastonj- Pivamiški učenec se pod ugodnim pogoji takoj sprejme v pivovarni. 302 J. Nagele v Velikovcu. Nagrobni spomeniki UM m^^s^^'^^^i kamen za; zidanje, cement, cementne cevi (rori), apno, les in premog se po jako nizki ceni prodaja pri Josefu Murschetz, Ptuj, blizo cestnega zel. prelaza, XXXXXOOOOOOOOCXXXXXX 29* Občinski zdravnik med. univ. doktor Treo je nastopil svojo slažbo v Rogaški-Slatini in ordi-nira vzanaprej vsak dau od 8. nre zjutraj v vili Moller na poličanski cesti (Poltschacher-Strasse XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX c. kr. zaloga smodnika. Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih škatljieah, okroglega in raznesilnega, vse vrste kapselne, patroue za pnške (Lancaster in Lefaueke št. 20, 16, 14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 mm sprihe, Nadalje imam veliko zalogo umetnega ognja in raketeljnov. Velika zaloga špecerijskega blaga, sladkorja, kave, čaja, riža, mila (žajfe), petroleja, južnega sadja itd. Imam vsakovrstno olje, bnono in pravo najfinejše. Glavna zaloga kajnita in tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga^ galicije, žvepla, raf ije, gumija in lanenih koncev za cepljenje itd. Vse navedeno dobro in po ceni. Veliko presenečenje. Nikdar ve* t življenju •• ne ponudi Uki priležatst. 600 kosov samo i gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisaaker ara s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči S leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitimaim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steinom), 1 eleg. brofa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mos-njiček, 1 žepni nožič a pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerem je 36 najlepših podob sveta, 6 reči, kater« Sovzročajo pri starih in mla-ih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih '-azličnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej,skozi du najsko razpo-Siljalnico Ch. Jnngtvirth, Krakan A/l 4. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. ©••1 Veliko »reiene Nikdar v življenju sil priložnosti 600 komadov za »6 kr. Ena krasno pozlačena p ura, katera točno tete I katero se 3 leta jamči, i primerno verižico, eai derna zidana kravata iB pode, 3 jako fini žepni * • • en prsten za goipode n "^ žlahtnim kamenom, 1 ki r moSojiček, 1 jako fino a; zrcalo, 1 parroanletaihju jMl H gumbi za srajco, (3*/. i zlat) s patentiranim zal' 1 jake fini tintnik ix i 1 fini album s 36 Bajki slikami. 1 eleg. broia u (novost), lparboutoosi K brilantom, 5 različnih n | r reči za stare in mlade, a V * ličnih rtči za koreSpodn: "OH Se 400 drugih različnih rpodl katere se rabijo pri hia F^ za vsakogar potrebne. ?i i se poSlje z uro vred, h B i sama tega denarja n f za samo 1 gld. 95 kr, ^_. pošilja se proti postnem Qp vzetju ali če se denaip ek naprej. Dunajska centralna ljalnica P Lust, Krakav (Krakau)li NB. Za neugajajoče sel ooo 300 Več viničarjev lapri zanesljivih in izurjenih, ki bi imeli najmanjjj,,^ delavskih moči, če že več, tem bolj, ne spre, • Ponodbe naj se pošiljajo na „0skrbništvo ( ,. Čine Moslavina, pošta Popovača, Hrvatski Razglas, p C. kr. okrajno sodišče Velikovec nazni da je gospa Julijana Mairitsch, roj. Greibei je dne 10. marca 1906 nmrla kot poseq v Velikovcu, en del svojega premoženja čila tistim, katerim je bila za botro. Zatorej se poživljajo vse tiste osebe, rim je bila gospa Julijana Mairitsch za in ki potem takem imajo pravico do sp nega dela njene dedščine, naj to tekom I leta, začenši od spodaj podpisanega dnevi kajšnjemn c. kr. sodišča naznanijo ter se žejo z izpričevalom, da jim je bila dotična [ res za botro in tako imajo pravico do dett) za to odmerjene, sicer se bo s tistim iii zapuščine, za kateri je med tem časom novljen kot kurator g. Henrik Meglitsch, I posestnik v Veliko ven, pravno obravnavalo] z onim delom, ki je določen kot dedščia zglaSene. C. kr. okrajno sodišče y Velita) odd. L, dne 1. jouija 1906. Skladiščnik (Magazinenr), ki je že služboval v kaki tra z mešanim blagom, zanesljiv, priden, dej zmožen tudi nemškega jezika, dobi takoj pri: g. J. Ornigu pek arij a in trgovina z moko in soljo rl xxxxxxxxxx: Lvljan iranil leno, dvajaj dke iprlja, krče Pragi stekl .VAF J.Ff »rl črni (Kuhmaierleute), ki znajo dobro molzti, s sprejmejo v službo. Mesečna plača je razven stanovanja in deputata. Službo j graščinsko oskrbništvo Burgmaierhof pri Mar XXXXXXXJOO — 7 — Z±±*±±±±±*±±$±± Oznanilo« Za župnijo Sv. Urbana, ki obstoji iz Etifaih občin: Janžovce, Sv. Urban, Jnvan- Dolič, Vintarovce, Destince, Ločič, Jiršovce ^Trnovski vrh se razpisuje služba okrajne ba- ki bo stanovala v Sv. Urbana. [.' Plačo bo imela iz okr. blagajne letno sub- icijo 120 K, ki se ji bo izplačevala vselej jega v vsakem mesecu po 10 K (posticipando) [ticer s tem pogojem, da se nepremožnim pri- j^nicam brezplačno deli porodniška pomoč. Prošnja, h kateri naj se priloži spričevalo [oJtenem obnašanju, domovinski list in di- aaj Be pošlje do konca junija t. 1. na ani urad. tuj, dne 15. majnika 1906. Okrajni zastop v Ptuju. 248 Hranilnica mestne občine Brežice uraduje ; teden v ponedeljek in četrtek od 8—12. 9. Sprejema hranilne vloge od 1 K brej t vsakem znesku proti 4% polmesečnemu |tslo'anjn. Rentni davek 17«% plača branil- i sama, daje posojila na posestva in občinam, ai ali brez njih proti 5% in na tboi kredit (mejnice) proti 57»7o obrestim. hranilnih vlog konec leta 1905 je slo 1,081.652-10 K ^Denarni promet leta 1905 je znašal »7.302 91 K. Blata Slawitsch v Ptuju m priporočala izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — » Singer Titanial20 , — , bifchen ........140 , — , (gschifchen za krojače . . . .180 , — , iemA.......... 100 , — . pem C za krojače in čevljarje 160 „ — , W C za krojače in čevljarje . 90 , — ■ Koder Elastik za čevljarje . . 180 „ — , |li (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine toe 60 nižje kakor povsodi in se po pogodbi Injetndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Ohranitev zdravega žel finajveČ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi pre-uja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz inh najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno naprav-l ter ^bujajoce in prebavljenje pospešujoče in lahko njajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane na- Dezmernosti, slabe dxte, prehlajenja in zopernega \ d. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kisltn i krte je dr. Rose balzam za želodce iz lekarne B Fragnerja K f, «tci!enice l krono, cela steklenica 2 kroni. \ VARILO! Vsi sredstva kakor je pravi danski rMos Balsam." „Mos Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v teku 8 dn: brre in da mu začnejo rasli zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne znanosti je dokazano, da ,,Mos Balsam" upliva tako na lasne buske, d» povzroči ii£e v 8 do t* duel« bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor škodljivo, za to se jamči. Ako to nI res, plačamo mi t 5000 goldinarjevgotovegadenarja vsakemu tiBtemu, kateri nima brk, kateri ima plešo ali pa redfce lase in kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam " Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako jamčiti. N» razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejavalci se nuiuo svari. „Kar se tiče mojih poskusov z „Mos-Balsamu-om usojam si Vam poročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. 2e po preteku H. dnevov pokazala se je očitna [rast brk sicer mehkih in jasne barve, tud« jaso krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so bike 6vojo naravno bane in potem Se le pokazal se je prav očivktno izvrsten upliv Vašega balzama Zshvajlevaje Vas biljezim I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Jaz podpisana smelo priporočam vsakomur pravi danski „Mos-Balbam" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rasi lasov Meni so izpadali dolj časa lasje tako, da sem dobila tu in Uiin na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila „Mos Balsam", začeli ao m! rasti ze po preteku 3 tednov zopet lasje in so postali gosti in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde o, Kopenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam" velja & goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v n* sr*> »Ii pa po poštnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0. Danemark. Dooisnice (karte) je treba frankovati z znamko (marko; po 10 vinarjev, pisma z znamko do 25 vinarjev. Razpošiljava solid, čeških glasbil m 10 zelo nizkih fabričih cenah. Pri izviru kupi se najbolj. Glasom mojih pošdjavnih pogojev je naročevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali so vrne denar. Gosle za šolarje že za gold. 2 80, 3.—, 3 60, *.—, 6.— in 6.—. Koncertne gosle za gold. ?.— 8.—, 10.—, 12.—, gosle za orkester 1 močnim glasom gold. 14.—, 18.—, 20.—. Solo-gosle gold. 25.—, 30.—, 40.—, 60— in 80.—. Lok za gosli po kr. 60, tO, 80, gold. 1.—, 1.50, 2.— in dalje. Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 60, 80 in gold. 1.—, 1.60, 2.— in dalje, Klarineti, najfiniše izdelani po gold. 4.60, 5.—, 6.—, 7.— in dalje. Pošiljanje po poštnem povzetku sli ce se denar prej pošlje po ErigcMrgiscIies Misik-versandhaus. Harms Konrad v Briiks-u št. 876 (Češko) Co»l* • oei 1000 nllfcaml poillja ie vsiilervu na lahtiv zaitonj In fran.rt. Dobre Ure PO Ceili s 3lelno pismeno garancijo, gold. 380 Prave srebrne remonter-nre od c. kr. novčnega urada štem- Eljane s steklinasio cifernico, s azalcem sekund, dobro in točno regulirane, Ia kakovosti gold. 4.80. Ista ura z zlatnim robom gold. 5-50, z 2 pravima srebrnima pokrivaloma brez zlatega roba gold. 5'75, z 2 srebrnima po-krivalama z zlatnim robom gold. 6 50. Pravapunciranaanker-re-monter ura, dvojno pokrivalo, izvrstno notranje izdelano s 15 rubin-kamni, krasno cifrenico kazalcem sekund, fiuo blago, točno regulirana, 3 leta garancija gold. 8-60. Ure za gospe, zlate In irebrae v bogati zalogi. Vse ure so točno repasirane In n»i-tseneje regulirane, zato 3 letna reelna pismena garancija. Za-■enjenje dovoljeno aH denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetku ali če se denar prej vpošlje po Hans Konrad Pr™«"*• SžST'" "*s" Ceniki z mnogimi slikami zastonj in franko. 328 fiamburgvHmerika-Cinie. Najhitrejša vož-| nja po morjo 1 5 dni, 7 ur, 38 minut. Bed-nadirektnasive-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „0sterr. Hof." *» oooooooooooooooooooo Razglas. Občinska hranilnica (šparkasa) v Ormoži uraduje od 17. aprila 1906 naprej vsaki teden v štirih delavnih dneh, in sicer v torek, sredo, petek in soboto vedno od 8. do 12. ure predpoldnem. Vloge se tudi nadalje vsaki dan sprejemajo. 0RM02, 3. aprila 1906. Ravnateljstvo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 182 Na štajerski deželni šoli v Grotten-hofn pri Gradcu se začetkom šolskega leta 1906/07 odda več dež. prostih mest. Naloga te šole je izobrazba in vzgoja kmečkih sinov za poljedelski poklic. Gojenci morajo dve leti, pri slabšem uspehu tri leta ostati v zavoda in v (istem časa se morajo vdeleževati tako šolskega poduka kakor tadi vseh polje-deljskih opravil ter se morajo držati obstoječih šolskih predpisov. Do prostih deželnih mest imajo pravico mladenči, ki so na Štajersko pristojni in n e pod 16 let stari ia sicer v prvi vrsti sinovi kmetov. Kdor dobi prosto mesto, dobi s tem brezplačao šolski poduk, stanovanje in kmečko hrano. Obleko in šolske potrebščine mora si vsak gojenec sam preskrbeti. Prosilci za ta prosta mesta naj svoje prošnje naslove na štajerski dež. odbor in naj prilože: krstni list, domovinski list, šolska odpustna spričevala najmanj iz navadne šole, zdravniško spričevalo in spričevalo o stavljenih kozah, spričevalo poštenega obnašanja, dokaz o njih doaedajnem poljedelskem delovanja in potrjilo od občine o premoženjskih razmerah starišev in vse te liste naj do 15. julija 1906 vročijo osebno ravnatelju dež. poljedeljske šole ter se morajo pri istem podvreči izkušnji o njih ljudskošolskih izobrazbi. Tisti dijaki, ki dobe prosta mesta, morajo se pri vstopu zavezati s posebnim reverzom, da se bodo po dovršen ju zavoda najmanj tri leta na Štajerskem pečali s poljedelstvom ali da bodo za vsako teh let, ki jih prežive zunaj dežele, plačali K 200 štajerskemu dež. fonda. Gradec, dne 17. maja 1906. 27i Štajerski dež. odbor Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j* nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. m Vinogradniki! Tinorejcj Kadar potrebujete zanesljivo dober in frisni gni cepljenje trsjn (Prima Reben-Veredlungs-Gummibi dalje lanene konce za suho cepljenje trsja (Lew« zum Trocken-Veredeln) in jute-špago (Jute-Bindfi namesto ralge za zeleno trsje vezati, polem se va zaupanjem obrnite pismeno ali uslmeno do naju in H prepričani, da vam vsakokrat dobro in pošteno postni Brata Slawitsch, trgovca v Pti priporočava najin imeniten, dober in trpežen lasL žamet (Schuhlastin und Schuhsammt), nadalje! močne cuge za štillete (Gummizuge), i izvrstno f platno in suknjeni tile za furo, šlrufe, rinčice in I vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi po| vrsto cvirna za usnje (leder) Stepati in sicer pol« tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bole spoznali, da vam vselej i pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Pf ran "■ ,sti [K, Za šivilje ""3BH prav posebno priporočava vso robo, potrebno za ( in nalisp (Aulputz), žamet vsake barve, žido atlas, dalje vedno nove žnorce (Aufpnizborten), in sploh vse, kar potrebujete za svoje delo. Zal obisk se priporočava brata Slawitsch, trgovca v Pti Tozičke za otrd t jut: (Kinder-Sitz- und Liegewagen), m terih lahko oirok sedi, pa tuiieraz za ležati, imata vedno v z*»aške priporočata po 12, 18: 20, 2K1_S 35, 40-50 K. Cene so nizko, vozički .so lii-.8663'] močno izdelani. Pismenim najjranj se hitro, pošteno in točno uslreže. Brata Slawitsch, trgovca v Pt! Pozor! Ljudje iz okolice! Poj V najini podružnici (ftlijali) pri mostu (Wagplalz) ročava; pravi domaČi sesekan špeh, pravo domačo sko mast (Schweinfette), pravi domači zel lian i meso), izvrstni fini švicarski sir. radenski] tino, pravo domače tik vino olje, flno kafe" 1 gld. 20 kr., fiuo moko (inelo) kg po 1« 14 kr., kakor vse druge špecerijske reči. Kdorl enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo, zvest odjfi ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitselj trgovca v Ptuju pri mostu. |im j .na br. irede al :lll Styria-bicikel Novi modeli I Cene za gotoT Styria-bicikelni i (Strassenrad) pol 160 Styria-bil najfinejši (Strassj i po K 180-200 S .ininiiiiinii 11 in -" bicikelni (Halbl Maschine po K 240 Styria-bicikelni (Lusus-Hj rad und Strassenrenner mit Patent-Styria-F * glockenlager po K 280 m 2e rabljene, toda še prav dobre bicikelne prodajava po 1 do 120 kron. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prodajn zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesefnemu poplijili] samo Bova kolesa. Na zahtevanje se vsakomur, ki mislil kupiti, posije cenik zastonj. Styria-bicikelni so dand&Mi imenitnejsi fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem iid bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvann toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si UI kupi, potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne snu J vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so Jako nizko nasUll se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi evstr schlauche und Laufmantel). Brata Slawitsch, PtnfJr«; zastopniia za okraje Ptnj, Ormož In Rogatec *rnžen Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika pes lerikl koles ne razpošilja in neproda. OCeto leriki 8. - ati lidajtt-rj in odgovorni urednik: Max Keller.