Stev. 122.
V Trstu, v torek« 2. vel. travna 1916.
Letnik Xli.
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L'redciHvo: 1'IIca Sv Frančiška Asiškcga št. 20. I. nadstr. — Vil cerisi raj se pošiljajo uredništvu lista. Neiranklrana pifina se 11«
sprejemajo in rokooisi se ne vračajo, frdsiatelj Ir cdgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorefl lista EdlnoftiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z ctr.cjcRlm fcrcStvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega št 21
Telefon uredništva in uprave žtev. 11-57. Naročnina znaša: Za ceio leto	K 24.-^
Za pol leta.........................12.—»
za tri mesece,.........................6.-—
za nedeljsko izdajo za celo teto........
z; pel leta ...*•• » • • • • • • ♦ • • •
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi 1.
Osmrtnice, zalivale, poslanica, oaJasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsia .......:...* ■» 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje bescJa, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plača in toli se v Trstu.
Pprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega B. 20. — Postaatoanilničai račun št 841.652.
mm fjlnsveišlh doioUKoc.
Na vseh bojiščih: položaj neizpremenien. Poročilo turškega glavnega stana o predaji Kut el Ainare.___
Naše urnim poročilo.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: !. majnika 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega.	„ .
Italijansko bojišče. — Položaj je neizpremenien. V adameilskem oko.i-šu so naše čete zavrnile sovražne napade. ki so bili naperjeni zlasti proti Fargo-ridskemu prelazu. Alpinci so imeli znatne izgube.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
lialijtrnsko uradno poročilo.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 29. aprila: Na trentin--ki fronti se je bojno delovanje omejevalo na artiljerijske akcije. V Suganski dolini smo odbili majhne sovražne napade proti montecollskemu frontnemu odseku do dna doline. Naši težki topovi so obstreljevali postaji v Innichenu in v Zabnicah. V bovški kotlini je sovražna pehota po srditem topovskem obstreljevanju naskočila naše postojanke pri Ravnem lazu, a smo s svojim zapornim ognjem ustavili m>:a± Na ostalih delili fronte običajni artiljerijski dvoboj.
Neresnična italijanska poročila.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno
^ročilo II. t. m. vsebuje trditev, da je italijanska artiljerija razdejala naše o-brambne postojanke onostran Zaeore in c J talil pregnane naše posadke. Ta vest si mf na popolni izmišljotini. Isto roročilo obsega tudi vest, da smo v Suganski dolini 21. t. m. naskočili italijanske črte zapadno potoka Lagarze, a da so nas s protinapadom vrgli nazaj. Ta vest ima oči-vidno namen, da bi zakrila neuspeh, ki so ga imeli v onem odseku. Ona akcija ve Je namreč izvršila tako-le: 21. t. ni. so naši oddelki napadli italijansko oporišče pri Votto in so dosegli popoln uspeli, ker se je posrečilo naši pehoti, da je vdrla v sovražno postojanko in jo tudi vzdržala. Italijani so bili zaradi našega uspeha pri-siiieni, da so kmalu nato izpraznili vso postojanko. 23. t. m. javlja Cadorna, da smo v tonalskem odseku poizkusili trikrat zaporedoma : spasti italijanske o-brambne naprave, a da smo bili vselej odbiti z izgubami. Nasproti temu krivemu poročanju se more konstatirati, da smo s smučarskimi patruljami namenoma napadli italijanske postojanke na Tonalskem prelazu, ua bi alarmirali nasprotnika. Napad srno izvedli nenadoma do raz-rezanja žičnih ovir. Nato ste pa i>osegli vmes obe artiljeriji in po načrtu izvrševan ogenj naše artiljerije je omogočil naši demonstracijski četi umik ob majhnih izgubah. Akcija je na ta način dosegla svoj namen, ker je bila vsa italijanska postojanka na Tonalskem prelazu alarmirana in so jo Italijani močno zasedli ter imeli izgube, kar se da sklepati tudi iz sanitetnih nomožnih voz, ki smo jih opazili. Italijansko poročilo 27. t. m. vsebuje vest, da so italijanske baterije z uspehom obstreljevale naše trenske kolone na cesti Opatjeselo—Rubije, ter da so bili v odseku vzhodno Selc odbiti naši napadi ob veliki zmešnjavi pri naših četah, pri čemer da smo izgubili 20 mož ujetnikov. Te vesti so izšle edino le iz živahne južne domišljije svojih sporočiteljev. Podatki o obstreljevanju našega trena so naravnost izmišljeni in nič nanje tudi poročilo o bojih pri Selcih. Dejstvo, da so naše s sijajnim napadom zopet osvojile svoje stare postojanke pri Selcih, se ne da iz-podbiti. Da je v tem boju 20 mož prišlo sov ražniku v roke, je pojmljivo.
NenišJio uretlno poročilo.
BEROLIN, 1. (Kor.) VVotffov urad poroča: Veliki glavni stan, I. majnika 1916.
Zapadno bojišče. — V splošnem je položaj neizpremenien. Ob griču »Mrtvega moža« so bili tudi včeraj srditi boji. Naša letalska brodovja so izdatno obme-tala z bombami sovražna nastanišča čet in skladišča južno Verdima. Francoski dvokrovnik je bil sestreljen v zračnem boju vzhodno Noyona. Letalca sta mrtva.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič posebno pomembnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
S Mili BOJIŠČ.
CARIRRAD, 30. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: V Kut el Amari obkoljena sovražna armada se je po nekako enomesečnem pritisku naših junaških čet končno morala vdati zmagoviti cesarski armadi. Dogodek, ki tvori ene a r^ »slavnejših in najsijajnejših listo*. \ui ie zgodovine lurSfce arrorde, se
je dogodil iako-le: Ko so angleškim boj-j nim silam v Kut el Amari pošla živila, so1 pričakovale pomoči iz svojih lastnih vrst ali cd svojih zaveznikov. Angleška vlada, ki je vedela prav dobro, v kakem Položaju se nahajajo obleganel. Je pošiljala nalog za nalogom poveljniku angleškega ekspedicijskega zbora v Iraku, naj oo-skrhi. da se napadejo naše pri Felahie stoječe čete in izvrši predor na vsak način, da bi tako mogel priti na pomoč armadi generala Townshenda. V zadnjih poročilih omenjeni angleški napadi, ki so se zlomili ob junaškem odporu naših čet z velikanskimi izgubami, so bili izvršeni vsi zato, da bi se rešila Townshendova armada. Ko so spoznali Angleži, da ne bodo mogli zlomiti odpora turških čet in da se jim ne posreči, da bi našim odnesli plen, so ustavili svoje napade na Felahie. Poizkušali so nato z vsemi sredstvi, da bi spravili živila v utrdbo. Najprej so metali vreče moke v mesto. Toda naša armada je obrezuspešila tudi to upanje Angležev, ker so naša vojna letala sestrelila sovražna letala drugo za drugim. Nato se je sovražnik zatekel k drugtm sredstvom. Poizkusil je v okrilju noči vtihotapiti v mesto ladjo z živili, toda naše čete, ki nikdar niso opešale v svoji čuječnostl, so se takoj polastile ladje, ki je vsebovala stotine ton živil. Tako ni ostalo generalu Town-shendu nobeno upanje več. Prepričan }e bil tudi, da |e obljuba poveljnika v Perziji operirajoče ruske armade, da mu v kratkem v Kut el Amari poda roko, le prazna beseda in da ne pride do cilja. 26. aprila se je general Towshend obrnil na poveljnika naše iraške armade in mu je naznanil. da bi bil pripravljen izročiti Kut el Amaro pod pogojem, da se njemu in njegovi armadi dovoli prost odhod. Sporočilo se mu je, da ni druge poti kot brezpogojna vdafa. Angleški poveljnik je nato stavil nove predloge, kakor da ne bi vedel za ugodni položaj naše armade, in misleč, da bo mogel turškega poveljnika pridobiti z denarjem, je ponudil izročitev vseh topov in en milijon funtov, s katerimi da razpolaga. Prejel je isti odgovor, kot na prvi predlog. Nato je da! sporočiti Town-shend, da hoče poročati vrhovnemu poveljniku angleške armade v Iraku, toda ta je bil preveč oddal jen, da bi mu mogel pomagati. Končno je general Townsheiid, opusti v Ši vse upanje, izročil vso angleško armado in Kut el Amaro poveljniku zmagovite turške armade. Doslej v Kut el Amari izvršeno štetje je izkazalo, da smo ujeli 5 generalov, 277 angleških in 21 i indijskih častnikov ter 13.3000 vojakov. Naše čete so imele nalogo, da preprečujejo izpadne poizkuse, ki jih je bilo pričakovati vsak čas iz skrajnih, vidno močno utrjenih, z vsemi sredstvi moderne tehnike opremljenih utrdeb. Na drugi strani pa so morale odbijati ponovne srdite napade sovražnika, ki je dobival vsak dan nova, za osvoboditev Kut el A mare določena ojačenja. Boreč se oroti vsem težavam letnega časa in podnebja, večkrat do prsi se pogrezajoč v močvirju, so izpolnjevali naši vojaki svojo nalogo. Zato morejo tudi po vsej pravici biti ponosni na sijajno zmago, ki so jo pravkar priborili proti angleškemu orožju. -- Kavkaska fronta: Nič pomembnega. — Dardanelska fronta: Sovražno torpedovko, ki se je 28. aprila poizkušala približati obali med Ari Burnom in Seddil Bahrom, je zadela ena naših krogelj, nakar se ie torpedovka odstranila, zavita v dim in piamen, v smeri proti Imbrosu. Sovražne ladje so se pojavljale cd časa do časa ob smirenski obaii in obstreljevale brez uspeha nekatere kraje, nakar so zopet odplule.
Podse Kut el Amare,
CARIGRAD, 29. (Kor.) Vest o padcu Kut el A mare se ie hipoma raznesla po vsem mestu in je izzvala povsod veliko vzhičenje in brezmejno radost. Takoj so se začele izvešati zastave. Veselje je tem večje, ker je šlo za prvo večjo kapitulacijo velike angleške posadke od začetka vojne sem in je bil ta uspeh pridržan Turkom,
BEROL1N, 30. (Kor.) Listi, govoreč o turški zmagi v Kut el Amari, izrekajo veliko priznanje hrabrosti turške armade ter poudarjajo zasluge generalnega vojnega maršala von der Goltz, ki ni smel več doživeti te zmage, ki se je pripravljala pod njegovim nadzorstvom. Posebno se tudi poudarja moralni učinek angleškega poraza na mohauiedanski svet.
BEROLIN. 30. (Kor.) Cesar Viljem je odredil, da se povodom zavzetja Kut el Ainare danes izvesijo zastave na javnih poslopjih.
Čestitke ob priliki padca Kut el Amare.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Bolgarski vrhovni poveljnik Čekov je poslal Enver paši brzojavko, v kateri v imenu bolgarske armade čestita hrabri turški armadi in ji želi novih zmag v slavno zmago
skupne stvari.
CARIGRAD, 30. (Kor.) Odgovarjajoč na brzojavko namestnika vrhovnega poveljnika, Enver paše, v kateri je le-ta sporočil sijajni uspeh v Kut el Amari, je poslala sultanova pisarna Enver paši br-
zojavko s sporočilom, da je zmaga zelol vzradostila sultana. Sultan je blagovolil počastiti čestitke bojevnikov, ki se že dolge mesece krepko upirajo sovražniku in so rešili čast domovine. Sultan sporoča vojakom svoj pozdrav in moli za nadaljne uspehe.	_______
Nemški poslanci odšli iz Carigrada.
CARIGRAD, 29. (Kor.) Nemški državni poslanci so odpotovali odtod.
Interparlamentarna trgovinska konferenca v Parizu.
PARIZ, 29. (Agence Havas. — Kor.) Interparlamentarna trgovinska konferenca je dokončala svoja dela in sprejela resolucijo, v kateri se zahteva: uvedba prednostnih tarifov za promet med zavezniki, ugotovitev skupnih pogojev za blagovni promet ue da bi se dotikalo sovražno ozemlje, sestava tarifa, ki naj se nastavi sovražniku, da se odstranijo ovire blagovnega prometa iz zaveznih dežela, in znižanje pristojbin za ladijske tovore.
Konferenca zastopnikov ruske in francoske vojne mornarice.
BERN, 29. (Kor.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, sta ruski podadmiral Korbov in mornariški ataše Dimitrijev, ki sta dodeljena ruskemu veleposlaništvu v Parizu, dospela v Brest, kjer sta konferirala z mornariškim prefektom, podadmiraiom Pivetom in ogledala arzenal.
nemiri na irskem.
LONDON, 30. (Uradno.) Položaj v Dubi inu je veliko zadovoljivejši. V deželi bo še dosti dela, kar bo zahtevalo veliko časa, toda poveljujoči častnik upa, da se je \ staja strla. Včeraj ponoči so voditelji vstašev v Dubiinu poslali vstaškim odsekom v raznih okrajih poročila z naročilom, naj se vdajo. Duhovništvo in razni odseki so dobili naročilo, naj kolikor mogoče razširijo to sporočilo. Kar se tiče položaja samega, so se vstaši v glavnih oporiščih vdali prostovoljno. Več požigov je bilo v ulici Sackvilie. toda_ požarna brainba more sedaj zopet vršiti svojo službo. Nadaljna poročila javljajo, da je bilo dosiej aretiranih 70/ oseb. med njimi neka grofica Markvvicz. Vstaši imajo v svoji posesti, kakor se javlja, še vedno Enniscorthy v \ve\fordski grofovini. Proti njim je bil odposlan vojaški oddelek, sestoječ iz konjice, pehote in artiljerije, z enim 47pa!čnim topom. Zadnje vesti pravijo, da voditelj vstašev v tem okraju ni verjel sporočilu iz Dublina. da naj se vda, in se ie s spremstvom odpeljal v Dublin, da se prepriča o resničnosti sporočila. Dotlej je vladalo premirje. Tudi vstaši v Ashburnu so v enak namen odposlali odposlanstvo v Dublin. V Cal-\vayu se vstaši razhajajo. Kakor se zdi, je bilo malo aretacij. V drugih okrajih je položaj normalen.
FRANKOBROD OB MENU, 1. (Kor.) Kakor poroča »Frankfurter Zeitung iz Londona, predloži sir Henry Craig prihodnji torek v dolnji zbornici naslednjo resolucijo: Zbornica goji napram upravi Irske svoje stalno nezaupanje in je prepričana, da sedanja uprava povzroča veliko nevarnost za blaginjo dežele ter da bi položaj postajal še nevarnejši, če bi se nadaljevala sedanja politika. Njegovo Veličanstvo se zato naproša najspoštljiveje, da odpusti iz službe sedanjega lorda-po-ročnika irskega. VVimburna, in državnega tajnika za Irsko, ministra Birrella, in nadalje nemudoma imenuje komisijo, da preišče položaj in sestavi poročilo o stvari.	_.
Grška ns dovoli prevoza Srhov po grških železnica!).
LONDON, 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Vprašanje prevoza srbskih čet po grškem ozemlju tvori neprestano splošni predmet razgovora. Nestrpno se pričakuje razvoj tega vprašanja. (irska vlada je odgovorila, da nikdar ne izroči železnic in da nikdar ne dovoli prehoda Srbov.
Liga grških častnikov.
LONDON, 29. (Ko.r) Reuterjev urad poroča iz Aten, da je šovenistično časopisje razširilo zelo čudno vest, da nameravajo častniki atenske garnizije ustanoviti ligo v obrambo svoje časti, svojega vladarja in svoje domovine. Doslej da so te vesti še nepotrjene. List »Embros« poročit, da so častniki podpisali zapisnik, v katerem so se zavezali s častno besedo, da kralju, za katerega so pripravljeni preliti svojo kri, ohranijo zvestobo in da se ne bodo bavili v politiko.
amerikftnsko-nemiki spor.
BEROLIN, 1. (Kor.) Wolffov urad javlja: Veleposlanik Zedinjenih držav, ki ga je cesar v velikem glavnem stanu sprejel v avdijencl, se vrne»danes v Berolin.
Napetost med Rusijo in Švedsko?
STOCKHOLM, 30. (Kor.) Dejstvo, da Rusija v zadnjem času pospešuje utrjevanje Alandskih otokov, na kar »Afton-bladet« opozarja v celi vrst pozornost vzbujajočih člankov, zaposluje vedno bolj
švedsko javnost. Stockholraski »Dagbla-det« piše. da utrjevanje Alandskih otokov pomenja ostro grožnjo proti Švedski.
Švedska se oborožuje.
STOCKHOLM, 29. (Kor.) Kakor poroča časopisje, namerava vlada nemudoma zahtevati od državnega zbora znaten obrambni kredit, ki se uporabi zlasti za težko artiljerijo in opremo vojske na kopnem, za letalstvo in mornarico ter bi znašal okoli 60 milijonov kron. Pokril bi se ta kredit z novim brambnim davkom.
Stoletnica pripadnosti Solnograške k Avstriji.
SOLNOGRAD. 1. (Kor.) Kmalu, po 7. uri zjutraj so udeležniki stoletnice iz Dunaja, med njimi ministrski predsednik grof Stiirgkh, minister notranjih stvari princ Holtenlohe iti naučni minister vit. Hussa-rek. prispeli semkaj.
Norveški proračun za vojsko ?n mornarico.
KRISTIJANIJA, 29. (Kor.) V državnem svetu se je sestavil tajni in javni državni proračun za vojsko in mornarico in sicer v znesku 12,282.400 kron in 2,320.000 kron v javnem in 1,230.000 ter 806.476 kron v tajnem proračunu.
Bombe v atenskem bolgarskem poslaništva.
BERN, 29. (Kor.) Kakor poroča »Jour-nal« so na dvorišču bolgarskega poslaništva v Atenah našli še eno bombo, ki ni bila eksplodirala. Več oseb je bilo aretiranih.	_
Tovarna orožja na Francoskem zgorela.
CHORBOURG. 30. (Kor.) Iz nepoznanih vzrokov nastal požar je ponoči popolnoma uničil tovarno v Milliesu, podružnico tvrdke Creuzot. Škoda je znatna.
Potopljene ladje.
LONDON, 30. (Kor.) Lloydova agencija javlja: Angleški parnik »Teal« je bil potopljen. Bil je neoborožen.
LONDON, 30. (Kor.) Po vesti Lloydo-ve agencije se je potopil norveški parnik »Mod« (664 ton).
Domovanja za bojevnike.
DUNAJ. L (Kor.) V navzočnosti zastopnikov vojnega ministrstva ter ministrstev za javna dela, trgovino, justico, poljedelstvo in notranje stvari ter številnih zastopnikov trgovinskih in obrtnih zbornic in drugih korporacij se je včeraj pod predsedništvom tajnega svetnika Franca Kleina vršilo ustanovno zborovanje zveze za domovanja bojevnikov v Avstriji.
Nemško-avsiroogrske konference.
DUNAJ, 1. (Kor.) Pogajanja s pred-kratkim iz Berolina semkaj dospelimi zastopniki nemške vlade o nekaterih carinskih in gosoodarsko-političnih vprašanjih so se vršila zadnje dni v ministrstvu zunanjih stvari ob udeležbi avstrijskih in ogrskih funkčijonarjev in so potekla popolnoma zadovoljivo. Zadevna tehnična podrobna vprašanja bodo prihodnji teden tvorila predmet skupnih posvetovanj strokovnih odposlancev v Berolinu.
Bolgarski parlamentarci v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 1. (Ogr. kor. Davi je odposlanstvo bolgarskega sobranja z balkanskim vlakom dospelo na tukajšnji zapadni kolodvor.
Za notranji mir — » narodu i
Velikonočna razmotrivanja čeških listov raznih strank izzvenevajo v željo po notranjem miru v narodu samem.
»Narodni politika« piše: »Češki narod, ki se v tej vojni zvesto bori za državo, ki io je ustanovil skupno z drugimi narodi in ki mu tudi za fronto služi iz vseii svojih moči za odstranitev pogubnih posledic vojevanja, pričakuje, da dobi v predstoječem in, kakor se je nadejati, mirnem razvoju svobodno polje za svojo narodno, gospodarsko in kulturelno rast, ki odgovarja njegovemu pomenu v naši monarhiji in v skupnem kulturnem svetu. Seveda bo potrebno, da se naš narod v mnogočem prilagodi novim razmeram. Odveč bi bilo, ako bi se že sedaj udajali bojaznim radi bodočnosti, ker ne obstoje nobeni vzroki za to, ali potrebno ie, da se pripravljamo in da delamo, da razmišljamo in da se ne udajamo neplodnim fantazijam. Natančno zavedanje cilja našega narodnega postopanja, poštenje in blaga volja, nam bodo najboljši kažipoti smeri na naši nadaljnji poti. Primerna podlaga, da, neizogibni pogoj naše bodoče taktike je narodna koncentracija, ki je pri nas srečno uvedena, ki je že prinesla znamenitih rezultatov, in ki bo — tako se moremo nadejati — skoro popolnoma izvedena. Naj nas vojna iz naših prejšnjih bojev ven dovede do notranjega češkega miru! Ta želja je gotovo vodilni motiv za velikonočna razmotrivanja vseli Čehov, ki so blage volje, in ta nada je združena z zaupanjem, da konec te vojne ni več tako daleč pred nami, kakor je oddaljen nje začetek.«
»Narodni listy« končujejo svoja izvajanja z naslednjimi stavki: Ne udajajmo sc prevelikim bojaznim! Bodočnost po vojni je nam — in drogiin tudi! — sc zakrita slika. Kaj se zgodi potem, ue vedo tudi oni, ki prenagijeno hi previhravo kujejo načrte in programe za svoj strankarski interes. Vse je negotovo in nerazločno; gotovo je le toliko, da nikomur ne treba udajati se bojaznim, kdor ne izgublja zaupanja v samega sebe. In tega ne smemo izgubiti! Ostanimo zvesti sami sebi: čuvajmo sveti ogenj ljubezni do svoje domovine; ohranjaj i no zdravo čutstvo za naš jezik; ohranjajmo si svoja idealna stremljenja; ohranjajmo si svojo staro odločnost za delo in napredek, razvedruj-mo svoje duševno razpoloženje, ako se nam je zatemnilo; vzpodbujajmo se s pogledom na vzbujeno, zopet vzhičeno delujočo naravo, in nadejajmo se, da po slavno končani vojni naši državi in z njo naši rojstni deželi napoči pomladanje pomlajenje. nova srečna doba.«
»Venkov« izvaja: Letos ne smemo govoriti in pisati o miru in ljubezni, kajti ravno sedaj besni na zapadnem bojišču največja vseh bitk, ki smo jim bili priče do sedaj... Ali vsaj pri nas doma na čeških tleh si moremo reči, da imamo mir, da smo po svoji večini enotni in da je naša stara razkosanost povsem izginila iz javnega življenja. Pojav je to, ki je v resnici zelo razveseljiv in srca ožarjajoč. Ne gre tu morda za kako mehanično e-noto. Tudi sedaj nočemo, da bi se politične in socijalne organizacije razbile. Nasprotno: kličemo tudi za nadalje po svobodi sodbe in posebnosti velikih taborov. Ampak gre nam za bazo, za podlago —• tistih strank, ki hočejo biti narodne in ki hrepene po tem, da bi bile c-dine v vseh vprašanjih, ki so nam skupna. V resnici ne bi nam danes naš Jan Amos Komensky govoril s planitečinii besedami: »Z vami, o vi. ki ste moji iz češkega in moravskega naroda, je prišlo tako daleč, da ne morete držati v redu ue samih sebe ne svojega ljudstva!« — Sedaj bi videl nasprotno: da je njegova stara in pravična želja v veliki meri izpolnjena ____
o « «
Izpod krvavo žarečega horizonta nam prihajajo nadebudni zvoki — mirti med nami. To so akcenti, ogrevajoči srca, povzdigajoči duha, vzbujajoči vero v bodočnost. Notranji mir bodi v podlago, na kateri naj zidamo svoje prihodnje življenje. Mir pridi v domačo hišo!
Tudi nemški poslanec Steinvvender se je v svojem velikonočnem članku v »N. Wiener Tatfblattu« — žal, da se je pozneje zopet umaknil za dobršen korak, kakor smo govorili v nedeljskem izdanju — odločno pledira! za notranji mir v državi, izrekajoč trdno uverjenje svoje, da med dobromislečimi vseh plemen mora priti do sporazuma ter da ne bo nikdo usilje-val ničesar, kar bi bilo odveč. (Par dni potem pa je vendar usiljeval svoje nazore o potrebi državnega jezika.) Tako se — je menil — elementi, ki so si nasprotovali doslej, dado združiti v službo domovine, kulture, narodnega gospodarstva in socijalnega napredka. >^Ne sme se več zgoditi — iu tega tudi ne bi dopuščali tisti, ki sc povrnejo iz tisočerih nevarnosti na bojnem polju — da bi narodni prepir oviral narodni razvoj ter da bi radi usiljivosti izvestnih politikov po poklicu vsi skupaj gospodarski propadali iu kulturelno zaostajali.«
Določneje v smislu čeških velikonočnih izvajanj — za notranji mir — je nastopil socijalno-demokratični poslanec Pernerstorfer. Jasno, odločno iu veljavno je nastopil proti tistim politikom, ki hočejo videti le moč države na zunaj iu postavljajo notranjo uredbo v drugo vrsto. Njemu je notranja uredba najnujneja naloga iu glavni cilj. To je tudi edino logično, kajti šele iz zdravih konsolidiranih razmer v notranjeu more rasti moč države na zunaj.
Nu, kar velja za razmerje med notranjim življenjem in vnanjo močjo države, velja tudi za razmerje med državo in nje deli. Ta ne more biti močna, ako so njeni deli bolni. Le zdravi in v notranjem konsolidirani deli — pri nas torej narodi — morejo ustvarjati zdravo in konsolidirano državo. I u to v tem večji meri, ako narodi vedo. da je tudi država se svojo močjo pripomogla do njihove konsolidacije. Na take narode more država računati vsikdar in brezpogojno. Nasprotno pa mora iz slabosti, razsula, nezadovoljnosti v narodih neizogibno slediti tudi slabost države.
Zato so letošnja velikonočna razmotrivanja v čeških listih — ti klici po notranjem miru v narodu — pravo blagove-stje tudi za državo samo. In uprava države bo vršila zares patrijotično delo le tedaj, če bo dobrohotno podpirala stremljenja svojih narodov po nacijonalnem, gospodarskem in kultureluem napredku!
K^o; Se more, naj s2©ri sedaj državljanske dolžnost in podpiše zetrlo avstrijsko vojns posojilo.
Stran IT.
.EDINOST® štev. 122.
V Trstu, dne 2. velikega travna 1916.
Razne pl Mm ueifl.
Romunsko-bolvjaj ska pogajanja so se razdrla. Kakor znano, so se po zadovoljivem izidu pogajanj med Nemčijo in Romunsko ter našo državo in Romunsko, ki zagotavlja centralnima vlastima in Romunski zamenjavo raznovrstnih industrijskih in drugih proizvodov, pričela enaka pogajanja med Romunsko in Bolgarsko. O teh pogajanjih poroča sedaj be-rolinski \Volffov urad 27. m. m. iz Sofije naslednje: Finančni minister Tončev je Izjavil v nekem razgovoru z urednikom »Utra«, da so pogajanja med Romunsko In Bolgarsko o gospodarski pogodbi potekla brezuspešno. Pogajanja so se pričela na željo Romunske in so izpočetka napredovala ugodno. Romunska je želela od Bolgarske kupiti sadne čebule in tobaka za devet milijonov in pa da bi smela več vagonov blaga, ki ga je nakupila, pre-peliati iz Grške preko Bolgarske na Romunsko. Bolgarska je načeloma pristala na to ponudbo, a je zahtevala s svoje strani, da Romunska izroči nad 200 vagonov bolgarskega blaga, ki jih Romunska zadržuje že dolgo časa. Cel mesec je Bolgarska čakala zaman odgovora iz Bukarešta. Končno je romunski poslanik De-russi, ki so mu bila poverjena ta pogajanja, odšel iz Sofije na velikonočni dopust. Zato pa je prišel v Sofijo ravnatelj romunske tobačne režije. Bakalbaša, da bi nakupil ksantijskega tobaka, a je moral oditi iz Sofije, ne da bi bil opravil kaj, ker le hotel edino le vzeti, a nič dati. Tončev je zaključil, izrazivši upanje, da pogajanja vkljub dosedanjih neuspehov dovedejo končno do pogodbe, ker imate obe deželi enake interese in Bolgarska resno stremi za vzdržanjem prijateljskih odnošajev napram Romunski.	___
Mm Rtfefesn Križa.
Šole »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Trstu vabijo na shod staršev v šolski telovadnici v ulici Giuliana 44, oziroma Montecchi 2A, v nedeljo, 7. majnika ob 4 pop. — Spored: 1. Bistvo in delovanje xRdečega križa . 2. Sprejemanje udov »Rdečega križa« in nabiranje darov za to društvo. — K polnoštevilni udeležbi staršev vseh učencev in učenk vijudno vabijo vodstva vseh treh šol »Družbe sv, Cirila in Metoda«.
Veliko tombolo priredi »Lega patrio-tica della gioventu triestina« v nedeljo, 7. t. in., ob 4 popoldne, pod drugim predorom (pri Sv. Vitu). Cisti dobiček je namenjen Rdečemu križu. Določeni so naslednji dobitki: I. trojka 50 K, II. trojka 50 K, četverka 100 K, peterka 200 K, I. tombola 600 K, II. tombola 400 K. Listki za tombolo stanejo po 60 vin. in se dobivajo v c. kr. loterijskih uradih in v glav-nejših trgovinah po mestu. V soboto, 6. t. in., od 2 do 8 pop. in v nedeljo, 7. t. m., od 8 dop. do 3 pon. se bodo listki prodajali po mestnih ulicah. Morebitni darovi se sprejemajo v društveni pisarni v ul. delle Acque št. 3/1 od 3 do 8 pop. Pri tomboli bodete igrali dve godbi.
MmU m\l
Predsednik deželne upravne komisije
za Istro, c. kr. dvorni svetnik Lasciac, je razposlal občinskim odborom nastopno okrožnico: Javljajoč, da je deželna upravna komisija za mejno grofiio Istro, ustanovljena po najvišjem ukazu dne 3. aprila 1916, začela svoje uradovanje z današnjim dnem, čast mi je Vas prisrčno pozdraviti ter računam na Vašo krepko podporo v vseh poslih deželne uprave. Trdno se nadejam, da bodo dobri odnošaji med komisijo in tem občinskim odborom služili pospeševanju moralne in materijalne koristi občine.
Tečaj za izvežbanie civilnih uradnikov v Srbiji. C. in kr. vrhovno armadno po-veljništvo ustanovi pri vojaškem generalnem gubernatorstvu v Belgradu šestmesečen tečaj, da izvežba uradnike v praktični civilni komisarijatski službi, da si pridobe za upravno področje v Srbiji dobri upravni organi. Mlajši državni uradniki, ki obvladajo službeni jezik c. in kr. armade popolnoma, srbo-hrvatski jezik pa vsaj za silo, se poživljajo, da zaprosijo za sprejem v imenovani tečaj, ter svoje prošnje takoj vlože potom službene oblasti. Pričetek tečaja in vpoklic udeležencev se odredi svoječasno.
Slovenec in Hrvat — brat in brat! Pod tem naslovom piše *Hravatski dnevnik : Te dni ini jc znano založništvo v Berolinu Toussaint-Langenscheidt z nekim prospektom doposlalo barvano karto, na kateri so vsi evropski jeziki označeni z barvami. Za hrvatski in slovenski jezik se ne rabi posebne barve, marveč sta oba jezika označena z isto barvo. Morda se to ni zgodilo namenoma, ali ta karta naj bi bila za nas — program! Hrvatje in Slovenci so vsak zase prešibki, kot narodna enota pa so močni. Danes odganjajo zvesti sinovi hrvatskega in slovenskega narod nesrečnega Italijana, ki požrešno preži po hrvatski Dalmaciji, hrvatsko-slovenski Istri i ti slovenskem Primorju. Grozdje je kislo! Vojne bo enkrat konec in mi hočemo imeti gotovo mejo proti lačnim Italijanom Ali ta pozabi s časom na modre lise in udarce, ki jih je dobil, in bo hotel zopet I o^c/ati po tuji posesti, a Hrvatje in Slovenci bodo morali stati na straži in se boriti tudi v miru. Toda, če si podajo roke in če bodo trdno držali skupaj, bodo bolje stražili in se bolje borili.
PatrijotiČno nabiranje zlata po šolah. Prijave šol za udeležbo na brezplačnem nabiranju zlata šteje že na tisoče. Znamenito živa je sosebno udeležba šol Galicije in Bukovine na tem domovinskem delu nabiranja. Na mnogih šolali jc nabiranje
že v polnem teku. Pri večini pa bo mogla začeti šele sredi maja s polno močjo. Da pa bo to nabiranje zlata po šolah imelo pojn uspeh, mora prednjačiti podrobno, opetovano pojasnievanje o denarno-gospodarskem pomenu prispevanja zlata. Temu primerno bo za izvedbo zbirke potrebni čas proračunati nu najmanje tri tedne. Prijave šol za udeležbo na tem delu nabiranja je poslati — naznanivši število razredov in učencev in učni jezik — vodstvu akcije za vojno pomoč »Zlato sem dal za železo«, na Dunaiu, Backer-strasse 8.
Mesta aspirantov v področju ravnateljstva državnih železnic. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ekspozitura v Ljubljani, nam poroča: Z julijem 1916. se sprejmejo za tukajšnje področje nekateri uradniški čakalci (a-spiranti). Prosilci imajo brzo (najpozneje do 15. maja 1916.) tuuradno (Ljubljana, Resljeva cesta 10) vložiti svoje kolkova-ne prošnje, ki jim je priložiti dotične dokumente. da izkažejo izpolnitev sledečih sprejemnih pogojev: 1) starost med 17. in 35. letom (krstni ali rojstni list), 2) avstrijsko državljanstvo (domovnica), 3) pošteno dosedanje življenje (uradno spričevalo o nravstvenosti iz zadnje dobe), 4) z dobrim uspehom položeni zrelostni izpit na srednji soli (p-redložiti je spričevalo o zrelostnem izpitu in zadnja 4 semestralna spričevala). Prosilci, ki za časa vložitve svoje prošnje stoje še pred izpitom, imajo najdalje do 12. julija tek. leta doprinesti zadnje semestralno izpričevalo, kakor tudi izpričevalo o zrelostnem izpitu. Razven tega morajo biti prosilci telesno sposobni za izvrševalno železniško službo, kar se ugotovi po želez ni ško-zdravnišk i preiskavi. Nadalje je izkazati tudi znanje nemškega jezika, kot službenega jezika, v besedi in spisu (ter po potrebi tudi znanje drugega deželnega jezika) in sicer po izkušnji, ki se bo tuuradno vršila. Prosilci morajo biti nadalje prosti vojaške in črnovojniške službe, to je: morali so se že podvreči do*-sedaj razglašenim pregledom in biti spoznani za nesposobne za vojaško službo. Prosilci se nastavijo kot volonterji z adjutumom po 50 K mesečno in se dodelijo v času od 1. julija do 31. oktobra i916. h kakemu železniškemu uradu v svrho izučenja v brzojavni in signalni službi. Ko napravijo brzojavno in signalno izskušnjo (približno 3 mesece po službenem nastopu) se adjutum zviša na 60 K mesečno. Od 1. novembra 1916. bodo prosilci tekom 8 mesecev prideljeni železniško-strokovnemu tečaju (Dunaj, Praga ali Line), kjer se bodo poučevali v drugih železniških panogah postajne službe. Pred zaključkom tečaja so položiti konečni izpiti in zatem je do dodelitvi k železniškemu uradu prestati najmanje trimesečna učna doba v praktični službi, ter je položiti praktični prometni izpit, nakar se adjutum zviša na 100 K. Imenovanje uradnikom X. službenega razreda s plačo K 1.600 in z urejeno stanarino se izvrši najdalje tekom 3 let po sprejemu v železniško službo. C. kr. državna železniška uprava si konečno pridržuje pravico do razvezama službenega razmerja še skozi 5 let po dnevu imenovanja uradnikom X. službeneea razreda.
Nekaj o žveplanju! Letos bodo morali našj vinogradniki po sili štediti z žveplom, kajti, ni dobiti druzega, nego to, kar jim je vlada preskrbela. Za celo Primorsko ie določenih 20 vagonov žvepla, a tržaška okolica dobi 30 kvintalov. Kljub temu, da so tržaški vinogradniki radi visoke cene kolikor mogoče skrčili svoja naročila, je bilo pri Tržaški kmetijski družbi naročenega nad 350 kvintalov žvepla, tako, da ta nakazana množina ne odgovarja niti 10% potrebnega žvepla. Ni čuda, da razmišlju-jejo, kako bi si pomagali na kak drug način. Mislilo se ie, da bi se proti trtni bolezni »oidium <, katera se pobije z žvep-Ijanjem. mogel uporabljati pepel ali apno. Toda v tem oziru smo dobili od tajništva c. kr. kmetijske družbe kranjske naslednji pouk: Pepel od lesa pač nekoliko zadržuje razvoj irsne plesnobe, a učinek je tako neznaten, da se delo s pepelom niti ne izplača. Mrčesni prah, ki je silno drag, proti trsni plesnobi prav nič ne učinkuje. Pri nas trsna plesnoba veliko manj škoduje. kakor se vobče misli, ampak veliko bolj siva gniloba grozdja v jeseni in proti tej škodljivki je zanesljivo sredstvo škropljenje trt in posebno grozdia poleti z mešanico od apna in kalijevega hiperman-ganata. Kako se ta zmes prireja, objavimo v eni prihodnjih številk > Kmetovalca«. Kalijev hipermanganat bo dobiti pri naši družbi kg po 3 K in dkg po 3 vin. ter ga je vzeti na 100 litrov apnene mešanice le malo dkg. — Naj se naši vinogradniki o-zirajo na to!
Podpisi na IV. vojno posojilo. — XVI,
izkaz. Tvrdka Ignac Steiner K 2o.000, ba-ronesa Pavlina Sartorio, paropl. družba (nadaljen podpis.) »Istria-Trieste«, Banca Triestino-Istriana po K 20.000, družina Buchrciner, L. Janesch po K 15.000, Julij Levi K 12.000, Mavricij WoIf, Albert Fa-ber, Neimen., odv. dr. Jurij Gefter-Won-drich, Konsorcij gostilničarjev, F. Vol-pich. Jak. Cozzio, dr. Franc pl. Piccoli-Vestrc, Anton Quintavale, Atilij Foresti
(nadaljen podpis), Salomon S. Levi, M. KliflfSfPTS Wolr, Anton di Demetrio po K 10.000, C. S. P., Bratje Finzi (II. podpis), Marija Zevelechis-Galattis, tvrdka Mihael Spiro-pulo, Albert Stepansig, Karel Burgstaler, Emil Moller (nadaljen podpis) Jacques Salom po K 5.000, Roman Gerolimich (nadaljen podpis), ravn. Apolonij Fonda po K 4.000, Emil Farchi K 3.600, Rafael Delvecchio, Ruger Rodrigues (nadaljen podpis), Neimen., Emilija Randich, Ivan Anton Piccioia, Neim. Neimen., Fani Ma-labotich po K 3.000, Štefan Novak, Cili Diregger, Marija Hayek, dr. Napoleon Morpurgo, R. Neumann, Rudolf in Friderik Motka, P. Roman & sinovi, Albert vit. pl. Conti Cedassamare, tvrdka G. Cante, Neimen., Emil Bouillon (nadaljen podpis), dr. Edmond Rimini po K 2.000, Neimen., Hektor Zernitz, Matevž Pavin, dr. Emil Orlandini, Ivan Wiihrer, Renat Cappella-ni, Josip Matliis, Kristofor Buchbacher, c. in kr. stotnik Egon Mayer, Atilij Sbu-tega, Karel Walcher pok. Antona, Marija Horvath, Albano de Mordax, Mary vdova Soicli, Jak. Taussig (nadaljen podpis>. Marija Tarabocchia, inž. Karel Nitsche, Alojzija Nitsche, Lorenc Zoff, Vit Zoff, Ignac Mirsch pok. Arnolda, Jos. Brandenburg, Neimenovana, Peter Parisi, tiskarna G. Caprin, Detoni & Co., Leonid Melingo, Albert C. Bertin, Elvira C. Bertin, Ernest Sposito, Ida Sposito, Alfred Wagner, Vir-ginija Chersich, Al. Pascutti po K 1.000, N. N., Jos. Gartr.er po K 600, Marija Stock, Jos. Degiorgio, Girolamo Stalio, Ambr. Chiepalich, Josipina Leva, Nini Taussig, Anton Gelovizza (nadaljen podpis), Lucija Malabotich po K 500, Ivan in Katarina Binder, don Oskar Prettner, Cezar Pino po K 400, 15 raznih, podpisov na skupen znesek.
Mestna zastavljalnica. V sredo, 3. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali ne-dragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca januarja 1915, na modre listke, in sicer od Štev. 1. do štev. 1200.
Z italijanskega bojišča pošilja pozdrave Sebastijan Morgan, predsednik pevsko-bralnega društva »Branik« iz Šmarij pri Kopru. Je zdrav in vesel, italijanske granate mu dosedaj niso prišle do živega. Kliče: Na svidenje čimprej pri lepem Jadranu!	' - ■
žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175
TpAltgif? I Vojni kremo zreški! Nepokvarljivo ll&Uvll I fino pecivo nudi trajno dober zaslužek Karton 36 kosov K 4.— kateri se pa lahko na 72 ali 144 kosov delijo. .Razpošilja najmanj 3 kartone. BRANDT v Ljubljani, Pošta 7.	28
Novo delavsko konsumne društvo v Trstu
registrovan* zadruga z omejenim poroštvom
vabi na
izredni občni zbor
ki se bode vršil v soboto, dne 13. maja 1916. ob 6 zvečer v hiši člana Ivana Božič, v Škorklji, Sv. Peter št. 96 po sledečem dnevnem redu:
1.	Čitanje poročila sodnega revizorja.
2.	Sklepanje o razpustu zadruge in volitev likvidatorjev.
3.	Razni nasveti in predlogi.
V TRSTU, dne 1. maja 1916.
Načelnišivo.
Trst, ulica Canale štev. 13 Veiika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.

bluz, oblek, lahkih plaščev iz alpagasa, svile, etamine i, t. d. i. t. d.
Conrerii - Trst, ul. Campanile 21.
BsrovL
V	počeščenje spomina ranjfce Marije Trampuš daruje rodbina 5 K ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu in 5 K otroškemu vrtcu istotam
V	počesčenje spomina ranjkega Adolfa Trampuš daruje rodbina K 10 družbi sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. *
W HALI OGLASI.
Rpnrfflifim kial0	fc^P*«1 tropinovec in ko
rfUUUjaill ttl 2a igiiDje kuho z 10 1 in s približno llK) L F> Cvek, Kamnik, Kranjsko. 234
Na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfo" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. &icolo štev. 19.	- —-------62
Vino belo
naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačinl in v Kobdifju po zmernih cenah.	138
Tužnim ;srcem naznanjamo, đa je danes po dolgi in mučni bolezni previden s vsemi sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal

ZOBOZDRAVNIC
Dr.JXermak
se ie preselil in ordinira sedal
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Mm zolortro bolečine. MM\i
UMETitii ZOBJE.
«tK3SHEaa OOBH«
J
častni kanonik, vitez Franc-Jožefa reda, upokojeni c. kr. katehet itd.
Pogreb se bode vršil v sredo, 3. maja iz mestne bolnišnice.
Žalujoči ostali.
Prvo Pogrebno podjetje Zimolo, Corso 41
Mno-fotosrafični atelje
Trst. ulica Efel Rivo it. 42 (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNGSTi POVZČAMJB ui VSAKE FOTOGRAFIJE m Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih ia-vršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po cajzmernejših CJnab.


Trsi, ul. del Mm štev. ki
ZAHVALA.
Podpisana se najsrčneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljicam in znankam, ki so spremili k večnemu počitku našo ljubljeno in nepozabno soprogo oziroma mater
Naj počiva v miru ! V Trstu, 1. majnika 1916.
Zolulota roflinna Trampuš.
ZAHVALA.
Podpisana se najsrčneje zahvaljuje vsem onim, ki so na katerisibodi način izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu sinu oziroma bratu
Posebno se zahvaljujemo gg. kolegom ranjkega, uredništvu „Edinosti" in vsem sorodnikom za spremstvo pokojnika k večnemu počitku.
V Trstu, 1. majnika 1916.
Žalujoča rodbina Trampuš.
" —--"-• - -| y|um || a—

Dana Vam le možnost, voliti med dvemi dobičkonosnimi vrednostnimi papirji: prvi od teli Vsm jamči skozi vrsto let visoko oisrestovanje, drugi z enako visoko dobičkonosnostjo se Vam povrne v
poini nominalni vrednosti že po sedmih letih.
v	Pojasnila daje in sprelesna prijave
Zivnostenska banka, p©cJ^lmca ¥
Via Maria Teresa 20. Lastna palača. 0d 9-127. in ©d 3-5.

9!
Tržaška posojilnica in hranilnica
fegJstrcvana zadruga z omejenim poroštvom
TRST - PŽ3273 deiJa Caserma 5tv. 2, I. nad. - TRST (v lastni p^laft) vhod po glavnih stopnjirah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/t	"
na menice po 6 f/6 j na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovom ESKOMPTUJi TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE.
■prnema od Tukega, če tndi ni ud in jih obrestuje po
4 'I« °|®
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
lUatai Imk alabilc uvod sms. - Via« s« lahko m eno kroa*. - ODDAJA DOMAČE HABntALNIKa (HRANILNBPUSlCE).____
ms
PoStno-hranilniftni račun 16.004.	TEtiEFON 95'j
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednost- ; ^ nih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, j^tf poinoma a varna proti nlo»u in požaru, urejeno po najnovejšem načinu j 3 ter jc oddaja strankam v najem po najnižjih cenah*
STAKJ£ VLOG (49 i 3 KiLL&HOV K&3M.
tri* ve: od 9 lopsU.in od3 do 5 pspalibp&aje k vsa* đeUimi a^ar^nbarah M